Poštnina plačana r gotovini. ŠtTBV. 179. V LJUBLJANI, petek, 4. septembra 1925. Posamezna žtevilka Din 1’—. LETO n. P* MRODNI DNEVNIK Uhaja xaak dan opoldne, izvzemil nedelj in praznikov. Meie&M naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20-—, inoceaMtvo IMa 30-— ieotivisen političen list. UREDNIŠTVO Df UP1AVFI8TV0« SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. tl. TStiHFOI BimV. lil RokopUi m m vračajo. — Oglati po tuttn. Pimenta vprašanjem naj m prHail aMuaka ca odgovor« Q pri poStnom ček, orada "W“ •m Mk In kaj potem! V svoji znani senzacionelni okrožnici zahteva finančni delegat, da morajo davčni uradniki za vsako ceno izterjati zaostale davke. Dokazali smo, da je ta zahteva z ozirom na vladajočo gospodarsko krizo in dvig dinarja absolutno napačna in da ne vzdrži kritike. Prepričani pa smo tudi, da je neizvedljiva in da je finančni delegat izdal svojo okrožnico, ne da bi si odgovoril na vprašanje: kaj potem? Recimo, da davčni uradi v resnici vestno izpolnijo zahtevo finančnega delegata in da poženejo skoraj vso Slovenijo na boben, da bo v vsaki vasi po dvajset do trideset dražb. Vprašamo sedaj: Kdo pa bo pri teh posestvih nastopil kot kupec? Kje bo našel finančni delegat kupcev? Bili so časi, ko je avstrijska davčna uprava silno pritiskala kmete in ko so peli davčni bobni po vaseh, kakor da bi klicali v vojno. Pa vse njihovo ropotanje ni nič pomagalo, ker kupcev ni bilo in jih ni bilo. In dogodilo se je, da jo bilo celo posestvo kupljeno za en goldinar in par krajcarjev, ker ni bilo kmeta, ki bi hotel kupiti posestvo pod bobnom in ker ni bilo nikogar, ki bi si upal kupiti dražbeno posestvo. Ali hoče finančni delegat, da se ti časi povrnejo? Prvi maki za odpor Ijud-»tv«. so tu in davčni eksekutorji so morali že oditi brezuspešno od dražbe, ker ni bilo kupcev. In tudi osebno rubljenje na bo pomagalo. Imel je sicer uspeh okBefcator, ki je vzel na sejmu kmetu denar. Toda v bodoče se more zgoditi, da ljudje sploh na sejm šli ne bodo in da bo neizprosno izterjevanje davkov povzročilo konec sejmov. In kaj potem, gospod delegat? Kjer nič ni, je tudi cesar izgubil pravico, pravi v življenju preizkušen pregovor. Cisto zaman je trud, da bi se resničnost tega pregovora ovrgla in da bi se vralo tam, kjer nič ni. Saj ni res, da so vsi ljudje slabi, da nočejo plačati, da so sami sleparji. Ne, ljudje nimajo de-■«wja, oni ne morejo plačati, pa če jim 5« tako grozi sramota dražbe. Slovenski kmet je tako reden plačnik daVkov, da bi ga z vso pravico smeli davčni uradi staviti vsem drugim kmetom, zlasti pa beograjskim davkoplačevalcem za vzor! In sedaj naj ravno slovenski krnet kot prvi občuti vso pezo davčnega bremena, on, ki ga že nosi v taki teži ko nihče drug! Zakaj se ne prične z rigoroznim iztirjevanjem tam, kjer so notorično najmanj davka plačuje in kamor se iztekajo davki vse države! Kadar nima kmet denarja za davke, tedaj je konec kmetskega gospodarstva, tedaj postane davek nezmiseln. Davek se pobira vendar le Jutrot v resnici najbolj sijajne članke, ker tako, kakor povzdiguje >Ju-tro« samega sebe in svojo stranko, ni hvalil niti Barnum svojega cirkusa. Kaj vse je napisalo >Jutro< o državotvornem delu in o uspehih SDS in kako sijajno je vedno molčalo, če je bilo naprošeno, da pove konkretne stvari o tem delu. Zato pa govore mesto »Jutra« o uspehih SDS spomeniki, ki so nastali vsled uspešnega dela SDS. Polovičarska stavba na Miklošičevi cesti je en tak zgovoren spomenik, drug še bolj zgovoren dokaz je. v poslopju Jadransko-podunavske banke, tretji je v nezazidani parceli za palačo čekovnega urada, četrti je v ljubljanskem volilnem redu i. t. d., brez konca in kraja. Rekord samohvale pa je doseglo »Jutro* pred par dnevi, ko je zapisalo, da bo g. Pucelj še uvidel, da proti in brez SDS ne gre. Napisana je bila ta samohvala ravno v času. ko ves svet ve in vidi, da brez SDS gre in sicer prav dobro gre. Drugi mesec je že, odkar so dejali radikali, da je SDS nepotrebna in da gre brez nje in nikjer se še ni opazilo, da bi se razmere le malo poslabšale. Niso se razmere bogzna koliko poboljšale, toda eno je na vsak način doseženo: političnih persekucij je konec in partizanstvo ne cvete več v tej sili ko nekdaj. To pa je pridobitev, ki je dosežena, ker se vlada brez SDS in če treba tudi proti njej. Kakor v državi, tako pa je tudi v Sloveniji. Tudi tu je podan dokaz, da gre prav dobro brez vmešavanja SDS in njenih večnih posebnih interesov. Podan je celo dokaz, da gre ravno zato, ker je SDS postavljena na dilco. Ni kmalu vprašanja, v katerem bi bila Slovenija tako zainteresirana ko v vprašanju nacionalizacije Trboveljske premogokopne družbe in njenega dragega premoga. Vsak Slovenec ve, da je to vprašanje, ki zadeva vsakega Slovenca in ki je za Slovenijo tako slabo rešeno, da ne more biti bolj. Zato pa ve tudi vsak Slovenec, da bi morali slovenski listi neprestano zahtevati pravilno rešitev tega vprašanja. Niti enkrat pa še ni >Ju-tro« nastopilo v obrambo pravic slovenskega naroda, če niso bile te v skladu z interesi vladarjev Trboveljske premogokopne družbe. Pa kako bi tudi, ko pa čivkajo vrabci o ozki zvezi nekaterih voditeljev SDS s Trboveljsko. Zato je bilo popolnoma brezupno, da bi prišel slovenski narod do svojih pravic, dokler so bili v vladi samostojni demokrati, šele sedaj, ko je SDS brez politične moči, šele sedaj se vidi, da se počenja premikati 2 mrtve točke tudi vprašanje Trboveljske premogokopne družbe. Samo brci SDS gre! In ataka na Ljubljansko kreditno banko! Že je izgledalo, da je ta največji bančni zavod Slovenije za slovenski narod izgubljen, ker v vladi je bila SDS, ki je hotela fuzijo Ljubljanske kreditne banke s Slavensko. Sedaj, ko je SDS brez politične moči, je tudi ta boj dobil čisto drugo lice in danes ve vsa Slovenija, da gre samo in edino bre« SDS. : Jutro« pravi, da je bftj naprednjakov proti SLS brezpogojno brezuspešen brez sodelovanja SDS. Tudi ta »Jutrova« trditev je le kapitalna časnikarska raca! Ali je dvig- nila SLS pozitiven boj za avtonomijo ali pa naravnost neverjetne napake centralizma? Vse te napake pa so v prvi vrsti zasluga SDS. Ona je uvedla v Slovenijo orgijo partizanstva, ona je zastrupila politično življenje z aferami, ona je uveljavila besedolomstvo, ona je bila izvor vseh neprilik, ki so zadele slovenski narod vsled nesposobnega centralizma. Ni minil dan, da ni dala SDS s svojo brezglavo politiko SLS novega orožja v roke in ni bilo močnejše propagande za SLS, kakor so bile napake SDS. Tako daleč je bilo, da je moral biti boj naprednjakov proti SLS brezuspešen, ker je postala vsled reakcio-narstva SDS skoraj nosilec napredne misli SLS. Šele sedaj, ko je SDS odigrala, šele sedaj je mogoč uspešen boj s SLS, ker šele sedaj je končc kompromitiranja napredne misli. Zaradi SDS ni šlo, z njo je bilo nemogoče, toda brei SDS je mogoče in bre« SDS bo šlo! Pa-želite morda dokaz, da more tudi naša kultura napredovati le brez SDS. — Kadar je šef SDS mnenja, da je slovenska univerza samo gnezdo separatistov in avtonomistov, kadar razširja samostojno demokratsko časopisje mnenje, da je gojitev slovenskega jezika in slovenske književnosti greh proti državi in politični edinosti naroda, tedaj je pač jasno, da je razvoj slovenske kulture mogoč edino bre* SDS. Do istega zaključka pa mora priti tudi slovensko gospodarstvo. Ni res, da je pridobitev za slovensko gospodarstvo, če postane par Slovencev upravnih svetnikov, tem- sankcij na podlagi verzajske pogodbe, bodisi da bi jih pod vzeli vsi zavezniki skupno ali pa Francija sama. Težko stališče imajo tudi Belgijci, ki stoje v obrambni aleanci s Francozi. Oni stoje glede sankcij na stališču, da mora biti vsak spor najprej predložen Zvezi narodov. Belgijci so zavezani priskočiti Francozom na pomoč v slučaju nemškega napada, ne pa tudi v slučaju spora med Nemčijo in Poljsko. = Nemčija je plačala eno milijardo zlatih mark. Generalni agent za reparacijska plačila sporoča, da je Nemčija 31. avgusta izpolnila svoje obveze po Davvesovem načrtu in plačala prvo leto eno milijardo zlatih mark. 800 milijonov je bilo vzetih iz.zunanjega posojila Nemčije, 200 milijonov pa so plačale nemške državne železnice. Prihodnje leto se vsota, ki jo ima plačati Nemčija, zviša. = Preobrat v • komunistični stranki. Moskovska internacionala je pozvala nemško komunistinjo Ruth Fischer, da zapusti Moskvo, ker je preradikalna. Politika nemške komunistične stranke, da se mora demokratizirati in normalizirati, je bilo povelje Moskve. — Ruth Fischer je rojena na Dunaju in je povzročila po prevratu nemire, zaradi katerih je bilo 14 ljudi ubitih. Bila je zaprta, nato pa odšla v Berlin, kjer je nastopila kot silno ognjevita govornica. Nekoč je govorila tako temperamentno in tako mahala z rokami, da ji je počila bluza in so poslušalci naenkrat zagledali njena gola prša, ki so skočila iz srajce. Padlo je tedaj mnogo zlobnih in duhovitih dovtipov. — Maroko. Abd-el-Krim je vsled uspehov francoske ofenzive prisiljen, da preuredi ivojo vojsko. Abd-el-Krim namerava sam prevzeti vrhovno poveljstvo. Med njegovimi več pridobitev za slovensko gospodarstvo je : ^1 je opažati rastoče vznemir enje; ker InHm IrnHn* nASfonoirk fino nAiiiaflo t*QQ n «1 aa € .... . .. tedaj, kadar postanejo tuja podjetja res naša. Ni važno, če se doseže, da se kak posameznik j obogati, temveč važno je, da se ustvarijo ta- ; ki pogoji, da obogati ves narod! Docela zavožen je bil gospodarski princip SDS — če o njem sploh smemo govoriti — in zato je napredek slovenskega gospodarstva mogoč le brei SDS. Končno še par pripomb z ozirom na vpliv SDS na javno moralo. Prva zahteva javne morale je, da beseda dana vez velja. Je čisto vseeno, če 'smo že neštetokrat omenili besedolomstvo SDS ob priliki ljubljanskih vo- se število odpadlih plemen veča. — V Alge- cirasu se je vršil pod predsedstvom P»inao de Rivere vojni svet, katerega se je udeležil tudi francoski general Hallier. Sklenjeno je bilo, da se vojne operacije hitro in odločno nadaljujejo. — Francoske čete so dosegle nove uspehe in zavzele nova gorska slemena. = Štrajk angleških mornarjev itavjiema vedno večji obseg in med mornarji postaja vedno močnejša struja, ki odklanja vsaka pogajanja z lastniki parnikov. Komunističen vpliv postaja vedno večji in vodi se odkrita propaganda, da treba doseči zmago s terorističnimi akti. Vse polno ladij vsled štrajka mornarjev ni moglo odpluti. — Maršal Lyantey — odstavljen. Poluradno se poroča, da se maršal Lyantey ne vrne več v Maroko. Oficielno se to utemeljuje s tem, da rabi francoska vlada maršala Lyan-teya v Parizu, da je vedno pravilno informirana o Maroku. Nacionalistični opoiicio-nalni listi pa očitajo vladi, da je vrgla maršala Lyanteya zato, da bi pridobila za seb« zopet socialiste in si tako osigurala večino. — Posle maršala Lyanteya bo vodil v Maroku maršal Petain. — Nove koncesije Kitajski. Da dokažejo Angleži, da ne nasprotujejo kitajskemu nacionalnemu gibanju, je sklenila britanska trgovinska zbornica v Šangaju resolucijo, po kateri se naj dovoli Kitajski: 1. Vsi sklepi washingtonske konference se imajo točno izvajati, to je rešpektirati se ima kitajsko suvereniteto. 2. V šangajski občinski svet morajo priti tudi kitajski zastopniki. 3. Šan-gajsko mešano sodišče mora takoj prileti s poslovanjem. = Število protikomunističnih kitajskih .1*1 v okolici Kantona ne dosega 100.000 moi dočim znaša število vladnih (komunističnih) čet v Kantonu 50.000. Med temi je okoli 180* Rusov. V. Ljubljanski velesejem. Z dosedanjim potekom Ljubljanskega velesejma smo lahko zadovoljni. Prva polovica sejmskih dni je pokazala popolno upravičenost te važne gospodarske ustanove, ki ima svojo osobito važnost baš v sedanji dobi, ko se naša država trudi za gospodarsko emancipacijo. O važnosti in upravičenosti Ljubljan- litev. Ta greh nikdar ne zastari in tega ma- ^ velesejma pač najbolj pričajo inozem- deža si SDS nikdar ne izbriše in treba ved- skl glaS0Y>- kl. z različnimi občutki motnjo no znova govoriti o njem, da bo vsa javnost znala, kako je za vedno brez ugleda tisti, ki je zagrešil besedolomstvo. In kar je še huje! SDS niti ne poskuša, da bi to besedolomstvo oprala, njena morala je tako nizko, da je ponosna na svoj »uspeh«, ko je z bese-dolomstvom prevarila svojega nekdanjega zaveznika! In dijaške štipendije! To najbolj ogabno izkoriščanje dijaške revščine! Ali je o tem še treba ene besede? Ali ne kriči to na ves glas, da more javna morala ozdraviti edino bre* SDS! »Bre* SDS no gre«? — Pa So knko dobro gre! Edino brez SDS gre, ker edino brez SDS je napredek naroda mogoč. To je potrdila preteklost in to bo dokazala tudi prihodnjost, ki se pričenja v znamenju brei SDS. Lastna hvala se pod mizo valja, »Jutrova*: samohvala pa se je zvalila Je pred prag. Tako smeSna in lažniva je! menu zahvaliti, da je prišlo na velesejem mnogo domačih poljedelcev, ki so se »animali. predvsem za poljedelske stroje in sklenili precej kupčij. Kar se tiče blaga, ki je bilo včeraj predmet sklenjenih kupčij, naj omenimo sledeie. Velik in ugleden solunski trgovec je sklepal kupčije za vrvarske izdelke, les, otroške po- ____________ ________ stelje, emajlirano posodo, kar je sicer aani- razvoj naše’ mlade industrije in obrti. Tako malo tudi razne druge trgovce iz Grške. Na-tožijo Avstrijci, da izgubljajo tržišče za svoje ’ dalje se je tržilo z otroškimi vozički, po- hištvom, pletenim pohištvom in tudi mestna plinarna je s svojimi kupčijami zadovoljna. Izgleda da pride vočigled dragemu premogu in drvom plin vedno bolj v navado, osobitO tudi radi tega, ker omogoča snago in takojšnjo uporabo. Tudi domača in tuja fotomanufak-tura je prišla na svoj račun. Nadalje je bilo sklenjenih več kupčij za kemikalije: žveplo, modro galico in umetna gnojila. Tudi raane armature so se v obilni meri razpečale ib sicer mnogo tovrstnega domačega blaga, Politične vesti. — »Doro« piše # shodu Hrvaške Zajednice V Sisku, da sta doživela posl. Jagatič in dr. Zanič v Sisku popolen fiasko. Od 600 udeležencev shoda da je bilo preko 100 kmetov, ki so bili sami pristaši HSS. Ko je pričel Jagatič govoriti, so ga pozdravili zborovalci s klici: Živio Radič! Živio sporazum. Jagatič da svojega govora sploh dokončal ni mogel. Enako bi tudi dr. Zanič ne mogel govoriti, da niso zborovalci na poziv predsednika krajevne organizacije prostovoljno zapustili zbor in je nato ostalo v dvorani samo 76 oseb, med katerimi pa da ni bilo 30 zajedničarjev. — /Hrvat« je na široko pisal, kako je zmagal dr. Zanič v Sisku in kako velikansko zmago je doživel, »Dom« pa piše čisto drugače. Kakor vedno v takih stvareh, tako je seveda tudi tu potisnjena ■ resnica od obeh plati v stran in pravo sliko si bo naredil bralec, ki bo iz obeh poročil napravil eno. Kljub vsem pretiravanjem »Doma« pa je potem jasno, da Hrvatska Za-jednica zgublja tla celo v svoji domeni, v podeželskih hrvatskih mestih. = Belgijska kraljeva dvojica na potu v Indijo Belgijska suverena sta na svojem potu v Indijo pasirala sueški prekop. =• Avstrijsko-nemška združitev. V diplo-matičnih krogih pazno zasledujejo novejše manifestacije za priključitev Avstrije k Nemčiji in osobito izjave, ki jih je dal v tem pogledu predsednik nemškega državnega zbora Loebe, ki je te dni prispel z osmimi parlamentarci na Dunaj, da širi propagando za priključitev. Udeležili so se sve-čanostnega zborovanja v mestni hiši, kjer je imel Loebe daljši govor, v katerem je obrazložil politične probleme, kojih rešitev tvori predpogoj za spojitev Avstrije z Nemčijo. Drugi govorniki so orisali v prvi vrsti gospodarske razloge, ki govorijo za priključitev. Dunajska občina je priredila na čast gostom večerjo. Loebe je rekel med drugim, da je danes vsakomur jasno, da stremi ves nemški narod za združitvijo, »naša pot je en korak na potu k veliki nemški republiki.« V diplomatičnih krogih se drže rezervirano, dokler se te vesti ne potrde uradno. Vendar se smatra korak nemškega zborničnega predsednika za neumestnega, osobito sedaj, ko zborujejo v Londonu pravni strokovnjaki o končni pacifikaciji Evrope. — Trgovinska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo. Delegati obeh držav so podpisali trgovinsko pogodbo. Delegat Kukič je ostal še na Dunaju, da pospeši uveljavljenje carinskega dela pogodbe. V naši državi bo ta del uveljavljen z uredbo min. sveta, v j Avstriji pa mora biti odobren od posebnega parlamentarnega odbora. Ostale konvencije trgovinske pogodbe stopijo v veljavo šele po ratifikaciji s strani parlamentov. To so konvencije o železniškem in rečnem prometu m o obmejnih pašnikih. Pogodba je sklenjena za eno leto od dneva, ko stopi v veljavo. Ta - - * . , „ SjC*.". jrrSMSTSSASSfc i « >» interese proizvode, toda gospodarsko življenje ne pozna sentimentalnosti in mi moramo gledati, da izkoristimo svoje naravno bogastvo. Kakor je bila subotiška razstava važna za poljedelske pridelke, tako moramo mi v Sloveniji, ki je v tem oziru pasivna, gledati, da se gospodarsko okrepimo z našo industrijo in obrtjo. Ljubljanski velesejmi pa naj bodo stalna revija našega napredka. Naša industrija in obrt sta pokazali, koliko premoreta, in premoreta mnogo. Žilava , _______________________ „ vztrajnost naših podjetnikov, njihova inicija- ; kur je tembolj razveseljivo, ker gr« tega tiva in organizatoriCna sposobnost, žanjejo blaga Silno mnogo in nam je to blago doslej svoje plodove. Momentana stagnacija in go- v precejšnji meri dobavljalo inozemstvo, spodarska kriza, ki jo je bilo pričakovati, in . Prodanih je bilo nadalje precej želesnih bla-ki jo občutijo tudi druge države, sicer ne gajn in Lutzovih peči. Južni kraji se »•» dopuščata, da bi bile poplačane vse žrtve, i zanimajo za žeblje in emajlirano posodo, po-toda dobro fundirana industrija in obrt bo- i ljedelci od povsodi pa za razno poljedelsko sta preboleli tudi to. Zato bo pa bodočnost i orodje, kakor: lopate, krampe, plug« i*d. tem boljša. In baš dejstvo, da se nas ni | Celo kirurgični instrumenti so našli svoj« sedaj polastila malodušnost, priča o naši živ- j interesente. Kakor druge dni, je bilo t«di ljenski sili in volji ter ustvarjajoči zmožnosti , včeraj sklenjenih precej kupčij J ^ksittni Kdor je pazno motril vse dosedanje velesejme, je lahko videl in spoznal napredek. Še nekaj let takega razvoja in napredka, še nekaj let tako vztrajnega in smotrenega de-la, kakor je bilo dpsedanje, skladnega au-Sevnega in ročnega dela, in naša industrija in obrt nas dovedeta do gospodarske neodvisnosti. Odpadel bo uvoz marsikaterega godba stoji na stališču klavzule o največji ugodnosti. Z avstrijske strani se doznava, da je bila vodilna smer pri pogajanjih, da se obnove med Avstrijo in Jugoslavijo živahne trgovinske zveze, ki so nekoč obstojale med ozemlji bivše monarhije. Sklenila se bo tudi posebna konzularna konvencija, ki bo urejala potniški promet in naseljevanje. Avstrijska vlada stremi za tem, da se odpravijo omejitve glede priseljevanja strokovnih de- -lavcev. Avstrijska vlada je baje tudi pripravljena odpraviti uvozno carino za našo živino in "meso ter druge življenske potrebščine. S tem bi se baje pocenilo življenje v Avstriji. . . , _ Avstrija življenja *možna. Profesor Rist in šefurednik Layton, ki sta bila poslana od Zveze narodov na Dunaj, da proučita, ce je avstrijska republika kot samostojna država življenja zmožna, sta to odločno potrdila. Težave, ki jih preživlja avstrijska industrija, niso nobene specifično avstrijske težave, temveč posledica valutnih težav, kakor v mnogih drugih deželah. Ni treba drugega, ko da se olajša carina v sosednih državah Avstrije za uvoz avstrijskih izdelkov in da se pomaga avstrijski industriji s posojilom, pa je obstoj Avstrije zasiguran -Toda, kako pripraviti druge države, da bodo zaradi Avstrije ubijale lastno industrijo, je vprašanje, na katero strokovnjaka Zveze narodov nista podala odgovora. =: Delo pravnih strokovnjakov v Londonu. Zatrjuje se, da je bil prvi sestanek pravnih strokovnjakov v Foreign Office prilično živahen, kar je povzročil Nemec Gauss, ki se je postavil na stališče, da morajo biti razprave strokovnjakov kar najbolj javne. S tem se niso strinjali njegovi tovariši, ki so mnenja, da obstoja njihova misija v študira-nju materijala, ki se nato predloži prizadetim vladam. Stvar slednjih pa je, ako smatrajo, da objavijo dosežene rezultate. Kar Nemce najbolj interesira, je Gaussova zahteva, da mora biti pakt v resnici obojestranski, ne samo po svoji obliki, ampak tudi po svoji vsebini. Nemci se boje, da ne bi bila v slučaju franoosko-nemškega spopada Velika Britanija dovolj nepristranska. Nadalje je nemški delegat govoril o velikem problemu železno industrijo, na katero se ni v_ dovoljm meri oziralo pri trgovinski pogodbi z A v -strijo. Gen. ravnatelj Kranjske industrijske družbe na Jesenicah Noot je izjavil na Ljubljanskem velesejmu, da bo treba odpustiti mnogo delavstva in ustaviti obrat, da se prepreči katastrofa te industrijske panoge, ako vlada ne podpre železne industrije. Naša železna industrija izkazuje v zadnjih par letih zelo razveseljiv razvoj ter tvori že zelo močno in pomembno panogo naše celokupne industrije. K temu so znatno pripomogli Ljubljanski velesejmi. Do 1. 1921 je bila produkcija zelo nestalna, naročila so se menjavala v neenakomernih časovnih presledkih, kar je produkcijo močno oviralo. Od prvega velesejma pa datirajo številne naroc-be, železna produkcija je postala živahna in enakomernejša. Tudi železna industrija v Kropi se ima poleg prvovrstnosti blaga zahvaliti za svoj razvoj in lepe uspehe baš Ljubljanskemu velesejmu, ki ji je privabil toliko interesentov, da svojih proizvodov letos sploh ni razstavila, kajti ima že toliko naro&l, da jih jedva zmaguje in bi nove in kožni branži. Veliko pozornost #o jale krasne in dragocene preproge tvrdk« Stein in Kaufmann iz Carigrada. Kuplije »• bile sklenjene za več milijonov, veles*Je« je včeraj obiskalo nad 8000 ljudi. Glede posetnikov omenjamo g. K)»sta Eberiusa, ki je prosil velesejmsko upravo aa slike, ki bodo priobčene v »Leipiig«, iu*-strierte Zeitung«, kar bo mnogo pripomoglo k popularizaciji Ljubljanskega velesejma, ki uživa sicer ugled že daleč izven meja naš* države. Nadalje je naš velesejem obiskala nemška žurnalistka Ida Steinschneider » Berlina. Trgovcev je bilo mnogo t* in južnih krajev naše države. Vedno *ovi prihajajo iz Skoplja Bosne in V?!™1*?*’ zaostajajo seveda ne Zagrebčani. Tekom v#e-rajšnjega dne je posetilo velesejem pme) Primorcev, nadalje so bili na^ velesejmu Interesenti iz Lipskega, Nurnberga, Dima ja, Budimpešte, Worgl-a (Avstrija). Končno bi bilo opozor.h na neki nedo-statek ki ga zakrivljajo nekateri razstavljali. Ponovno se namreč dogajajo slučaji, da lastniki zapuščajo svoj razstavni prostor, ne da bi poskrbeli za primernega zastopnika, ki bi mogel dati vsestranske informacije, ki so potrebne, kadar se sklepajo kupčije * r®*-jem stilu. Škodo radi tega ima razstavljale«, a tudi kupec bi hitreje razvil svoj« posle™ vendar ima baš v trgovini rek: Čas je »lato. največji pomen. ______________ Prosveta. Ljubljanska drama. Danes zvečer ob 8. wi uaiwu, ““ \.................... x nrva reDriza Petrovičeve vafcke Sal* zveze presegale njeno produkcijsko zmožnost. je^ prva rep r-»_; iralilrfTi »olo^nn-in^lictriisklh TiOfl- OZel^-» .. , i J_VI Velesejmski repertoar Narodnega MR-šža v Ljubljani se je spremenil v toliko, «a se pojeta v nedeljo, dne 6. t. m. operi Gav» ' leria rusticana in Glumači, dočim J® v Pri drugih velikih železno-industrijskih pod jetjih na Jesenicah, v Štorah in Ravneh pa ni še popolnoma izravnano razmerje med kapaciteto in produkcijo, ki se je sicer od prvih povojnih let kolosalno zboljšalo, kajti po vojni je to razmerje padlo na eno šestino. O lesni industriji smo že pisali in naglasili, da čakajo tudi tu vlado važne naloge, ako hočemo smotreno izkoristiti naš« gozdove, ki tvorijo važno aktivno postavko v gospodarstvu Slovenije. Velesejemska revija nam torej predočuje razvoj in napredek, opozarja pa nas tudi na napake, ki jih je treba popraviti. In tudi v tem oziru je Ljubljanski velesejem važen. SITUACIJSKO POROČILO. leria rusucana in uiuiubci, J“mbi,n določena za torek (praznik) dne 8. ^P. nv„,> Prihodnja repriza HoffmannoviH P se vrši v soboto, dne 5. zvečer. — Predprodaja pri dne nl bla8aJn v operi. oiaabcne Matice v Ljublja- ni Ravnateljstvo gl^bene šole in konservatorija opozarja »tariše gojencev, ki »o se vniinli na glasbeno šolo odnosno konserva-toriT da lih pošljejo v soboto, 5. t. m; vpev-qi.o dvorano Glasbene Matice v Vegovo u i oo št. 8 k določitvi urnika za redni poak, ki se prične v pondeljek, dne 7.»• Tudi včerajšnji dan je vladalo na ci naj pridejo v sledečem redu: Točno »b kljub jesenskemu vremenu dobro razpo o ! popoldne gojenci klavirja, ob K. »n nje. Kot običajno so dopoldne posetd’ vele , I , 5_ uri gojenci ini sejem povečini sami trgovca-intMesenti^ka- (flavta.’klarinet, rog itd.), ob 8. SWSfiS*E? vreme;,k, .pre- memba. Nasprotno se je baš slabemu vre- gojenci solopetja. - Ravnateljstvo. instru-uri Oneme vest TITULATURE. Dežela naslovov je bila stara Avstrija, i Zlasti slavni »c. kr.« je bil priljubljen okra-sek naslovov. Ni dosti manjkalo in tudi cest- : ni pometači bi postali cesarsko kraljevi. Od Avstrije smo podedovali to veselje za titulaturami tudi mi in kljub demokratični dobi ohranili vse stare naslove in jim dodali že nove. Tako imamo še vedno dvor. svetnike, ki nimajo na dvoru nobene besede in tako imamo celo kopo drugih svetnikov, ki nimajo ničesar svetovati, temveč samo poslušati. Kakor da bi bili naslovi nadomestilo za slabe plače, tako se je delilo na vse strani svetnike, ravnatelje in drugo. Kakor v javnem življenju, tako pa cve-tejo razne titulature tudi v cerkvenem in zasebnem. življenju. Zlasti komično vplivajo razni naslovi, ki se dajejo ženam. Gospa profesor, gospa doktor in slično, vse to do- j polnjeno z »milostivo«, pa je smešnost, pri- i tirana do viška. Vse pa je prekosil modrijan, ki je dal tiskati dopisnice z nadpisom: Cenjeni gospod tovariš! Da se poudari enakost ljudi, je bil vpeljan naziv tovariš. Sedaj pa pride modrijan, pa popravi tovariša v gospoda tovariša. Nezmisel je popoln. Vse to veselje za titulaturami je znak majhnega mišljenja in ne dela časti onim, ki se teh titulatur poslužujejo. Ta bohotnost titulatur pa je tudi žalosten dokaz naše nedemokratičnosti, ker kaže, da sodimo ljudi ne po njih osebni vrednosti, temveč po naslovu. ki ga nosijo s pravico ali nepravico. . — Ni Vel. kralj odlikovan. Republika Peru je podelila kralju Aleksandru najvišji red: Gran Cruz en Brillants. Poleg tega so bili ob tej priliki odlikovani še sledeči državniki in diplomati: Ministrski predsednik Nikola Pašič, minister zunanjih zadev Momčilo Ninčič in naš generalni konzul v Limi Ivo Grisogono, ki so dobili vsi red Grandes Gru-zes, ter pomočnik zunanjega ministra Bojan T. Markovič in Uija Novakovič, katerima je bil podeljen red Grandes oficiales, in konzul Vicente. Kusanovič, ki je dobil red oticial. — Priprave za sprejem kralja v Dubrovniku. V Dubrovniku so pripravljalna dela za sprejem kralja Aleksandra v polnem teku. Kralj pride, kakor znano, prvič v Dubrovnik. Sprejeti ga hočejo tako slovesno, kakor niso sprejeli še nikdar nobenega gosta. '• — Ukinjcnje vseh samostanskih ucito-ljišž. Naučno ministrstvo je odredilo ukinitev samostanskih učiteljišč, ki so jih vodili v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Mostaru razni nunski samostani. — Sušak dobi vojaško posadko. Bataljon vojakov, ki je bil dosedaj v Kraljeviči, je premeščen na Sušak. — Smrt kraljevega sina. Iz Budimpešte poročajo: V Dunabogdany-ju je umrl pred par dnevi Milan Kristič, nezakonski sin nekdanjega kralja Milana in neke lepe Grkinje iz Carigrada. Milan Kristič je živel kot otrok nekaj časa na kraljevskem dvoru. Po smrti svojega očeta ga je vzel k sebi grof Zichy, ki je obljubil očetu, da bo skrbel za njegovega sina. Po smrti grofa Zichyja se njegovi dediči niso hoteli za Milana več brigati in tako se je zgodilo, da je prišel Milan v Orfeum Ro-yal v Budimpešti, kjer je nastopal kot ostrostrelec. Vsled diplomatične intervencije je policija Milanu Krističu to nastopanje prepovedala in mladenič je dobil skromno mesto pri ministrstvu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je moral Milan Kristič Ogrsko zapustiti in postal je — natakar v nekem jedilnem vozu Waggons-Lits-družbe. Po prevratu se je vrnil na Madžarsko, se poročil in stabiliziral na posestvu svoje žene v Dunabogdany-iu. Pred par tedni se ga je lotila pljučnica, ti ji je sedaj podlegel, star 39 let. II. kongres hišnih in zemljiških posestnikov (Svojine) iz cele države se vrši v dneh od C. do 8. septembra v Zagrebu. Razen Jf'd,aciie stanovanjskega zakona se bo na ‘e®. 7°“J5r®8u. razpravljalo o prepotrebni davčni reformi, zlasti preobremenitvi hišnih posestnikov, nadalje o agrarni reformi, usta-novi t vi lastnega denarnega zavoda in zava-rovalmce, ognjegasnem zakonu, zidanju stanovanjskih hiš in o pospeševanju stavbne akcije ter o drugih važnih stanovanjskih zadevah. Tega kongresa se udeleže iz Slovenije vsa društva hišnih posestnikov v večjem številu zastopnikov. Kdor izmed posestnikov se želi še udeležiti, naj to sporoči Pokrajinski zvezi društev- hišnih posestnikov v Ljubljani, da se mu preskrbi stanovanje. Ker se isti čas vrši lovska in športna razstava v Zagrebu, se vsakdo lahko poslužil polovične železniške vožnje. — Belgijski visokošolci v Sarajevu. V Sarajevo je prispela skupina belgijskih agronomov. Prišli so proučavat poljedelske razmere v Bosni in Hercegovini. — Manifest cerkvene konference v Stockholmu. Cerkvena konferenca v Stockholmu je končana. Ob zaključku je izdala konferenca za praktično krščanstvo manifest, v katerem odkrito priznava napake, ki so jih zagrešile cerkve napram problemom modernega življenja ter poživlja krščanstvo k energičnemu reformnemu delu. Manifest obravnava vsa važnejša vprašanja industrialnega, P°litičnega in internacionalnega življenja. 1 osebne važnosti je pasus o stališču cerkve napram gospodarskemu življenju, ki se glasi: »Na vseh poljih človeškega življenja bodi evangelij odločilni faktor. To velja tako za jndustrialno, kakor za socialno, politično in internacionalno življenje. Kar se tiče gospodarskega življenja, poudarjamo, da je naj-vefja vrednota duša. Ta duša ne sme bdi podrejena pravicam zakona ali pa mehanizmu industrije. Duša jma pravico, da se reši. Zato se borimo za svoboden in popolen razvoj Človeške osebnosti. V imenu evangelija poudarjamo iznova, da industrija ne sme bazirati samo na pohlepu po osebnem dobičku, temveč mora smatrati v službi skupnosti lastnino kot zaupano ji dobrino, za ka- tero bomo odgovarjali Bogu. Na mesto ego- ! islične konkurence mora stopiti skupno delo.« — Čuvarji nravnosti. V Kolnu, Frankfurtu ob Meni in Niirnbergu je bil prepovedan po iniciativi katoliške duhovščine plakat, ki predstavlja mater, ki koplje otroka. Mati in , otrok sta naga. V tem vidijo gospodje ob- ' scennost, dasi gre samo za simboliziranje zdravilne moči kopeli v Severnem morju. Zdi se, da bodo zahtevali »tartufi« v priho 1- ; nje, da pridejo otroci na svei oblečeni. — Francoski bančni uradniki za nadalje- ; vanje štrajka. Dne 1. septembra, se je vršilo j plenarno zborovanje štrajkujočih bančnih na- ! stavljencev. Delegati so referirali o pogojih, ; ki so jih statuirali minister javnih del in bančni ravnatelji. Glasom teh pogojev se zavezujejo bančni ravnatelji, da ne izvedejo nobenih sankcij, če nastopijo štrajkujoči ta- , M BIIDDHA čaj na velesejmu. Oglejte si H paviljon št. 461-465. koj zopet delo. Dalje se zavezujejo, da izplačajo uslužbencem draginjsko doklado v znesku 300 do 400 frankov ter revidirajo nemudoma vse plače. Ravnatelji pa odločno odklanjajo izplačilo plač za mesec avgust ter zahtevajo, da nadomestijo uslužbenci zamujeni čas z nadurami. Popoldan se je vršilo tajno glasovanje štrajkujočih. 4571 se jih je izjavilo za nadaljevanje štrajka, 1296 pa za ukinitev. — Sluge parmskega vojvode. Meseca oktobra se vrši pred sodiščem v Viareggiu proces, h kateremu ni vabljenih nič manj kakor 33 oseb kraljevskega rodu. Med temi osebami se nahaja med drugim bivši bolgarski kralj in bivša cesarica Žita. Tožbo je vložilo 13 slug vojvode Roberta Bourbonskega, očeta bivše cesarice Zite, ki je določil v svojem testamentu, da morajo njegovi dediči sluge vzdrževati. Po njegovi smrti, torej od leta 1898 pa ni dobil nobeden od teh slug od dedičev, med katerimi so tudi tri katoliške nune, niti beliča. — Fašistovska milica. Kakor piše »Idea Nazionale«, oficielno glasilo fašistov, je fašistovska milica pristnovojaška organizacija, ki obsega 200.000 aktivnih mož ter 100.000 rezervistov. — Zatvorjenje gledališča »Theater an der Wien«. Gledališče »Theater an der Wien« je sklenilo, da preneha z 31. avgustom obratovati. Vzrok je previsoki luksuzni davek. To je peto gledališče na Dunaju, ki se za-tvori radi finančnih težkoč. — Maske zoper plin v švicarski vojski. Švicarska armada doslej ni imela obrambnega sredstva zoper napad s plini. Kakor pa poročajo listi, hoče vodstvo sedaj uvesti maske zoper plin. Maske se že preizkušajo. Baje so domača iznajdba ter imajo velike prednosti pred drugimi. — »Uradni list« štev. 82. z dne 1. septembra prinaša med drugim sledeče: Odločba o ležnini za blago, spravljeno v železniških prostorih; odločbo o ležnini za sladkorno peso, ki leži na železniških postajah in odločbo o izpremembi imena za postajo v Rajhen-burgu. — Iz poštne službe. Bivši direktor pošte in brzojava v Sarajevu Stjepan Dekanič, ki je bil nedavno pred sarajevskim okrožnim sodiščem oproščen od obtožbe zlorabe uradne oblasti, je s kraljevim ukazom reaktiviran ter imenovan za ravnatelja zagrebške podružnice poštne hranilnice. — 45-letnieo dela praznuje te dni gosp. Matija Ornig, strojnik v tiskarni W.. Blanke v Ptuju. 6. septembra 1880. 1. je vstopil kot vajenec v omenjeno podjetje, kjer deluje še danes čil in krepak. Čestitamo! — Zopet smrtna obsodba v Štipu. Te dni se je končal v štipu proces zoper komite Trajana Ivanoviča, Mišo Stojmenoviča in Trajana Stojčeviča. Trojica je napadla lansko leto orožniško patruljo ter ustrelila orožnika Kuzmana Grulešiča in Milorada Milosavljeviča. Trajan Ivanovič je bil obsojen na smrt, Miša Stojmenovič na pet let, Trajan Stoj-čevič pa na 3 leta težke ječe. — Goreč petrolejski vrelec v Rumuniji. V Morenij’u v neposredni bližini Ploestija gori petrolejski vrelec. Ogenj se vidi že iz Ploestija. Dan za dnevom so uničene milijonske vrednosti. Ogroženi prostor je zastražen. Gorečemu vrelcu se je mogoče približati samo na distanco 200 metrov. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Domneva se, da ga je povzročila iskra, ki je odskočila pri vrtanju od kamna. Vrelec je last rumunsko-ameri-kanske družbe, ki ima vsled požara dnevno škode 300 vagonov petroleja. Ogenj požre dnevno 1,000.000 lejev. Skušali so ga že na vse mogoče načine pogasiti, toda doslej se to ni posrečilo. Pri poskusih je poginilo več oseb. Družba je razpisala 1,000.000 lejev — torej ravno toliko, kakor ima dnevno škode — nagrado onemu, ki požar pogasi. Predloženih je bilo vsled tega nebroj predlogov, toda kakor vse kaže, bo trajal požar, če ima : velike podzemske rezerve, še par let. — Požar v stolpu Nikolajeve cerkve v Pra- ; gi. Te dni je izbruhnil v stolpu cerkve sv. Nikolaja v Pragi požar, ki je trajal par ur. j Požar je povzročilo neprevidno manipulira- j nje nekega delavca z ognjeni. Cerkev sv. S Nikolaja v Pragi je ena od najlepših pra- j ških cerkva. — Pik ose povzročil smrt. Iz Bregenza po- ! ročajo: 14 letnemu .Štefanu Landwehru je pri- ! šla pri večerji, obstoječi iz kruha in medu v j usta osa. Začutil jo je šele, ko jo je imel že , v goltancu, nakar jo je izpljunil. Kmalu nato i so se pojavile pri dečku težkoče pri dihanju i in čez poldrugo uro je bil mrtev. — Po neprevidnosti ob obe nogi. Kmetski fant Tomo Antolovič se je vračal te dni iz ; Požege v Veliko Kapelo. Ko je prišel na , kolodvor, se je pričel vlak ravno pomikati, j Hotel se je požuriti in skočil je na desko, j toda izpodrsnilo mu je in padel je tako ne- ! srečno, da je prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi. Prepeljali so ga v bolnico v Požegi, kjer pa mu niso mogli pomagati. Fant je umrl par ur nate v strašnih bolečinah. — Umor iz ljubosumnosti v ruski vasi. Gubemijalno sodišče v Moskvi se je pečalo te dni z zanimivim slučajem maščevanja iz ljubosumnosti. V skuriginsko bolnico je bila prepeljana mlada žena, ki je bila na spodnjem delu telesa strahovito ožgana. Zena je kmalu nato umrla v strašnih mukah. Izpovedala je sledeče: Stanovala je tri leta pri zakoncih Sadikov. V zadnjem času jo je začela Sadikova sumiti, da ima z njenim možem intimno razmerje. Posledica tega suma so bili prepiri in pretepi. Končno se je Alješinova tega življenja naveličala in preselila se je k nekemu drugemu posestniku. Mislila je, da je s tem stvar končana. Toda nekega lepega dne je prišla Sadikova k njej. — »Krasotica idi z menoj na cesto«, ji je dejala. —■ Ker se Alješinova temu pozivu ni odzvala, jo je izvlekla Sadikova šiloma iz hiše. Pred hišo ste čakali dve njeni prijateljici, Frasova in Suvarova. Ženske so pograbile nesrečno Alješinovo, ji dvignile krilo ter ji polile z neko kislino noge, trebuh in spolne organe. Alješinova je začela od strašnih bolečin kričati. Zbrali so se radovedneži, toda nihče ji ni hotel pomagati. Pred sodiščem je izjavil star kmet na vprašanje, zakaj ni nihče interveniral: »No, mislili smo, da gre za navaden prepir in pretep med ženskami.« Sodišče je naložilo vsaki izmed me-ger po par let ječe. — Tatvina pol milijona državnega denarja preprečena. Dne 1. septembra je dobila zagrebška kolodvorska policija zaupno poročilo, da bo izvršen v noči od 1. na 2. septembra v blagajno železniškega skladišča v Karlovcu vlom. Takoj je odpotovala skupina dobro oboroženih detektivov v Karlovec. Zvečer so se skrili detektivi v. skladišču, pred skladiščem pa je bilo skritih par kar-lovačkih policijskih stražnikov s karabinkami. Kmalu po 10. sta prišla dva vlomilca. Udrla sta skozi okno v skladišče in kmalu sta zvrtala v blagajno, v kateri se je nahajalo 640 tisoč dinarjev dve odprtini. Nenadoma je planil v blagajniški prostor detektiv, ki je oddal par strelov, da je vlomilca prestrašil. Vlomilca sta se v prvem trenotku res zdrznila, toda v par sekundah sta se situacije zavedla in vrgla sta se na detektiva. V tem trenutku je priskočil drugi detektiv, oddal par strelov in zakričal: »Roke kvišku!« Nato sta se lopova udala in stvar bi bila končana, da niso mislili zunaj stoječi karlo-vački policijski stražniki, ker so čuli strele, da se je razvila v skladišču med detektivi in vlomilci bitka, vsled česar so jeli streljati skozi okno v skladišče. Tako pa so prestali detektivi v skladišču par trenutkov strahu v pričakovanju, da bodo ustreljeni z vlomilcema vred. Ko je streljanje prenehalo, so gnali detektivi vlomilca na urad, od tam pa v Zagreb, kjer se je ugotovilo, da sta dva nevarna reška ptička, člana tolpe internacionalnih tatov, ki so si izbrali momentano za svoje torišče gorenjo Hrvatsko. — Mornarjeva ljubezen. Mornar Nikola M. se je seznanil pred kratkim v Beogradu s šiviljo Ljubico I. ter se v njo hudo zaljubil. Razvilo se je med njima intimno razmerje in nekaj časa je bil mornar najsrečnejši Človek na svetu. Kmalu pa je začel sumiti, da r?,7u“lca ,ni zvesta. Samo dokazov ni imel, D1 zasai£I te dni »in flagranti« v objemu drugega Par krepkih klofut je bila kazen za nezvestobo konkurent pa je dobil par krepkih brc, nakar je pobegnil. Oklofutana Ljubica je jokala in jokala: »Usmrtim se!« Mornar teh besed ni vzel resno, hotel je oditi za vedno, toda v trenutku, ko je pri-^uko- t6 pograbila nesrečna Ljubica stekleničico raztopljene sode ter napravila par požirkov. Smrti ji mornar kljub vsemu nl prjvoščil, skočil je k njej ter ji iztrgal stekleničico. Nezvesta Ljubica se je zgrudila j1?. ,a’ se l’ela zvijati v hudih bolečinah in klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje, ki so jo prepeljali v bolnico. Tam so ji izprali želodec in danes je izven nevarnosti. Zastru-pila, pravi, se ne bo več. r-.!*0 an)erikansko. Beograjski medieinec Nikola ilarin je stavil pred par dnevi s svojimi kolegi, da spleza ponoči na vrh »Izvozne banke«. Poslopje »Izvozne banke« je en0 od najmonumentalnejših poslopij Beograda. Ponoči okrog dveh je začel svojo ple- I žalno turo vpričo 6 žurnalistov, 4 pisateljev in nekaj kolegov. Z opičjo spretnostjo je plezal po zidu, toda, ko se je nahajal že v višini 17 metrov je prišel slučajno mimo orožnik, ki je pomeril s puško na drzneg« plezalca ter ga pozval, da zleze zopet nazaj. Harin je moral ubogati. Z višine 6 metrov je skočil spretni telovadec na zemljo tik pred orožnika, ki ga je hotel sprva, smatrajoč ga za tatu — aretirati. No, končno se je posrečilo vendarle njegovim kolegom, da so prepričali strogega moža postave, da je šlo samo za nedolžno stavo. — Žandarmerijski ravnatelj aretiran. Ta dni sta popivala po Gradcu žandarmerijski ravnatelj Ragossnik in neki inženjer. Kb so ju vrgli že povsodi iz lokala, sta pričela kra-valizirati na ulici in tako sta prišla v konflikt s policijo. Posebno hud je bil Ragossnik, ki je stražnika obkladal z najlepšimi žalitvami. Končno je dobil stražnik pomoč in objestna gospoda sta morala romati na policijo. Ker pa je avstrijska policija navadno bolj taktna, kakor bi utegnil kdo pričakovati, sta se morala žandarmerijski ravnatelj in inženjer samo legitimirati, nakar so ju zopet izpustili. Seveda, radi žaljenja uradne oseb« bosta pač morala odšteti vsak par šilingov. — Epilog k škandalu na Wilsonovem trg« v Zagrebu. Abiturijent Smiljan Devčič, o katerem smo zadnjič poročali, da je napadel na Wilsonovem trgu v Zagrebu dve ženi, ker nista reagirali na njegove intimitete tako, kakor bi bil on želel, je bil obsojen na 10 dni policijskega zapora. — Jesenska veselica v Postojnski Jami. T nedeljo, dne 6. septembra se vrši v Postojnski jami običajna jesenska veselica. Vozil« bo več posebnih vlakov. Vožnja bo aniiana na 40%. — Otvoritev kože na Krvavcu. Podružnica SPD v Kranju nam poroča, da preskrbi v soboto 5. in nedeljo 6. septembra t. 1. o priliki otvoritve nove planinske koče na Krvavcu vozove, ki bodo prepeljavali turist« is kolodvora Kranj v Cerklje in Kokro. — Turisti, kateri reflektirajo na prevoa, naj t« prijavijo najkasneje do četrtka, t. j. 8. septembra na podružnico SPD v Kranju, a natančno navedbo časa in smeri vožnje ter povratka. Na poznejše prijave se ne bod« moglo oairati. Cena vožnje za vsako tmea IB dinarjev. tli SE STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN Ustanovljena 1.1888 — PoStni predal 44 — Telefon 425 Varstvena mamka I H. FRAHZL & sinovi « (Lastnik Feliks Franzi) UUBUANA, Privoz 10 O KAKOVOSTI KOLINSKE CIKORIJE m BOSTE SIGURNO ZADOVOLJNI? — Motorna kolesa po 10 dinarjev) Dn« 80. septembra t. 1. se vrši žrebanje srečk loterij« Jugoslovenske Matice. Glavne dobitke tvorit« dva motorna kolesa in 25 navadnih moških im ženskih koles. Dobitki so iz priznano najboljše svetovne tvornice »Peugeot«. Cena posamezni srečki, kojih število je zelo omejeno, je 10 Din. Naprodaj so pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Dobivale se bodo tudi v ljubljanskih trafikah. — Kolesarsko in motociklistično drnštv« »Sava« v Ljubljani priredi dne 20. eeptem-bra 1925 cestno dirko na progi šiška—Kranj —Tržič in obratno združeno s srečkanjem. Start in cilj pri km 2. Spored: Popoldan ob 1. uri zbirališče na Sv. Jakoba trgu in pohod skozi mesto z godbo v šiško k »tartu. (Kolesarsko društvo »Zarja« v Zg. Kašlj« priredi izlet k tej dirki.) Ob 2. uri: 1. Glav-Da dirka s težkimi kolesi. Prvo darilo dirkalno dvokolo in druga krasna darila. 3. Damska dirka. 3. Invalidska dirka v dveh skupinah. 4. Dirka v vrečah s kolesom. Ob pol 6. uri žrebanje srečk: 1. dobitek: moško dirkalno kolo, 2. dobitek: otroški luksuzni voziček, 3. dobitek: srebrna ura z verižico. Razdelitev daril zmagovalcem. V slučaju slabega vremena se vrši dirka 8 dni pozneje. Odbor. — Ure, 1 leto idoče, se dobijo na velesejmu. — Ivan Pakiž, paviljon G, 805. NAŠIM GOSPODINJAM ponovno priporočamo, da si ogledajo na velesejmu kako praktično in ceno se kuha, greje in lika t plinom. Kuhinja, kopalnica itd. so ve« dan v obratu. Ne zamudite te prilike in posetite plinarno na velesejmu. Sokolstvo. Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo na slavnostno zborovanje, ki se vrši v torek 8. t. m. točno ob 11. dopoldne v društveni čitalnici v Narodnem domu, v proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva. — Odbor. StaMi 4. NARODNI DNEVNIK, 4. septembra 1925. Štev. 179. Dopisi. Zag^rj« ob Kari. Gospodu Hočevarju diSi iupanaki stolček, tako piše >Jutro«. Gospodje demokratje mislijo, da komu drugemu tak stolček niti dišati ne sme. Občinske volitve, ki »e bodo vršile v nedeljo, dne 6. •eptembra bodo željo demokratov po župan-*kem atoleu temeljito pregnale, kljub velikemu apetitn gosp. demokratov do raznih •tolčkov. —, Skrb bega volilcev od SDS so vzeli MBi demokrati v roke. Lista SDS je zadostno odvratno sredstvo za pametne volil-ee, katerim je dobrobit občine na srcu. — Oglejmo #i te energične predstavnike Orju-»e in SDS malo bližje. — Nosilee SDS liste je svak gospoda šolskega upravitelja na top-liški Soli. Mesto je zavzel za časa občega preganjanja učiteljstva poti režimom PPZ, kar seveda ae ne more primerjati z županskim »tolčem. Pri županu odločujejo volilei in ne priporočilo kakega sorodnika ali strankinega tajnika. — Drugo mesto zavzema bivši pristaš NSS, ki je presedlal k Žerjavovi delavski uniji, ki je bila ustanovljena, kot reakcija proti socijalnim strankam na korist Tpd. — Na tretje mesto so postavili nepremišljenega obrtnika, katerega se demokrati že več let izogibajo s svojimi naročili. Pač nepremišljena reklama za njegove delodajalce, ako bi se ti hoteli držati recepta demokratov do pristašev drugih strank. — Listo SDS diči med drugimi tudi gospod, ki je kot bivši občinski svetovalec med vojno s ponosom nosil krasnega avstrijskega orla, ler kot tak zbiral dragocenosti za avstrijsko soldatesko, da bi ista slovanski živelj lažje popolnoma uničila. — Častno mesto na SDS listi zavzema tudi gospod, kateri ni kot svo-ječasni načelnik tukajšnje podružnice Jugo-slovenske Matice dve leti niti sklical občnega zbora, niti ni preskrbel, da bi se bila pobrala članarina, človeče je italijanskega po-koljenja, ter je hotel s tem podružnico brez-dvomno uničiti, kar se mu ni posrečilo. Volilei oglejte si narodnost in stolčarstvo SDS, nakar preidemo h gospodarski premišljenosti, s katero se baha »Jutro . — Pod načelstvom pristašev SDS spi spanje pravičnega odbor za zgradbo občinskega vodovoda že kakih 15 let. Zamujene prilike, ob katerih bi se bil vodovod zgradil, odškodujejo občino za težke milijone. — Pristaši SDS so s svojo nezmožnostjo kot absolutni gospodarji položaja zakasnili prizidavo osnovne šole v Zagorju, s čimer so vnovič oškodovali občino za več milijonov. — Pristaši SDS so med vi jno kot absolutna večinska stranka v občinskem odboru podpisali ogromna vojna posojila v škodo občine. — Gradba občinskih hiš se je izvedla pod nadzorstvom SDS s pomočjo gosp. Čobala, proračun se je prekoračil za sto odstotkov, kar znači pametno gospodarsko zmožnost SDS. Ogromno prekoračenje bodo pač morali plačevati zagorski davkoplučevalci, med njimi tudi pri oddaji teh del na incijativo SDS izpodrinjeni domači obrtniki, kateri so pač po mnenju SDS le za plačevanje davkov, zaslužek pa je dati tujcem. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 3. septembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 77; Zastavni listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 25; kom. zadolžnice Kranj. dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka den. 225, bi. 240; Merkantilna banka den. 101, bi. 105; Prva hrv. štedioniea den. 911; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne den. 82; Trboveljska bi. 355; Združ. papirnice Vevče den. 120; »Nihag« den. 38; Stavbna družba den. 165, bi. 180. Blago: Trami, monte, od 4—12 m dolž., po priloženi noti, fco meja, 14 vag., den. 300, bi. 310; Testoni, monte, od 10—32 cm, 20 mm, 2.25 m dolž., fco Postojna, 46 vag., den. 550, bi. 550; Madrieri, 75/220, od 4—8 m, I., II., III., tombante, gnilo, razbito, izključeno, fco Postojna tranzito, 5 vag., den. 580, bi. 585; pšenica bačka, fco bč. postaja bi. 250; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 250; otrobi pšenični, fco Postojna trans., 1 vag., den. 190, bi. 190; koruza, par. Ljubljana, 1 vag., den. 216, bi. 216; laneno seme, la, fco Ljubljana den. 540. BORZE. I — Zagreb, 3. septembra. Devize: New-; york ček 55.85—56.45, London izpl. 272.25— ; 274.25, ček 272.20-274.20, Pariz 264—268, i Praga 165.91—167.91, Milan izpl.' 224.50— 226.90, Dunaj 787.78—797.78, Berlin 15S0— i 1340. i —Curih, 3. septembra. Beograd 9.225, 1 Praga 15.30, Milan 20.60, Budimpeitta 0.007270, Dunaj 72.65, Varšava 90, Buka-! rešta 2.60. Splošno znano je, da kupiš najceneje obleke pri tvrdki Ložar in Bizjak v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 20. Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana. (75) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kralt. Torej ropota velikanski voz neustrašeno k nategnjeno zavoro po kamenitih stopnjicah navzdol. S seboj vzame več svetilk in vaz. Med to vožnjo po stopnicah se nenadoma zave Leonor, kako komično je pač voziti takole z avtom po hiši in se glasno zasmeje. Toda takoj se zopet zresni njen obraz. »Ali smo povozili ljudi?« Kdo za more to povedati? Videli nismo ničesar. V haremu je šlo vse dobro. Ko pa so prodrli skozi goreči les, ki ga je gotovo oblegala množica, so prav gotovo zmečkali več teles. O tem niso izvedeli ničesar ne zdaj in ne potem, storili pa so to le, ko so branili lastno življenje. Na koncu stopnic je zopet predsoba in zadaj velika vrata, najbrže hišna. »Ali naj jih odpremo?« vpraša Georg. »Ah kaj, zdaj je vseeno — skozi!« In Maksimus si odpre vrata sam, ropota zopet čez nekoliko stopnic in je na vrtu. Vozijo preko, kar po travi in cvetličnih gredah. Tam so zopet velika vrata. Tudi teh ne odpro. Iz ognja prišedši Maksimus se je že navadil podiranja — torej tudi ta vrata so v hipu v koscih in... in avtomobil pade v vodo! Vrata so držala v pristaijišče za gondole, spodaj pa je takoj voda. Gondol pa ni bilo tu, izteklo se je vse dobro. »Ali ste slišali, kako je zašumelo?« vpraša Adam. ; To je bilo pač nekoliko pretirano. Stene pa so še ! vedno tako segrete, da se jih z vnanje strani ne smejo dotakniti. Vse to se je izvršilo veliko hitreje, kakor je mogoče povedati. Avtomobil plava sedaj v vodi, ki je umeten prekop. Na obrežjih so hiše in koče. •2e vem,« zakliče Georg in gleda okrog, >to je prekop, ki drži proti jugu, na tem bregu sem potoval. Naprej, na pravi poti smo! Tu navzdol!« Avtomobilova konštrukcija se je izkazala kot izvrstna, zakaj pri tej grozni vožnji se ni prav nič polomilo. Zdaj nadaljuje potovanje kot motorni č<31n, za njim pa je videti velikanski ogenj, kjer naj bi bil sežgan vrag. -24. Nekaj besed o potovanju in kako postane Adam letalec. Po svetu potovati je dolgočasno, strašno dolgočasno! Najdolgočasneje pa je za onega, ki ima mnogo ali vsaj zadosti denarja. Kdor ne verjame, naj si ogleda modernega večne-dn Juda, ki je vedno na potovanju! Ni treba, da je Anglež s kariranimi hlačami, vsak civiliziran narod ima zdaj že večne Jude. Ti dolgočasni obrazi! Zdehaje hodijo po umetniških muzejih, zdehaje si ogledujejo cerkve in palače, zdehaje se vozijo preko čudežne indijske dežele. Pri potovalnih družbah, ki jih vodita Cook in sin ali podobne firme, je videti take dolgočasne obraze kar en greš in to se stopnjuje do obupa. >Za Boga vendar,« stoka debel Berlinec, v eni roki diži rdečeča Badeckerja, z drugo pa vleče svojo debelo boljšo polovico. »Za Boga vendar, ali še ne bomo kmalu okrog sveta? Zakaj nismo ostali raje doma — potem bi sedel zdajle lepo v gostilni in pred mano na mizi bi stal vrček piva!« Da, tako je! Treba je le, da človek kaj takega vidi in da opazuje te ljudi! Počitniška potovanja, študijska potovanja in vsa druga, ki služijo v okrepitev, ki imajo določen name«, to je seveda nekaj popolnoma drugega! Vsak sočuten človek, ki ima srce na pravem mestu, se veseli, če gleda moške in ženske delavne sužnje, to so tudi šolski otroci, s kako srečnimi obrazi gredo na poletne počitnice! Da, to je pravo veselje, prava sreča, ]4 zarotCka Dtn 5‘—. Razpošilja društvo t »VRTNARSKA ŠOLA« V KRANJU. Stala* udoga t HrnKtrnkf, Korstka, Adbrta, Bale, Urbanlč. Kanc. Zlato I Zlato I Zaloga: platno, usnje, papir, trakovi, vrvice, sukanec, igle, kapitali, folije, metali, zlato, bronze, barve, lepenka, laki, kosti, čopiči, škrobi, kleji, noži, deščice Solidne cene in prvovrstno blago je najboljše naše priporočilo „ŠIIGRIN“, Ljubljana Kralja Petra trg St.3 (Miklošičeva cesta) Oglejte T NaroCite I MALI OGLASI Dtn Kupijo se •lefc*1« shranjene smuči. Ponudbe z j ■ttedbe »ene pod: »Planinski raj«- Dobro ohranjeno iMlks kolo *e kupi. Ponudbe as upravo lista pod: »Kolo l.III«. Stanovanje •bstajeoa iz ene velike sobe iu ku-kinje »a i&e v sredini mesta sli v okolici mesta Ljubljane. Ponudbe x aavedbo najemnine na upravo pod »Stanovanje 400« Inštrukcije tsiOMM* esmoSolee. — Ponudba aa opravo lista pod »osmololset. M in rcinlja Ulit nasproti glavnega kolodvora, pri-Knano dobra kuhinja, prvovrstne pijače,- vedno sveže pivo — zmerne cene. Uradnica z večletno prakso vešča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«. Kit se kipi? le pi tu tki Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi najfaoljil ilvalnl stroj n rodbinsko »II obrtno rabo. svetovno znanih mamk .,6RITZ»ER“ - ,,ADLER" - „PHflNIX" Isto tam posamezne dele la stroje In Kolesa, Igle, olje, Jermena, pneumatlka. Pouk o veie-nju na stro) breiplallenl Večletna garancija! Na veliko I K* mal°' Samostojna knjigovodkinja in korespondentinja 2 večletno prakso išče stalno mesto za takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudb« z navedbo plače na upravo lista pod »Energična moč<. Kurja oCesa Z s ZiUtitul uak -SUadttč* v lakarnah «11 drogerijah »oti ta tTomic« aUadliia. IIH1IUL M ■»•■■•■»•■•■•■■■■■■■■■■■■■•■■■■•••••••••■■■■•••i Vsem obiskovalcem velesejma se priporoča prvorazredna restavracija »LJUBLJANSKI DVOR** Prvovrstna domača in primorska kuhinja Špecijaliteta: pristni kraški teran in vsak dan morske ribe Cene jako umerjene S spoštovanjem 1 BOGDANPUPOVAC lastnik ■ j < Z caco* 3 je vendar * najbolj!! . VINOCET ■ tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi \ najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo I “Hj [ Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. la, II. nadstropje- _______—--Hmirr—■■■■■—■ ■motJ L _ . «5 m K. WIDMAYEH Pl^l PoflaCarJev trg (»« »o toda) Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine na debelo in drobno Oglašajte v ..Narodnem Dnevniku"!