Posamezna štev; TO v*n. PoStnVna - "I®- - pavSaTIrana. SlBV. 210. v mm, v sobote; fine li septembra im Leto XLY1 •ILOfENEOi valja VT ^HRk flT TR TBRB^ ^BL ,HP 't^^Ri J^PSl; 'awtoli»n* ptutmulM^S ^tFf^r ■ Ur || ■ ■ Bf"^ fflmm Wl aaoeto lrtosapref,. K M- B H B H gg m^„. Baa^-,.. B nradnl raaglae! , j»o K 1-80 S&tuu: ^^ ■ ■ K ■ K mm* wWBk Bp^ H Prt;PS210** ^k 11 ■ i u ■ ii i H *a Isezemitvo » 20 — JBh^^B ^^H^r ^Sf J®^ 1 H j^M^Bi^t nedellek^ d" pTpraaalR ^^^^ — i " — ~~ ~ oh 5. ui i zintrai. ! i HT OniRlttn It v Kopitar] tri allsl mr. MO. Rokopisi m bo vrača)«; »elranklraaa pls»a m m sprejemalo. Dr«da. telsL itv. 60, Mpnva. **it, SS. Političen list za slovenski narod. Oprava |a v Kopitarjevi nI. 8. — ttaoon poštne hran. l|ubl|anoke it. 890 sa naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 28.011, bosn.-Uaro. 7583. Razpišite uolffue o konsff ^anfo. Prva stvar, ki so jo napravile skoro r*se v revoluciji nastale države, je bil razpis volitev v konstituanto. Nobena zunanja nevarnost in niti največji notranji nemiri niso zadržali odločujočih skupin od koraka. Da se volja in želje ljudstva nemudoma ugotove, so smatrali za svojo najvažnejšo in prvo nalogo. To jim je bila podlaga in i?.hcJiŠče vsega državnega prenavljanja, to jih jc v vesti opravičevalo, ida so sklepali in odločevali o usodi ljudstva. Brez konstiiuante bi bilo celo javno življenje velika laž. Ljudje, ki ne predstavljajo prav za prav nikogar, bi se predrzno sklicevali na ljudstvo, katero jih je Se zdavnaj izpljunilo. Stranke, ki so v resnici le stavba iz papirja, bi ropotale, delale šum, strašile in se producirale v javnosti, ko so v rr t-nici le prazna vreča, ki dela prah in se vali ljudstvu pod nogami. Volitve v konstituanto so napravile na mah vsemu šundru kcnec; mogočne »državotvorne« stranke so čez noč s svojo ▼rečo izginile in ljudstvo je stopilo na plan. Politično življenje je bilo ozdravljena Kako žalostna in komična prikazen bi bila na primer Nemška Avstrija, ko bi ne bilo volitev. Nemški »Nationalverband«, la zbirka nesposobnih in klavrnih politikov, ta »najmočnejša« stranka — seveda je bila tudi ona državotvorna — hi strašila na Dunaju in po Parizu, tujcem v veselje, državi ▼ kvar. V Nemčiji bi ropotali bolestni Vsenemci s svojo ntščansko mašinerijo ter pačili, potvarjali, zavijali in teptali v imenu ljudstva ljudsko voljo. Volitve sa Me izhod iz laži, iz r.asilja in političnega Uomedijantstva< Naša država se nahaja v stanju, v katerem bi se nahajala danes Avstrija brez volitev. Politično urntle stranke (kakor JDS), ki imajo za seboj namesto ljudstva denar in ropotajočo četo časopisov, skušajo pogin svoje moči prikriti s tem, da brez prestanka kriče o svoji »državotvornosti« in imenujejo vse druge grobo-kope države. Gnusni, škodljivi, sramotni in popolnoma nepotrebni prepiri, Ki jih povzroča demokratska stranka Ve ceh naši državi, bi bili pri kraju v 24. turah po volitvah. Kakor popade marsikaterega poslanca ob misli na volitve otož-nost, so vendar takojšnje in prav hitre volitve v konstituanto edina rešitev iz naše narodne sramote. Ker je »Slov. Narod« v naže iznenadenje tudi mnenja, da so »edini izhod volitve«, potem ni nikakega zadržka, da se takoj razpišejo. Toda na- LISTEK. Gospodičnam in gospodom. Popravek in komentar ad »Resna ženitna ponudba.« Naše prijazne ljubljanske ulice so že od nekdaj zanimive zastran svojih pikantnih in čudnodomačih dogodivščin. Ta renome je že »prišel na boben,« odkar se je vpeljala med 23. in 24. uro javna in prosta večerna zabava, ki se posebno neprisiljeno razvija v predmestjih, izven oficielnih centrov in sploh, kjer še uspevajo od kulture nepokvarjeni elementi, Ampak to, kar se mi dogaja zadnji čas, je tako nezaslišano in usodno, da kljub svoji brezpomem-bnosti ne morem in ne sme m molčati, pa to prav zategadelj ne, ker bi se zelo nerad zameril mnogim gospodičnam in gospodom in vsem, ki poznajo mojo nesrečno osebo. Torej je to pisanje namenjeno predvsem zato, da se opravičim vsem velece-njenim gdčnam Valerijam, Valerikam in Rikam, dalje raznim Žanijem, Vladimirjem, Vincencijem iz Kurje vasi ter vsem tistim gospodom, ki nosijo ime Eržen, Krže ali kaj stičnega, in še posebej vsem onim visoko čislanim gospodom, ki na kakršenkoli način rešujejo domovino na pošti, pri fi-nanci itd, itd: Črt za Volitve v Konstituanto, Jfi ga je izdal | demokratski minister dr. Kramer, se gllasi drugače: »Volitve se vrše pet mesecev ■ potem, ko ta zakon stopi v veljavo. Zakon stopi pa v veljavo mesec dni po Abbasso 1' Ita-lia«, ni za nas (socialne demokrate) nič manjši lopov kot za (italijanske) nacional-ce«. A ne samo to, socialno-demokratska delavstvo v Trstu je tudi navdušen bori-telj proti »jugoslovanski nevarnosti«; »Poglejmo, kako jc ta delavski razred znal vstati, ko je v resnici grozila jugoslovanska nevarnost, ko je v resnici pretila nevarnost, da nam (komu?) odvzamejo vse parobrode!« Socijalni demokrati nočejo biti »avstrijakanti«, še manj Jugoslovani, pač pa samo — Italijani: »Naš delavski razred, ki se zaveda svojega razreda in naroda italijanskega, noče, da bi sc ime-nol avstrijakantski, noče, da bi ga smatrali za tako abotnega in bebastega (sic!), da bi se dal zavesti po protiitalijanskih stru-jah!« Tako torej duševni vodja italijanske soc. demokratične stranke v Trstu. Mi smo to vedeli že prej, zdaj so nam dali le uradno potrdilo, kajti kdor je le količkaj opazoval politično življenje v Trstu pred vojno, ta se spominja vseh onih ljutih bojev, ki smo jih tržaški Slovenci imeli in izvojevali s socialno demokracijo, v kateri so se kot najhujši naši nasprotniki ob* našali ravno delavci-sinovi našega narodi, pristaši italijanske soc dem. stranke, ki kakor prizna Passigli, opravlja delo nacionalistične strujc, stremeče po popolnem uničenju vseh kulturnih in človeških pravic slovenske manjšine v Trstu in zasedenem ozemlju. A še nekaj sledi iz izvajanja Passigli-ja: da samostojne jugoslovanske soc. demokratične stranke v Trstu niti ni, kljub temu, da »Njiva« o njej piše, ker so vsi slovenski socialisti včlanjeni v itak delavski zbornici, ki ima zgoraj razkrite namene proti našemu narodu. Voditelji slovenskih socialistov v Trstu (dr. Turna, dr. Ferfolja, dr. Čermelj in Regent) niso storili doslej ničesar, kar bi pričalo o samostojni jugoslovanski frakciji soc. demokracije, o neodvisni organizaciji slov. socialističnega delavstva, ki bi ga rešila raz-narodovalnih in zato protisocialnih in pro-tikulturnih namenov in dejanj italijanske delavske zbornice, ki »izvršuje tako čin izredne (laško)-nacionalne politike!« Saj priznava Passigli indirektno, da je vsak slovenski delavec, ki ga pridobe za ital. delavsko zbornico izgubljen za slov. narod, ker bi se sicer organiziral v slovenski organizaciji in ostai zvest sin svojega naroda, ne da bi polagoma postal — re-negat! Tržaški soc. dem, stranki (ki je le in samo italijanska) je »mednarodni« socialistični program in rdeča zastava le Brž se naravnam v drevored, da se prepričam, kasna sreča se približuje ljubljanskemu mestu. A baš vtaknem roko v žep, me zgrabi od zadaj nečloveška pest, da se od bolečine zvijem, ozrem —. »Ej, Eržen? Prijatelj, kaj si pa tako korajžen?« »Molči Ln kar tiho mi bodi!« me črno gleda Eržen. »To tc vprašam: kdo si pa ti?« Grom in strela, kaj pa naj vse to pomeni? Enkrat me sreča (simbolov polni Žani, ki ga ne poznam, a mi v dokaz, da me on nezmotljivo pozna, pljuva na čevelj, zdaj me pa nahruli in zatajuje Eržen, ta solidni, spodobni gospod s financc, moj takorekoč davni, zvesti prijatelj Eržen! Kakšen ponedeljek je pa danes v Ljubljani? »Ti, Eržen, glej ga no, kako si še zmirom mlad in navdušen! Ampak sinoči ste se fletno zabavli, kaj? Se mi je precej zde-| lo —.« »In se ti bo kmalu zazdelo, da si glavo izgubil, če zineš eno! Ti, Jože Planka, jaz ti svetujem, da tiste onegave Kozine kar lepo na miru pustiš! Jaz seni Er/.en in vem, kdo sem in kaj ti misliš ... Nič besedi — basta!« In je že izginil za bližnjimi vrati. Gospod Eržen! Kaj, kako , zakaj se plete okrog mene? Žani, ki ni > njen kolega«, potem »takle, ki nc bo kompromitiral,« Eržen, Planka, Kozini in pobijanje in izgubljanje glav, zagone ti: ;' 'n skrivnosti, Ki me precuono kompromitirajo JOZC Plot, nedolžni grešnik, nič hudega sluteči mladenič, kaj si zagrešil, ali se nič ne bojiš? Stopim v kavarno: morcla najdem prijatelja, ki bi se me usmilil ter mi razložil universum afere od konca do kraja.,. Sedem, se orientiram izza časopisa, kar priteče pikolo Matevžek, z belim pisemcem v dolgi rolo. »Tole je za Vas!« Oho! Pisemce ni parfumirano, črke sa vogljate, kakor jih pišejo stare gospodične, in naslov jc ganljivo prozaičen: Jože Plot — niti črkicc, ne pičice več. Odprem, berem. »Oprostite, ampak opravičevala se ne bom! Da povem: tako nesramnih podlistkov, kakor jc bil Vaš nedeljski, še nisem brala nikoli. Nikoli, in sem čitala žc francoske .nemške, ruske romanc in sploh! Na koga ste pa mislili, ko ste pisali? Oprostite, ampak to jc od sile! Od kdaj me pa poznate? Ali sem žc kdaj govorila z Vami? Ali sem jaz blondinka?! In jaz sploh nikoK nisem imela kakšnega psa, ki bi mu bilo ime Muki! Laž je, čc trdite, da hodim na Črnuče! Nimam nikakih zvez niti r finan-carji. ne z gospodo s pošte, nc poznam in se nc pečam in nc pajdašim niti z enim Žanijem, nc Vladimirjem, in še manj poznam vso (isto golazen, ki mi jo takorekoč vsiljujete! Mene ne vlečejo nikakoršni kon-tracili — in sploh! V kratkem: laž jc vse, ' kar ste napisali, od pr\'$ vrstico do autoifit maska, ki skriva namene proti nam Slovencem v Trstu, je le vaba za vse one velike mase jugoslovanskega delavstva, ki se prištevajo njenim pristašem, ki bi se pa sicer ne dali zavesti iz jugoslovanskega narodnega tabora iu zastrupili z italijan-sko-nacionalnim strupom, kakor pravi so-drug Passigli! Jugoslovanski narod v zasedenem ozemlju ječi že zdaj pod brutalno pestjo italijanske militaristične uprave, ki jo socialna demokracija v Trstu še podpira v raznarodovalnem delu proti Jugor vanom. Nihče od oficielnih voditeljev t žaških socialistov, ne Pittoni, ne Passigu, ne Oliva, niso storili koraka proti vnebo-vpijočim krivicam, ki se nam gode ▼ šolskem in splošnokulturnem oziru., da popolnoma preidemo preko gospodarskega stanja, ki je naravnost obupno. Poleg tega moramo še s strahom in grozo gledati r naše središče, Trst, kjer se pod firmo rdeče internacionale odtujuje našemn narodu najboljši del, naše delavstvo, naša moč in naša nada, da postane mogoče že jutri naš največji sovražnik. Zato vprašamo ob dvanajsti uri vod-fctvo jugoslovanske socialno demokratične stranke v Ljubljani: 1. Kaj misli ukreniti proti uničevalni politiki tržaške delavske zbornice, ki jo rodijo italijanski sodrugi? 2. Kdaj se bo v Trstu osnovala samostojna, od italijanske neodvisna slovenska frakcija socialno demokratične stranke, ki bi organizirala vse slovensko socialistično delavstvo v Trstu, ki je do zdaj izročeno nekulturnemu, nesocialističnemu raznarodovalnemn vplivu in delovanju italijanskih sodrugov Camere del Lavoro? Interpelacije naSib PRI IZPELJAVI AGRARNE REFORME KMETOM BESEDA! Upit Ivana Vesenjaka na gospoda ministra za agrarno reformo. Ponovno smo se pritoževali o organizaciji uprave za izvršitev agrarne reforme. Posebej na Štajerskem so veleposestva pod sekvestrom, a selcvestri so po ogromni večini mlajši in starejši advokatje demokratske stranke. Tem je ta služba dobra molzna krava, a tudi sredstvo za pristransko postopanje in strankarsko agitacijo. V Sloveniji imamo dovolj strokovno izobraženih ekonomov in praktičnih kmetovalcev, ki bi v korist ljudstvu in državi bolje opravljali to službo. Vprašam torej: 1. Ali je gospodu ministru za agrarno reformo znano, da ao iz zgolj strankarskih vzrokov in namenov nameščeni kot sekvestri advokatje ^demokratske stranke in da se skoro popolnoma prezirajo teoretično in praktično izobraženi ekonomi in kmetovalci? 2. Ali je gospod minister voljan odpraviti ta ne-dostatek in tudi odrediti, da se vrši ura-dovanje selcvestrov nepristransko in nestrankarsko in ne iz demokratskih strankarskih vidikov? NE ODVZEMAJTE KMETOM ŽIVINE. Interpelacija poslanca Pišeka in tovarišev na ministra notranjih zadev v Belgradu. Mariborski list »Straža« od dne 25. t, m, prinaša sledečo vest: Živino odvzemajo orožniki vsakemu, kdor jo žene s kakega sejma, a nima tozadevnega dovoljenja od okrajnega glavarstva. Mi ne razumemo tega, zakaj vendar takih reči ljudstvu pravočasno ne naznanijo. Še občine niso dobile nikakih tozadevnih navodil. Navaden rop je, če se vzame ubogemu Človeku kravo proč, ki bi jo rabil za svoje družino. Če bo začelo uradništvo in orožništvo ter vojaštvo zopet tako postopati, kakor za časa vojske v stari Avstriji, potem bodo morali ljudski zastopniki govoriti drug jezik .., Dovolimo se vprašati gospoda ministra notranjih zadev ali mu je to znano in kaj misli ukreniti, da se kaj takega več ne zgodi. ZA ENAKO IN SPLOŠNO ZNIŽANJE VOZNIN NA ŽELEZNICAH. Upit Ivami Vesenjaka in tovarišev na 'ospoaa ministra za promet. Ako smo do-ro poučeni, je ministrstvo za promet iz-alo 17. julija 1919, pod št 9885/19 odlok, s katerim dovoljuje posetnikom toplic polovično vožnjo v poljubnem razredu. Prin-cipielno stojimo na stališču, da imajo vsi državljani enake dolžnosti in enake pravice, zato izjem in predpravic ne priznavamo. Če mora kmet, obrtnik in delavec plačati celo voznino, ko se vozi po svojih neizogibnih opravilih, naj plačajo voznino tudi vsi drugi v državi. Voznina naj se po možnosti splošno zniža za vse, ker je itak previsoka. Sicer mi nimamo nič proti temu, da dobijo manj premožni in resnično bolni ljudje dovoljenje za polovične voz-nine, toda mi dobro vemo, da pohajajo v glavnem toplice oni, ki imajo dovolj denarja ter jim je bivanje v kopališčih le zabava. Posebej velja to za ogromni del onih, ki se vozijo v I. in II. razredu. Vprašamo torej gospoda ministra za promet: 1, Ali je pripravljen splošno znižati voznino na železnicah, d'a mu ne bo treba delati izjem. 2. Ako to absolutno ne bi bilo mogoče, ali hoče omejiti polovične vožnje na manj premožne ljudi, ki se vozijo v III. razredu in imajo potrdila od občine in zdravnika? Fran Merljak: & naselitvi ®orl£atiov V »Slovencu« št. 206 z dne 7. sept. piše g. Anton Štrekeij, ravnatelj goriške kmetijske šole, sedaj v Strnišču, o naselitvi Goričanov v Makedoniji. Vprašanje izseljevanja Goričanov je važno, vsled članka g. Štreklja postane morda celo akutno, zato zasluži največjo pažnjo. Tu treba enotnega in smotrenega dela, da ne zbegamo ljudstva. Znano mi je, da se je v Ljubljani ustanovil odbor, ki se peča z vsemi begunskimi zadevami, tudi z naseljevanjem beguncev. DobrO bi torej bilo, da se strnejo vsi, ki se zavzemajo za dobrobit našega ijudstva v eno vrsto; sicer bo cepljenje moči bolj v škodo kot v korist beguncem. Kdo ima največji interes na izselitvi Goričanov in Krašev-cev, velno vsi predobro in ravno zato gre pred vsem za načelo, ali naj se slovenski živelj iz zasedenega ozemlja izseli aii ne. Toda najprej nekaj k članku gospoda Štreklja! Iz vsega, kar nam poroča g. Štrekeij, odseva, da je on ves vnet za izselitev, in sicer v velikem slogu; goriški kmetovalci naj bi tvorili kar cele vasi in mesta po Makedoniji in po Kosovem. Izgleda, da je g, Štrekeij v tem oziru že konferiral z vlado, ker pravi, da je vlada obljubila zelo ugodne pogoje. Izjavam glede rodovitnosti, podnebja, kulturne sposobnosti in krasote makedonskih in kosovskih krajev ne oporekam, dostavljam celo še, da je g. Štrekeij v svojem poročilu pozabil na sviloprejo, ki tam doli imenitno uspeva. Z lesom pa je bolj žalostno, kajti baš vznožja in pobočja tistih gozdnatih hribov, ki jih g. Štrekeij omenja, so povsod že do- Oprostite, ampak jaz odločno prepovedujem take reči, žalitve in sumničenja! Škandal! Jaz sem že par mesecev zaročena ter se bom v kratkem poročila! Kakor razvi-jdite, me pravzaprav vse tisto Vaše nečedno pisanje absolutno nič ne tangi ra, ker sem že davno zaročena! Ampak zato, da veste, in ker nočem poslušati takega natolcevanja! Oprostite, da je moj štil mo-mentano tako neroden, ker pišem v največji hitrici in razburjenju! S spoštovanjem Valerija X...?!« Oho! Jože Plot, ali razumeš, ali ču-ješ vprašaje in klicaje, ki upijejo v nebo? Kakor razvidim, me pravzaprav vse to nečedno pisanje absolutno nič ne tangira, ker sem že davno,.. Toda, saj je samo njen stil momentano tako neroden, ker je pisala gdč. v največji hitrici in razburjenju. Resnično, od kdaj jo pa poznam? Mar sem že kdaj govoril ž njo? Kdo je ta Valerija X »s spoštovanjem« in tremi pičicami? O, va-nitas vanitatum... Žalosten se skrijem za čaropis ter premišljujem o Valeriji X, o prijatelju Erženu, ki ve, kaj jaz mislim, o nezmotljicem Žaniju, o pobijanju glav in vprašajih in klicajih, o pomišljevalnih pi-čicah, pikolu Matevžku ter ljudeh brez klicaja in vprašaja, pa še o mogočem, ki je žalostno na svetu, v dolini solz. — Sklenil sem, da jo za par dni zapustim: Ljubljanco, dolgo vas, kjer ni mesta vrh zemlje. da bi pozabil to gorje,,, Pa jo spet kosim travioo zeleno, s cvetjem okrašeno: sek, sek, sek! Ter jo brusim ,koso jekleno, s solznim jutrom rošeno, o to sladko pesmico željeno: žvenka, žvenka, žvenka, žvenk! Jujuju! To bosta jedla Linda in Hek-tor ,naš parček, ki sta orala, da vsenao-okrog diši po ajdovem cvetju! Juju-uju! »Hov, hov!« Na cesti se je ozrla gospodična, stasdta in lepa od poletnega jutra, belo opravljena, z rdečim solnčnikom. »Oh, gospodična, kako mi je všeč tale Vaš korajžni kužek!« Ona me še enkrat pomotri, nič ne reče ter ponosno odmaje z rdeče zasenčeno glavico. Nato pristavi z dirnljivo pomenljivim, skoro pretečim glasom: »Vi, gospod, mojo Mukico kar na miru pustite!« Bog se usmili, ali je ta tudi Valerija X? Saj nisem govoril radi kužka, saj sem hotel le radi nje ,.. oh! Muki, vrag s teboj! Prijateljice, prijatelji moji .ljudje božji, jaz bi obupal! Saj nisem niti življenja več varen! Lahko bi me zadela kap od golega strahu. O belem dnevu se takorekoč niti ne smem prikazati na ljubljanski ulici. Včeraj zvečer grem po tivolskem drevoredu; ušesa sem si bil zamašil z bombažem, da bi ničesar ne slišal, na oči sem poveznil klobuk, moj mahadravi klobuk, da bi ničesar ne videl. In sem hodil in premišljeval takole: bro obljudena po domačih kmetovalcih. Poznam Kosovo in Makedonijo, saj sem živel tam skoro tri leta nepretrgano, V Prištini, meni g. Štrekeij, bi se dalo za silo naseliti 100 družin, ker se je od tam izselilo precej Turkov. Meni se vidi mesto Priština malo prikladno za goriške kmetovalce; me«to ni za kmetovalca; kmetovalec spada v okolico, oziroma na deželo, Tudi ni smatrati tiste izselitve Turkov bogzna kako resnim. Mogoče bi se našlo v Prištini kaj za naše rokodelce in male obrtnike, za kmeta pa ne vtegne biti mnogo. Glede osebne varnosti nima g. Štrekeij nobenih pomislekov. Vem, da vlada nikakor ne bo trpela več tistega »fižoljkanja« od strani Turkov, Arnavtov, Bugarašev, Makcdoncev, Ciganov, Židov« ki so nahuj-skani od izvestnih strani, večno delali nemire; a da pojde vse in absolutno brez vsake žrtve, dvomim. Tako hitro se ta dežela vendar ne more pomiriti. O malariji molčim Želel bi le, da bi mlake teh krajev ne bile škodljive našemu ljudstvu. Nisem za navduševanje našega ljudstva za izselitev; ljudstvo je že tako preveč zbegano in če mu bomo obetali samo dobroto izven rodne grude, se lahko zgodi, da kmalu ne bomo imeli ob jadranskih obalah živega slovenskega človeka. Prepričan sem, da Slovenci v zasedenem ozemlju niso tako malodušni, da bi se uklonih vsaki sapi in se takoj razleteli kakor vrabci med katere je vrgel pobalin kamen. Vsaka povod en j se uteče in tudi laška se bo. Naš Trst in naša Gorica ter vsi naši krai tam doli so pač vredni toliko, da jih ne zapustimo kar tako meni nič tebi nič ter prepustimo oholemu imperijalizmu laških Sovinstov. Naglica ni nikjer dobra. Izseli naj se samo tisti, ki res nima prav nobenega drugega pogoja za obstanek na Goriškem. Goriški kmetovalci so nam najbolj potrebni, da ostanejo doma. Ne rečem, so tudi taki, katerim ne kaže drugega, kakor izselitev, toda toliko piti teh ni, da bi mogli z njimi ustanoviti ka prida vasi in mest v Makedoniji in na Kosovem. Naše Kosovo je Goriška. In če ne bi imeli za naše nesrečno ljudstvo nobenega drugega zdravila kakor izseljevanje ,tedaj jadna nam majica. Oddala sladkorja za oslajevanje mošta in napravo petijota. Od tajništva Jugoslovanske Kmetske zveze smo dobili sledeče: Po naredbi poverjeništva za kmetijstvo, je za celo Slovenijo dovfoljeno osla-janje mošta in naprava petijota. Nabava in razdelitev tega sladkorja je poverjena Slovenski Kmetijski družbi Da se pa ugotovi množina sladkorja, ki je potrebna za zboljšanje letošnjega pridelka, se morajo vinogradniki že sedaj priglasiti za sladkor pri Kmetijski družbi. Družba sprejema priglase le potom podružnic Kmet. družbe, kmetijskih zadrug in občin. V posameznih okrajih je pa ena sama od omenjenih korporacij ali oblasti upravičena sprejemati naročila. Naročila posameznikov družba ne bo upoštevala. Vsak vinogradnik sme naročiti le tisto množino, ki jo neobhodno potrebuje, zakar so odgovorne priglasilnice. V tozadevnih naročilnih po-lah mora biti navedeno, ali rabi vinogradnik sladkor za poslajanje mošta ali za napravo družinske pijače (petijota). Naročila sprejemajo navedene korporacije, ki dobijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani potrebne tiskovine za priglasitev, če jih zahtevajo. Priglasilne pole je »Glej, Jože Plot, zdajle hodiš in ne hodiš kakor drugi krščanski ljudje. Levo nogo preveč privzdiguješ in na čevelj si gledaš, o katerem vendar veš, da ima strgan podplat. Poglej in premisli: učil si se fizike, anatomije, kako je svet smotrno urejen in še mnogo koristnega. Zdaj pa hodiš in ne veš, kaj delaš. Levo nogo pa pol decimetra preveč privzdiguješ — mar je to v redu, smotrno? Kako po nepotrebnem trosiš energijo, ko si se vendar učil, da bo enkrat tudi solnce, početek in žarišče vse energije, ugasnilo! O Jože Plot, ali te ni sram? In še nadalje si premisli: po pesku hodiš in nisi še nikdar pomislil, kaj to znači, hoditi po pesku ... 0, preudari, Jože Plot, ter se brez usmiljenja ozmerjaj! Ali ti nic ne povedo ti kamenčki, zidani iz milijonov atomov, ali nič ne čuješ, kaj, kako in zakaj ti škriplje pod slednjo stopnjo? O, kako te mora biti sram! Preudari ter se ponesaj iz globočinc svojega srca! Glej, kako se obnašajo pesniki, ki jim škriplje pesek pod nogami: poslušajo, in pri srcu jim je hudo, nepopisno in neizrazno kakor in nalik... in pesmice skladajo, se za srce »šlatajo« in so lahko veseli... A ti? Roko iz žepa in privzdiguj za pol decimetra niže svojo levo skončico! O zavrženec, kako te mora biti sram! In še nadalje uvažuj in premo-trivaj: Ne samo pesniki, temveč tudi drugi, tudi najznamenitejši možje gotovo premišljujejo, kadar se izprehajajo po samotnih potili in jim pesek škriplje pod nogami... doposlati najkasneje do 20. septembra t. 1. Slovenski Kmet. družbi v Ljubljani. Na pozneje došla naročila se družba ne bo ozirala. Denarja za enkrat ni treba pošiljati. Cena bo sladkorju približno 11—12 kron za kg, postavljenega na kolodvor Ljubljana. Ni pa še gotovo, Če bo sploh mogoče dobaviti to blago, kajti začelo je pomanjkanje sladkorja tudi v drugih državah in dobava sama je zvezana z velikimi težko-čami in ovirami, vsled česar se ne sprejema nobena odgovornost. Prosimo vse gospode duhovnike in župane, da to razglasijo vinogradnikom, ker najpoznejši rok je do 20. sept in se pozneje naročila ne sprejemajo. mirovni posvet. Rok za podpis Jugoslovanom in Rumunom podaljšan? LDU. Pariz, 11. septembra. (DunKU.) Po mnenju lista »Tempsa« bo odlog, ki se je dovolil Rumunom in Jugoslovanom za podpis nemško-avstrijske mirovne pogodbe in ki poteče 13. t m. najbrže podaljšan. Tešinjsko vprašanje. LDU, Berlin, 11. septembra. (DunKU.) Wolfovemu uradu se poroča iz Prage: Danes ob 23. je dospela v praški grad, kjer je sedež čehoslovaške vlade, brzojavka čehoslovaške ga pariškega poslanika dr. Be-neša, ki javlja, da je rešitev tešinskega vprašanja izpadla za Čehe neugodno, da pa se bo sedanje besedilo razsodbe vrhovnega s ve ta revidiralo še danes. Načelniki klubov vseh čeških strank zborujejo permanentno pri predsedniku Masaryku na iradšinu. Čehoslovaška mirovna delegacija v Parizu je dobila navodilo, naj ne podpiše nikakršne pogodbe, ki izroča tešinsko pzemlje Poljakom, marveč naj v tem pti-lfaeru takoj odpotuje v domovino. Iz te&n-ske Šiezije prihajajo zelo vznemirljive vesti. Češki rudarji hočejo svojevoljno organizirati odpor proti Poljakom. Kakor »e doznava iz zelo zanesljivega vira, se bo morala Poljika obvezati, da bo pod nadzorstvom entente prodala iz karvinskejja in zgornje - šleziakega premogovnega področja čehoslovaški republiki toliko premo« ga, da bo zadostoval za vso že obstoječol češko industrijo, kakor tudi za ono« ki M ima šele ustanoviti. Ljudsko glasovanje na tešlnfskem ozemlju LDU, Pariz, 11. septembra. (DunKU.) Vrhovni zavezniški svet je v soglasju a Čehoslovaki in s Poljaki sprejel načelo, doI mora o usodi tešinskega ozemlja odločiti .ljudsko glasovanje. Ententne zahteve Rumunljl, LDU. Pariz, 12. septembra. (DKU.) »Echo de Pariš« poroča: George Clerk, ki je dospel kot odposlanec velesil v Bukarešto, je stavil v imenu entente rumunski vladi naslednje štiri zahteve: izpraznitev Mažarske, ustavitev rekvizicij na Mažar-skem, izročitev vsega materijala, ki je bil rekviriran na Mažarskem, komisiji za odškodnino in obnovo in končno izjavo, s katerimi pogoji bi bila Rumunija pripravljena sodelovati z entento pri reševanju mažarskega vprašanja. Itazna pprošila. Plovba po Donavi prosta. LDU, Dunaj, 11. septembra. (DunKU.) Komandant (major) Cecil Dillon je po navodilu poveljnika na Donavi, angleškega admirala Troubridgeja sporočil nemško- Recimo, kaj in kako premišljuje n. pr. sam ljubljanski gospod župan, če stopa, zaslužen in poln častitljivih načrtov, sam samcat po cesti, s snežnobelo peščenino posuti, in mu ta pesek tako nežno škriplje in šum-lja pod slednjo stopnjo, in so daleč, kje tam daleč vse skrbi in lamentacije o ljubljanskih smeteh in pometačih in je blizu samo lunica, mila, mila lunica, ki sije prav nad ljubljanskim gradom pa se preljubeznivo smehlja njemu, blagorodnemu ljublj. gospodu županu... O, premisli, Jože Plot, ki se še nisi poboljšal! Še enkrat preudari in se pokesaj zakrknjeni rotvtar, mladič nezaslužni, potepuh lahkomiselni! Še je čas, samo to preudari in spoznaj, pa se potopi v globočine svojega greSnega srca, poslušaj glas, ki ti škriplje in šumlja pod slednjo stopnjo,..« Nehote sem odmašil bombaž iz desnega ušesa, da bi točneje prislušava! —. »Tale!« sikne nekdo z bližnje klopi, v hipu zamahnejo temne pošastne sence po meni. Preden se zavem, mi zmanjka tal izpod nog, čez čas začutim jedke bolečine v lasnih pupilah kakor da neznani Čokolini pulijo po moji glavi, in mogočen krohot mi deklamira tik na uho: »Zadnji pozdrav od finance in pošte!« Hvala Bogu in angelom varhom, živ sem še! Ljudje božji, prijateljice in prijatelji moji, jaz bi obupal! Povem Vam, jaz scui ves iz sebe, iahko me kaj zadene — OTvtnjskema državnem« tajnflai m trHo-rino, obrt, industrijo in stavbinstvo, mže-ačrjn Irasa Ženficbu, da ie Donava odslej 4JM*ta sa trtfrw*ski promet ' Vstala Torkov profl Bolgarom. LDU. Versaflln, II. «ept (DunKU.) [Kakor poročajo « Aten. so izbruhale v imbodai Tracip vstaje Torkov proti Bol-jarom. Bilo je več spopadov, pri katerih faito nbHJb mnogo Boijgarov. W > Ameriški kapital za Poljsko. ■/■ LDU. Ljon, 12. septembra. (Brez-£Sno.) Iz Vratislave se poroča: Ustano-^k m jc amerikanska dražba s kapitalen 100 milijonov dolarjev, ki si je nadela Mlogo preskrbovati Poljsko z vsemi potrebnimi industrijskimi izdelki, ter izvršiti velikopoteznih del. - . V /ii;. General Pershfaig v Washingtonu. LDU. Washington, 12. septembra. — (Brezžično.) Včeraj je general Peshing na čelu L ameriške divizije slovesno vkorakal v mesto Washingtan. Izprevodu čet !je prisostvoval s svojega balkona tudi bel-, gijski kardinal Mercier. (%: žetev v Ameriki. LDU. Amsterdam, 11. sept. (DunKU.) Kakor poroča »Algemeen Handelsblad«, se ;ccni letošnja žetev pšenice v Zedinjenih državah na 923 milijonov mernikov (bu-shelorv), t. j. 6 milijonov mernikov več kakor lani in 132 milijonov mernikov več ka-; kor je znašala povprečna žetev zadnjih r pet let. 'v. s,- V J Vi-, j Kjer se tepe ta dva ... LDU. Moravska Ostrova, 11. septembra. (DunKU.) »Cazeta Poranna« poroča: Boljševiki so izkoristili spopade med generalom Denjikinom in generalom Po ti juro ter so iznova zasedli Kijev. y ii PoSitline novice. -)- Kmetska zveza za tržiški sodni okraj je imela preteklo nedeljo v Križah shod. Na tem je govoril narodni poslanec Brodar. V poljudnem govoru je omenil delo v parlamentu, priporočal potrebo organizacije za kmete in gospodarsko zadrugo, ki se ustanovi v Kranju. ;-f Pozabljivost demokratov. Četrtkov »Narod« je dr. Korošca, ki ima to predrznost, da samostojno misli, tako-le obdelal: »Bivši voditelj naroda in zaveznik v naši borbi za svobod®, dr. Korošec, se vsak dan 'bolj pogreza v cinizem in pada na nivo i najzagrizenejšega stramkarja in fanatika, ki hladnokrvno zapostavlja najvišje državne in narodne interese svojim strankarskim.« To je zapisal »Narod«, ki je izšel v četrtek 12. septembra. — Dne 27. marca 1. 1919., ko so še upali, da bo dr. Korošec voljan miru in edinosti na ljubo molčati na vse gerostasnosti ter politične grehe demokratske fjospode, tedaj so v »Narodu« o njem pisali tako-le: »Dr. Korošec je sicer vodja ; druge stranke, toda je vseskozi naroden in i pošten in je lahko domačim zastrupljeval-eem vodnjakov za vzgled.« Dr. Korošec je vkljub »Narodovim« napadom ostal tak, kakoršen je bil, predno so ga demokratje hvalili. iToda demokratsld gospodje, ki so 27. marca tako pisali, so danes res postali pristni zastrupljevalci vodnjakov v jugoslovanski domovini. L+' Iz stranke naših boljševikov. Odkar so naši socialistični revolucionarji prodrli z brezobzirno taktiko v — J. D. S. in zavojevaK v svetu kapitalizma — tri ministrske srtolice, je najtežje duševno delo, ki zaposluje teoretike socialističnih vrst, delo okoli pojma: minister. Ker je postal ta potem predmet temeffttrh marksističnih diskuzij in je zavzel v mišljenju te radikalne stranke odločilno in odlično mesto, je naravno in človeško razumljivo, da mislijo, da se tudi drugi ljudje bavijo izključno s tako testenino. Sedaj, ko smo podali peihologični uvod, bodo vrstice, ki jih je napisal ubogi marksist »Naprej« o naši stranki, občinstvu bolj razumljive in zato jih natisnemo bravcem v poduk, so-cijologom v proučevanje: »Klerikalna stranka je prišla, odkar nima več ministrov, ob pamet.« (Če bi »klerikalna stranka« bila marksistična, bi se to gotovo zgodilo.) »Onemogla jeza teh ljudi zavzema že oblike trajnega akutnega histeriz-ma. Bodite vendar strpnejši. Saj bosta Korošec in Gostinčar še ministra! Saj veste, da se vam nihče ne smeje za hrbtom.« (Priznavamo brez pridržka, da postaja humor »Naprej-a« akuten.) »Vam ni treba obupati. Pridete zopet do svojih ministrov.« Kakor kaže, pri »Napreju« ne govore že mesec dni o nobeni drugi stvari kakor o ministrih. Želeli bi le, da bi prišle na svitlo kake marksistične razprave o tej stvari. Ker je pa vse, kar napiše »Naprej« o ministrih prijetno kakor majski dež, da prosimo, naj se spet malce oglasi. -f- »Vsi Srbi Srbiji — Srbija vsem Srbom.« Pod tem geslom je začela 6. t. m. izhajati kot dnevnik »Srbska Zora« v Sarajevu. V svojem naznanilu pravi, da so srbska zastava in srbske tradicije znamenja srbske narodne duše. Kdor bi hotel te zatreti, bo uničen in proklet. »Srbska Zora« si je stavila nalogo, da tak satanski poizkus ne okuži našega pokoljenja. — Zaslepljenci. -f- Vladni kurz na Ogrskem je sedaj označen z besedo: krščansko - naroden. Sedanja vlada ima zaslugo, da je vendarle premagan budapeštanski sovjetski »švinr del«; tudi vlada nič ne prikriva svojega odločnega nastopa proti židovskemu fra-masonstvu. Žal, da ima framasonstvo moč v časopisju. Še dunajska »Neue Freie Presse« se usti in jezi, češ, »da pomeni krščanska država po programu Friedrich-ovem nasprotstvo nazorom, ki so zdaj zmagovalni.« Zdaj spoznajo krščanski krogi na Ogrskem, kolike važnosti je in bi bilo dobro organizirano krščansko časopisje. Judom se pa — po vsem soditi — na Ogrskem kljub temu, da imajo časopisje za seboj, ne godi dobro. Za časa strahovlade je plavalo po Donavi nešteto mrtvili trupel, nekatera tudi z znaki strašnega mučenja. Doli na jugu so jih lovili in pokopavali. Danes se ogorčenje obrača na krivce, ki beže. 4-: Za učiteljska stanovanja. »Narodna Politika« priobčuje članek, v katerem dopisnik opozarja, naj se ob rešitvi agrarne reforme ne misli samo na to, da se učitelj-stvu zagotovi zemlja in šolam vrtovi, marveč naj se obenem vpošteva nujna potreba, da se vsemu učiteljstvu na deželi preskrbi stanovanje v naravi. Zato naj se ob delitvi zemlje misli na morebiti potrebno razširjenje šol in na stavbišča za učiteljska stanovanja. — Razpis ustanov. Absolvirani eks» portni akademiki in absolventi drugih visokih trgovskih šol, ki bi se hoteli usposobiti za docenturi za trgovske znanosti, odnosno absolventi drugih strok n. pr. profesorji geografije in zgodovine ter tujih jezikov in pravniki, diiaki višjih trgovskih in obrtnih šol izven Slovenije, dalje absolventi gimnazij in realk, ki se hočejo jezikov in pravniki, dijaki višjih trgovskih Sod ah in absolventi višjih obrtnih Sol, oziroma tudi obrtniki, ki se hočejo v inozemskih obratih izpopolniti v svoji stroki, naj vlože do 18. septembra t. 1. tozadevne prošnje s potrebnimi izpričevali na Deželno vlado, oddelek za trgovino in obrt v Ljubljani, — Deželna vlada razpisuje večje število štipendij za izobrazbo na raznih tehničnih, trgovskih in obrtnih šolah. Pri razdelitvi ustanov se bo upoštevalo tudi obrtnike, ki se hočejo na kaki inozemski šoli izpopolniti. Želeti bi bilo, da se priglase ukažehri, že izučeni mladeniči tapetniške, sedlarske, pleskarske, kolarske, galanterijske, strojarske in lončarske obrti, katerim bi bilo tako omogočeno obiskovati specijelne obrtne šole, katerih pri nas nimamo. Prošnje je vlagati do 19. septembra na deželno vlado. Natančnejša pojasnila daje urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. — Dobrodelni zavodi na Kranjskem v državni upravi Deželna vlada je v seji dne 4. avgusta 1919 sklenila, da se deželni dobrodelni zavodi izroče s 1. avgustom 1919 v državno upravo pod pogojem, da ostane lastninska pravica glede vsega premičnega in nepremičnega premoženja deželnih dobrodelnih zavodov kranjskih pridržana dosedanji deželni upravi ter da se v tem pogledu podrobnosti določijo v posebnem dogovoru. Kakor že od preobrata sem vse javne dobrodelne zavode (bolnišnice in hiralnice) na Štajerskem upravlja od 1. avgusta t. 1. dalje tudi dobrodelne zavode na Kranjskem — deželno bolnišnico v Ljubljani, deželno blaznico na Studencu in deželno hiralnico v Ljubljani. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Z rešenjem ministrskega sveta z dne 29. aprila t. 1. ustanovil se je pri deželni vladi v Ljubljani kot zasebna ustanova Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro, v kojega delokrog spadajo vsi posli saniletske stroke. Vsi zdravstveni organi, ki so bili dosedaj podrejeni poverjeništvu za notranje zadeve in predsed-ništvu deželne vlade v Ljubljani, pripadajo odslej Zdravstvenemu odseku, ki stoji v strokovnem in administrativnem pogledu neposredno pod upravo Ministrstva narodnega zdravja in ki tudi neposredno z njim občuje. — Odslej je torej vsa zdravstvena vprašanja in vse dopise sanitetske stroke nasloviti naravnost na Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani. ' — Na drž. realni gimnaziji v Novem-mestu bo vpisovanje v I. razred v ponedeljek, dne 22, septembra, od 8, do 10. ure, v ostale razrede pa v torek, dne 23. septembra od 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti za L razred se prično dne 22. septembra ob .10. uri, ponavljalni Ln naknadni izpiti bodo dne 23. in 24. septembra. Na-tančnejSa navodila bodo objavljena na uradni eleski v šolski veži. Prvotno naznanilo, o|bjavljeno v sobotni številki, je s tem razveljavljeno. — .Zakaj — bi knjige ležale ncrazrc-zane in zaprašene v raznih kotih? Darujte jih raje: Slov. Dij. Zvezi, Ljubljana, Ljucfski dom. — Griža. Opozarjamo na oglas »Griža k, — V šent Juriju pri Grosupljem je služboval g. učitelj in vodja A. M., ki pa je moral oditi, ker v celi občini niti v eni hiši ni mogel v naprej dobiti opoldanske hrane. Kjer jo je imel do sedaj, so mu jo odpovedali, češ, da je letos slaba letina. Ali najj si kuha sam, ko nima niti stanovanja s .kuhinjo? Tako je tudi ondetna učiteljica! primorana bivati v jedilni shrambi, katera' ji služi za kuhinjo in stanovanje. od golega strahu! Kakor rečeno, jaz bi obupal, ako ,če — in ako —. Torej izjavljam sledeče in sicer javno 'iu slovesno izjavljam: »Z ozirom na »Resno ženitno ponudbo«. ki sem jo objavil v »Slovencu« v nedeljo, dne 24. avgusta leta 1919., ter s posebnim ozirom na neprijetne zapletljaje, ki jih je izzvala ta »Ponudba«, sem pripravljen, principijelno in dejanski, poravnati vse krivice, povzročene vsled imenovanega pisanja. V svoj zagovor navedem samo to, da nisem pisal iz hudobnega srca. Zato radevolje konštatiram in potrjujem sledeče: I. Vse velecenjene gdč. gdč. Valerije, Valerike, in Rike, z Mukicami in brez Mu-kic, blondinke in črnolaske .visoko- in ni-zkovzrasle, stanujoče v Ljubljani ali izven Ljubljane, samske oziroma zaročene in poročene, take, ki hodijo na Posavje in ki ne hodijo itd. itd.: niso v nikakoršni zvezi z junakinjo, ki deluje v »Resni žnitni ponudbi«. II. Vsi spoštovani gospodje, ki so bili po rimsko-katoliškem ali kakšnem drugem obredu krščeni na ime Žani, Vladimir ali Vinko, na noben način niso identični z individui, ki so kompromitirani z zgoraj omenjeno junakinjo. Ravnotako nedvoumno izjavljam da vsi jugoslovanski državljani, ki jim državni zakoni jamčijo pristnost njihovega priimka: Krže, Eržen ah slično, niso identični a katerimkoli Kržinom ter da morejo edino akutno bolni možgani trditi, da je to vseeno: Eržen in pa: Kržin. O Marička iz Kaniže, kje je pa potem logika? III. Konštatiram, da je žc samo po sebi sila neverjetno, če sem trdil, da je bil ne-oženjeni, z zlato verižico opremljeni gospod, ki se je precej sumljivo sukal in pro-duciral pred in okrog junakinje, že zgoraj v prvi točki imenovane, da bi bil ta fantastični gospod — plešast in Ljubljančan. Kdor le nekoliko od bliže pozna ijubljansko gospodo, se je že lahko prepričal, da so takšne, enakšne in podobne trditve talco-rekoč zelo malo diskretne (če nočemo rabiti hujšega izraza!). Vseto pripoznam in spoznam. Ali eno ni res, da je bil plešast, ali drugo ni res, da je bil Ljubljančan, ali tretjič spet kaj drugega ni bilo res, ali je pa vseskupaj larifari, bombastična dnevna novica! IV. Ker sem uvidel, da mnogi p. n, psički in kužki (po Darvinovi teoriji obdarjeni z inlelektom, sorodnim človeškemu!) nekako protestirajo, pokašljujejo in repke vihajo, kadar jih srečujem, zato poročam na tem mestu resnici in pravici na ljubo: kakor sem se naknadno informiral iz zanesljivega vira, je tistega ongavega Mukija zares pohopal neki cigan, ga zadavil, spekel ter pojedel: hrust, hrusti za za-juterk. Prav mu je! Zakaj se pa potepa, a? V Preklicujem vse, kar v zgoraj ime- novanji »Resni ženitni ponudbi« nisem zapisal., pa je kdo mislil, da sem. Izjavljam, da rnp je tudi Kurja vas zelo, zelo... simpatična. Prosim oproščenja vse, ki ih ne pozn&m in sem jih razžalil. Obžalujem prav posetno če sem na tem, da se zamerim katerimkoli mladi gospodični. Saj veste! Ponffvljam in š enkrat slovesno izjavljam: IjubLjanske gospodične — in to mlajše, kakor ;ludi ene dame, ki so se takorekoč že bolj "razvile — so takorekoč že vse skoro nap^I zaročene ali pa še bodo in jih zategadelj takšne zakulisne spletke, lcr''or je zgotfaj imenovana »Resna ženitna ponudba«, absolutno nič ne tangirajo! Toliko v pojasnilo in blagohotno uva-ževjanje. Končno bi šc pripomnil na vprašanje, zaiiaj pišem, da opisujem dogodivščine iz doline šentfiorijanske samo zavoljo tega, keiyrac »srce boli«. In zdaj končam to svoje revno pisanje: Bote živi Ljubljano in vse, ki so dobre volje! Naj bo še posebej požvižgano vsem Štej/lanom in Fanikam, ki na današnji dan praznujejo svoj vclccenjcni god! Sc priporoma Ciril Jeglič, vulgo Jože Plot. Prosimo v prvi vrsti slavni občinski odbor, kakor tudi šolske oblasti, naj oskrbe boro hrano učitelju, ker je v tem kraju neobhodno potrebna moška učna moč. — Kranjska elektrarna. Ga. Mayr je pred par meseci prepustila svojo električno napravo na Kokri (pri železnem mostu) svojemu sinu g, Pavlu Mayr. Novi lastnik, ki pa še nima lastne koncesije, niti izpra-šanih elektrotehnikov, se je energično lotil urejevanja vsled vojnih razmer zanemarjene tkktiarne oziroma napeljave po mestu. Toda prav nesrečno je g. Mayr začel urejevati svoje podjetje, najprej z dvojnim povišanjem cen toku in monterskim delom, med tem ko so druge pomanjkljivosti ostale. Tudi monopol za elektrotehnične potiebščine svojih odjemalcev in njih izročitev na milost in nemilost svoji pisarni za dve leti naprej je hotel vpeljati. Nečuveni pogoji, s katei-imi je g. Mavr piesenetil odjemalce toka, so v najvišji meri razburili celo mesto. Brez razlike strank in slojev so se zbrali meščani 8. t. m, v dvorani Ljudskega doma k pro« testnemu shodu. Pod predsedstvom g, Re-bola so razložil: zborovalcem neopravičen Mayrjevih zahtev gg, advokat dr, Sabotz^ tovarnar Fock ml,, instalater Tavčar, okr« glavar ar. Žitnik in gostilničar Kuralt. Zborovalci so ogorčeno soglasno izvolili odbor, sestoieč iz zastopnikov vseh slojev, in ga s svojimi podpisi pooblastili, da preskrbi mesto z električno lučjo po pametnih in pravičnih pogojih. Če bi se ne dala doseči poravnava z g, Pavlom Mayr, naj bi se izposlova! tok iz Završnice ali od g., Pollaka ali pa naj bi mestna občina ustva-rila že pred leti projektirano lastno elek-trarno ob Savi. Kot zadnje sredstvo bi prišlo v poštev tudi sekvestiranje Mayr-jeve elektrarne. Starejši meščani trdijo, da se že desetletja niso zedinili vsi meščani tako, kakor v tej zadevi. Odbor se je še isti dan sestal k važni seji in vspričo nujnosti in važnosti te zadeve jc gotovo, da bo organizirana samopomoč v kratkem odpravila neznosno mizerijo glede razsvetljave Kranja. Enako odločnost si žel4 meščani tudi pri ureditvi vodovoda in ka« r;alizacijr v mestu. — Kranj. V mestu in okolici sc jc zadnji čas pojavila griža. Obolelo je nad 20 oseb razne starosti. Smrtnih slučajev je malo, do zdaj le trije. — Pomanjkanje stanovanj je lu zelo občutno. Kdor si želi ustanevit: lastno ognjišče ali kdor se priseli, mora hedili pravi križevi pot, preden si najde streho, ali pa iti daleč ven na kmete stanove t. Upravičen je strah, da dobimo vsled pomanjkanja stanovanj stavbe na kolih ali pa predmestje na kolesih na kolodvoru, kakor Ljubljana, — Ponedeljek e sejme v Kranju obiskujejo Korošci v vedno večjem številu. Želeti bi bilo boljše zveze s Koroško preko Jezerskega, Upamo, da bo narodni Kranj potrdil Korošce v ljubezni do Jugoslavije. — Vlom v cerkev. Neznani lopovi so vlomili v podružnico sv. Jurija v Bistrici pri Tržiču v nedeljo ponoči. V zakristijo niso mogli, zato tudi ni druge škode nego poškodovana vrata, — Odprava prekega soda. Sporazumno s poverjenikom za pravosodje odrejam ukinjenje prekega soda, proglašenega dne 13, maja t, 1, s štev. 3913/pr. v političnih okrajih Celje, Maribor, Radovljica ,Slove-njigradec in v avtonomnih mestih Celje in Maribor. Poverjenik za notranje zadeve: Goli a s. r. V Ljubljani, na dan sv. Štefana kralja v|tem veseložalostnem letu 1919. — Kolesarska dirka za prvenstvo K. S, K. Ilirija v nedeljo obeta biti jako zanimiva, kakor se more sklepati po prijavah dirkačev. Dirka bo prvi korak, k oživitvi tega lepega športa, ki se goji pri vseh' drugih narodih v tolikem obsegu. Naše športno občinstvo opozarjamo osobito na to, da se nekaj najboljših dirkačev Ilirije udeleži prihodnjo nedeljo velike dirke Hrv. športskoga Saveza za jugoslovansko prvenstvo na progi Celje-Zagreb. Darila za dirko so razstavljena v izložbi tvrdka »Svetla« na Mestnem trgu 25., — Automobilisti in vozniki pozor! Klub slov. kolesarjev Ilirija prosi vse one automobiliste, kolesarje in voznike, ki bi vozili v nedeljo med pol 2. in pol 4. uro progo Celje-I.jubljana, da vozijo skrajno levo stran cesti in obstoje po možnosti, ko pripeljejo mimo dirkači. — Izvoz in uvoz. Centralna uprava za promet z inozemstvom ministrstva za trgovino ne sprejema več prošenj za uvoz in izvoz do nadaljnje odredbe razen s Čehoslovaško. — Srednja šola v Ogulsnu. S tekočim šolskim letom se na ljudski šoli v Ogulinu opuslc 5., 6. in 7. razred, obenem pa se otvorijo trije nižji razredi realne gimnazije, — Kratska zjjoclovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Spisal Matija Pire, profesor v Mariboru. III. natis založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 2 kroni, Ta knjižica je pri šolskem pouku nujno potrebna, zanimala bo pa tudi slehernega Jugoslovana. Pri nakupu šolskih j knjig za priiiodnjc šolsko leto naj sc uva-žuje Pirčcva zgodovina kot nujno potrebna pomožna knjiga. Stran 4 . BDOVEMBC,wpMh« WWL Stev. 210. — AmeriSke norice. V Jolietu te umrl Jos. Tekavčič, doma iz Visokega — Želimlje, Gorenjsko. — V Pittsburgu, Kans. je umrl Frank Us nagle smrti Doma je bil iz vasi Brezovica, fara Zlato polje pri Lukovici. — V Ottawi, 111, je umrl gostilničar Janez Ilenič, doma iz Črnomlja. — V Mul-berry, Kas., je umrla Marija Strah roj. Zupan, doma iz Čiraerno, fara Sviden, okraj Krško. V Braddock, Pa. je umrla Marija Jerina, roj. Zupan, doma iz Gradišče, fara Bole na Dolenjskem. — V Troy, Mont. je umrl rojak Janez Peskar, doma iz Št. Mavra pri Dobrniču na Kranjskem. V Cleve-lapd, O. je umrla Helena Rus, doma iz Kočevja. Istotam je umrla Marija Hajnik pri porodu, doma od Dragomerja pri Ljubljani. — Zemljepisne bi zgodovinske sBke iz kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dodatek k čitankam za ljudske šole. Sestavila H. Schrcdner in Fr. Fink, katera knjiga je z razpisom poverjeništva z« «k in bogočestje z dne 17. julija 1919, H. 3i93 /odobrena, velja 3 K in se doba ▼ Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Zasebni uradniki in uradnice Slovenije se opozarjajo, da ne hodijo v Zagrev Si iskat službe, ker vlada v Zagrebu ve- I lika brezposelnost. — Društvo zasebnega j uradništva Slovenije. — Organizacija bančnih nradnikov v Bosni se je v boju za službeno pragmatiko proglasila solidarno s tovariši na Hrvat-*fcem zn y, Slavoniji. V—3- ŠtaSeirsSse novice. 9 Sprejem gojenk ▼ kmetijsko gospo-(Snjsko šolo na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Desetmesečni gospo-jdinjski tečaj na vinarski in sadjarski šoli I* Mariboru se začne dne 4. novembra 11919. Gojenke bodo začasno stanovale ter imele vso oskrbo in del pouka v samostanu čč. šolskih sester v Mariboru. Pouk ije brezplačen in obsega: verouk, slovenščino in spisje, vzgojeslovje, nauk o živilih, gospodinjstvo in gospodinjsko knjigovodstvo, živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, uporabo sadja, zdravstvo in ravna-®je z bolniki. Teoretičen in praktičen /ponk v živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu fin uporabi sadja vrši se na vinarski in sadjarski šoK. Gojenke morajo dovršiti ■pajrmiTvj 16. leto ter plačajo za stanovanje in oskrbo za celi tečaj v denarju 1200 K in v živilih 200 kg krompirja, 80 kg zrnja, ■20 kg fižola, 5 kg svinjske masti, 2 1 bučnega olja in 50 jajc. Vsaka gojenka mora prinesti s seboj: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in 2 navadna predpasnika, dva para rjuhi dve prevleki za blazino, vzglavnik in dve nre-vleki za vzglavnik, 4 brisače, 3 servijete in en lavoir. Prošnje za sprejem se morajo .vložiti vsaj do 10. oktobra t. 1. pri podpisanem vodstvu. Prošnji naj se priloži zadnje šolsko spričevalo, odpustnico, zdravniško spričevalo, domovnico, krstni list in izjavo staršev oziroma varuha, da plačajo stroške šolanja. — Vodstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. š Na državni realni gimnaziji v Celju se prične novo šolsko leto 1919/20 s 1. oktobrom. V novem poslopju, kamor se preseli zavod, je še toliko popravil, da bodo komaj do konca septembra končana. Staršem in dijakom se radi tega naznanja sledeče: »Vpisovanje na novo vstopivših učencev v I. razred se vrši 1. oktobra od 8.—9. ure. Kar nato je sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, iz veronauka pa le pri zadostnem ali nezadostnem redu. Zadnje šolsko izpričevalo in krstni list je na vsak način predložiti. Vpisovanje v II. do VIII. razr. je 1. oktobra od 8. do 10. ure, Učenci s ponavljalnim izpitom se oglasijo pri svojem strokovnem učitelju 2. oktobra ob 8. uri. 3. oktobra je slovesna služba božja, 4, oktobra se prične pouk. š Savinjska podružnica S. P. D. naznanja, da se dne 16, septembra zatvori Frischaufov dom na Okrešlju in Piskerni-kova hiša v Logarski dolini; v zadnji koči se bodo pozneje še dobivala prenočišča in vino, ne pa kuhana jedila. Koča na Ko-rošici se zatvori 20. septembra. To v vednost in ravnanje turistom, Koroške novice. k Divjaštvo nemškega vojaštva na Koroškem. S Koroškega prihajajo Se neprestano pritožbe o divjanju nemškega vojaštva, ki je svoječasno plenilo in ropalo tamošnje prebivalstvo. S pričami je dokazano in potom uradnih poizvedb ugotovljeno, da je n. pr. posestniku Luki Tofu iz Starega grada, občina Loče, dne 17. julija t. 1. izginil ob osmih dopoldne s paše vol, vreden 1400 K. Vol se je pasel pol ure oddaljen od hiše ter ga je vzela v vasi nastanjena celovška IIeimwehrkompa-nija. Vola posestnik seveda dosedaj še nI dobil nazaj. Istotako so posestniku Tomažu Kuharju iz Starega grada, občina Loče, dne 3. julija t L ponoči izginili trije panji čebel, vredni 600 K. Čebele je ukradla v vasi nastanjena celovška Heimwehrkompanija. čez 14 dni je dobila sedemletna Kristina Pintar is Starega grada ukradene panje popolnoma razbite v hribu, četrt ure daleč od hiše. Posestniku Ivanu Janša iz Starega grada št. 16, občina Loče. je dne 28. junija t. L Izginilo iz njegove shrambe osem klobas, en kilogram slanine ln več kosov suhega mesa. Tatvina je bila izvršena med prvo in četrto uro popoldne. Okoli sedmih zvečer so dobili v* posestnikovem skednju skritega nemškega vojaka černuta od celovške Heimwebrkompanije, ki je bila takrat v okolici Starega grada. Černuta so na posestnikovo ovadbo menda aretirali in odvedli proti Beljaku. Vrednost ukradenega blaga znaša ?00 K. Dne 29. junija t. L je izginil If+omu posestniku s paše, približno pol v-i daleč od njegove hiše, vol, ki ie bil 1600 K. Po vsem obnašanju in prejšnjih hudodelstvih ter tatvin ob je popolnoma upravičena sumnja, da je tudi tegg. vola ukradla omenjena Heim-Tvehrkompanija. Vola posestnik Janša doslej še ni dobil nazaj. Ista stotnija mu je pokradla tudi vse črešnje ter pri tem polomila veje na drevesu, tako da je povzročila najmanj 1000 kron škode. U&g&ifanske novice« lj Umrl je včeraj prednoldne p© kratki bolezni družini dr. Natlačena dveleten sinček Vladimir, Naše sožaljel lj Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 13. septembra ob pol 8. uri zvečer se igra Snegulčica izven abonom^nta. Pri predstavi sodeluje orkester Dravske divizije, pod vodstvom kapelnika g. Periča. Baletne točke je naštudiral baletni mojster g. Po-han. Režiser g. A. Danilo. Cenjene gg. abc-nente opozarjamo, da se Snegulčica kot otroška igra ne bo igrala v abonomentu-V nedeljo, dne 14. septembra ob 3. ori popoldne Snegulčica izven abonomenta, zvečer Favn, izven abon. lj Ljubljanska garnizijska godba. V soboto 13. t. m, ob pol 18. uri promenadni koncert v »Zvezdi«, Spored: 1- Aubsx: Ouvertura k operi »Nema iz Portici«; 2. Ertl: »Velikomestna deca«, valček-, 3. Gleisner: Priljubljene operne melodije; 4. Lindsay: »Aisha«; 5. Blaukenburg: »Gkv-dijatori« — koračnica. lj Nogometna tekma. V nedeljo 14. 9. igra Š. K. Slovan contra J. Š. K Olimpija Karlovac. Različni rezultati Olimpije z najboljšimi hrvaškimi klubi so nam porok za krasen športni užitek. Začetek tekme ob pol 17. uri (pol 5. uri pop). Blagajna se odpre ob 15. uri (3. uri pop.), lj Od modistovskih pomočnic smo prejeli obupen klic po zboljšanju njih gmotnih razmer. Povzamemo, da so te vrste delavke sužnje najnižje vrste, Mojstrovke delajo ogromne dobičke, kajti moda našim damam ni bila in ne bo nikoli predraga, Obogatelost stori človeka trdo-srčnega izkoriščevalca, lastnost, ki se je lakomnež prav lahko privadi. Strmimo nad tem, da se plačuje pri današnjih življenjskih razmerah in vspričo današnjih cen proizvodov modistovske obrti pomočnice še po predvojnem načinu z mesečni-nami, ki dosežejo komaj moderne napitnine kakega čevljarskega vajenca. Te reve so po večini hčerke nižjih slojev, od katerih so starši pričakovali kaj sopomoči. Mojstrovke pa računajo narobe, češ, redč jo starši, drugega pa dekle itak nič ne potrebuje. Naredbe o delovnem času še tudi niso prodrle v modne salone. Delati se mora 10 in 11 ur na dan ali pa po kapricah odjemalk še dalje. Čczur se pomočnicam ne plačuje, pač pa se od njih zahteva, da hodijo še ob nedeljah dopoldne v delavnice. Modistovske pomočnice in va-jenke zahtevajo od današnjega probujene-ga časa nujno odpomoč. Uvidijo pa tudi, da je zanje potrebno, da se združijo v skupen nastop za svoje pravice. V dosego tega cilja naj pristopijo vse do zadnje pomočnice in vajenke v Jugoslovansko Strokovno Zvezo, ki ima svojo pisarno v Jugoslovanski tiskarni, 2. nadstropje. Tam se sprejemajo priglasi in dajejo članicam pojasnila in navodila. lj Zborovanje za vrnitev ujetnikov se je vršilo dne 8. t. m, v dvorani Mestnega doma v Ljubljani ob obilni udeležbi. Sklicatelj g. Ivan Struna je v kratkem pojasnil položaj naših vojnih ujetnikov. Sprejela se je resolucija, s katero se poživlja deželna vlada v Ljubljani in osrednja vlada v Belgradu, da se z vso vstrajnostfo poprime ujetniškega vprašanja, da se reši naše svobodne ljudi iz suženjstva, Upostavila se je akcija za vrnitev vojnih ujetnikov in sestavil prov'zoričen odbor, ki sestoji iz 26 članov. Za krit stroškov, ki bodo zvera-l ni s to akcijo, o -K ^-ovnlri prostovoljno zbrali 542 K. N;> z^orc vanju sklenjeno na- biranje podpisov naj m izvrši po dopisnicah, ki naj tc pošiljajo na »Odbor akcije za vrnitev ujetnikov«, Ljubljana 3, in sicer naj se pošlje ime ujetnikov« in njegov naslov ter naslov domačih zadnji čas do nedelje dne 14. t m. Istotako naj se prostovoljni doneski pošiljajo na zgoraj označeni naslov. lj Nočno delo pri pekih odpravljeno. Na enketi dne 30. juKja in dne 4. avgusta t L pri poverjeništvu za socialno skrb se je sklenilo med zadrugo pekovskih mojstrov in med Osrednjim društvom za živilske delavce in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani, da se nočno delo odpravi in se začne dogovorno obojestransko z dnem 15. septembra, t j. prihodnji ponedeljek z delom v vseh delavnicah v pekovski obrti od 4. ure zjutraj. li Vrtna veselica kegl^skega kluba »Venček« se vrši v nedeljo 14. t. m. na senčnatem vrtu gostilne »Drašček«, Bohoričeva ulica 9. Začetek ob 14. url Zaključek kegljanja je ob 16. uri ne pa kakor je bilo pomotoma naznanjeno ob 19. uri. Na programu je razdelitev daril, srečolov, ples ni primorski način, petje, umetalni ogenj. Svira godb eni oktet Vstopnine ni. Prireditev je v prid našim slepcem. lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Ostanek, dninarica, 37 let. — Jakob Pikovnik, obč. revež, 69 let — Stanko Zaje, sin posestnika, 13 let, — Marija Weidlich, za-sebnica, 74 let. — Ivan Šuštar, sin železničarja, 2 leti. — Vladimir Fugec, rejenec, 2 leti. — Jakob Završnik, hlapec, 76 let. — Ivana Vesel, hči posestnice, 2 meseca. — Ana Perklič, hči dninarice, 2 meseca. — Leopoldina Tomažič, hči peka, 10 mesecev. — Helena Rozman, delavka, 77 let. — Marija Brilej, dninarica, 60 let. — Marija Jenko, žena čevljarja, 46 let. — Ivan Danič, gimnazijski sluga, 54 let. — Helena Princ, bivša služkinja, 55 let — Ivana Osanič, tobačna delavka v p., 44 let. — Janez Gogala, dninar, 62 let, — Miroslav Okretič, sin železničarja, 1 leto. — Angela Korošec, služkinja, 17 let — Franc Volgemut, rejenec, 2 leti. — Terezija Me-dič, vdova cerkvenika, 59 let. — Marija MagdaJena Havliček, hči bančnega sluge, 15 mesece*. Pr osveta, pr Strindbergov »Oče«. To je ena najboljših in najbolj znanih Strindberijovih dram. zgrajena precizno od začetka do konca z vsemi znaki, ki jih mora nositi drama. Strindberg, ta sovražnik in ob enem dober poznavatelj žensk, je s svojo veščnostjo orisal boj med možem in ženo za nadvlado. Pokazal nam je moža, ki je podlegel kot slabič proti satanski naravi svoje žene, ki se ne ustraši niti najhujših sredstev, samo da zmaga. Igra ima polno misli in finih odtenkov, ki se prepletajo drug iz drugega; če zamudiš enega, zazija v kompaktni zgradbi vrzel. To dramo igrati in lahko trdimo, da nas je uspeh tega večera prijetno presenetil; videli smo ga v tako dovršeni obliki, da se je pri nas težko kdaj tako dovršeno igral. V vlogi ritmojstra je zopet nastopil Borštnik na našem odru in nam ga je podal v svoji bolesti in agoniji zelo dovršeno, naravno in tako zaživljeno, da se je zdelo, da se kreta po svoji sobi. Tudi smrt je bila drugače naštudirana, kot smo jo videli navadno pri prejšnjih predstavah »Očeta«, bolj mirno in naravno. Samo lahek patos z gesto v par hipih je nasproten Strinbergu. Tako naraven in domač v svoji vlogi Gaberščik ni bil; imeli smo utis, da je na odru, dasi se je skušal zaživeti v pisateljevo pojmovanje te vloge. Bolj srečen je bil gotovo Šest v vlogi doktorja, ki nam ga je predstavil dokaj verno. Veseli smo bili tudi Pavlinove; podala nam je mnogo, dasi vloge ni izčrpala; stala je z Borštnikom skozi in skozi, posebno v zadnjem dejanju, v zadostni višnii. Vloga Juvanove je bila zanjo gotovo nehvaležna, a se je zaživela vanjo precej živo; dobra je bila na koncu tretjega dejanja. Kavčičeva je igrala ritmo;«trovo hčerko Berto s pre-cejnšjiim razumevanjem. Nekatere posebno dobro je podala prisrčne prizore z očetom, ki so vendar nosili na sebi znak materinega vpliva. Ta vloga ni lahka in dela igralki tem večjo čast Režija je bila v obče dobra. F, NapotveSia poročila. (Naše telefonsko poročilo.) ODMOR V POGAJANJIH Z VLADO. Belgrad, 12. septembra. Po pismih, poslanih Protiču in Ljubi Davidoviču, je nastal v političnem položaju popoln za-stanek. Med posameznimi političnimi j strankami se ne vodijo nobena pogajanja. Ne ve se, kako se bo stvar nadalje razvi-j jala in s kakim uspehom se bo zaključila, j Istotako se ne ve, kako je stališče vlade. Vse vesti, bodisi od takozvanih političnih ali dobro poučenih krogov, so gole kombinacije in na ničemur osnovane. Ministrski svet je imel včeraj ob uri dopoldne sejo, ki se je nadaljevala h 6. uri zvečer, ' Sklepi niso znani, SPORAZUM NEMOGOČ? Zagreb, 12. septembra. »Hrvat« poroča iz Belgrada, da prevladuje v parlamentarnih krogih mnenje, da je po Protiče-vem in Davidovičevem pismu nemogoč vsak nadaljnji pogovor med demokrati in radikalci. ZAHTEVE RADIKALCEV. Zagreb, 12. septembra. »Jutarnji list« poroča, da se doznava iz radikalnih krogov, da zahtevajo radikalci vlado širolte koalicije. Napram tem zahtevam radikalcev ne more biti izključena niti koalicijska rekonstrukcija kabineta. Radikalci naglašajo, da opozicija ne bo delala vladi nobenih težkoč glede dvanajstine za oktober. DEMOKRATSKA KORUPCIJA. Zagreb, 12. septembra. »Hrvat« poroča iz Belgrada. da se opaža značilno dejstvo, da je bilo te dni izvršenih okoli 400 imenovanj v različnih ministrskih uradih. To se tolmači, da hoče vlada namestiti svoje ljudi na vseh važnejših mestih za slučaj, da pride do razpusta parlamenta. Vlada marljivo dela, da za ponedeljek zbere Čim več poslancev, da bi uspelo sprejetje dvanajstine za september, DEMOKRATI ZA PROTIUSTAVNE VOLITVE. Zagreb, 12. septembra. Dopisnik »Jutranjega lista« poroča iz Belgrada, da je imel priliko razgovarjati se z nekim odličnim članom demokratske zajednice, ki mu je izjavil, da se bo rešila kriza na nastopni način: AH bo vlada podala ostavko, kar se pa ne bo zgodilo, ali bo vlada nadaljevala pogajanja z radikalci, ki pa so po njegovem mnenju brez nade, ali pa bo vlada razpustila parlament in izvedla volitve. LADJO ZAPUŠČAJO. Zagreb, 12. septembra. »Hrvat« poroča, da je iz demokratske zajednice izstopil Ljuba Babič-Gjalski. VSTAJA NA REKL Reka, 12. septembra. Tu so bile zopet italijanske demonstracije, Italijani so hoteli razorožiti angleško stražo pred gur vernalno palačo. • * * VPRAŠANJE BANATA. LDU. Veliki Bečkerek, 12. septembra. Rumunski list »Diimneata« priobčuje inter-view z g. Vaidem, ki zastopa Sedmograško na mirovni konferenci. Na vprašanje, kaj je z Banatom in Jugoslavijo, je g. Vaida odgovoril nastopno: »Uverjen sem, da se vprašanje Banata prej ali slej povoljno in soglasno reši, kakor nam garantira ententa s pogodbo od leta 1916, Nedavno sem izročil svetu petorice o tej stvari novo spomenico. Na kak način se ta problem reši, od tega zavise tudi naži bodoči odno-šaji z Jugoslavijo.« VLADNA KRIZA NA RUMUNSKEM. LDU, Veliki Bečkerek, 12. septembra »Dimineata« od 8. t. m. javlja: Naj kasneje v sredo se razglasi ostavka kabineta. Kombinacija, da sestavi vlado Ma-nolescu Comniceanu in o kateri se je v liberalnih krogih mnogo govorilo, ni uspela. Sedaj govore isti krogi, da sestavi kabinet Maniu. Ker je pa znano, da Maniu ne more sprejeti take vloge, je tedaj popolnoma gotovo, da tako ponudbo odkloni. Kriza je jako resna, ker ni ljudi, ki bi bili pripravljeni stopiti v tako vlado, kakor si jo želi ministrski predsednik Bratianu. Zato ne preostaja drugega, nego, da sestavita kabinet Take Jonescu in general Avarescu. CsrSiv&ni vestnik. c Sestanek katoliške in pravoslavne duhovščine se je 3. t. m. vršil v Splitu. Navzočih je bilo glasom poročila v »Hrvatu« do 80 duhovnikov. Sprejeli so resolucijo, v kateri pravijo, da ne delajo razlike med srbskim, hrvatskim in slovenskim imenom, da hočejo delati za narod in konsolidacijo države brez ozira na stran* karske grupacije, da hočejo delati za versko strpnost in tako utirati pot zbližanju in zedinjenju; bera naj se odpravi in zagotovi duhovščini stanu primerna plača; izvoli se pripravljalni odbor za splošno organizacijo duhovščine. c Sv, Jošt nad Kranjem. Glavni romarski shod je 21. septembra, tretjo nedeljo v mesecu. Duhovno opravilo je ob 6, in 9. uri. Za spovednika je poskrbljeno. c Slovesni shod Marijinih družb v Raj-henburgu. Dne 18. septembra bo glavna slovesna služba božja s pridigo ob devetih dopoldne. Na to bodo pred cerkvijo govori članic Marijinih družb. Katera bo za govor pripravljena, se naj poprej zglas-i v žup nišču. c Ureditev plač pravoslavni duhovščini. Glasom novega zakonskega načrta o ureditvi cerkvene oblasti pravoslavne cerkve bodo smele obsegati pravosjavne župnije največ 800 domov s 3000 dušami. Začetna plača župnika znaša 3000 dinarjev, ki tekom 401etnega službovanja naraste na 6000 dinarjev letno. Škofje dobivajo po 14.000 dinarjev, a patriarhi 30 tisoč dinarjev na leto, razen tega stanovanje in užitek premoženja, ki je last pa-triarhije. Vestnlk S. K. S. Z. * V Dobrepoljah je priredilo dne 27. sept Kat. slov. izobraževalno društvo s Krke parodno igro »Domen«, ki je uspela nepričakovano dobro. Bratskemu društvu čestitamo in mu kličemo: Naprej po tej poti! — Dne 21. sept gostuje pri nas ob priliki fantovskega tabora Kat. slov. izobraževalno društvo od erv. Gregorja ter uprizori F. S. Finžgarjevo »Verigo«, na kar opozarjamo že danes. Ker se bo ves tabor vršil v luči dela v bodočnosti, v luči boja malenkostim, bo uprizoritev te žaloigre celega slovenskega naroda bistveno podčrtala program fantovskega tabora v Dobrepoljah dne 21. sept., na katerega naj pohite vsa izobraževalna in druga prosvetna društva iz kočevskega okraja, da si damo smernic za podrobno zimsko delo. V kulturi in ne v številu je moč n a r o d a 1 * Kat. izobraževalno druJKvo v Šmarji je priredilo dne 8. in 9. septembra Fr. S. Finžgarjevo »Verigo«. Dvorana je bila vselej nabito polna, igralci so svoje vloge izvrstno pogodili. V kratkem ustanovimo tudi Kmečko Zvezo. * Slov. kat. izobraževalno društvo na Trati priredi v nedeljo, dne 14. septembra, otvoritveno predstavo s sledečim sporedom: 1. P. H. Sattner: Opomin k petju. 2. F. Ferjančič: Planinarica. 3. Slavnostni govor. 4, Igra: »Mlini pod zemljo«. Vstoonina: Sedeži I,—III. vrste 4 K, nadaljnji 3 K, sto-pSče 1 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi — odbor. VESTNT^ ORLOVSKE ZVEZE Št. Vid nad Ljubljano. Prihodnjo nedeljo bodo naši Orli in Orlice pokazali, da se ne strašijo žrtev pri svojem delu. Javna telovadba se vrši na Padovškovi ledini. Gorenjci pridejo z opoldanskim vlakom in se potem pridružijo šentviščanom, ki bomo šli na proti gostom iz Ljubljane in spodnjih krajev, ki se zbero ob 1. uri pred šentpetersko cerkvijo in korakajo z M. D. Poljsko godbo na čelu proti Št Vidu, kjer se pred vhodom v vas vrši sprejem. Nato se razvrsti slavnostni sprevod proti cerkvi, kjer se vrše litanije. SI. društva opozarjamo, da prineso seboj svoje zastave. Dekleta naj se udeleže v narodnih nošah, Orli v krojih. Pevski zbori iskreno pozdravljeni. Pri slavnosti bosta sodelovali dve godbi in bo veselica tako urejena, da se bo zabava nadaljevala do 10. ure. Za promet med Ljubljano bo skrbelo šentviško prevozno podjetje s štirimi vozovi in bodo zlasti zvečer naraščaju in Orlicam na razpolago vozovi. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v dvorani in drugih gostilniških prostorih pri Cebovu. Mladina in pošteno ljudstvo! V nedeljo vsi v Št. Vid! Javne telovadbe v Št. Vidu nad Ljubljano se udeleži Ljubljansko okrožje v nedeljo polnoštevilno. Odhod od cerkve sv. Petra točno ob pol 1. uri popoldne, ne kakor je bilo pomotoma sporočeno ob 1. uri. — Pridite vsi zanesljivo in točno! Orel v Kranju. Odsek je začel delovati živahne je z novembrom 1918. Vsled ponovne nastanitve vojaštva v telovadnici je odsek trpel veliko škodo, ker mu je ta čas nasprotna agitacija odtujila polovico nezavednih članov, tako da je Sokol obstojal skoro do polovice iz Orlov, ki so navajali za vzrok dezertacije pomanjkanje orodja v orlovski telovadnici. Zdelo se je, kakor da je Orel pripravljalna šola za Sokola. Vztrajno delo pa je iznova dvignilo Orla, kar je balo tem lažje, ker so ostali pri odseku le zavedni člani. Dne 17. avgusta se je ustanovil ženski odsek »Orlice«, ki je poslal na tečaj Orlic 6 članic, ki so se vrnile navdušene za lepo krščansko organizacijo. Koliko so vredne samohvalne sodbe Sokolov o sokolstvu in njihovo omalovaževanje orlovstva so imeli priliko videti kranjski Orli na taboru v Št. Vidu na Dolenjskem, Orli in Orlice ter naraščaj pa na okrožnem taboru v Selcih, kamor jih je poslal Kranj 51. Pričakujemo, da ne bo Sokol podpiral neznačajnosti in omahljivosti tistih, ki bi bili radi danes tukaj jutri tam. Jasnosti v načelih in programu telovadnih organizacij, pa dostojnosti v zadržanju do druge tel. organizacije naj bi se ne pogrešalo pri nikomur. Vodstvo vsake organizacije je dolžno z odločno strogostjo to doseči. Orlice Tržič. Dne 10. septembra smo izvolile nov vaditeljski zbor. Načelnica jc e. Greta Papov, podnačelnica s. Rima Aha-čič, I. vadateljica pa s. Anica Premru, ki ima poleg sebe še 7 vaditeljic. Telovadba je redna, prihodnji mesec pa začnemo tudi z dekliškimi večeri. Nazdar! Dobrova pri Ljubljani. Dolgo smo spali, a sedaj je konec spanja. Izvolili smo si nov odbor, od katerega pričakujemo, da bo delal. Telovadimo ob nedeliah, Pred- ' sednik je nadučitelj br. Bric in načelnik br. Bizjan. Stopiče pri Novem mesto. Kot sad Št. Viškega tabora je vzrastel pri nas nov odsek. Pristopilo je dokaj fantov, število narašča. Dolenjska vstaja! Vojnik. 24. avgusta smo ustanovili lastni orlovski odsek, h kateremu je dosedaj pristopilo 54 članov, Šmihel nad Pliberkom. 8. septembra smo tukaj ustanovili Orla. Orlovski Zvezi se zahvaljujemo, da posveča pozornost koroški mladini. V Orlu organizirana mladina nam bo v veliko oporo pri ljudskem glasovanju. Osnovali smo svoje okrožje, Vransko na Štajerskem. Dne 31. avgusta smo poživeli odsek, ki šteje 30 članov. Celjski tabor je kakor električna iskra učinkoval na naše fante. Qo§g>odarske g Izvoz lesa. Vse prošnje za dovoljenje izvoza lesa se morajo nasloviti na Šumsko centralo v Belgradu in vložiti pri podružnici Centralne uprave v Ljubljani. V prošnji mora biti natančno naveden naslov pošiljatelja, nakladalna in namebna postaja, naslov prejemnika, množina, vrsta, kakovost in vrednost lesa in zadnja železniška postaja v Jugoslaviji. g Izterjevanje kreditov v Severni A me-riki, V trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je interesentom na vpogled naslov neke tvrdke v Njujorku, ki se peča z izterjevanjem kreditov in zastopanjem pred sodišči v Združenih dr*avah in v Kanadi. g Konjerejski odsek II. slovenSk-; kmetijske družbe (nekdaj Spodnje Štajersko in Prekmursko) priredi sejme za žrebčeke izključno mrzlokrvnih pasem v starosti od 18. mesecev, to je lanskih in letošnjih in sicer 22. t. m. v Radincih, 23. t. m. v Ormožu, 24. t. m. pri Sv. Juriju ob južni železnici in 25. t. m. v Žalcu, na tamošnjih sejmiščih. Odsek je za te sejme zainteresiral inozemske kupce in ima upanje, da bode vlada do tega časa vse potrebno glede izvoza tega konjskega materijala, za katerega v drugih pokrajinah našega kraljestva ni uporabe, uredila. Bode toraj najbrž to edina priložnost te žrebčeke letos prodati. Priženite torej vsi konjerejci, kateri ste primorani odprodati, kateri pa imate dovolj klaje in prostora, pa Vam svetujemo, da redite dalje. Pridite pa tudi domačini, kateri želite take žrebčeke kupiti. Trgovanje konj vsake druge vrste, kakor omenjenih žrebčekov bode na teh sejmih strogo zabranjeno. Predpis: glede živinskih potnih listov veljajo kakor za vsaki drugi sejem. g Važno za imetnike patentov, varstvenih znamk ia vzorcev. V poljski republiki se je rok, do katerega treba, da imetniki patentov, varstvenih znamk in vzorcev v varstvo svojih pravic na Poljskem prijavijo pri patentnem uradu v Varšavi vse pred 7. februarjem 1919 pri patentnem uradu na Dunaju prijavljene patente oziroma na teritoriju bivše Avstrije prijavljene znamke in vzorce podaljšal do 7, novembra 1919. — Topničarska podčastniška šola v Ljubljani. Na podlagi naredbe g. ministra za vojno in mornarico Pov. FDO. Br. 31.392 od 2. avgusta 1919 se otvori s 1. oktobrom t. 1. »Topničarska podčastniška šola v Ljubljani«. V to šolo se sprejme 180 prosilcev iz prebivalstva in kadra. Kandidat iz vrst prebivalstva mora za sprejem v šolo izpolniti nastopne pogoje: 1, da je podanik kraljestva SHS; 2. da ni mlajši od 16 niti starejši od 22 let; 3. da je dovršil dva razreda gimnazije ali realke, v skrajnem slučaju pa, da je dovršil najmanj 4 razrede ljudske šole; 4. da je dobrega obnašanja in da še ni bil obsojen; 5. da je neoženjen. Kandidat iz kadra mora izpolniti nastopne pogoje: 1. da je dovršil re-krutno šolo; 2. da je od komande priporočen kot dober vojak; 3. da ni bil obsojen; 4. da je dovršil najmanj 4 razrede ljudske šole; 5. da je neoženjen. Prvenstvo imajo oni kandidati, ki so dovršili več šol in so boljšega obnašanja. Vse pogoje mora kandidat dokazati z dokumenti. Kandidati iz prebivalstva morajo izročiti osebno ali pa poslati po pošti najdalje do 25. septembra 1919 svojeročno napisano prošnjo za sprejem v šolo »Komandantu Artiljerijske Pod-oficirske Škole, Ljubljana«. V prošnji mora kandidat izjaviti, da pristaja na vse pogoje predpisane v Uredbi o podčastniških šolah. V prošnji mora kandidat priložiti tudi ostale dokumente. Kandidati iz vojske se mesto prošnje zaslišijo pri svoji komandi ter se njihove izjave s priloženimi dokumenti potom predstojnika dostavijo komandantu šole. Vsi prijavljeni kandidati iz prebivalstva in iz vojske se morajo javiti osebno komandantu šole v Ljubljani, dne 28. septembra 1919 ob 8. dopoldne radi zdravniškega pregleda in izbire. Sprejete kandidate kot gojence bodo poveljniki šol pridržali, nesprejetim pa vrnili dokumente in prošnje ter tim dali brezplačno karto za povratek v kraje, iz katerih so došli. — Iz pisarne štaba četrte armijske oblasti DO. Br. 3694. Vstop v strojarski tečaj vojne mornarice. To jesen sprejme naša vojna mornarica v svoj strojarski tečaj v Boki Kotorski 100 mladeničev, ki jih bo izvežbala za strojarsko službo. V tečaj se bodo sprejeli mladeniči, pripadniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so že izvršili 17„ a še ne prekoračili 20. leto. Prošnje je vposlati na »ministarstvo vojne i mornarice, odelenje za mornaricu« Beograd, do 1. oktobra t. 1. Prošnjam je priložiti: 1. Krstni list. 2. Domovnico ali dokazilo pristojnosti. 3. Nravstveno spričevalo pristojnega okrajnega glavarstva. 4. Spričevalo vojaškega zdravnika, da je sposoben za službo v mornarici, da ima dober vid, da točno razlikuje vse barve in da ni spolno bolan. 5. Potrdilo očeta (varuha), da isti soglaša, da stopi njegov sin (varovanec) v vojno mornarico in da služi po dovršenem 18. letu in dovršenem strojarskem tečaju kot prostovoljec 2 leti v aktivni službi vojne mornarice. 6. Dokazilo dovršene šolske izobrazbe ali prepise spričeval. Prednost imajo oni, ki so dovršili enega ali več razredov kake srednje šole ali so izučeni v katerikoli panogi tehniške stroke, potem oni brez srednje šole, pa so izučeni ključavničarji, kovači, šoferji, elektromonterji, kurjači ali v koji podobni stroki. Doba tečaja se ne računa kot aktivna služba. — »Odelenje za mornarico« bo prositelje preko pristojnih mestnih komand obve-j stilo, kdaj da se imajo javiti pri komandi tečaia. Pri mestnih komandah bodo tudi dobili potne liste. Po dovršenem tečaju bodo gojenci, ki so izvršili 18. leto zapriseženi in kot stro-jarii 2. reda uvrščeni v mornarico. Do dovršenega 18. leta bodo uvrščeni kot učenci v pomorskem arzenalu ali v kaki drugi delavnici mornarice. Onim, ki bodo hoteli v mornarici dalje služiti, se bo dala možnost, da se izobrazijo v svoji stroki in da dosežejo strojo-upraviteljski čin. — Evidenčni in informativni urad za mornarico v Ljubljani. Ai*rovfx3ci!au a Čevlji za delavce in služkinje. Mestna aprovizacija ima nekaj parov čevljev z lesenimi podplati. En par stane 20 kron. Kdor .rabi take čevlje, naj se od 8. do 12. ure zglasi na magistratu, Galetova hiša, pritličje levo. a Aprovizačno milo (žajia). Mestni aprovizaciji je podaril g. Kušlan, trgovec v Ljubljani, nekaj zabojčkov vojnega mila, ki se razdeli na A izkaznice ubožne akcije. Vsaka oseba dobi dva kosa mila in plača 10 vin. za režijske stroške prevoza, mitnine in razdelitve. Milo se oddaja v aprovizačnem skladišču pri Miihleisnu na Dunajski ccsti po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z A izkaznicami ubožne akcije: štev. 1 do 250 dne 15. septembra od 8. do 11. ure, od štev. 250 naprej dne 15, septembra od 2, do 5. ure popoldne. Ponujamo za takojšnjo dobavo 1 vagon natriumbicarbonata. Najfinejše blago za lekarno. Cene primeroma blagu zelo ugodne. Obrniti se je na Nemško-avstrijski urad za trgovski promet, podružnica Ljubljana, Resljeva cesta 1. Zemljepisne ia zgodovinske slike iz kraljestva SHS, ki sta jih sestavila priznana šolnika Schreiner ia Fink, je neobhodno potrebna knjiga za vsakega učenca na srednji in višji stopnji ljudske šole. Naše dosedanje čitanke ne nudijo učencem skoro nobenih kulturnih in zemljepisnih slik iz našega kraljestva. Nova knjiga, ki bo letos UDeljana kot dodatek k čitankam za ljudske šole, je v tem oziru neprecenljive vrednosti. »Plitviška jezera«, Hrvatsko Posav-je«, Dalmatinsko Primorje Čaršija v Sarajevu, Belgrad itd. niso suhoparni bcrilni sertavki, ampak kulturne slike polne sve-žosti in življenja. Isto je s slikami iz zgodovine naše domovine. Berila »Pradomovina Srbov in njih prihod na jug. Tomislav, Sv. Sava, Bitka na Kosovem polju itd. nas povedejo z lahkoto v dosedaj tako malo. ooznano zgodovino našega kraljestva. Srbohrvaški berilni sestavki »Zašto jc Hercegovina kamenita, Odakle si? Oranje Marku Kraljeviču, Marko Kraljevič i sok? itd. bodo učence prepričali, kako sorodna so ujgrslovanska narečja. — Knjiga, ki jo je zaiožilo Jugoslovanska knjigarna v Ljub* !jani, veha za današnje razmere nizko ceno 3 krone. Šolske knjige. Ob velikem pomanjkanju šolskih kcj!g vlada nejasnost med občinstvom, katere šolske knjige se bodo rabile v posameznih razredih. Jugoslovanska knjigarna je * sleu tega sestavila seznamek šolskih knjig za ljudske in meščanske in posebej za srednje šole. ki bo v kratkem na razpolago, oziroma ki bodo v kratkem dobiti. Zaznamovani so tudi razredi, v katerih se rabijo posamezne knige, Seznamek bo dobiti za malo odškodnino, pri nakupu knjig brezplačno. Jugoslovanske pomožne akcije iz Hmerike. V skladišču »Balkan« v Ljubljani se nahajajo naslednje pošiljatve iz Amerike, ki naj jih adresati dvignejo tekom štirinajstih (14) dni: Gustišar Andrej, Dolenji Logatec št. 19, ima zaboj št. 693, ki mu ga pošilja Joe Mihove 1134 E 60 St. Cleveland C. U. S. A. Srebot Jožef, Neverke 12, p. Št. Peter-Košana na Krasu, ima zaboi št. 706, ki mu ga pošilja Jožef Srebot 643 E 160 Str. Cleveland C. U S. A. Tomažič Ivan, 14, Sluje Obrov, Primorsko. Bracati Ivan, St. Marija Magdalena Spodnja 401 Servata (Servola) Trst ima zaboj št. 406, ki mu ga pošilja Franc Lon. Menort 917 Ala Ane Sheboygan Wis. Rotar Franc, Kal št. 92, p. Št. Peter na Krasu ima zaboj štev. 750, ki mu ga pošilja Anton Rotar 643 E 160 St. Cleveland O. U. S, A. Žakel Anton, Kalce 30, Lopatice, Gorenji Logatec, ima zaboj St 954, pošilja ga Franc Ven. S. Malino Žakel 7430 Rigge Ave Chicago Ael. Vidmar Pavla, Logatec 152 pri Ajdovščini ima zaboj št. 705, ki ga pošilja Vidmar Iv. Is 705 Saranac Ro Cleveland O. U. S. A. Seljak Marija, Planina pri Rakeku 99 ima zaboj št. 639. pošilja ga Franc Seljak 6313 St. Clair Ave Cleveland O, čič Janez, Vel. Brdo 16, p. Razdrto, ima zaboj št. 960, pošilja ga Martin Chich bose 54 Berlin Pa. Slejko Marlfa, Hrenovke 58, Postojna, ima zaboi St. 793, pošilja ga Franc Slejko 6107 St. Clair Ave Cleveland O. U. S. A. Kos Ivan, Marki Kosi Ročinj, ima zaboj št. 645, pošilja ga A. Kos 16,301 Waterloo Rd. Cleveland O. U. S. A. Berginc Ana, Drežnica 21, p. Kobarid, ima zaboj St. 411, ki ga pošilja Franc Jakob Berginc 489 Park St. m. Ivnku Wis U. S. A. Županstvo občine Tolmin ima zaboj št, 313, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet 1052 E 62 St. Cleveland O. U. S. A. Kos Frančiška, Trtnik št. 13, p. Dobrdo (Podbrdo?) pri Tolminu, ima zaboj št. 706, ki ga pošilja John Rutar 722 E 163 St. Cleve-fancf O. U. S. A, Pivk Marija, o. Revte pri Logatcu, ima zaboj št. 75, pošilja ga George Pivk, Kock Springs Wyo 5. Gorjanc Terezija, Loka p. Kanal, ima zaboj št. 736, pošilja ga Ivan Gorjanc E 161 Str. Cleveland O. U. S. A. Berginc Ana, Drežnica 21 pri Kobaridu, ima zaboj št, 404, pošilja ga Jack Berginc 489 Park St. U. S. A. Matko Josip, Tominje 21 p. Ilir. Bistrica, ima zaboj št. 235, pošilj.i ga Josip Matko 115 Moen Do. Rockdbile lil. Krapš Terezija, Podgora 21! p. Idrija, ima zaboj št. 833, ki ga pošilja M. Lapajne 6614 Schater Ave Cleveland G. Fortunat Marija, Ročinj 21, ima zaboj št. 312, ki ga pošilja P, Križnič 1239 E 175 St. Cleveland O. U. S. A. Simčič Amalija, Njivice 33 p. Kojsko pri Gorici, ima zaboj št. 768, ki ga pošilja Mihael Simčič 8107 St. Clair Ave Cleveland O. U. S. A. — Lipovž (Lipuš) Jožefa, Batuje 24 p. Črniče Fri Gorici ima zaboi št. 712, ki ga pošilja rane Lipovž (Lipuš) 901 Alhambra Rd. Furlan Karolina, Svino 47 p. Šmarje pri Ajdovščini, ima zaboj št. 725, ki ga pošilja John Furlan 1306 E 55 St. Cleveland O. U. S. A. Bavčer Frančiška, Gradišče 225 p. Ajdovščina, ima zaboj štev. 649, ki ga pošilja Anton Bavčer 15.929 Saranac Rd. Cleveland O. Jugoslov Relief Fond Ljubljana ima zaboj št. 1025, ki ga pošilja Anton Kočevar Bridge-port Ohio 1025. Brožina Marija 22 Jelšane, Primorje, ima zaboj št. 286, ki ga pošilja Jos. Brožina 6725 Baitevs Ave Cleveland O. U. S. A. Pošta (župnija) Višnja gora. Dolenjsko, ima zaboj št. 86, ki (Ja pošilja From Slove-niam Red Cvoss st. st. Josip Church Joli 111. Maurin Margareta, p. Nemška Loka 17, Kočevje, ima zaboj št. 162, ki ga pošilja Gor. Maurin 518 Da 9 Evclcth Minn. Erlah Jakob, Spodnje Doblje p. Loče pri Beljaku, ima zaboj št. 215, ki ga pošilja From Kiunesec 823 Kansas St. Francisco Calif. Jernei Neža, Mokliče p. Galicija na Koroškem, ima zaboj št. 309, ki ga pošilja Marii Vičič 1106 E 64 St. Cleveland O. U. S. A. Sgerm Anton, p. Vuhred (Wuchcrn), Sp. Štajersko, ima zaboj štev. 537, ki ga pošilja Josip Peruch lt37 Vikovy St. Joliet 111. Walburgo Franc, Erlach Sv. Oswald p. Ivnica, Štajersko, ima zaboj št. 316. ki pošilja Fr. Walburga Kohler V/it U. S. A. Kregar Marija, Ilirska Bistrica 128, ima zaboj št, 674, ki ga pošilja Jorip Kregar 1081 Addison Rd Cleveland O. U. S. A. Lilavačič Ivan, Mala Bukovica 16 p. Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 959, ki ga oošilja Franc Štefančič Ore Hill Pa. Vičič Mihael, vas Sovze 1, Ilirska Bistrica ima zaboj št. 232, ki ga pošilja John Vičič 1654 Davton St. Chicago III. Perše Andrej, Št. Florjan-Grojna pri Gorici, ima zaboj št. 792, ki ga pošilja John Perše 919 Addison Rd. Clescland O. Koštansk Mar., Gradiše 21 pri Ljubljani, ima zaboj št. 447, ki ga pošilja M#to Koštansk Virgin Milvu. Bcučer (Bavčar) Kristina, Kosi 105 Ro-činj, ima zaboj štev. 756, ki ga pošilja Ana Beučer (Bavčar) Saranac Rd. Cleveland O U. S. A. Županstvo Ilirska Bistrica ima zaboj št. 255, ki ga pošil a Zveza jugoslovanskih žen in deklet 1052 E 62 Cleveland O. U. S. A. šiciančič Mr.rija, Trnovo 73, Notranjsko, ima zaboj štev. 634, ki ga pošilja Jos. I rine 815 Penn Ave Shebovgan Wis. Kovač Marija, Lokavec 24 Ajdovščina, ima zaboj št. 908, ki ga pošilja Avgust Kovač 1145 E 55 St. Cleveland O. U. S. A. Blažetič Jos., Kneža, Podmelec 15 ima zaboj št. b, ki ga pošilja Anton Roje 4321 Acorn St. Calumet Mich. Molk Matija, Gornja Planina pri Rakeku, ima zaboj št. 855, ki j, Indianopolis. Kosovel Katarina, Osek, p. Šempas pri Gorici, ima zaboj šj. 610, ki ga pošilja Badolič ~ ..... ' " ago, 111. Zigoy (Cigoj?) Anton, Sv. Križ-Cesta pri Ciril. 2622 W 21 Plače, Chica; Ajdovščini, ima zaboj št. 372, ki ga pošilja Zigoy (Cigoj?) Albert, 450 Nat. S. Ave, Mill-waukee, Wis. Petrič Ivan, Jurkovac, Planina pri Rakeku, ima zaboj št. 185, ki ga pošilja Mahek (Mašek?) Peter, Geljert, Minn. Mejak Ivan, Landol, Hraše pri Postojni, ima zaboj št. 539, ki ga pošilja Mejak Jakob, 205 Ruhy, St. Joliet, lil. Žeiko Antonija, Laze 16, p. Senožeče, ima zaboj št. 529, ki ga pošilja Žetko Anton, 200 Jack 50, St. Joliet. Kljun Franc, Zagorje 35, Št. Peter na Pivki, ima zaboj št. 568, ki ga pošilja Šabcc Josip, 200 Jackson, St. Joliet, 111. Ccrkvenik Ivana, Kačice 19, Lokev-Di-vača, ima zaboj št. 274, ki ga pošilja Cerkvenik Rudolf, 1115 Narwood Rd., Cleveland, O. Pošta (župnija) Logatec, ima zaboj št. 87, ki ga pošilja Sloveniam Red cross of St. Jo-seph Chuveh, Joliet, 111. Županstvo občine Kanal, iina zaboj štev. 724, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet, 1052 E 62 St., Cleveland, O. Uršič Alojzija, Kobarid, ima zaboj št. 629, ki ga pošilja Vesekat Marija, 2823 W., Witti-shigan St., Indianopolis. Leban Marija, Polubinj 28 pri Tolminu, ima zaboj št. 541, ki ga pošilja Kavčič Andrej, 510 Westernon, Plotia, 111. Fornazarič Rozalifa, Osek 81, Šempas pri Gorici, ima zaboj št. 329, ki ga pošilja Avgust Toplikar, 131 Ohio Ave, Kansas City, Kans. Potapan Franc, Mala Bukovica 11, Ilirska Bis crica, ima zaboj št. 985, ki ga pošilja Potapan Jože, Ore Hill, Tomšič Ivan, Knežak 30, Trnovo, Kranjsko, ima zaboj št. 605, ki ga pošilja Tomšič Marija, Box 3 Waldez, Colorado. Škerl Mariia, Vas Dolne Zamon 7, p. Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 856, ki ga pošilja Škerl Josip, 3560 East 82 nd St., Cleveland. Turkovič Jožefa, Brce 4, Jelšane, Notranjsko, ima zaboj št. 912, ki ga pošilja Turkovič Jos., 1084 E 64 St., Cleveland, 0. Vengar Frančiška, vas Laze 54, Planina-Rakek, ima zaboj št. 494, ki ga pošilja Vengar Franc, 117 Jones 5 E, Evelet, Minn. Urbas Ivan, 182 pri Pikcovih, Planina pri Rakeku, ima zaboj št. 815, ki ga pošilja Urbas Louis, 1514 E 52, Cleveland, O. Cucek Marija, Kol 8, St. Peter na Krasa, ima zaboj št. 757, ki ga pošilja Cucek Janez, 702 E 156 Zoboj St., Colliwood, O. Simčič Franc, Vedrian 35, p. Kojsko, hna zaboj št. 811, ki ga pošilja Urbas Louis, 1415 E 52, Cleveland, O. Bara (?) Drganc, p. Jesenice, ima zaboj št. 955, ki ga pošilja Požgaj Johan, Mgmtyre. Županstvo občine Jescnice, Kranjsko, ima zaboj št. 571, ki ga pošilja Zveza Jugoslovanskih žena in deklet, 1052 E 62 St., ClcvelanA O. U. A. S Upravičenci dobe na njih naslovljeno pošiljatev proti potrdilu prejema in nedvomnem dokazu identitete. Ivnnhila cn io v četrtek popoldne na &PUI1Q JC [G potu Fužine — hotel Wilson zelena blazina in lila odeja, Pošteni najditelj naj odda oboje na Fran Josipa cesta št. 5. ali pa v gradu Fužino. Poročni prstan pri izvirku Kamniške Bistrice. Dotični gospod, kt ga ie našel, se prosi naj ga odda v Šiški, Gasilska cesta št. 114. Sprejme s« fgV3f0fSKiH POOlOČltOV, yoč dobrih vajenca io čevljarski mojster, kega cesta št. 6. (šteparco) pri Karol Majee, Ljubljana, Radeč Profesor išče mwm sono z električno razsvetljavo. Ponudbe pod •Piofesor« na upravništvo „Slovenca". 100 kron nagrade tistemu, kateri mir nim a' os e bam a mmUM SODO z uporabo kuhinje; imajo lastni premog za kurjavo. Ponudbo na upravništvo „Slovenca" pod šifro »Mirna stranka « popolno penzijo, 'J^tss1^ pri spoštljivi daiui. Ponudbe z navedbo cen se prosijo takoj na „Tbeirry, Hotel Union št. 39. _ Mesarski pomočnik, takoj. Naslov pove uprava pod št, 5383, V7flfliilOMira vešCa nemščine in fran-i LlJUjllKijiliu coščine se sprejme takoj. Sv. Petra cesta 21, L nad. K. A. Kregar. Otročja posteljica se proda. Rimska c. 7. II. n. vrata 15. Molzna koza se proda. Novi Udmat, Društvena ulica št. 32. Katera plemenita roiina 8pše zdravo sirotko (Slovenko) boljše rodbine za svojo V Uraijo Bižal, Predgrad p. Nemška loka pri Kočevju, Kranjsko. HtanOr s stanovanjem in hrano v hiši n>U|Jbl so takoj sprejme pri IVANU PERDANU trgovina v Ljubljani. Učenec & letni deček, z zadostno šolsko izobrazbo, želi vstopiti kot učenec v večio trgovino z mešanim blagom. Ponudbe se prosi na upravo tega lista pod šifro »učenec« 6341. fjtrn nfpn'ji se sprejmeta na hrano in Uit uLCllnS stanovanje. Naslov se izve v upravi lista pod št. 534£. Mifjša m se zame® sjks v Ljubljanski okolici. V hiši so štiri stranke klet in velik vrt Kje se zve v upravi pod št. 5318. Wanflerer motorno koto i HP, cilindra, dobro ohranjen se proda. — A. Goreč LJubljana, Gosposvetska (Marije Terezije) c. li. Pozor trgovci! Iščem prostor za dobrega, pridnega trgovskega fsoimolnafka mešane stroke, kateri bode moral svoj prostor premeniti. Natančna pojasnila pošljem na vprašanje na upravo lista pod štev. 5371. (Tnharira k' "" opravljala tudi vsa druga AUUUllLD, kuhinjska dela k 3. osebam v Ljubljani, se sprejme. Naslov pove uprava lista pod št. 5321. ** se smzkinia. Krr^d štev. 5359. Dve starejši rjp|/{j eno h kravam dru-samostojni UBflH, ga k prašičem za lepo posestvo na Koroškem se spre-jemeti za takoj. Ponudbe na Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. OPftrtsifliUfl dobro izvežbana v trgovini i mUSJOinU mešane stroke>e sprejme. Istotam se sprejme tudi učenka z dobrimi spričevali. Kje pove upr. „Slo-venca" pod štev. 5336. D° nTenaira- SPfllflfl 0j]M slog^sl proda. Ljubljana Stari trg 22, I. Sveže mešani nfrolil za pokladanje konjem in pre-šičem, se dobo, a, K 80 za 100 kg pri Fran Pogacnik-n, Dunajska cesta 36, Ljubljana. Resfta SenEtna ponudba. Mlad kmečki fant, 32 tet star, z 20.000 K premoženja, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo z največ tremi otroki v starosti 25 do 35 let, ki izvršuje gostilniško obrt ali ima posestvo. Le resno ponudbe, če mogočo s sliko, so prosijo pod ii. D na Anonenl zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. I prlsiir pri oCr. ram. i. t. r MBLJU, dne 11. sapiemSra 1919. izred. občnemu zboru Slovenske eskomptne banke, ki sc vrši dne 28. septembra 1913 ob 10. uri dojtsoldne v sejni dvorani Ljudske posojilnice, Ljubljana, s sledečim dnevnim redom: 1. Predlog upravnega sveta za zvišanje delniške glavnice od K 4,000.000 na K 10,000.000. 2. Predlog upravnega sveta za spremembo pravil. Ljubljana, dne 11. sept. 1919. Lepo, črno letošnje »t Opomba: V smislu § 13 bančnih pravil se smojo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri tej banki v Ljubljani, 8 dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic. Dpitrlam dobro ohranjeno moško kolo 1 iUUUlil za jako ugodno ceno in kupim žensko kolo. Naslov pove uprava lista. 100 hektolitrov prave čiste IS _ K) od 40 do 50 stopinj postavljeno v vagon Bos. Brod, v sodih od 150 do 250 litrov po ceni 78 vinarjev za stopimo se proda. Vpraša nai se Osljek I. Županska ulica 29, dvorišče. Železne sode od fiencina aii pelro- Efija kupi trgovina s semeni Sever A iKJil Komp., Ljubljana, VVolfova ulic* štev. 12. velik, ali mula se želi kupiti takoj. — Ponudba naj se pošljejo na vla-steunstvo Rasiuja blizu Koprivnice, Hrvatska,— Fotograf Josip Pelikan v Celju vljudno naznanja cenjenemu občinstvu v Celju in okolici, da je prevzel bivši atelije Martin Lenz v Razlagovi ulici pri hotelu „Union" blizu kolodvora. Atelije za moderno in umetno fotografijo. se pojavlja v celi Sloveniji. Občinstvo se opozarja, da ne uživa surovega sadja, ne zelenjave, razen ia zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za oboljenje na griži pa je slaba pitna voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni „Tem> pelvrelec" iz naše Rogaške Slatina dobi v najkrajšem času družba „Impex" in jih bo oddajala po 30 vinarjev škatljico. P. n. se dobi v vsaki množini pri tvrdki R. sa-rahon, Ljubljane. Čast nam je javiti, da smo otvorili v Beogradu podraži, nico našega podjetja pod protokolirano tvrdko prometno društvo sjedinjenih odpremičtva Spiljak-Markov i Hroslav Koraslč Beograd, Vuka Karadžiea ul. 16, telefon 2—77. koja se bo bavila z vsemi v našo stroko spadajočimi posli kot: odprema in doprema vsakovrstnega blaga, bilo na železnico ali parobrodno postajo, transi tiran je, intervencije gleda odpreme, ocarinjenje in financialne manipulacije, pribavljanje vsakovrstnih dovoljenj za odpremo, uvoz, izvoz i prevoz, itd. L todobno slobodni smo vpozoriti na naš Agenturnl In komi;; onalni oddelek, koji prevzema kup in prodajo blaga v komisiji, tudi na lastni račun, ter prosimo, da se v slučaju potrebe p. n. občinstvo na nas obrača. Zagotavljajoč, da hočemo izvršiti podeljene nam naloge solidno, točno in takoj po prejemu istih, bilježimo osnbitim velespoštovaiijem Transportno i prometno društvo sjedinjenih otpremičtva Špiljak-Markov ž Miroslav Koraslč, Zagreb, Ilica £5, telL 2—20. Preminula nam je po kratkem, mučnem trpljenju naša nad vse ljubljena soproga, ozir. mama, gospa FRflHGiŠKA JRKliič zasebuica previdetia s sv. zakramenti za umirajoče v petek, 12. t. m. 1919. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto dne 13. septembra 1919 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta St. 2. na pokopaličče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Bodi ji blag spomin! sa sprejme v modni trgovini 8. Itefie, Liubljana« Odvetniška pisarna išče izurjeno stenografinjo.» strojepisko. Ponudbe pod »I. F. 5370« na upravo Slovenca''. V Ljubljani dne 12. septembra 1919. Frančiška Jaklič hči. Josip Jaklič soprog. Josip Jaklič, major sin. j za granit se sprejmejo takoj i pr i Kamnoseški družbi v Celja. 1 Plača po dogovoru. IU il ter informacijska pisarna d. z. o. z. o L§Hb1šanlv nasproti Inžnesnnn koloduorn kopajo in prodaja tuje valute vedno po najugodnejšem dnevnem kur-ku. Bavi se poleg tega z bančno in trgovsko komisijo, sprejema v ln-kaso devize na vsa inozemska tržišča, knpuje in prodaja tu in inozemske vrednostne papirjo in dajo informacije o vsoti v batčno stroko spadajočih transakcijah. — Vodstvo v rokah strokovnjakov — bivših bančnih uradnikov. vila, dva vrta, njive, gozd, stavbene parcele, hlev se zaradi preselitve takoj proda. Pismene ponudbe se prosijo pod „K 200.000" na anončno ekspedicijo Al. Matelic, Ljubljana, Kongresni trg 3, tel. 174. X Jeklarna RAVNE (preje: »Stahlwerk Streiteben«) pošta in žel. postaja GuStanJ (Koroško) Proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna ob-ročja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (Acalonsko in Brežijansko), kakor tudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske va-ljevce surove in ostrugane, ingote za izdelovanje orodja. — Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela. Kaonatellstoo feklarne Ravne. SLOVENEC, dne 13. 9eptembr* 1919, Kup n jemo vsako množino mr lesa okroglega, rezanega, desk, bukovih ln hrastovih švelerjev ter oglja in kurilnih drv. Natančne ponuabe pod port lesa« na upravništvo „Siovenca." Zastonj dobita moj llostrovanl prospekt o nakitu za božično d^eVo za razprodajalce. Naročite 2e seda] primerno množino. Ed. Witte, Dunaj VI. Llnke Wienzelle 16. SV „ .m.|Ssn!i renesančni stil, ročno zrezljana, lepo ohranjena PT se proda. VpraSatl Gradišče 7/II, desno. Krasna slika našega preljuhljcnega :.: generala Maistra je ravnokar izšla. Ljc«lst«»D naj mu izkaže hvaležnost s tem, da si okrasi vsak svojo sobo z njegovo sliko. Ista stane £0 K, po poštnem povzetiu K 24 pri založniku Vilko Welxl, knjigarna v Mariboru. 5263 99 v vseh Izpeljavah In velikostih GHAZA", Ges. m. b. H. Wien V„ Brfiuhaosgasse Nr. 37. - Vreče ■ vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno t«r plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj3ko. KOSTAN kupi v vsaki množini strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani, Marije Terezije cesta 2. Uprava senjskega rudnika potrebuje za rudarsko-bratov-sko blagajno zdravnik vsega zdravilstva. Plača 8000.— dinarov letno, brezplačno stanovanje, kurjava in razsvetljava. Prošnje s priloženimi dokumenti poslati je do 15. oktobra tega leta na naslov: Uprava Senjskega rudnika, Senjski Rudnik pri čupriji, — Srbija. Kupi sc vsaka množina fenftoolla Sn Sirasfooih dro, bnlmo, oglja ln tesan les. ! Mno*>na in cene ie v ponudbah označiti, ntslcašek Sli., marlbor. oglje, smrekov les--- deske in trame kupuje »Croatia«, gozdna ind. delniška družba v Ljubljani, Mar. Terezije cesta 2. Došlo je zopet fino namizno olje in funlicht-milo Vedno velika zaloga Oddaja samo na debelo, vsakovrstnega Zganjal fi* l UBrIK ■ WD1. pristne kranjske klobase se zopet dobe in razpošiljajo pri JfL UftSjRS, storaškova ulica štev. 13, (nasproti mestne elektrarne.) Pisalni strof z lepo, vidno pisavo in slo. vensko tastaturo se takoj poceDi proda v pisarni Gledališka uitca 7/III. Oglasiti se med 10. in 11. uro dopoldne in med 3. in 6. uro popoldne. za kurjavo, Izolacijo, steljo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in tudi na drobno F. & A. UHER, Ljubljana. Telgr.: Uhersped. Inter. telefon 117 arja ozor! Kupim delavnico ali manjSo trgovino z vso opravo v prometnem kraju na deželi ali v mestu. Grem tudi kot družabnik ali poslovodja v večjo trgovino ali delavnico. Cenjene ponudbe z navedbo cene pod „čevi)ar" !>323, upr. ..Slovenca. Velika zaloga raznobaronega tn- In Inozemskega modnega blaga. NajlepSa Izbira oblek lastnega Izdelka po najnooeišem kroju, belili In baroanlh sra|c z In brez ooratnikoo, sa-mooeznlc, Športnih Cepič Itd. ter raznoorst-nega blaga. — Proa kranjska razpošiljal a SCHWHB & BIZJAK Doornl trg 3 Ljubljana Pod Mar. kasarno Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. - ima v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak. LJUBLIA.MA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 Baroa — kemično — cisti vsakovrstno blago obleke pere soetlollka domače perilo ovratnike, zapestnike (pošilja po Isto na dom) in srajce ton JOS* Reich iJoUdbr^žnk^Selenbulrg.aullP3, 3yu 11 - Komisijska trgovina Filip Pečenko, LJnbljana. DanajsKa cesta G. priporoča svojo bogato zaiogo manufakturnega blasa: ceflrja, tiskovin«, barhenta, klota, hla-ievine, nogavic, robcev, su. kanca, svile sa Šivanje, bom-bala za pletenje nogavic, gumbov, pritlskatev, rlntic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvorni c, katere zastopa. Pristni firnež, oljnate barve lastnega izdelka kakor suha barve, la vrednostne papirje i. t d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa lu- in inozemska mesta. — Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. -■■ 1 - Brzojavni naslov: JADRANSKA. • •iiuiiiima Priporočalo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke: (Za dvakratno objavo v tednu se račnne 6 kron.) Brlvnlce Zajec Fran, Dunajska cesta 14. Dobava in pokladalci parketno Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22. Damska krofa£ica Hafner Marjana, Gosposvetska cesta 13/11, 104, Elektrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotehn,, Dunajska cesta 22. Zavod za tehn. in elektrotehn., Lastne tovarne, Glince 16. Gostilne Loiar Jernej, Sv. Petra nasip 19. Olup Josip, Pod Trančo. Vinska klet pri Maliču, (Pod Jadransko banko). Gramofoni ln godbzni avtomati Rasberger A,, Sodna ulica 5. Javna sh!adl3ča »Balkan«, I. Ljublj. j^vno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Kavarne »Prešeren«, Sv. Petra nasip 1. »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg- Kleparfi Korn T., Poljanska cesta 8. R?mžgar & Smerkol, Karlovska cesta 4. KnPprne . Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. Knfigoveznfce Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25. Konf ekcifske trgovine Olup Josip, Pod Trančo, Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3. EfroHaCI Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Lesna trgovina Šužtar Fran, Dolenjska cesta 12. Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta št. 1. Popravila gramofonov in goilben»h avto^atoo Rasberger A., Sodna ulica 5. Trgovine s klobuki Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2. mannfaktnrne trgovine Pečenko Filip, Dunajska cesta 6. Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. mizarii Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. Trink Alojzij, Linhartova ulica 8. Potrebščine za Siolije, kroteče tn Ceolfarje Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7. ProdafaSne barv Brata Eberl, Miklošičeva cesta. Trgovine s šivaln. stroji Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7« Trgovine s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11. Stavbena podjetja Čeme Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, Gosposvet-ska cesta 10. Trgov, z mešan, blagom Šerbec Friderik, Stari trg 4. modni saloni Gdtzl Marija, Židovska ul. 8. in 7. Trgovine z dežniki In solnCnlkii Mikuš L., Mestni trg 15. Trgovine z železnimi in fsnliedelsikiml stroji Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta št. 10. modne trgovine Magdič Pavel, Aleksandrova cesta. Optiki Jurman Karol, Šelenburgova ulica. v Spedicišska podjietfa »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel, 366.) Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel, 117.) ParfninerSle !n kosmetlka »Rex« zastopstvo, Stari trg 11, »Uranus«, Mestni trg 11. Podobarl! Pengov Ivan, Kolodvorska ulica št 20. Trgovine z nraml, zlatnino, srsbrnino in fnoesi Černe Lud,, Wolfova ulica 3. Gornik Peter, Stari trg 20. Mrvarne Adamič Ivan N., Sv. Petra cesta št. 33. Zaloge pohištva Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta IX Trgovine cvetlic Bajec Anton, Pod Trančo. Za^utrkovalnice Grošel T., Poljanska cesta 7. ogaška Tempel vrelec: Stgria vrelec: Donati vrelec: Rogaška slatina Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prcbavljanje in preosnavljanje. — Zdravilna voda proti kroničnemu katarju žclodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, patiki, hemoroidom ild. — je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. - Ta slatina je najokusnejša krepčiina in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. — Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa aH duha- Naročajte »Slovenca"! mr KEFIR Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 6 naznanja slav. občinstvu, da je otvoril Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Keffria in Joghurta Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljive bacile. Pri rednem vživanju istega se doseže visoko starost Uspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja se tudi na deželo. Prvovrstna, sveža od pitanih sremskih prašičev se prodaja začasno vsaki dan na Predovičevl stojnici v Šolskem drevoredu od 1 kg naprej. I. vrste (riba) po K 30"—. II. vrste po K 28 — za kilogram. naaaaaaaanaanaDnnanaananannn Li • ® i p ._.. miCB a L^Mbu^ni, u iasfnem kIohim Sllk9aš3£eoa cesta sten. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih o Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 3919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon onstoUsoč kron rezervnih zakladov. Posojila so dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. D n D D 0 0 D [J a n u o oaaoioaaacaaaanciaaaacsaaaciaaaa Prvovrstna vozna kolesa ,r plašče, cevi in vsa zraven spadajoča dela priporoča IGN. VOK špecijalna trgovina s šivalnimi stroji ln kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7. Zelo dobro ohranjena »antika« temnorudeča (vložena z bisernicami) kompletna opravazsalon se proda. Pojasnila daje anončna ekspedicija HI. Mat elit, Ljubljana, Kongresni trg št 3. 'KREIVIAzaOEVLJE d. z o. z. EHKR Dunaj IV., Seisgasse 18/b. Razprodajalci zahtevajte spec. ponudbe. i rušil mmnmm i« mm nune v Sniak-Reka, Zoonimfrova nlica 202 Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev: Hotel Pension »SfERANZA" „IMPERIAL" Opatija. Sanatorij In veliko morsko kopališče „THERAPIA" Crlkvenica. Palace-Hotsl „MIRAMARE" Crikvenlea Telefon Interurb. 11. Hotel-lenslon In morsko kopališča ,.JADRAN" Sufak-Rska Tolefon Interur. 2-14 Hotsl-Psnslon in morsko kopališče JADRAN" Bakar. V »i hoteli in sanatoriji so najtnoder-rejc in z vsem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvorjeni skozi celo leto. — Vae naročbe prejema iu daje pojasnila sa Crikvenico: uprava hotela ...MIRAMARE" v Crikvenici; za Nori: upravahotela,SAN-MARINO' v Novom: za Sulak: SREDlSNJl URED DRUŠTVA, SUŠAK- REKA. Naslov za brsojave: Jadrancsntrala Sušak-Aska. Interarban telefon itev. 9-t-9. Hotel-Pension „SAN MARINO" Novi VInodelskI Talafon Interur. 5. Hotel-Psnslon in veliko morsko kopališče „USANJW Novi Vlnodolskl. Stritarjeva ulica štev. 2 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. DoSniška f;0avn