Sfev 253. V Ljubljani, v tetrtek, dne 3. novemliia 1910. Leto XXXVIII. == Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 26'— za pol eta » . » 13'— za i etri » » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29-— za ostalo Inozemstvo » 35'— s= V npravnlštvu: ss Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . » 11*20 za četrt > » . » 5*60 za en meseo » . » 1-90 S Doill]anJem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v. Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat.....po 15 t za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . , . > 10 > za Teč ko trikrat , . » 9 » T reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Prt večkratnem ob j vi|.iu)u primeren popuit. e Izhaja:= vsak dan, Izvzemšl nedelje In praznike, ob 5. url popoldne. K*- Uredništvo je v Kopitarjevi nllot štev. 6/01. Bokopisi za ne vrača'o; nelrank«rana rlama ae ne = sprelemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Ki Itarjevl nllot štev. B. "S-a = Sprejema narodu.uo, lnserste In reklamaol|e. = ===== Dpravntškega telelona štev. 188. Današnja Številka obsega 6 strani. Man za naše svnbodo-miselce. Liberalno avstrijsko učitelj st v o se je te dni korenito bla-miralo. Znano je, da je koroški deželno-zborski in državnozborski poslanec liberalec Stein\vender v koroškem deželnem zboru predlagal korenito reformo ljudskega šolstva. Ta pametni mož hoče popolnoma v smislu krščansko-socialnega programa 1. da se ljudskošolski pouk začne v poznejši dobi, 2. se skrajša na šest let, 3. nadaljevalno šolstvo temeljito v smislu praktičnih kmečkotrgovskih potreb preosnuje in <4. tudi ljudskošolski pouk v tej smeri reformira. Naši omejeni liberalni ljudskošolski učitelji pa so v tem videli »atentat na liberalni ljudskošolski zakon«, ki je cvet avstrijskega liberalnega zakonodajstva. Zato je »Deutschosterreichischer Lehrer-bund« zoper Steimvenderjev predlog slovesno protestiral, toda liberalni koroški deželni zbor je Steinwenderjeve reformne predlogo, sprejel v obliki resolucij na vlado. In zdaj padajo udarci po liberalnih učiteljskih buticali. V »Tagesposti«, kateri nihče ne more odrekati liberalizma, se znani nemški pedagog dr. Kleinpeter toplo zuvzema za Steinwenderjevo reformo in o današnji liberalni ljudski šoli dobesedno pravi: »Vpliv ljudske šole na poznejše življenje je kaj majhen. Saj se je naravnost potom eksperimentov dokazalo, da znanje, pridobljeno tekom osmih let na ljudski šoli, v par letih brez sledu izgine. Z znanostjo in vednostmi lepo patinirane trinajstletne otroške glave se pri reviziji v 16. letu pokažejo kot prazni bakreni piskri.« In zakaj? Ker se naša ljudska šola prezgodaj začne, ker nima stika z življenjem, ne pozna pametne delitve dela in se ne ozira na individualiteto otrok. Glavni krivec pa je — tako poudarja Kleinpeter v soglasju z vsemi modernimi pedagogi — naš liberalni ljudskošolski zakon. Ta državni zakon, ki ga naši liberalci slave kot višek liberalne avstrijske zakonodaje v zakonkordatni dobi, imenuje Kleinpeter »odločno nazadnjašk« celo v primeri s šolo, kakršna je bila pred konkordatom, oziroma v dneh konkor-data! Torej »klerikalna« šola naprednejša, od današnje! Zakaj v tej šoli so ličili saj nekaj poljedelske stroke, kar je liberalna šola odpravila. Liberalni LISTEK. Nagrobni spomeni ci in domača umetnost. (Konec.) Meni se zdi, da nam je — kakor v nagrobni umetnosti — »moda« sploh v umetnosti vso samotvorno moč vzela. Današnjim našim stavbenikom, kiparjem, slikarjem, kamnosekom in sploh nmetnikom in obrtnikom, ki so se š'i drugam učit, je tuji blesk »oči vzel«, tla so domače izdelke brezpogojno zavrgli in se v tujini s tujim duhom prepojili in le prerado tudi z napuhom. Po njih delih, zgledih in besedah poučeno ljudstvo je z njimi vred pro-slepljeno hitelo zamotati to, kar je bilo njegovega in mesto tega si prilaščati tujo »modo«. In konec je: umetniško siromaštvo. Odtod — se zdi — je nastalo tudi umetniško sirotinsko var* itvo: razne takozvane korporacije za varstvo umetniških spominkov, da nam še tega moda no požre, kar nam a; doslej. Da tudi ti umetniški sirotin-'ki varihi pogosto tako postopajo, ka- Ijudskošolski učitelji so hoteli posnemati v vzgoji otrok klasično gimnazijo (ki je pa tudi v mnogem oziru slaba), zanemarili so pa v duhu liberalnega zakona praktično in etično vzgojo. Kljub temu pa, da so zadnje čase veljavni pedagogi spoznali, kje tiči glavno zlo, se liberalni učitelji še danes s prav fanatično vnemo potegujejo za ta zakon in vsak reformni poizkus, kakor n. pr. zdaj Steimvenderjev, jih spravi ob pamet. Dobro jim pravi dr. Kleinpeter: »Specifičen stanovski greh učiteljstva je, da se smatra za nezmotljivo in vsako reč razsodi prenaglo kar ex cathedra.« Tako odlični neklerikalni pedagog, naši ljubi liberalni učitelji pa slavijo svojo ljudsko šolo kot nekakega malika, pred katerim mora vsak človek na trebuhu ležati. So pač zelo za časom naši »svobodomiselni« učitelji! Te dni pa se jo še nekemu drugemu liberalnemu vclmožu zgodila velika nesreča, njega ekscelenci gospodu H a e c k I u, ki ga zlasti naši profesorji na Hribarjevem liceju imajo za drugega boga. V Nemčiji obstojata »Kep-plerbund«, to je društvo vernih katoliških in protestantovskih naravoslovcev, in »Monistenbund«, ki obstoji iz Haecklovih častilcev. Te dni ste obe ti društvi v svrho poravnave medsebojnih diferenc v interesu znanstva zborovali skupaj v »Germaniahaus« v Bero-linu. Predsednik »Kepplerbunda« dr. Sachs iz Charlottenburga je najprej slovesno protestiral zoper to, da je Haeckel imenoval »Kepplerbund« »četo lažnjivcev«. Nato se vzdigne dr. J ii n g s t, dozdaj najgorečnejši pristaš Haecklov, in dobesedno izjavi: »To zborovanje je zame zato pomenljivo, ker sem čital, da je Haeckel med novimi težkimi razžaljenji, ki jih je naperil na adreso svojih obtoževal-cov iz »Kepplerbunda«, sam priznal, kar je dozdaj trdovratno tajil, da je taktično učinil mnogo falzifikacij, pa v svojo obrambo vedel le to navosti, da tudi drugi falzifikujejo, da dokažejo svoje trditve. Takšen je torej človek, ki jc pod plaščem znanosti pobijal vero v vseh njeidh oblikah, dočim je on od nas zahteval vero v stvari, lu si jih je sam izmislil! S svojimi falzifikacijami je Haeckel proti svoji volji največ doprinesel k povzdigi verskega čustva v Nemčiji.« Predsednik »Monistenbunda« nato v svojem govoru ni niti z eno besedo branil Haeckla, predsednik »Kepplerbunda«, dr. Sachs, pa je izjavil, ne da bi mu le eden ugovarjal, da jc »jenski kor pravi sirotinski varihi, to se pravi, da pod njih »varstvom« siroto trpe. to sem že drugod omenil (v »Cerkv. Glasbeniku« leta 1909). Sicer se umetnim načinom poskuša staro stavbarstvo, staro nošo ohraniti in če bi se n. pr. posrečilo, ljudi pregovoriti, da bi možaki vsaj za praznike nosili irhaste hlače, čevlje z vi-huli, tiste krasne rožaste telovnike s srebrnimi gumbi našite, za vratom pa svileno ruto, pretkano z zlatimi nitkami: bi jo ne bilo lepše noše! Je ni uniforme, ki bi se mogla prida lepša imenovati! Ali pa ko bi se naše ženske vsaj za praznike in slovesnosti zopet poprijelo krasnih peč, za. vratom pisane svilene rute pripete z Marije Terezije tolarjem kot broško, široke rokavce, z zlatom pretkan modre, srebrni ali posrc-brcni sklepanek s svileno pentljo, ali za. navadne nedeljo mesto peče lepa vezeno belo ruto iz tančice: nobena kraljica nima lepšega kroja! Toda to vse so — se zdi — le prazne misli in neizpolnjive želje, ampak dobra ilustracija za trditev, da so pri nas inteligenca in za njo ljudstvo v vseh rečeh šiloma in z vročinsko nestrpnostjo drvi za. slabo, pogosto neokusno. deloma naravnost grdo. včasih falzifikator mrtev za vsakega pošte- I nega človeka.« Naši učeni »monisti« pa so seveiut vsakega, ki ni verjel v veleučenost in poštenost Haeckla, označili za popolnega idiota. Dalmatinske vesti. Iz Dalmacije nam piše prijatelj: Topot je bilo, hvala Bogu, zasedanje našega deželnega zbora izredno plodno in delavno; kar se je zadnjič vsled opravičene pravaške obstrukcijo zamudilo, to se je sedaj popravilo. Treba pa je povdarjati, da je ves čas dominirala pravaška manjšina in vzdrževala deli)" vanjo deželnega zbora na višini. Hrvatska stranka je v svoji moči in svojem ugledu zelo padla tudi na zgoraj in bi bila deželna vlada morala izpreči, ako bi bila manjšina nadaljevala z obstrukcijo. Hrvatska stranka si jo sama iz-podkopala tla zlasti s kooperiranjem z liberalci, vsled česar so stopili iz njenih vrst skoro vsi duhovniki. Sploh je zlasti zadnji čas imela stranka v svojem vzajemnem delu z vlado same velike neuspehe: Afera Dvornik, Jovič, Vojnovič, obstrukeija itd., itd. — vse to so pljuske v obraz narodne stranke in dalmatinske vlade. Zdi se, da so je na višjih mestih polagoma le začelo daniti da dosedanji srbofilni kurs ne vede v pravo smer; prav je imel pra-važki zastopnik dr. Drinkovič, ki je srbske težnje v saboru razkrinkal kakor centrifugalne in opozarjal na nevarnosti, ki prete deželi, ako vlada svoje politike ne spremeni in je ne osloni na eclino preizkušeni hrvaški pravaški patriotični živelj. Z eno besedo: vlada in njeno stranko hirajo in slabe, ker nimajo trdnega temelja, ker so zidale na pesek, pravaštvo pa, ki se jc zasidralo v varnem pristanu krščanskih načel, veselo dviga svojo zastavo in z mladimi, čilimi močmi hiti na delo v veseli zavesti gotove zmage. V njenem taboru je duhovščina, njena armada je ljudstvo, njen up in njen zanos je mladina, zlasti ona. ki se zbira v društvih »Pavlinovič«, »Domagoj« in »Hrvatska«. Dejstvo jo, da jc Stranka prava stopila v novo mogočno življenje tedaj, ko je svoj program postavila na krščansko stališče. Troje novih listov dobimo v Dalmaciji, kakor sem poizvedel na najzanesljivejšem mestu. Nasproti derno-kraški »Pučki Slobodi« izide 15. decembra »Pučki list«, ki ga bo najbrže urejeval don Frane Ivaniševid. »Hrvatska Država« jo ime novemu pravaškemu glasilu, ki izide te dni in ki ga bo ure- skoro gnjusno modo, pri tem pa svojo last proč meče in v blato tepta. Marsikje je v tem oziru veliko boljše! V Rimu n. pr. je — da se zopet vrnemo na pokopališče — zmagala stara tradicija. Piramid komaj kaj najdeš, pa te, kar jih jo, so po svoji obliki lepo in stoje na kraju, da imajo kaj pomena; tudi se v veliko slučajih prav krščansko završujejo v lep križ. Nočem omenjati dragocenih spomenikov, manjša dola so za nas zanimiva, zakaj tukaj Italijane lahko posnemamo. Tu se vidijo vedno nove obliko in dasi so domala vsi nagrobni spomeniki rene-sanski, vendar dveh enakih izlepa no najdeš. In tudi v najnovejšem času producirá italijanska pokopališka umetnost v majhnih delih veliko originalnega in lepega, da človeku oko z veseljem na njih počiva. Tudi ograje: štirje preprosto profil ¡rani drugovi v kamonitih stebreh se kaj ugodno razlikujejo od naših ograj: visokih, vlitih, da se mora že iz daloka videti, da ta stvar nekaj »velja«, če železo že samo po kilah računamo. Prav lako dobro jo, da ni treba gledati slabih slik rajnikov na vsakem spominiku, ki jih tudi na Kranjskem moda na pokopališče tišči. Tukaj, če so slike, so res sliko, ali oljnate na pločc- jevala izvrstna in preizkušena mlads moč. Oba lista bosta izhajala v Splitu Narodnjaki pa si za čas bližajočih se občinskih volitev tudi ustanove svo; dnevnik v Splitu ter se sploh z vse paro pripravljajo na boj za. prevlast ^ občinah. V Dalmaciji se torej gibljemo: ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA. Danes se pogajanja mod Čohi ir. Nemci zopet nadaljujejo. Ta pogajanja, ki morijo na to, da bi konečno en krat mir zavladal na Češkem, se vle-čejo brez konca in kraja. Zadnji čas s« jo mislilo, da bo na Češkem vendarh prišlo do sprave. Toda zadnji čas je žt začel v radikalnih listih pihati ostei veter in napetost med zastopniki obeli narodov jo. zmerom večja. Članom narodnopolitične komisije so že namiguje po listih, da naj iz nje izstopijo in tudi svoje mandate odložo, češ, da ni prebivalstvo ž njimi več zadovoljno. Na oboli straneh se pojavljajo tudi glasovi, da je treba dosedanje sklepe, katere je dosedaj komisija čeških in nemških poslancev sprejela, zopet revidirati. Dunajska vlada pa zopet pritiska da naj se gospodje požurijo, ker sklicanje državnega zbora bo kmalu pred vratmi. Skratka, upanja, da bo na Češkem prišlo do sprave, je silno malo. SHOD ČEŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV V PRAGI. To dni se vrši v Pragi kongrei čeških socialno-demokraških delavskih organizacij. Sklenilo se je, da se proglasi na dan pred sklicanjem državnega zbora generalni štrajk vsega delavstva kot demonstracija proti draginji ako tudi druge narodnosti temu sklepu pritrdijo. Izvolila se je tudi posebna komisija, ki naj posreduje, da bo izvr-ševalni odbor češko politične socialne demokracije izdajal nemško pisani list ki naj zagovarja stališče češke strokovno organizacije nasproti dunajski centrali. PRETEP V SRBSKI SKUPŠČINI. Včeraj je prišlo v srbski skupščini do kravalov. Kmetski poslance Drago-vič jc stavil neko vprašanje na trgovinskega ministra, pri kateem mu jc nacijonalist Agatanovič nekaj ugovarjal. Nastal je prepir, pri katerem sta se začela oba poslanca zmerjati; med poslanci je nastal velik prepir, med katerim jc Agatanovič svojega nasprotnika Dragoviča oklofutal. Poslanca sta nato za stole, prijela, da se bosta začela. obdelavati, nakar so pristopili navzoči poslanci in oba nasprotnika razločili. Seja jo bila prekinjena toliko časa, da se je vihar polegel. vini, ali reliefi iz belega marmorja, ali tudi večkrat živahni mozaiki. Semter-tje, — če človek zelo išče — se opazi tudi kaka po fotografiji izvršena slika na porcelanu, kakršnih jc v Ljubljani n. pr. nebroj — ki pa seveda prav tako neumetniško, neokusno in slabo učinkuje kakor lam gori. Vendar jo pa težko najdeš! Da se v novejšem času še vedno veliko večjih spominikov postavlja, zida še v enomer mnogo lepih na prostem stoječih nagrobnih kapelic, ki so večkrat z izredno požrtvovalnostjo okrašene z lepimi kipi, freskami, mozaiki itd. (Himljani v svojih nagrobnih spominikih splošno kažejo veliko ljubezen in požrtvovalnost do svojih rajnikov), o tem naj molčim. Samo eno željo naj še izrazim: naj bi naša duhovščina in sploh izobraženstvo vplivalo, da sc ta zavoženi del naše umetnosti zopet, spelje na pravo pot. Saj prav čeden, umetniško nekaj vreden spomi-nik nič več ne stane, nego grmada dragega marmorja Morda bo res nekoliko manjši v dimenzijah, pa tem večji po umetnosti. Saj se umetnost no meri po velikosti, ampak vrednosti duha, ki je umotvor v njem zamišljen in po izvršitvi tej misli primerni. Par spominikov je tudi na novem pokopališču v DEMISIJA FRANCOSKEGA MINI-STHSTVA. Včeraj jo sklical ministrski predsednik Briand ministrski svet, mod katerim je delavski minister Viviani naznanil svoj izstop iz ministrstva. V sedanjem ministrstvu so ¡bili dosedaj zastopani trije socialistično nadahnjeni ministri: Briand, potem železniški minister Millerand in delavski minister Viviani,- Znano je, da je ministrstvo zadnji železniški štrajk s silo potlačilo in da jc parlament to postopanje odobril s tem, da je izrekel Briandu, ministrskemu predsedniku, zaupanje. Zanimivo je, da je Briand tisti, ki je kot bivši socialistični voditelj prvi sprožil misel o generalnih štrajkih, ravno v svojem zadnjem govoru prvi v parlamentu generalni štrajk označil kot na-silstvo in javnemu blagru nevarno sredstvo. Delavski minister kot zastopnik delavskih teženj je moral seveda po zadnji Briandovi zaupnici svoj ministrski sedež zapustiti; nakar je podalo celo ministrstvo svojo demisijo v roke Fallieres-u, predsedniku francoske republike. Bazun delavskega je de-misioniral tudi poljedelski minister Ruam. Fallieres je zopet pooblastil Brianda z rekonstrukcijo ministrstva. Gospodarsko delo kranjska deželnega zbora. Ceste. Uvrstita se med okrajne ceste: 1. Občinska cesta Trebelno - Češnjice-Statenberg v cestnem okraju Mokronog. — 2. Občinska cesta iz vasi Poljane do meje okraja Trebnje v cestnem okraju Novo mesto. (Poročevalec Ko-šak.) Prošnja podobčine Srednja vas, se odstopi deželnemu odboru, kateremu se naroči, da izvrši vse poizvedbe in stopi v dogovor zaradi uvrstitve s cestno-okrajnim odborom v Kranju in nam o tej stvari stavi v prihodnjem zasedanju primerne predloge. (Poročevalec Jaklič.) 1. Zakonski načrt za preložitev okr. ceste Dolac - Vidošiči in zakonski načrt za preložitev okrajne ceste Metlika-Drašiči in Dolac - Drašiči se odobrita. — 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje obema zakonskima načrtoma Najvišje potrjenje. (Poročevalec Jaklič.) V občinah Vinica in Adlešiči ležeča, 16 km dolga, od Vinice čez Zilje in Preloko na Adlešiče držeča občinska cesta uvrsti se v kategorijo okrajnih cest. (Poročevalec Jaklič.) Izločitev lare Svibno iz sedanje občine Sv. Križ in ustanovitev samostojne občine Svibno. Ustavni odsek predlaga: Preko prošnje faranov iz Svibnja za izločitev fare Svibno iz sedanje občine Sv. Križ in ustanovitev samostojne občine Svibno se preide na dnevni red. (Poročevalec dr. Pegan.) Prošnja občinskega odbora v Št. Jurju pri Kranju, da se pedobčina Velcsovo odcepi od občine Št. Jur in ustanovi samostojna občina Velesovo se odkaže deželnemu odboru z naročilom, da vrši poizvedbe o potrebi in umestnosti zaprošene delitve in o tem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. (Poročevalec dr. Pegan.) Prošnja M. Gostiša za priznanje odškodnine za naknadna dela pri preložitvi ceste Hotavlje — Žiri v znesku 3C29 K 79 vin. se odkloni. (Poročevalec Krek.) Ljubljani prav lepih in to morda, bolj med manjšimi nego večjimi. Tudi po par drugih pokopališčih na Kranjskem je slovenska sodobna umetnost ustvarila par prav lepih skoroda vzornih, seveda izoliranih del; žal, da jih je premalo in še bolj žal zato, ker gre »moda« preko teh del »na dnevni red« stebrov in piramid in drugih neokusnosti. Zato pravim: naj se zbero tipi dobrih, umetniških nagrobnih spomini-kov iz starejše in zlasti, čeprav redko-sejani, iz novejše dobe in naj se priobčijo v izpodbudo in posnemanje mojstrom kamnosekom, ki si sami ne znajo pomagati in naj se priobčijo morda v našem dičnem »Dom in Svetu«; dobro bi služile tudi publikacije nemškega »društva za krščansko umetnost, ki ima tudi na polju pokopališke umetnosti marši kak napredek pokazati. Tako hi sc utegnila počasi slaba moda izpodriniti in zopet hi domači duh zavel po naših poljanah. Končani z iskreno željo, da bi se tudi na Slovenskem zgodilo to, kar je pred par meseci storil neki mestni svet na Nemškem, ki j" sploh vsako pirn-mido — čo je moda še tako huda — na pokopališču brezpogojno prepovedal! P. Otokarju Alešu se dovoli vsakoletna penzija 600 K. (Poročevalec grof Margheri.) Naprava regulačnega načrta za mesto Idrija. Prošnji županstva v Idriji, da bi dežela pokrila stroške za napravo rp-gulačnega načrta za mesto Idrija, ki hoče v ta namen prispevali le 2000 K, se ne more ugoditi, ker je naprava takega načrta v prvi vrsti občinska zadeva in delo geómetra ter stroški regulačnega načrta, ki bi ga izdelal zasebni inženir, natančno niso znani. (Poročevalec dr. Žitnik.) Prošnja krajevnega odbora c. kr. ple- tarske šole v Radovljici za podporo se odstopa deželnemu odboru glede na postavko Vili. 4. 3. dež. proračuna v primerno rešitev. (Poročevalec Krek.) Prošnja županstva občine Črnivrh nad Polhovim gradeom za cesto Sv. Katarina—Črnivrh se zavrne, ker ima. občina Črnivrh že dobro okrajno cesto mirno Polhovega gradea na Ljubljano in bi naprošeno podaljšanje od Sv. Katarine v dolino Božno bilo manjšega pomena in bi radi strme lege gradnja bila silno draga. (Poročevalec Hladnik.) Prošnja bivšega paznika Ljubiča, naj se mu dá deželno službo, se odkloni. (Poročevalec grof Margheri.) Peticija »Društva kranjskih deželnih računskih uradnikov« v Ljubljani se na predlog dr. šusteršiča vrne deželnemu odboru. (Poročevalec Jarc.) Prošnja usmiljenih bratov v Kandiji. (Poročevalec dr. Lampe.) Vsled razširjanja bolnice usmiljenih bratov v Kandiji je konventu naraslo toliko stroškov, da je sedaj pri-mora.n v pokritje še ne plačanih zgrad-benih stroškov najeti posojilo 50.000 K. Da se izogne predstojništvo konventa stroškom za vknjižbo tega posojila na bolnico, prosi, da dežela Kranjska prevzame jamstvo za posojilo. Deželni odbor priporoča z ozirom na občekorisi,ni namen bolnice, da se navedeni prošnji ugodi ter predlaga: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da smo v ime dežele Kranjske prevzeti jamstvo za posojilo v znesku 50.000 K, katero bo najelo predstojništvo konventa usmiljenih bratov v Kandiji v pokritje stroškov za razširjenje bolnice. Dolg mora biti vrnjen najpozneje v petih letih, sicer se sme dežela zavarovati na bolnici. Predlog odseka se sprejme z vsemi glasovi zbornice. Razne prošnje vpokojenih učiteljev In vdov. (Poročevalec grof Margheri.) Prošnje učiteljev K. Gašperin, Jt Gantar in G. Grossmann se, v kolikor se tičejo priznanja 6. službeno-starost-ne doklade, odklonijo. Ostale prošnje se izroče deželnemu odboru s pooblastilom, da sme v ozira vrednih slučajih dovoljevati za gotovo dobo ali pa za enkratno podporo miloščine v najvišjem znesku do 200 K. Zdravniške zadeve. Prosektorju v deželni bolnici dr. Janezu Plečniku se prizna pravica do petih petletnic, po 500 K, in sicer od onega časa naprej, ko je vstopil v službo deželne bolnice. Služba lekarnarja v deželni bolnici se definitivno sistemizira s prejemki VI. plačilnega razreda. Adjutum za sekundarije se na ta način določa, cla znaša v prvem službenem lotu sekundarija 2000 K, v drugem 2400 K in v tretjem 2800 K. Deželni odbor se pooblašča, da sme nastaviti sčasoma sekundarije preko sedaj sistemiziranega števila, kolikor bo to mogoče v okviru sedaj dovoljenega kredita. Deželni odbor se pooblašča, da sme one uslužbence v deželni bolnici, ki izkažejo višjo strokovno usposobljenost, uvrstiti v kategorijo poduradni-kov. (Poročevalec Mandelj.) Zakonska novela glede zdravstvene službe v občinah. (Poročevalec Mandelj.) Deželni odbor predlaga zakonski načrt, katerega motivira tako: V seji dne 28. januarja 1910 jo odstopil deželni zbor tri prošnje proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem deželnemu odboru v proučevanje in poročanje. Okrožni zdravniki prosijo za povišanje pokojnin vdovam in vzgojnin sirotam, dalje za primerno uredbo odškodnin pri službenih potovanjih in za zvišanje dnevščine povodom cepljenja koz. Deželni odbor misli, da je upravičeno, če se primerno upoštevate prošnji glede povišanja vdovskih pokojnin in vzgojnin za siroto, kakor tudi plode nove uredbe odškodnin pri službenih potovanjih. Zato predlaga deželnemu zboru načrt zakona, v katerem sta ti prošnji upošteti, vendar tako, da sc obenem zviša prispevek, katerega morajo plačevati okrožni zdravniki za pokojninske namene. V zadevi zvišanja dnevščine povodom cepljenja k6z je deželni odbor mnenja, da je treba predvsem počakati uspeh obravnav z vlado glede prevzetja tozadevnih stroškov na državni zaklad. Predlaga se: Visoki deželni zbor izvoli predloženemu načrtu zakona ustavno pritrditi. Zakon ki obsega 12 § se sprejme. S^tomiziranje adjunktskega mesta v Rudolfinu. (Poročevalec Pbvše.) V deželnem muzeju se sistemizira stalna služba adjunkta s temeljno plačo letnih 2800 Iv ter z aktivitetno do-klado letnih 840 kron, ki odgovarja VI. plačilnemu razredu deželnih uradnikov. Poleg tega je s to službo združena pravica do petih petletnic, in sicer prvi dve v letnem znesku po 500 K, ostale tri pa v letnem znesku po 800 K. Kadar dosežejo prejemki plačo V., oziroma IV. plačilnega razreda deželnih uradnikov, je nakazati tudi višjo s tema plačilnima razredoma združeno aktivitetno doklado. Prošnje Prošnja učitelja F. Kauckyja za priznanje službene dobe pri steklarski šoli se izroči deželnemu odboru, da po poizvedbah primerno ukrene. (Poročevalec grof Margheri.) Prošnja »Mlekarske zveze« za brezobrestno posojilo se odstopa v rešitev deželnemu odboru, ki naj po konečni odreditvi in ureditvi vztrajnega nadzorovanja te zadruge in sodelovanja po deželnem mlekarskem nadzorniku podeli tej »Zvezi« potrebno brezobrestno posojilo za dobo petih let. Obenem se naroča deželnemu odboru, da izposluje pri c. kr. kmetijskem ministrstvu primerno državno podporo k ustanovitvi osrednje prodajalnice te »Zveze« v Trstu. (Poročevalec Povše.) PORTUGALSKA REPUBLIKA. Po poročilu »Agence Havas« jc ministrski svet potrdil dekret, s katerim se škofu v Beji plača ustavi in ga pred državno sodišče postavi, češ, da je brez pooblastitve svojo škofijo zapustil. — Škof je namreč takoj pri izbruhu revolucije z velikimi težavami na Špansko ubožal in marsikaj odkril, kar ni portugalskim republikancem v posebno čast šteti. Škof Vascocellos je eden izmed najbolj nadarjenih in . agilnih cerkvenih dostojanstvenikov; svojo škofijo je v štirih letih izborno organiziral in z raznimi društvi prepletel. S tem si je seveda nakopal srd in jezo vseh cerkvenih sovražnikov, ki jim gre pšenica takrat najbolj v klasje, kadar nima katolicizem nobenega vpliva v javnosti. Ze pred revolucijo so škofu grozili, tako da ni bil več življenja varen in je za časa revolucije natihoma ubežal. Nad vse zanimivo in smešno jc to republikansko početje. Na eni strani podi redove iz dežele in njih povratek kaznuje, škofa pa, ki jim je ravno tako neljub, kakor redovi, nasprotno zato kaznuje, ker je deželo zapustil. Na eni strani papeža ignorira in zametuje vsako religijo, na drugi strani pa tir j a da škof na svojem mestu ostane. Uspehi revolucije. Iz Lizbone se poroča v angleških listih, da je cenzura na Portugalskem vsak dan ostrejša. Poročati se more po portugalskih brzojavnih zvezah le, kar je všeč novi vladi in njenim pristašem. V deželi doslej še ni miru. Pred revolucionarji niso v nevarnosti le samostanska posestva, temveč tudi zasebna last drugih posestnikov. Vsled sklepa vlade, da se odtegnpjo vse pokojnine, ki so jih mnogi uživali pod prejšnjo vlado, bo 50.000 ljudi na Portugalskem brez dohodkov. Jezuiti. Vesti, da sc hočejo portugalski jezuiti naseliti v Avstriji, so popolnoma izmišljene. Na Portugalskem je bilo vseh jezuitov okoli 300, med temi pa je bilo le. 117 duhovnikov. Večina teh pa je še danes ujetih. Nekaj jezuitov je res pobegnilo, a v Brazilijo in afrikan-ske misijone. V redu nihče ne misli, da hi se naselili bodisi v Avstriji, bodisi v Ogrski, in vsa tozadevna poročila so samo liberalne hujskaške vesti. REPUBLIČANI NA GRŠKEM IN NA ŠPANSKEM. Svobodomisleci so naglašali, da sledi portugalski revoluciji graška, pozneje Španska, končno pa Italija. Na Grškem so že pričeli z agitacijo za republiko. Razpust zbornice jc poostril položaj. Za velikogrško republiko je v nedeljo napovedanih sto shodov. Vlada dela na to, da prepreči nemire, a se ne more zanašati na armado in na mornarico. Akarnijski in lokanski kmetje hočejo napasti Atene. Starejši častniki in podčastniki so zvesti Venizelosu, mlajši častniki so pa republičani. Ve-nizetos namerava proglasiti v Atenah oblegovalno stanje. — V španski zbornici je pa naznanil Canalejas, da ima vlada v rokah dokaze o protimonarhič-ni in protivojaški socialistični agitaciji. Po vojašnicah so se razdeljevali letaki, ki pozivajo vojake, naj pomore kralju zveste častnike. Zato je ukazal zapreti več agitatorjev, ki jih bo sodilo vojno sodišče. RUSKO-BOLGARSKA VOJNA KONVENCIJA. Rusija je sklenila z Bolgarsko tajno vojno konvencijo, s katero so para-lizuje tajni tftirško-rumunski vojni dogovor. Ruske čete bi v slučaju vojsko imele prost prehod preko Bolgarske, katere pristanišča bi varovala pred napadi tujih brodovij ruska črnomorska bojna mornarica. LAHI IN NAŠI DREADNOUGHTI. Vojaški list »Preparazione« v Rimu objavlja daljši članek, v katerem se peča z zgradbo avstrijskih dread-noughtov. Trdi, da bomo Avstrijci zgradili deset dreadnoughtov. List trdi, da se ladje grade proti Italiji, češ, da Avstrija ne more rabiti teh velikih modernih morskih železnih trdnjav niti v slučaju vojske z Rusijo ali Srbijo in tudi ne v slučaju kake vstaje v Bosni. — »Preparazione« je naivna ali zlobna. Najbrže hočejo laški šarfmaherji zopet enkrat nahujskati Lahe proti Avstriji. Dreadnoughte žal rabimo in jih gradimo zato, ker si moramo obdržati so-vlado v Jadranskem morju in tudi zato, da če bodo Lahi imeli prevelike skomine z ozirom na Trst in južne Ti-> role, jim preskrbimo drugi Vis. TURKI IN ČRNOGORCI. Z ozirom na boje ob turško-črno-gorski meji je Turčija protestirala v Cetinjah in sklenila pomnožiti svoje posadke ob črnogorski meji. Slovensko gledališče. lj »Mlinar in njegova hči«. Tako nabito polne hiše kot sinoči že dolgo ne pomnim. V ložah so sedeli ljudje kar stisnjeni. Kakih 300 ljudi je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Sinočnji posetniki niso bili navadni obrazi, ki hodijo vedno v gledališče; videli smo ljudi, ki najbrž celo leto ne bodo prišli več. Bilo je priprosto ljudstvo. Naši igravci so si pa mislili dvoje; prvič igra | je stara in slaba, drugič so iz nižjih slojev, zato le igrajmo, kakor že bo, samo da se preigramo do konca. Igralo se je tako, kakor bi se poznala tendenca: Za te ljudi danes jc vse dobro! — Igralo se je diletantsko, kot se nikjer po deželi ne igra! In vendar je sinoči, kljub znižanim cenam, steklo v blagajno več denarja, kakor sicer; tako postopanje se obsoja samo ob sobi! Mlinar (Verovšek) je bil prav dober in je igral tudi za priproste ljudi — pošteno in dostojno — Konrad (Danilo) je imel dobre momente, vendar je iskal efektov in govoril prerad »skozi okno«. — Meta (Thalerjeva) je komaj govorila, vedno jo je silil smeh, in sicer na tak ostentativen način, da se je obnašala na odru tako, da smo videli, da celo vlogo bagatelizira. S tem si je dala izpričevalo, ki ni ravno v korist njej in njenem umetniškem renomeju. — Marica (Winterova) je poleg mlinarja igrala edino dostojno in vredno kulturnega zavoda. Momente žalosti je po-< godila prav dobro! Samo njena poljska, z »hermelinom« obrobljena jopa ni bila slovenska noša. Županji (Danilovi) ni kaj oporekati; Ivorenka (Bukšekova) pa je bila uprav vprašljive vrednosti; njena maska je svedočila o tem, da ve samo umetnik zatajiti samega sebe, da se tudi kot. starček šminka staro! Pi-vek (Povhe) je svojo vlogo govoril, Matija (Grom) presedel, duhovnik (Peček) nehote osmešil! Vsi trije so bili »izvrstni«. En mlinarski hlapec je imel belo ruto na glavi in bil drugače v moderni nedeljski obleki. Luka(Molek) je gledal na to, da je preskrbel kalavrom obilo smehu in pil žganje z uprav vidnim užitkom. Od drugih zanimivosti večera naj poročam le, da pod Govekarjem igra v cerkvi — glasovir, nastopa Konrad, kmečki mlinar, v lakastih čevljih, da v sobi o božiču, ko si grejejo ljudje s sapo roke, ni nobene peči, da so kulise prav vidno raztrgane (zelena soba), da bije ob polnoči ura mesto dvanajst samo deset udarcev itd. —< soj za ljudstvo nedeljskih predstav je vse dobro! En del igravcev govori slovnično, dragi dialekt, tretji hodijo srednjo pot. Ako se v igri govori o Triglavu, j" prav, da se. rabijo nenarodni kostumi-Istotako je prav umestno, da piska Konrad mesto »O kam Gospod gre tvoja pot« —; o tej pesmi izrecno govori »Zadnjo rožo« i i opere »Marte«! — kili in enakih umetniških užitkov smo doživeli sinoči šc več. Ob mlinaric^ smrti so bili klici za odrom naravnost neprekosljivi. Po vseh vaseh cele Kranjske bi moral hoditi tisti, ki bi hotel videti tako vzorno predstavo »Mlinarja in njegove hčere«, kot smo jo z cirozo, strahom doživeli sinoči mi v deželnem gledališču v Ljubljani. »Za ljudstvo in otroke je itak vse dobro«, se nam bo reklo; mi pa pristavimo še: in za ruin umetniškega renomeja slovenskega gledališča! d. d. Dnevne novice. + Radi »slovanskega narodnogospodarskega shoda« v Ljubljani, pri katerem so nosili zvonec naši liberalci, nas je »Narod« psoval, ker se ga nismo udeležili in ker smo povedali o njem resnico. Sedaj poroča strokovna »Češka společnost narodno hospodarska« v Pragi o tem shodu med drugim to-le: »Bleščeča etiketa ljubljanskega shoda ¡e bila zgolj slepilo. Shod ni bil slovanski in tudi ne narodno - gospodarski, imel je značaj naših domačih, brez vsakega cilja sklicanih trgovskih sho-lov. Sadov ne prinese nobenih razen morda slabe vesti prirediteljem, ki so shod z veliko nonšalanco in malomarnostjo pripravili in odpravili. Mi bomo veseli, ako prireditev stvari vobče ne škodi. Naravnost komično je, da se skuša uspešno rešiti problem slovanske vzajemnosti brez Sovanov, prav tako smešni pa so tudi načrti tega sho-ia o narodno-gospodarski koncentraciji slovanstva. Shod bi imel smisel in pomen, ako bi se bili sestali v resnici sastopniki gospodarskih korporacij po-samnih narodov slovanskih v Avstriji, d bi bili prosti vsakih ambicij in ki bi se dejansko posvetovali o vseh svojih potrebah. Na takih posvetovanjih bi se našla pota, po katerih bi bilo možno priti do zbližanja in edinstva. Vprašanje trgovske organizacije, če bi se o njem mislilo tudi resneje ni jedro slovanske narodno-gospodarske vzajemnosti. Na ideji novoslovanstva in slovanske vzajemnosti so jeli delovati nepoklicani, to je treba preprečiti. Prvi slovanski shod narodno-gospodarski 1. 1910. v Ljubljani je že zapadel pozab-nosti. Končno pravi poročilo, »da se kaj takšnega ne sme ponavljati nikdar ve č.« To je pač hud poper za — Hribarja. Značilno je, da to teško sodbo ponatiskuje tudi »Slovenski Narod«. Tako tudi »Narod«, če (udi pozno, sam prizna, da je »Slovenec« imel prav. Drugič naj se »Narod« prej spametuje, ker če ga pamet tako pozno sreča in mora tako pozno priznavati, da je »Slovenčevo« mnenje bilo pravilno, je zanj velika blamfiža. + Umski nivo naših liberalnih učiteljev prav jasno odseva iz glasila, ki ga pišejo za mladino, iz »Naše bodočnosti«. V tem listu piše neki A. Sič o čarovnicah in pripoveduje različne coprniške storije. Čeprav nam je neum-ljivo, kakšnega vzgojnega pomena naj bi bilo opisovanje coprništva in tortur za štirinajstletno mladino, bi ne imeli nič proti temu, ako bi mož ne bil spisal svojega gnjusnega zmazka na podlagi knjižur. ki jih je najbrže nakupil pri starinarjib za vodo v Ljubljani. Sicer pa ga samega ni sram povedati, da se je posluževal za vir Kurta Miil-lerja (»Hexenaberglaube«), priznanega mazača in ignoranta, ki ga noben znanstvenik niti ne omenja. Naravnost sramotno pa je za vsakega količkaj izobraženega človeka, če piše o »čarov-niški buli« Inocencija VIII., ko je nepristranska zgodovinska veda jasno dognala, kaj je na tej reči. Sič ne bi bil SiČ in ne bi bil liberalen učitelj, če ne bi pogreval laži o inkvizitorjih in cerkvi podtikal zlorabo te oblasti. Sič seveda ne ve, da so ravno papeži bili najbolj zoper coperniško blodnjo epidemijo, ki je bila prava ljudska duševna bolezen in da v Rimu samfem ni bila nikoli sežgana nobena coprnica, kakor se ondi tudi niso nikoli preganjali Judi, ampak uživali varstvo papežev samih. Liberalni učtelj ne ve, da je co-pmiško praznoverje šele takrat izbruhnilo z vso silo na dan, ko se je pojavilo luteranstvo in luteranci so bili, ki so največ coprnic sežgali, kakor je nedavno dokazal sloveči zgodovinar Paulus. Bili so papeži s posebnimi odloki in bil ie jezuit Friderik Spee, ki je zoper to v zmislu cerkvene oblasti energično nastopil. Kar Sič piše o načinu sodnij-5kih procesov inkvizicije in uporabljanju torture je ž zdavnej ovržena laž Protestantovskih potvarjevalcev zgodovine. Liberalnemu učitelju seveda ni zameriti, če ne pozna najmodernejših raziskavanj v tem oziru, n. pr. ne-• gami gimnazije kot gojiščem prave hu-manitete niso združljive, ter z oziron na razne pedagogične težkoče, ki so s to novostjo v zvezi, protestujejo češk: profesorji proti temu, da bi se konni izmed posameznega učiteljskega zbors nalagalo kake obveznosti glede ne strelne vaje. Dalje protestirajo tud: proti temu, da posegajo v šolski orga. nizem druge korporacije namesto šolskih oblasti. — Umrl je v Briksnu knezoškoj Simon A i c h n e r, star 94 let. Iz Hrvaške. Poslanci novega sabora. Izvoljeni so: Koalicija. — Hrvatska s a, m o s t a 1 n a stranka. 1. Varaždini Dr. Božo Vinkovič. — 2. Gospič: Dr Vinko Kriškovič. — 3. Selce: Dr. Bogo slav Mažuranič. — 4. Bakar: Erazme Barčič. — 5. Vrbovsko: Dr. Pero Mag. dič. — 6. Karlovac: Dr. Edo Lukinič. — 7. Draganič: Gustav Modrušan. — 8 Sisak: Grga Tuškan. — 9. Petrinja Dr. Lav Mazzura. — 10. Krapina: Stje-pan Cerovac. — 11. Pregrada: Janke Glojnarič. — 12. Požega: Dr. V. Turko. vič. — 13. Dolj. Miholjac: Dr. Fran Po. ljak. —r 14. Valpovo: Dr. Ivo Lorkovid 15. Vukovar: Dr. Ivo Paleček. — 16 D. Stubica: dr. M. Novosel. — 17. Cerna M. Kutuzovič. — 18. Šid: M. Benešič — 19. Zagreb II.: grof Miroslav Kulmep S r p s k a samostalna strani k a : 1. Gračac: Pajo Obradovič. — 2 Srb: Pero Krainovič. — 3. Ogulin: dr Vladimir Nikolič. — 4. Brlog: Srgjar Budisavljevič. — 5. Ivorenica: Svet. Pri bičevič. — 6. Plaški: Dr. B. Medakovič — 7. Vojnič: Vaso Muačevič. — 8. Vir-ginmost: Bude Budisavljevič. — 9. Glina: Nikola Ercegovac. — 10. Kostajni-ca: Dr. B. Stojanovic. — 11. Pakrac: Dr M. Markovič. — 12. Dalj: Šandor Popo> vič. — 13. Nuštar: R. Paunovič. — 14 Mitrovica: Dr. Dušan Popovič. — 15 St. Pazova: Nikola Petrovič. — 16. Mo« rovič: Gjorgje Gjurič. O s j e č k a skupina in v 1 a v d i n o v c i : 1. Zagreb L: Ban dr. Toma žic. — 2. Osijek I.: Dr. Ante Pinterovic — 3. Osijek II.: Dr. Dragutin Neuman — 4. Zemun: Levin pl. Chavrak. — 5 Daruvar: Dr. Ljudevit Schvartz. — 6 Slatina: Dr. Zbieržovski. — 7. Našice; Dr. Teodor grof Pejačevič. — 8. Vukai Dr. Franjo Papratovič. — 9. Djakovoi Dr. Lovro Radičevič. — 10. Udbinat Gašo Devič. — 11. Ruma: Ferdo Rie. ster. — 12. Irig: Dr. Giga Avakumovič — 13. Šimanovci: J. Karamata. — 14. Martinci: dr. VI. Nikolič. — 15. Ilok; D. Brankovič. — 16. Sr. Karlovci: Laze Sekulič. — 17. Virovitica: dr. Franjc Spevec. — 18. Vinkovci: dr. Ferdo Šii šič. K r š č. s o c. stranka prav al 1. Zagreb III.: Franjo Hrustič. — 2. Pe-rušič: Stjepan Vučetič. — 3. Senj: Drago Vlahovič. — 4. Slunj: Mato Polič. — 5. Klanjec: Dr. V. Ilomotarič. — 6. Bi& kupec: Jura j Tomac. — 7. Novi Marof: Dr. A. Horvat, — 8. Zlatar: Dr. T. Ku-mičič. — 9. Križevci: Fran Novak. — 10 Nova Gradiška: Dr. S. Pomper. — 11. Vilic: I. Zatluka. — 12. Brod: Dr. Vladimir Prebeg. — 13. Garčin: Dragotin Ilrvoj. — 14. Križ: dr. Josip Frank. — 15. Sv. Ivan Žabno: dr. Fran Milobar. S t ar če vi če v a stranka: 1. Karlobag: Jerko Pavelič. — 2. Otočac: Živko Petričič. — 3. Pisarovina: Fr. pl. Kutrin. — 4. Sv. Ivan Zelina: dr. M. Starčevič. — 5. Samobor: Dr. A. Pavelič. — 6. Ivannec: Cezar Akačič. — 7. Koprivnica: Stjepan Zagorac. — 8. Klo-štar: Dr. Gjuro Balaško. — 9. Jaška: Dr. Ivan Banjavčič. S c 1 j a č k a stranka: 1. Lud« breg: Stjepan Radič. 2. Dugoselo: Dr. A. Radič. — 3. Bjclovar: Dr. B. Šuperina. — 4. Čazma: V. Lovrekovič. — 5. Novi-grad: Tomo Jalžabetič. — Vol. gorica: Dr. A. Radič. — 7. Norska: Drag. Kova-čevič. — 8. Ilercegovac: A. Jemrič. — 9. Bošnjaci: Mato Babogredac. S r ii s k a radikalna stran» k a : 1. Hrtkovci: Dr. Aleksa Ivič. Izven strank: 1. Delnico: Franjo Supilo. Sklicanje hrvaškega sabora mora po določbah zakona biti izvršeno med 11. in 22. novembrom, to je najkasneje tri mesece po razpustu prejšnjega sabora (22. avgustu) in ne prejo kakor 10 dni po končanih novih volitvah (31. oktobra). — Kot starostni predsednik bo zopet nastopil Erazem Barčič nko pa bi bil on zadržan, drugi najstarejši poslanec dr. Grga Tuškan. — Nadomestna volitev bo za en kmečki mandat, ker je dr. Ante Radič izvoljen v Dugemselu in Veliki gorici. Ker io položaj za kmečko stranko zanesljivejši v Dugomselu, bo Radič ohrani! mandat v Veliki gorici. Bannva večina. Kakor znano, je pri zadnjih volitvah ban Tomašič dobil le 17 svojih mož, a veČina mora šteti najmanj 45 poslancev. Kako in kje jih dobiti? »Agr. Tagblatt« pravi, da je nekje slišal zvoniti o bodoči banovi večini tole: 17 Tomašičevcev, 15 koalicionašev, 9 Radičevcev, 2 do 3 pravaši in pa vse-nomec Riester: jo 45 do 46 mož, kar zadostuje, da more Tomašič svojo vlado odeti v plašč ustavnosti, s katerim se v današnjih modernih — hočemo reči ustavnih časih vsaka evropska vlada rada postavlja — pa celo hrvaška. Toda to so le nedokazano časnikarske kombinacije in bi znalo biti, da bo ba-nova večina izgledala čisto drugače. Ban Tomašič sicer ostane danes in jutri isti kakor jo bil včeraj, a stranke — kdo ve? »Pokret« sicer piše, da po zadnjih volitvah menda nihče več na Hrvaškem no bo verjel v Tomašicev patriotizem, saj se celo pod Rauchom niso godili taki atentati na svobodno ljudsko voljo; toda pozabiti ne smemo, da je isti »Pokret« in ista koalicija šla skozi drn in strn za Tomašičem in ga povzdigovala v deveta nebesa — ne ker bi bila tedaj verjela v njegov patriotizem, marveč ker jo verjela, da ji bo račun pakta do zadnjega vinarja lepo plačal. Kdo ve tedaj, ako koalicija in ban radi neporavnanih računov ne skleneta sedaj poravnave? Drušim — Vič-Glince. Žzaloigra „Mlinar in njegova hči,," ki so je v nedeljo vpri-zorila v novem društvenem domu, se je v vsakem oziru proti pričakovanju izvrstno obnesla. Igra je obče znana, zato se ne bomo spuščali v podrobno oceno. Samo to lehko trdimo, ako upoštevamo še razne okoliščine z novim odrom, da so igralci in igralke pohvalno rešili svoje uloge in so zato sproti želi pri občinstvu ponovno pohvalo in priznanje. K bodo igralci dodali še nekaj živahnostni svoji kretnji in nekoliko glasneje govorili boelo želi še večjo pohvalo, kakor so jo včeraj. Društveni orkester je kot novinec tudi častno rešil svojo nalogo. Dvorana je bila, da vporabimo tehtični izraz—nabito polna. Sedeži—160 — bili so vsi oddani, ravno tako stojišča. Mnogi so se morali vrniti, ker ni bilo prostora. Če bo pri vsaki prireditvi tolika udeležba, se bomo kmalu kesali, da nismo že koj v začetku napravili galerije. Med udeleženci smo opazili razne sloje iz domače občine in iz okolice. Zlasti jo bilo častno zastopano delavstvo, ki je pokazalo, da mu je res za pravo izobrazbo in pošteno razvedrilo. To mu bo v bodoče na razpolago v novem domu. ki naj bo. kakor je p. Teodor v pozdravilnem govoru naglaševali, ros skupno zbirališče, skupno delališče vseh dobro mislečih. Tisti, ki se niso mogli včeraj udeležiti predstave zaradi pomanjkanja prostora ali časa, bodo imeli prihodnjo nedeljo priliko to poravnati. Igra so bo namreč ponovila v nedeljo t. j. 6. novembra ob 4. uri popoldne. Vstopnice se bodo med tednom prodajale v „našem" konsumu in v nedeljo v Domu. I j Na današnji ustanovni zbor »Društva prijateljev poljskega naroda« vabimo ljubljanske Slovenke in Slovence. Zborovanje se vrši v »Unionovi« srebrni dvorani v I. nadstropju hotela. Začetek ob 8. uri zvečer. lj »Slovenski Narod« govori v jutranji izdaji št. 375 o »Društvu ljubiteljev poljskega naroda« in spominja tudi mene. Ako ne goji »Slovenski Narod« posebne ljubezni do poljskega naroda, bi pričukovali radi slovanske gostoljubnosti in iz taktičnih ozirov, da bi vsaj ignoriral ustanovitev društva, ki mu očividno ni všeč. To zahteva že dobra vzgoja. »Slovenskemu Narodu«, ki misli, da nimajo Slovenci mod Poljaki odkritih prijateljev, pa z veseljem lahko povem, da so ustanavlja v Kra-kovu »Društvo ljubiteljev slovenskega naroda«. Vem, da slovenskemu ljudstvu ni treba pripovedovati o bratskih simpatijah, ki jih gojo zanj Poljaki, pač pa naj blagovoli sprejeti to redakcija »Slovenskega Naroda« kot informacijo. Tudi obstaja v Krakovu že deset let, Slovanski klub in lo škoda, da »Slovenski Narod« o tem nič ne ve. — Ljubljana, 3. novembra 1910. Stanislav Jasih- ski, prezes polskiego stronnictva chrzcšcijai'lsko-socyalnego. lj Predavanja S. K. S. Z. Včeraj je predaval v dvorani S. K. S. Z. državni in deželni poslanec č. g. dr. Ign. Žitnik. Predavanje objavimo v našem listu. — Prihodnjo sredo, 8. t. m., predava g. F. K o m a t u r, profesor iz Kranja: »Kolonizacije evropskih narodov v tujih zemljinah.« lj Katoliško mladeniško društvo uljudno vabi k gledališki predstavi, ki jo priredi v nedeljo, dno 6. novembra v Rokodelskem domu, Komcnskega ulica št. 12. — Spored: A. Pred igro: 1. M. Bajuk: Na Gorenjskem je fletno, tamburaški zbor. 2. M. Farkaš: Hrvatsko kolo, tamburaški zbor. 3. M. Farkaš: U boj! tamburaški zbor. 4. M. Farkaš: Liopa naša domovina, tamburaški zbor. 5. P. Hugolin Sattner: Na planine, moški zbor. 6. Iv. K. Knahl: Slovan, moški zbor. 7. Gv. Tribnik: Slavčku, moški zbor. 8. Govor, govori profesor dr. J osi]) Jerše. — B. Igra: »Repoštev, duh v krkonoških gorah«, čarobna burka v potili dejanjih. Poslovenil Fr. Ri-har. — Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I.—III. vrsto po l K, IV.—VI. vrsto po 80 vin., VII.—X. vrsto po 60 vin., XI. in XII. vrste po 40 vin. Stojišče 30 vin. — K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi odbor. I j Zadnjega zborovanja podružnice »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico se je udeležilo učiteljstvo v obilnem številu. Predsednik Jeglič pozdravi udeležence s pozivom, da se zbe-rirno ob vsaki priliki v takem ali šo obilnejšem številu k delu za naša krščanska načela, da tako dokažemo vsem, da no zaslužimo krivičnega pre-ziranja, ampak upoštevanja. Tovariš Mihelič je predaval jako zanimivo o »razvoju lepopisja«. To predavanje bo nadaljeval prihodnjič. Želimo, da priobči svoj referat v našem strokovnem listu. Prihodnja predavanja se bodo vršila vsak prvi četrtek v mesecu ob 3. uri popoldne. Vabimo k njim vso Slomškarje, tudi tiste, ki poznajo našo »Slomškovo zvezo« le ob gotovih prilikah. lj Vodstvo bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, se v imenu ubogih bolnikov obrača z uljudno prošnjo na vso čč. prebivalce mesta Ljubljane, da bi blagovolili s prostovoljnimi milimi darovi podpirati našo bolnico, kateri so se letos izdatki pomnožili za mnogo tisočakov z povečanjem bolniške stavbe, z nabavo (ako silno potrebnega Rontgenovega aparata, z upeljavo električne razsvetljave in centralne kurjavo. V pretočenem letu 1909 bilo je 1808 bolnikov v naši bolnici, od katerih jih jo ozdravelo 1220, izboljšalo 410, neozdravljivih je bilo jo 93 in umrlo jih jo 65. l j Imenovan jo deželni poslanec g. Josip Mandelj za tajnika v tukajšnji c. kr. tobačni tovarni. lj Prvi sneg smo imeli danes ponoči. lj Prem.emba posesti. Hišo Tabor št. 4, takoimenovani »Dijaški Dom«, dozdaj last »Društva ljubljanskih go-spej v pomoč dijakom« jo kupil gostilničar gosp. Bole. Zvedeli smo, da misli g. Bolo napraviti v pritličju, kjer se nahajajo lepi in pripravni prostori ter lepo dvorišče in vrt, udobno gostilno, v I. nadstropju pa sobe za prenočišče. Čujomo, da g. Bolelu gostilniška zadruga prav ponepotrebnem nasprotuje, upamo pa, da bo obrtna oblast nepristransko postopala. Toliko mogočen odbor gostilniško zadruge pa si dovoljujemo vprašati, če je žo pozabil na tozadevno ministrsko svarilo (nos), katero jo dobil dno 20. aprila tek. lota za svojo brezpomembne rekurze. lj Hudo nevihto mo imeli sinoči v Ljubljani in v okolici. Grmelo, bliskalo in treskalo jo kakor v najhujšem poletju. Vsled obilnega dežja je žc itak narasla Ljubljanica dosegla tako višino, da bo treba najbrže odpreti zatvornice v Gruberjevem kanalu, da se obvarujejo predkraji preteče poplavo, kar zopet pomonja znatno zakasnitev dela v strugi Gruberjevega prekopa. Danes sc jo ozračje zelo ohladilo. lj Umrli so v Ljubljani: Aleš Zore, delavec, 69 let. — Karolina Ekort, ma-jorjeva vdova, 81 let. — Justina Cun-der, sirota, 10 let. — Ana Ilahm, nad-sprevodnikova vdova, 72 let. — Neža Požencl, dolavka, 67 let. — Benjamin Jaklič, bivši natakar, 71 let. — Franc Koritnik, posestnik, 39 let. lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca oktobra jo prišlo v Ljubljano 6275 tujcev; 25S manj nogo meseca septembra in 365 več nogo lani meseca okto- bra. Nastanilo pa sc je v notelu »Union« 1267, »Slon« 1166, »Lloyd« 642, »Cesar avstrijski« 306, »Malič« 202, Južni kolodvor« 257, »Tivoli« 202, »Štrukelj« 193, »Ilirija« 173, »Tratnik« 155, »Bavarski dvor« 137 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1575 tujcev. lj Semenj. Dne 2. t. m. jo bilo na tedenski semenj prignanih 739 konj in volov, 366 krav in telet, skupaj 1105 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, ker so po njo prišli Korošci, pri konjih pa srednja. Cena govejo živine je bila od 78 do 90 vinarjev kilogram žive vage. lj Tatvine. Posestnici Neži Sotler-jevi iz Savclj jo neznan lat ukradel iz mlekarskega vozička zelen platnen prt, vreden 3 K 60 v. — Prodajalcu poprike Štefanu Gabrielu je bil v Šolskem drevoredu ukraden velik branjevski dežnik, vreden 39 K. — V neki gostilni na Opekarski cesti, je včeraj 40 lot stari delavec Frone Veber iz Notranjih goric ukradel dežnik, vreden 3 K. Natakarica je tatvino dežnika še pravočasno opazila, tekla za njim in mu dežnik odvzela. Policija je žo večkrat predka-znovanega Vehra izročila sodišču. lj Napačen poštni in sodnijski uradnik. Pred par dnevi je prišel v vilo g. K. čeča, ob Gruberjevem prekopu, žc od raznih podjetij spodeni vajenec J u v a n in izpraševal soprogo g. čeča, ako ne stanuje v hiši neka učiteljeva vdova, češ, da jc poštni uradnik in da ima učiteljeva vdova na pošti dvigniti več tisočakov, a. so jih ne more dostaviti, ker se ne ve natančnejšega naslova. Ko je dokončal je odšol, a se proti večeru zopet povrnil. Tedaj se jo pa predstavil za sodnijskega uradnika in začel zopet pripovedovati o tisočakih in pristavil, da ima za izsledbo vdove vsak dan 10 K stroškov. Povedali so mu zopet, da dotične učiteljico vdove ni v hiši, Juvan jc pa smuknil naprej po stopnjicah ter so hotel skriti. Ker je bila stvar sumljiva, so poslali po stražnika, ki jo gospoda »uradnika« aretoval. Pozneje se je pokazalo, da je bil Juvan žc kaznovan in da je nedavno poizkušal vlomiti v prodajalno za električno instalacijo na Dunajski cesti. lj Aretovan je bil brezposelni hlapec Franc Rogelj iz litijskega okraja, ker jo zoper 8 129 k. z. hudo grešil. Oddali so ga deželnemu sodišču. lj Nezgode ne počivajo. Tovarniškega delavca Petra Šubelja jc v tovarni dvigalo na glavo pritisnilo in ga težko pohabilo. — Hlapca Franceta Fendeja je v hlevu na Marije Terezije cesti častniški sluga France Jušovee, ker ima njegov gospod tudi svojega konja v toni hlevu, porinil tako, da si je pohabil desno nogo. — Težko sc je poškodoval 13 mesecev stari otrok zidarja Ivana Prebila v Grabnu pri Dobravi, ker jc padel s peči na tla. — Na desnem očesu se je pa nevarno poškodoval 14 lot stari deček Miha Koli na Vrhniki. Tolkel jo neki železni drog, pri tem mu jc pa odletel košček železa v oko. — Težko okvaro jc zadobila 18 lot stara Marija Zalar na Jezeru. Pri rezanju zelnatih glav sc je urezala v levo roko. — Znamenje pijanosti nosi Matija Hribar, 82 stari tukajšni mestni ubožec. Mož se ga je malo preveč naleze], pri tem pa padel na ulici na nos ter si ga izdatno ranil. — V hlevu je padel Jakob Zabukovec, dninar v Ljubljani, in si poškodoval levo roko. — Ana Ro-harček, 43 lot stara krošnarica, brez stalnega bivališča jo padla na cesti v Boh. Bistrici in si težko poškodovala levo nogo. — Trgovski dclavcc Martin Gregorin, jc nesel sodček zelja na Dunajsko cesto Krisperjcvcmu ravnatelju. Na stopnicah mu je spodrsnilo, da jc padel ter mu je sodček zmečkal kazalec love roke. — Na Rimski cesti je kamnoseški pomočnik Ivan Tome postavljal železna vrata. Ko jih je zalival s svincem, mu je svinec brizgnil v obraz in ga opekel. — Anton Pavlin, pastir v IMožniku, jo v Brložniku padci ponoči iz posteljo v podstrešju na skedenj in si pohabil levo roko. — Ivana Rojška, delavca v vevški papirnici, jc prijel stroj za levo roko in mu jo pohabil. — Na nekem dvorišču na Am-brožovcni trgu v Ljubljani sla so ru-vala dva mala dečka. Mednje jo skočil desetletni Kniest Slatnar, vrtnarja sin, cla so vsi trije padli; pri tem si je pa Slatnar zlomil pri paclcu levo nogo. lj Nevaren tat kolesov prijet. Orožniki v Šiški so prijeli 15 lot starega Rudolfa Anžičn, tesarskega vajenca, v tre-notku, ko so jc s kolesom pripeljal iz Št. Vida in jo hotel kreniti proti Ljubljani. Sam jo orožnikom priznal, da jc vzel lesarju Jožefu Bučarju kolo, vredno 150 K, katerega je v Višnji gori za onega starega zamenjal proti temu, da mu je dotičnik dal še 12 K. Po dolgem tajen ju je priznal, da je tudi to kolo, na katerem sc je vozil, v Hrastju pri Kranju ukradel. Kolo je vredno 200 K. Pri telesni raziskavi so se našle tudi delavske knjižice na ime Marije Pavlin. Te knjižico jc izmaknil, ko je od svojega mojstra Lehnerja na Dunajski cesti pobegnil. lj S ceste. Na Zaloški cesti je v ponedeljek popoludne nek voznik podrl otroški voziček in mu zlomil oje. Nek točaj jc prinesel v neko trgovino prodajat stare steklenice. Ker jih ni mogel spečati v denar, jih jc pometal na ulico. Telefonska m brzojavna poročila. AERENTHALOV ŠPIJON. Dunaj, 3. novembra. Mučno začudenje vzbuja, da jc grof Aerenthal natančno poučen o stvareh, ki se govorijo pri zaupnih sestankih slovanskih poslancev. Zlasti je poučen o podrobnostih razprav jugoslovanskega vseučili-£:keua kluba v zadevi laške fakultete, za katero se Aerenthal silno zanima. Razume se, da so mu podrobnosti prinesene deloma v potvorjeni obliki. (Kdo je ta špijon? Ur.) ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA. Praga, 3. novembra. Danes se je sešel odsek, ki ima sklepati o deželnem redu in narodni obkroži tvi, da nadaljuje svoja posvetovanja. Položaj je šc vedno nerazjasnjen. Treba je počakati rezultata današnje seje, da se bo moglo soditi o šansali za sporazum. IZPREMEMBA NA FRANCOSKEM. Pariz, 3. novembra. Briand bo danes zvečer ob devetih poročal predsedniku Fallieresu o uspehu svojih pogajanj glede sestave novega kabineta. Briand, ki se ima namreč Še tekom tega dno posvetovati z več političnimi osebami, upa, da bo do večera že imel sestavljeno novo listo. Na programu nove vlade bo predvsem: 1. prepoved štrajka za državne uradnike in uslužbence in 2. postave zoper strokovne zveze revolucionarnega značaja. Svoje nasprotnike Combiste pa hoče Briand potolažiti s tem, da obljublja ostrejše postopanje zoper cerkev, tako cla bi morala ta plačati spor med gospodom Briandom in njegovimi bivšimi tovai riši socialnimi revolucionarci. VELIKI DELAVSKI NEMIRI NA AN» GLEŠKEM. Cardiff, 3. novembra. Tu so štrajku« joči delavci napadli delavce, ki so se peljali z vlakom na delo. Štrajkovci so stavkolomce pretepali in preganjali; najhujše so bile ženske. Veliko je ranjenih. štrajkovci so napadli tudi hiše rudniških uradnikov in pobili šipe. MIR NA ŠPANSKEM. Madrids 3. novembra. Po celi Španiji vlada popoln mir; lc v Sabaclelu je generalna stavka. VREMENSKI PREOBRAT. Dunaj, 3. novembra. V alpali se jc izvršil velik vremenski preobrat in padec temperature; povsod je zapadel sneg, ponekod je padla toča in so divjali viharji. Temperatura na Dunaju1 znaša 4 stopinje. ŽREBANJA. Dunaj, 3. novembra. Na žrebanju dunajskih komunalnih srečk jo glavni dobitek 300.000 K zadela ser. 1098 št, 5; 20.000 K je zadela ser. 2101 št. 67; 12.000 kron ser. 725 št. 76. Dunaj, 2. novembra. Na žrebanju italijanskih srečk rdečega križa je glavni dobitek 30.000 lir zadela serija 7339 št. 22. SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK. Belgrad, 3. novembra. Zdravstvene stanje prestolonaslednika je ugodnej še. Preteklo noč je prestolonaslednik zelo mirno prestal. BOSENSKO - HERCEGOVSKI SABOR. Sarajevo. 3. novembra. Cesar jI sklical bosensko - hercegovski sabor nfl dan 7. novembra v Sarajevo. NEMŠKI CESAR V ITALIJI. Rim, 3. novembra. Nemški ces^l obišče prihodnjo poletje razstavo v R*' mu in Turinu ter poseti tudi Vatikal NEMIRI V PERZIJI. Teheran, 3. novembra. Pri napa® na židovski dol mesta v Šinšu jc ubiip 11 židov in 14 ranjenih. i|taSiÖ-3§» MI "KlW uraron/a nai.večia domača - tt/a"iilm ' ' ' ' ' • exportnatvrdka ur./lalninc "-UYU. j£ LgobljanaiVLeSinttiig'. i.rl.: felajrfr^/J^^^^rV^^O^ VREME. Dunaj, 3. novembra. Vremenska »pazovalnica naznanja oblačno in delovno vreme z zmernimi vetrovi. LISTNICA UREDNIŠTVA. Opazovalec. Blagovolite se oglasiti j našem uredništvu. Tajnost zajam-:ena. Hnfon Sare L,ubi*ana Šelenburgooa ulica Steu. 5 na vogalu Knaflove ulice (nasproti ' glavne pošte). ===== Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup. — Opreme za neveste! — 2965 Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 306-2 m. sred. zračni tlak 736-0 mm 3 C» opa-! zovauja Stanje barometra v mm Temperatura pu Celziju Vetrovi Nebo lig i*l a. > 2j 9. zveč. 7192 6'3 p. in. svzh. nevihta 1 7. zjutr 23-0 1-9 sl. jzah. oblačno 95 | 2. pop 232 7 1 si. jvzh. del. jasno Srednja včerajšnja temp. U'41 norm 6 9' ritžNK CKIN Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 3. novembra. Pšenica za april 1911.....10 50 XI za april 1911.......7 71 Dves za april 1911......832 (oruza za maj 1911......5 51 Kurzi efektov in menjic. dne 3. novembra 1910. Skupna 4% konv. rontn, maj—november ........... Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij........... Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic ronta 3',2°/0 . Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 31/2% Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 9315 9310 9680 9680 11560 9305 8285 11115 9170 8135 1863 66526 24050 11755 2351 19061/2 9480 254>/, Prodajalka ručena trgovine z mešanim blagom, vajena tudi rugih del, zelo pridna, želi službe na deželi. Istopi lahko takoj. Plača majhna. Ozira se le na a pošteno domačo hrano. Cenjene ponudbe pod Poštenost« na upravo „Slovenca*. 3232 Dve veliki, prostorni porabni tudi kot skladišči, se takoj oddasti. voizve se pri oskrbniku hiše Turjaški trg št. 2, pritličje, desno. 3237 Zahvala. 3233 Vsem, ki so bili našemu nepozabnemu edinemu sinu in bratu, pokojnemu dr. Friedrichu ves čas, ki ga je prebil v Ljubljani, dobri prijatelji, ki so ob njegovi prenagli, prerani preminulosti in ob njegovem pogrebu toliko sočutja izkazali, se iskreno zahvaljujemo. Za izkazano mu ljubezen in požrtvovalnost nam sploh ni mogoče zahvaliti se z besedo. Za udeležbo in podporo spoštovani obltelji g. vlad. svet. dr. Šlaj-mern, vsem gg. zdravnikom deželne bolnice, kakor tudi gg. uradnikom, usmiljenim sestram, vsem društve-nikom kot posameznikom ter vsem, ki so spremili dragega rajnika k večnemu počitku: Bog plačaj! V Pragi, novembra 1910. Cbs. sv. ilr. Fran Friedrich v imenu vse rodbine. Dr. Ivan Benkouič odvetnik d Celju spreime Plača po tiogouorn. 3235 z dvema sobama, predsobo in kuhinjo se za februarjev termin odda mirni stranki. Več se poizve pri Aleksandra Gotzl, Wolfova ulica 1. 3239 V Vodmatu "e po nizki ceni naprodaj ena na novo zgrajena ■•¿MJU^ iša Dne 11. novem, prodajalo se bode na javni prostovoljni dražbi na Bledu (vas Grad) v hiši št. 46 razna gostilniška in sobna oprava, kakor stoli, mize, kredence, steklenice, razna kuhinjska in namizna posoda in se bodo prodane reči takoj oddajale najboljšim ponudnikom. Brezbarvno, rumeno In rnjaoo za parkete ali polikane tla priporoča o Skatljah po en, pol in četrt kg ali prosto = hoolf HHUPTmHnn = prva kranjska tovarna oljnatih barv. firneža. laka in stek. klela 114.1 «4 z obsežnim prostorom, z jako ugodnimi pogoji; hiša je za eno stranko. Izve se pri lastniku na Selu št. 30, pošta Moste. 3210 3236 Zahvala. Za vse gorko sočutje, koje se nam je izkazalo povodom bolezni in smrti naše ljubljene in nepozabne soproge, matere, tašče in stare matere, gospe kakor tudi za prekrasne cvetlične darove in za časteče spremstvo drage ranjke k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo prisrčno in najtoplejšo zahvalo. 3238 Žalujoči ostali. Sli^abetni sanatorij Ljubljana, Slijabetna cesta štev. 2 S 1. novembrom otvorjen. Opremljen j vsemi modernimi tera-pevtiškimi pripcmoč/(i. operacijsko dvorano, Jfonigo n aparatom, hidro-in elektroterapijo itd. S°be t. 2. 3 razreda. Prosta volitev zdravnikov. - Prignana i^borna hrana. Zmerne cene. - bolniki obračajo naj se na svojega zdravnica ali na vodstvo sanatorija. Št. 34173. Ustanove. Pri mestnem magistratu ljubljanskem je podeliti za tekoče leto sledeče ustanove: 1. Jan. Bernardinijevo v znesku...........K 230 2. jos. Jak. Schilling-ovo v znesku..........n 250 3. Jurij Thalmeinerjevo v znesku..........n 250 4. Jan. Jost Woberjevo v znesku..........n 230 do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omo-žile, so uboge in lepega vedenja; 5. Jan. Nikl. Kraškovičevo v znesku . . . ......K 163 do katere ima letos pravico ubogi kmetovalec iz Št. Peterske župnije v Ljubljani. 6. Ant. Fancojevo v znesku............K 128 do katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu; 7. Jos. Sr. Sinnovo v znesku............K 96 katero je podeliti dvema najrevnejšima deklicama iz Ljubljane; 8. Miha Pakičevo v zneski............K 244 do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove; 9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku ..........K 302 katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi; 10. Marije Kosmačeve v znesku...........K 204 do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženske v Ljubljani, ki so lepega vedenja; 11. Helene Valentinijeve v znesku..........K 168 katero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev in še niso 15 leto prekoračili; 12. Ustanovo za onemogle posle v znesku.......K 100 katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so dobrega slovesa. Prošnje za podelitev ene ali druge teh ustanov je vlagati opremljene s potrebnimi dokazili, do 30. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku. Mestni magistrat ljubljanski dne 1. novembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. d c ž c 1 n e vlade svetnik Laschan 1. r. 3234 Izvršuje vse : bančne : : posle. : J. C. Maijer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. ===== Banka in menjalnica»- Manufakturna trgovina na debelo in drobno. : Zaloga : vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga. 3027 Vsak lahko dobi tako iz mesta, kakor z dežele zlatnino kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd. pri zlatarju v Ljubljani, naspr. glavne pošte. Cene zmerne. Postrežba točna. r 2714 sivo in rdeče ■e Priporoča tovarna Ljubljana 1661 se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Zahteva se primerno šolsko izobrazbo in veselje do trgovstva. Prednost imajo laki, ki so se že kje trgovstva učili. Oglasbc sprejema in daje pojasnila uprav-jaištvo „Slovenca". 3187 6 LWaMa,Prgd3kofilol9 priporoča po znano nizkih cenah n nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281 i (Haseli ia|S2iačih. slez razitrafalocili) lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. KGmmiUIlK HM1K! J' \9 : . «V. m ir'./r. fi jnu^-XMflVK'jiünninx-;:,!' - ' 3 - -------- ranra ram 9 «"sflij fl VLzrxLiA X -aufi> Velika, svetla, meblovana V baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, fabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, po rte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri. Jrfodna trgovina P. Jv{agdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte. s posebnim uhodom se odda s 15. nov. na Cojzovi cesti 9, I. vrata 6. 3208 3 Rnt. Bajee cvetlični salon Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne. d d «ss ® K Lil h 2*C! ^ 3662 52-1