266. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. novembra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 g! 1 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se no ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12 □Telefon št. 34. Celjska razsodba. (Dopis iz Celja.) Na drugem mestu priobčujerao razvoj kazenske razprave zoger g. Ivana Bovho. Iz po stenografskem zapisniku posnete razprave bode vsaki trezno misleč in objektiven bralec zamogel presoditi, je li sodba okrožnega sodišča pravična li ne. Tudi s svojega lajičnega stališča bode moral vsakdo pritrditi: da, pravična je. Ne bi se sicer vtikali v prašanje, kako sodijo tukajšnji posili — Nemci in njihovo glasilo „Deutsche Wacht" o tej razpravi in končni razsodbi. Saj oni kot stranka, kakor vprizoritelji vseh grozovitostij dne 9. in 10. avgusta letos, oni kakor napadovalci in razgrajači nimajo kompetence izrekati sodbe „in sua causa". Ta subjektivni moment nas ne moti. Vsako razsodbo smatramo kakor členi pravne države suverenno, stoječo visoko gori nad smrdljivo kritiko kakega celjskega nemškega, lističa. Ravno tako vzvišene smatramo sodnike, ki so stvarjali to razsodbo. V zakonu zajamčenega prostega prepričanja sodnikovega ne smemo vlačiti v umazano blato poulične politike, ako nočemo, da se s takim početjem zatre v ljudstvu pravni čut in zaupanje v zaščitnike pravice. Tega načela mora biti vsak pošten državljan, tembolj pa oni, kateri so poklicani v to, da čuvajo in ščitijo ta pravni čut v ljudstvu — državne oblasti. Teh oblastij prva dolžnost je, da v kali zatrejo vsako gibanje, katero bi bilo naperjeno zoper nezavisnost sodnikovo, zoper njegovo objektivnost, katero bi imelo namen, takemu sodniku, ki ne sodi po volji one stranke, spodkopati tla ali pa ga prisiliti, da drugače sodi, kakor mu narekuje njegov pravni čut. Oblastnije, katere se te svoje dolžnosti namenoma ali brez namena ne zavedajo, katere mirno gledajo, kako nekateri zlo-dejci na pravno pelje skušajo uvesti anarhijo, take oblastnije smatra občinstvo so-krivimi. Zategadelj se danes izjemoma pečamo z anarhističnimi članki zadnje Vahtarice. V svojem uvodnem članku, katerega vsebina presega vse meje dopustnosti, kriti-kuje oprostilno razsodbo. Na dva člena senata, ki sta slučajno slovenske narodnosti, se vsuje ploha psovk, češ, ta dva sta zakri vila to krivično razsodbo. Le primeroma navedemo nekaj vrstic tega članka: — »Oprostilna razsodba o „w i n d i -s c h e n" revolver-junaku Bouha j e g r o z o v i t e g a pomena za razvoj narodnostnih odnošajev S p. Štajerske. Ko smo v sodnem dvoru videli sedeti dež. sod. s vetni k a Gregor i n a in sodnega pristava drja. Kranjčiča, bili smo v nemškem taboru glede izida pravde na čistem. Splošno je znano, da je g. Gregorin — kakor dr. Kranjčič fanatičen Slovenec — češke goste ob izletu iz Starega gradu na kapuci ns kem m o s t u srčno pozdravljal, in noben človek ne bo drju. Kranjčiču zameril, da v pravni z a d e v i B o u h a - G r a b i č ni mogel biti nepristranski. Dr. Kraj nčič je bil tepen ob izgredih za časa čeških slavnostij innesmelabi se pretakati človeška kri v njegovih žilah, ako bi zamogel vse dogodke tistih dnij presojati čisto objektivno. V predležečem slučaju je prosta razsoja slove n s k e g a s o d n i k a določena po takih jasnihpremisah e n o s t r a -nosti. da ljudskemu glasu ne m o r e m o d a t i n e p r a v , akotaisti dvomi o popolni nepristranosti te razsodbe..." in tako, v tem tonu gre dalje. Za tem slika Vahtarica obširno celo razpravo, se ves svojega „objektivnega8 stališča, razblini vse obtežilne okolnosti, prideva še nekaj svojih — lažij, ter zakriva vse razbremenilne momente — tako da z ozirom na svoje zverižene podatke končno lahko upravičeno zajavka: „das Urtheil lautete auf — Freispruch mit der kurzen Begriindnng, dass--gereehte Nothwehr vorgelegen sei." — Po tem članku ima pod naslovom „celjske sodne razmere" doslovno navedeno interpelacijo Pommerjevo do justičnega ministra glede kazenske pravde dne 16. novembra 1899. Prepričani smo, da te interpelacije, ki se je skuhala v uredništvu Vahtarice, Pommer še ni imel v roki, ko se je že bila do-tiskala. Interpelacija, katere ne bomo navajali, ker jo bodo itak prinesli vsi listi iz nemškega Izraela, navidezno napada celjsko državno pravdništvo in graško nad-pravdništvo. To pa le služi v pretvezo, da spravlja laži, ki so že davno sodnim potom opovržene, in katere smo že tolikrat čitali v istem lističu, zopet med svet, da z njimi denuncira na vse strani in blati vse, kar ne soglaša s celjskimi pokvekami. Obliko interpelacije, katera pa še ni stopila na parlamentarna tla, uporablja listič, da zamore še tem bolj surovo sramotiti in blatiti sodnike slovenske narodnosti. Samo en primer: „na kazenskem oddelku okrajnega sodišča sodi c. k r. sodni tajnikErhartič, fanatičen Slovenec, katerega pri razsoji njegovo narodno miš 1 j e n j e z a p e 1 j u j e d o pravih gro-zovitostij . . ." itd. Na tak način sme pisati listič, kateri je borniranosti celjskih Namcev pravi evangelij. On sme tako pisati mirno, javno, in nekaznovano — kajti državno pravdništvo celjsko navedenih člankov ni zaplenilo, dasi je bilo uredništvo samo o nasprotnem prepričano. Še pred navadno uro, ko izide list, so se množice številk istega razdeljevale med ljudstvo, katero je priljubljeno duševno hrano hlastno požiralo. Toda skrb uredništva je bila prazna, državno pravdništvo v tem ni videlo ničesar kaznji-vega, kako se razsodba c. kr. sodnikov vlači v blato, kako se njegovi stanovski tova riši neopravičeno zasmehujejo in zasramu-jejo. Neverjetno, pa resnično ! Državno pravdništvo vč, kaka krivica se dela sodnikom slovenske narodnosti s tako pisavo. Ti gospodje nikjer ne kažejo svojega narodnega mišljenja tako, kakor si to dovoljujejo njih nemški kolege. Popolnoma izključeno je, da bi se oni udeleževali kake politične akcije, da, celo pri najnedolžnejših veselicah v »Narodnem domu" jih pogrešamo, ker mislijo, da bi njihova prisotnost znala vzbuditi kak dvom o njihovi nepristranosti. Da, na sodišču samem napenjajo v občevanju s strankami slovenske narodnosti najtrše strune, da je mnogokrat nam v kvar, ker hoče nam nasproti biti le strog sodnik, kateri hoče s svojim postopanjem napram slovenski stranki kazati neizprosno nepristranost. To sodnikovo neomadeževanost imenovanih gospodov pozna celjsko državno pravdništvo in kljub temu pripušča, da so jih javno v tiskovini najgrše obrekuje in sramoti. Dočim je „Domovina" zasežena za vsako malenkost, ki poroča o celjskih razmerah, sme „Vahtarica" nekaznovano pisati članke, katerih vsaka be?eda je hudodelstvo. „Domovina" je tednik. Od časa češke slavnosti n! bila zasežena nič manje kakor v osmih tednih. Ako poroča po drugih listih posneto vest, da je cesar Viljem — ta je v posebni milosti — odpustil več dvornih dostojanstvenikov, ker so glasovali proti prekopni predlogi, je to žaljenje vladarjeve osebe tuje države. Tudi o tem ne sme nihče izvedeti, da je nemški trgovec v Celji odpustil pomočnike iz narodne nestrpnosti, da se celjski Slovenci gospodarski organizujejo, da so kupili zopet jedno hišo sredi celjskega mesta itd. Vse to gre pod velike škarje — dra. Paverja. A naši državni poslanci? Ti molče! Državni poslanec, ki šteje načelnikom štajerskih slovenskih državnih poslancev, je bil dobil interpelacijo glede konfiskacij „Domovine" z utemeljevanjem vred LISTEK. 4 «Jug. Spisal Etbin Kristan. (Dalje.) Zvečer sta bila pač precej utrujena, a njiju ljubezen je bila tako sveža, kakor tisti dan, ko sta se izpred oltarja odpeljala na kolodvor, kjer sta kupila dva vozna listka za Trst. Ob 7. uri zjutraj je hišina potrkala na vrata njiju sobe v hotelu „Sand\virth". Julika je nekako prestrašeno dvignila glavo, kakor bi se bila prebudila iz težkih sanj. A nič se ni spomnila, da bi se ji bilo kaj sanjalo. Nekamo težko glavo je imela. Ozrla se je na Janeza. On je ležal vznak na postelji ter si mel oči. Nikakor ni mogel jasno gledati. Vse mu je plavalo pred očmi, vse barve so se mu zdele napačne. Tudi njemu je bila glava težka. Julika ga je poljubila. On je lepo sprejel njen poljub, potem je iztegnil roki, kakor bi bil silno truden, ter se obrnil na drugo stran. Julika je zopet legla. Borila se je s spancem, ki ji je silil v trepalnice. Bil je čas, da bi vstala, a nič se ji ni ljubilo. Njen pogled je bil moten. Nič ni mogla prav misliti. Zdelo se ji je, da je prav trudna. Po obrvih ji je nekaj lezlo, kakor malo trnje, ki je oživelo. Svinčena lenoba se ji je vlegla v vse ude. Najraje bi bila zopet zaspala. A to ni nič pomagalo. Treba je bilo vstati. Ob osmi uri morata biti v kavarni, drugače je ves program za Benetke prekuc-njen. Vstala je torej in pogledala na uro Bilo je že skoro polu osme. — Oh! Že tako pozno! Podvizati se morava. Šla je budit Janeza, ki je zopet zadremal. On se nikakor ni hotel zbuditi. Končno je odprl oči. — Kaj pa hočeš? Pusti me! je dejal, prav za prav zarenčal. — Ti, vstali moraš Zdajinzdaj bode ura osem. — Pa naj bo! — A ob osmih morava biti v kavarni. Vstani. vstani! Prigovarjala mu je ljubeznivo. A njen glas in vsa ta ljubeznivost sta se ji zdela zoprna. Vendar se je silila. Janez pa ni hotel nič slišati. — Pusti me, jaz sem truden. — Bodi vendar pameten, Janez! Kaj se ne spominjaš, kako sva se dogovorila za danes ? — Kaj mi je mar?! — No, ne bodi vendar siten! Saj menda nisva prišla v Benetke spat. — Pusti me! — In zopet se je obrnil na drugo stran. Juliko je začelo skrbeti. Kaj naj počne? Zbuditi ga mora. Kadar vstane, bode že zopet dobre volje. Sedaj je zaspan, pa nič ne misli. Umije se in hladna voda bode že delovala, da se spomni, kako sta si včeraj uredila vspored. Umila se je in napol oblekla, potem ga je šla zopet budit. A ne več tako nežno, kakor poprej. Sama je bila že precej razburjena. Prijela ga je dokaj trdo in mu pri povedovala, da bode v petnajstih minutah osem, in da potrebujeta skoraj četrt ure do kavarne. On jo je topo gledal. Ona ga je prijela za roki in ga vzdignila, da je sedel v postelji. Nekaj časa je nemo gledal na vse strani. Nakrat je skočil na noge, kakor bi se bil nečesa domislil. Površno se je urail in oblekel. — Pojdi va. Šla sta. Včeraj je hvalil mostke na kanalih, ki so se mu zdeli jako lepi in okusni. Danes je že pri prvem mostku preklinjal, češ, čemu so morali vraga tako zidati, da se mora stopati navkreber, kakor bi bil vsak človek hribolazec. Julika ga je čudno pogledala. Molče* sta šla dalje. V Janezu se je kar nekaj kuhalo. A nič ni vedel, zakaj. Prišla sta v Caffe della borsa na Markovem trgu. Janez je pogledal na uro. — No, seveda je že skoro poludevete, je zagodrnjal. — Jaz vendar nisem kriva. Saj sem te budila. — Budila! Ali se pravi to .buditi", če se pusti človeka spati dalje? — Dosti močno sem te budila. — Ako bi me bila dosti močno budila, bi bil vstal. — Kaj si pa bil tako zaspan? — Le še zaspanost mi očitaj! Zakaj pa ne praviš naravnost, da sem sama lenoba? Julika je obmolknila. Naročila sta kavo . . . Povejte mi, dobri ljudje, kako je bilo neki to mogoče? To dvoje bitij se je tako ljubilo, kakor dve grlici, če se smem poslužiti te zastarele prispodobe. V njiju pogovorih ni bilo slišati nikdar žalne besede. In vendar to! Včeraj sta bila drug napram drugemu tako ljubezniva, da bi se bila pojela same ljubezni; dane3 pa se gledata tako, da bi se morda tudi pojela — a ne iz ljubezni. Ponoči sta spala, nič posebnega, se ni zgodilo. In vendar govorita danes z nekakšnim skoro sovražnim glasom. V očeh jima plapola nekakšen čuden ogenj, nekak temoten, negotov žar. Saj menda vendar ni veter odpihnil ljubezni? Kaj takega je pač nemogoče! Jezila sta se. A zakaj ? Pravzaprav sta se sama na sebe hudovala Obema se je zdelo, kakor bi imela nekaj tujega v sebi, razdražena in vznemirjena sta bila in neprenehoma sta pričakovala, da se zgodi nekaj posebnega, neumnega ali neprijetnega. Kosti so jima bile razmajane, živci razvezani, možgani pa polni neke tuje tvarine. Kri jima je tekla nepravilno po žilah in celo vroča doposlano; odklonil je zastopati interpelacijo! Radi zadnjih nemirov na Moravskem so čeSki poslanci takoj dragi dan interpelovali vlado,oceljskih izgredih Se jeden poslanec ni vzdignil svojega glasu. Sedaj pa bodo dobili zasluženo brco s Pommerjevo interpelacijo, ki jih je še tako pozno prehitel. V imenu celjske sodrge, v imenu vprizoriteljev celjskih izgredov, v imenu napadalcev bo klical vlado na odgovor — zakaj ni pustila Slovencev in Čehov pobiti. Risum teneatis, amici! Ves svet vprašuje, čemu imamo Slovenci svoje poslance na Dunaju? Ako niso zmožni preprečiti take zaušnice, kakor smo jo dobili z Wurmserjem, ako niso zmožni ustaviti delovanja državnega pravdništva v Celju v političnem oziru, ako nočejo na kompetentnom mestu postaviti v resnično luč „celjskih izgredov" ter izvajati vse posledice iz tega — potem kratko malo izrekamo, da mi nimamo zastopnika v poslanski zbornici. V LJubljani, 20. novembra. Kvoino vprašanje. Ker se kvotni deputaciji nista mogli zjediniti, imata sedaj po zakonu oba državna zbora nalogo, dognati sporazumljenje. Ako se jima to ne posreči, potem določi kvoti krona. Jako čudno je torej, da sporočata dva vladna lista, da bode kvoti določila krona, ne da bi prišlo prej v parlamentih kvotno vprašanje na razgovor. Ako je ta vest resnična in ako si misli res na ta način pomagati Clarvjeva vlada, potem pač nima zakon nobene veljave več. To pa nikakor ni verjetno. Parlamenta imata do 1. januvarja še dovelj časa zjediniti se, zato krona ne bo imela opravka s kvotnim vprašanjem, predno se jasno ne pokaže, da more le ona določiti kvotno razmerje. Cesarica Avgusta Viktorija in berolinski občinski zastop. Napetost med nemškim dvorom in be-rolinskim občinskim zastopom je znana. Cesar nadžupana Kirschnerja še doslej ni potrdil, dasi je že leto dnij izvoljen. Te dni pa je berolinski občinski zastop ob priliki cesaričinega godu sporočil svojo čestitko, a dobil je Čuden odgovor. Višji dvorni mojster baron Mirbach je obč. za stopu sporočil ce-saričino zahvalo, zajedno pa njeno veliko nevoljo, da občinski zastop ne žrtvuje več za protestantovske cerkve, da se vrše v občinskem svetu neumestne debate, in da bi moral obč. zastop odpraviti mnoge globoke notranje bolezni, vsled katerih trpi Berolin. To pismo Mirbachovo po naročilu cesarice je zbudilo med velikonemškim časopisjem, zlasti pa med berclinskimi časopisi, veliko ogorčenost. Da se vtika cesarica in njen dvorni mojster v občinske zadeve ter si dovoljuje tako ostro kritiko, je gotovo nekaj novega. Časopisje zahteva, naj Mirbach odstopi. O vsej aferi pa se bo pri debati o proračunu za naučno ministrstvo še govorilo. jima je bilo. A potila se nista. Nekaj ne-voljnega se jima je sukalo po duši, in dasi sta si skušala tajno dokazati, da nimata povoda jeziti se, sta se vendar jezila. Natakar je prinesel kavo. Natočila sta si jo v steklenice. — To je lep strup danes! je zarezal Janez. — Eh, mleko v Benetkah sploh ni za nič, je Julika odgovorila. — Zakaj je pa bilo včeraj dobro? Včeraj nisi opazil, da je slabo. — Ti tudi ne. — Jaz nisem mislila na to, ker nisi bil tako pust, kakor danes. — Hvala, Sedaj sem pust. Menda naj ti bodem hvaležen, ker me tako gledaš? — Kako te gledam? Kako naj te pa gledam ? — Mar mi je, kako me gledaš! — Ah, to je tvoja ljubezen! — Kakšna ljubezen! Ali še nimaš dovolj sirupove sladkosti? — No, zakaj pa ne poveš kar naravnost, da si se me naveličal? — Ne zavijaj mojih besed! — Nič ne zavijam. Ako si se naveličal moje ljubezni, si tudi mene sit. — Če hočeš po sili, pa misli, kar se ti poljubi. Julika se je hipoma spomnila, da je v takem trenotku najprikladnejše, zajokati. Toda nobene solze ni mogla potočiti. A tresla se je jeze. ; t ec priti Vojna v Južni Afriki. Angleži so torej zapustili Ladvsmith ter se umaknili iz bombardiranega in gorečega mesta na južno od mesta ležeče hribe. To_ je uspeh bnrskih topov, ki so grmeli 14., 15. in 16. skoraj neprenehoma, noseči granate, ogenj in smrt. Angleži so torej bežali na hribe, odkoder pa jih Buri gotovo prežend. Da so Bari jako zmagoviti, dokazuje dejstvo, da so odposlali od svoje pred Ladvsmithom ležeče armade 4000 mož ge-ralu Bothu, ki leži s 3000 možmi, tri dnevne marše daleč proti jugu, v Ennersdale, se-vernozahodno od Escourta B o t h o ima sedaj 7000 mož. V Escourtu pa je angleški general Wolfe Murrav s svojim oddelkom. Buri hočejo Angleže iz Escourta pregnati ter potem zasesti vse ceste in prelaze, ki vodijo iz Pietermaritzburga proti Ladvsmithu in Pretoriji. Severni del Natala je v burskih rokah, dn Angleži se bodo mogli skozi zasedene kraje prebiti le z velikimi žrtvami. Zato pa namerava vrhovni poveljnik Angleški, general Buller pustiti Natal v rokah Buro v ter vdreti preko Kap-ske kolonije v državo Oranje. Glavno mesto Bloemfontein hoče Buller napraviti za središče svojih daljnih operacij proti Pretoriji in Johannesburgu. Toda daljava iz Capstadta do meje države Oranje je velikanska. Pre-hranitev Bullerjgve armade na toliko razdaljo bo sila težavna, če ne docela nemožna. Izpred celjskega sodišča. Dne 16. t. m. se je vršila glavna razprava zoper Ivana Bovha, odvetniškega uradnika v Celju, radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Slučaj je znan. Senatu je predsedoval sodni svetnik Gregorin, votanti so bili svetnika Reitter in Schaftlein ter sodni pristav dr. Krančič. Obtožbo je zastopal dr. Payer, ulogo zastopnika zasebnega udeleženca je igral dr. pl. Jabornegg in kot zagovornik obtoženca je nastopal gosp. dr. Dečko. Porotna dvorana, v kateri se je vršila razprava, je bila natlačeno polna občinstva tiste, celjske sodrge, ki je svoje delo hotela ta dan videti dopolnjeno. Seve ni manjkalo naših mestnih uradnikov, ki imajo za take in enake zadeve več ko preveč časa na razpolago. Za hvaležno ob činstvo je bilo torej skrbljeno. Takoj ob poklicu stvari vstane dr. Jabornegg ter predlaga, da se razprava predloži, ker se je njemu, kakor zastopniku zasebnega udeleženca povabilo k razpravi dostavilo stoprav včeraj, to je 15. t. m. Predlog se odkloni. Dr. Jabornegg na to protestuje zoper zapriseženje stenografa iur. Založnika, češ, da sodni dvor ne bo zamogel pregledati, se li bode slovenski stenografovane izpo-vedbe pravilno prevedle, in ker on ni prepričan, da li ima stenograf potrebnih zmožnostij. Dr. Dečko se izreče odločno proti takim predlogom, ker se zaslišijo večkrat izvedenci pred sodiščem, ne da bi bilo treba posebnih dokazov, da imajo zvedenci tudi dotične zmožnosti, in ker je jasno, da je nasprotnemu zastopniku le na tem ležeče da se stvar zavleče in oziroma preloži razprava. — Predlog se odkloni in predsednik zapriseže stenografa. Dr. Jabornegg je govoril jako strastno. Napenjal je vse sile, da bi se razprava preložila na čas po novem letu, ko bode novi predsednik Wurmser vladal na okrožnem sodišču, in ko bode — hoffentlich — senat drugače sestavljen. Kakih petkrat je torej zastopnik zasebnega udeleženca po vzdignil svoj glas k predlogom za preložitev razprave. Pridruževal se mu je tudi državni pravdnik, a nevažne okolnosti, ki so bile predmet predlogom niso mogle pro-vzročiti ugoditve predlogom. Gospod Ivan Bovha je vsem poznat kot jako miroljuben, skromen Človek. On ne stopa nikdar v javnost temveč se z vso vestnostjo posvečuje svojemu poklicu ter preskrbljenju mnogoštevilne rodbine. Oče je peterih nedoletnih otrok. Ako ga nagovoriš hitro ti zaradi, pride v zadrego. Skoro pretih je njegov odgovor, ki ne teka v gladkih stavkih. Od nervoznosti trese se mu glas. Ta njegova svojstva sta hotela porabiti dr. Jabornegg in drž. pravdnik. Deloma se jima je posrečilo, da sta moža pripravila v razburjenost in zadrego. Njegove nervozne odgovore sta tolmačila po svoje in )zlasti na nesoglasje današnjega zagovora obtoženčevega z njegovim prvim zagovorom. Dasi je res bilo nesoglasje v nekaterih postranskih točkah, vendar postane ob obto-ženčevem značaja popolno jasno, ako pomislimo, da so ga vsega raztepanega in pobitega privlekli pred preiskovalnega sodnika. To bi bil moral biti človek vse krep-kejSe narave kakor je pa Bovha, da bi v tako mučnem stanju dajal točne in določne odgovore. Raz ven tega je pomisliti, da je imel tako važno preiskavo v rokah svetnik pl. Langer, čegar nepristranost sicer visoko čislamo, o katerem pa mislimo, da za posel preiskovalnega sodnika nikakor ni sposoben. Mož je namreč skoro popolnoma gluh. Situvacija se je po razpravi pojasnila glavno v tem, da je g. Bovha prvikrat streljal, ko so ga nasprotniki sredi ceste obkolili ter navalili nanj s svojimi gorja-čami. Streljal je v zrak, deloma da bi ustrašil nasprotnike, deloma da bi priklical kakih 30 korakov zadaj stoječega policaja. Strel ni nikogar zadel. Pomaknil se je na to kraj ceste k zidu. Nasprotniki so ga naskočili suvali, tolkli in tepli s palicami; v tej nevarnosti je sprožil g. Bovha v drugič, in ta strel je menda zadel Grabiča. Na to so Bovho popolnoma pobili na tla ter mu iztrgali revolver, s katerim je potem eden izmej nasprotnikov še enkrat ustrelil. Verjetno je, da je Grabič od tega zadnjega strela dobil še rano v brado, če je bila to sploh rana od krogle. To je suhi izvleček vsega po^žaja, kateremu je kazenska razprava imela podati celotno, a natančno sliko. Bovha se zagovarja sledeče. Dne 9. avgusta po noči sem se odpravil s svojo trinajstletno hčerko Marijo v družbi g. Ante Bega, urednika „Domovine" in gg. Vrečerja in Pokorna domov. Jaz sem dejal: „Pojdimo tiho skozi Gosposke ulice, če bo kdo „heil" klical, bomo tudi mi rekli „heil" in nas bodo pustili". V Gosposke ulice prisedši so nasprotniki že kričali za nami, iz Šolske ulice je priteklo za nami kakih 10 do 15 oseb ter vpilo „abzug, heiltt. Vsi so bili oboroženi s palicami, koj na to so me obkolili. Jaz vzamem revolver rekoč: „Keinen Schritt \veiter!" Ustrelil sem v zrak, da bi opozoril policijo. Nasprotniki so rekli: „Der schiesst", na kar sem odvrnil: „Ja, der schiesst und wenn sie noch einen Schritt machen, so \verde ich noch einmal schiessen". Po strelu sem šel ritensko proti zidu, kakih 5 nasprotnikov je bilo za menoj, kakih 12 pred menoj. Dr. Beck je prišel ob zidu proti meni. Jaz sem ga opominjal, naj se ne približa, sicer ustrelim. Onih 12 začne ob enem iti proti meni, ko me je dr. Beck zgrabil za roko, skočili so drugi nad mene. Drugi strel je padel, ko me je imela straža že v rokah. Ustrelil je, kakor je sam priznal, dr. Beck; videl ga nisem. — Meni je prejšnji dan na sodišču rekel diurnist Dru-škovič: „Wie wird's murgen zugehen" ? Jaz: „Nič budega, ker je delavnik in ne bodo imeli ljudje časa, se zbirati"; na kar on pravi: „Schltig kriegts' gewiss". Jaz sem se vsled tega bal in kupil orožni list. Iz tega zagovora je spoznati vso boječo naravo Bovhovo. Zasebni udeleženec Julius Grabič, enkrat radi hudodelstva javne sile že kaznovan, pripoveduje, da je čisto slučajno z drugimi tovariši vred si prišel pogledat „spektakel" v Gosposki ulici. Ko pride na ogel Šolskih ulic, ga je Bovha obstrelil. Predsednik: Pri vas so našli kamen. Grabič: Kako je ta kamen v moj žep prišel, ne vem. Mogoče pozneje, ko so me prepeljali v bolnico. Čisto trezen nisem bil. Bovha je prvikrat strelil v daljavi 8 korakov. Zadet sem bil v prsi. Drugi strel sem dobil v brado. Kdo je drugokrat ustrelil, ne vem. Poleg Bovhe je bilo tam več oseb. Predsednik: Vi ste prvikrat trdili, da ste videli samo eno osebo. Priča: Pred njim so bili drugi, jaz nisem imel palice. Na predlog zagovornikov se bere iz dn. št. 5 izpovedba priče v bolnici: več ljudij je prišlo od »Narodnega doma" sem. Te je zasledovala druga tolpa ljudij. Nisem vedel, so li prijatelji ali sovražniki. Priča: Videl sem, da je od vojaš-nice sem prišlo več ljudij. Državni pravdnik: Rekli ste, da je Bovha najprej nazaj ustrelil, potem proti vam; danes drugače govorite. Priča: Ne morem natanko p0. vedati. Dr. Dečko: Pozneje ste ga tudi tepli. Priča: Ne. Dr. Dečko: Prvikrat ste to sami priznali (dn. št. 3):„mi smo storilca Bovho takoj zgrabili in jaz sem mu v svoji razburjenosti dal par udarcev". Priča: Morebiti, pa tepel Bovhe nisem. Predsednik: Kako razlagate to? Priča molči. Priča Vondrašek, davčni uradnik v Celji, izpove, da je z okna v svojem stanovanji opazoval dogodek. Pri Gsundovi hiši je bila množica ljudij, ki je s klici: „hauts ihn, hauts ihn" z gorjačami tolkla po nekom. Tepež je trajal 1 do minut-, tako, da sem postal že nervozen. Še le potem je iz te množice padel strel. Čudil sem se, da strel ni tako dolgo padel, ker se je toliko časa prej teplo in sem si potem, ko se je ustrelilo, mislil: „no, če ao tega prej tepli, to mora biti jako skromen človek". Ljudje so hodili z dolgimi gorjt čami oboroženi iz enih ulic v drugo, gcr-jače so bile daljše, ko mož sam. Možje so vsakega nahrulili s „heil". Fiksirali so gn toliko časa, da jim je tudi odgovoril s „heil". Dozdevalo se mi je, da bi ga si : takoj tepli, ker je bilo sploh obnašan -množice zelo preteče. Pričo Marijo Golob je prvi strel zbudil iz spanja, na to je šla k okrr; in slišala drugi. Na prvi strel se nihče ni oglasil, da je zadet. Dr. Jabornegg: Po drugem strel a je množica naskočila strelca? Priča: Po drugem. Ta priča je imela obtožiti Bovho. Alojzij Habacher je na prvi strel skočil k oknu. Videl je moža, katerega je obkolilo 8 do 10 mož. V tem počil drugi strel. Ta. ki je streljal, je be Drugi za njim in nastal je tepež. Gra! je šel po drugem strelu k vodnjaku. Na je pal še tretji strel. Bovha: Torej je nekdo tekel proti Gsundovi hiši ? To utegne biti Vrečer. Priča: Po drugem strelu je bil tepen. V o t a n t dr. Krančič: Se-li j obstreljeni takoj po drugem* strelu prijel / brado ? Priča to potrdi. Jožef Hodurek pripoveduje,kak so napadalci Bovho obkolili. Name je naredilo vtis, do so ga nameravali napa.v V tem pade prvi strel. Bovha seje umaknil nazaj ter naslonil na zid. Tam so ga napadli in sem od tam začul drugi strel. Alojzij Knez, davčni ofici. sedaj v Gornjemgradu, se je vsled strei vzbudil. Na ulici je zapazil 16 do 17 ljud; ki se vpili: „hauts ihn nieder" Bili so palicami oboroženi ter so nekateri bep Bovho. Na to je pal drugi strel. Kavarn; . Golič je vpil: „Hauts ihnnieder!" drugi mlatili po Bovhi. Tedaj pride stražnik . aretuje Bovho. Smer ognja od strela tvorila s tlom kot od prilično 45° Državni pravdnik: Bovhi bil po drugih izpovedbah po drugem stre! i tepen. Priča: Jaz sem Čul: „To je Čeh Hauts ihn nieder!" Na to so tepli Bovh Pri mojem stanovanju stoprav je j drugi strel. Dr. Jabornegg: Izpovedba, da je strel pal pod 45° ne soglaša z zagovorom ki pravi, da je prvikrat v zrak, drugoki vodoravno streljal. Bovha: Jaz nisem dvakrat strti samo enkrat. Eden, ali dr. Beck, Sonn« . burg ali Golič, je drugokrat strelil. Priča Knez: Jaz vem dogodek tako, kakor bi se bil včeraj godil. Kar se tiče moje povedbe, da je strel pal pod pripomnim, da je imel ogenj mogoče drug smer. Meni pa se je tako dozdevalo, ker sem gledal z okna doli. Dr. Dečko: Vi ste slišali klio: „Achtung, da unten ist ein Čehe". Priča: Da. Po drugem strelu sem čul besede: „Verfluchter Bohme". Predsednik poroča, da se je dr. Beck vabil k razpravi, da pa je le ta poslal vlogo, da zamore le na sodne stroške priti ter je ob enem naznanil svoje stanovanje na Dunaju. Nato so ga pozvali brzo javnim potom, pa ga v stanovanju, katero je bil sam naznanili niso mogli najti. Prebrala se bode torej njegova izpovedba. Državni pravdnik in dr. Jabornegg predlagata soglasno preložitev razprave v to svrho, da dr. Beck pride osebno k razpravi. Dr. Dečko se protivi predlogu, ker dr. Beck sam izpove, da je prišel šele pozneje — po prvem strelu k tej aferi, ne ve torej nič važnega. Iz le-teh razlogov je tudi sodni dvor odklonil predlog. Državni pravdnik si pridrži pritožbo ničnosti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. novembra. — Osebne vesti. Deželnosodni svet. in predstojnik okr. sodišču v Kranjski gori g. Fran Andolšek je premeščen k dež sodišču v Ljubljano. — Sodni oficijal v Ribnici g. Jos. L o š a k je imenovan pisarniškim predstojnikom v Novem mestu. — Občinski svet ima jutri, v torek, 21. novembra 1899. ob petih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročila o županovem nasvetu v zadevi uravnave plač mestnim slugam. 0 varščini za užitninski zakup in za mestno hranilnico; o proračunu mestnega loterijskega posojila za 1. 1900; o odškodnini ,Kranjski hranilnici", da se spravijo prostori v Virantovi hiši, katere je rabila obrtna strokovna šola, v poprejšnje stanje; o prošnji dirkališke zadruge za odpis zapadle najemnine za dirkališki prostor; o prodaji dveh mestnih stavbišč ob Levstikovi cesti; o ponudbi Frana Jemca, da bi mu mestna občina odkupila k njegovi hiši št. 14 ob Tržaški cesti pripadajoči vrt; o prošnji štirih posestnikov ob poti, ki vodi skozi Krakovski mestni log, da bi mestna občina prevzela vzdrževanje te poti; o vzdrževanju ceste, ki vodi od Ižanske ceste ob takozvanem drugem Golj«.vcu na Ilovico; o prošnji I. društva hišnih posestnikov za odpravo davka za portalne izložbe; o vlogi hišne posestnice Roze Rohrmanove v zadevi opustitve Strojarske steze; o načinu, po katerem naj bi se zazidal svet Antona Slovše ob Poljanski cesti; o prizivu Matevža ZdeŠarja na Foljanskem nasipu šte vilka 48 proti naredbi mestnega magistrata z dne 26. sept. t. 1. št. 30 633.; o ponovljeni prošnji pekarske zadruge, da bi se odpravila prodaja kruha po vežah in na javnih prostorih ; o hišnem redu za „ Mestni dom", kateri je sestavilo in dalo natisniti poveljništvo „prostovoljnega gasilnega društva" v Ljubljani; o zavarovanju mestne I. akumulatorske postaje za dobo 9 let; o proračunu mestne elektrarne za I. 1900. ; o določitvi novih cev žarnicam. — Vladika Strossmayr. V soboto je minolo 50 let, kar je uradna „Wiener Zei-tung" razglasila imenovanje tedanjega dvornega kaplana dr. Josipa Jurija Strossmavra škofom v Djakovu. Tem redkim povodom je došlo velikemu biskupu z vseh stranij in tudi iz Slovenije obilo čestitk. — Gostovanje gospoda Ignacija Borštnika. Odkar je velečislani umetnik prekinil svoje redno delovanje na našem odru, pokazal se je ljubljanskemu občinstvu kot gost le v resnih ulogah; v današnji predstavi pa se ponudi ljubljanskemu občinstvu gotovo zaželjena prilika, da ga občuduje v „Revizorju" kot plehkega lahko-živca Hlestakova, s katero velezabavno vlogo je g. Borštnik že svoje dni znal očarati gledalce. Jutri, v torek, pa nastopi odlični umetnik v svoji najboljši, njemu samemu najljubši ulogi Osvalda v „Straho-vih". Zanimivo je, da je v tej igri gostoval lansko leto svetovnoznani Zacconi s svojo družbo v Zagrebu in ondu res velikanski uspel, da pa je baš po tem gostovanju zagrebško občinstvo g. Borštnika, ko je vnovič nastopil kot Osvald, odlikovalo z viharnim odobravanjem ter mu tako izreklo najbolj laskavo priznanje za njegovo popolnoma izvirno, finih podrobnostij polno, gledalca do mozga pretresujoče igranje, ki pa vendar — drugače kakor Zacconijevo igranje — nikoder ne greši zoper pisateljev smisel. Gospod Borštnik se. je v to ulogo tako vglobil in vživel, da s svojim čutom preživi v igri vso presunljivo osodo Osvalda in da ga osobito končna katastrofa v resnici potare; vsled tega je iluzija popolna in upliva njegovo igranje neposredno in z elementarno silo na gledalca. — Izreden užitek nudi se torej ljubljanskemu občinstva. — Slovansko gledališča. V soboto so tretjič peli „Dalibora" z najlepšim vspehom. Vedno lepše se nam zdi to prekrasno delo duhovitega skladatelja. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče do zadnjega prostorčka, in so morali v parter postaviti stole, je z občudovanjem in navdušenjem sprejelo bogastva polno Smetanovo godbo. Vse sodelujoče osebje se je vrlo odlikovalo v petju in igranju. Bodi mu tudi v tretjič izrečena vsa pohvala in priznanje! Tako izvajanje take opere bo še večkrat napolnilo gledališče. —a— — Iz Sevnice se nam piše. Dne 19. t. m. je bil pri drugi volitvi namestnika predsedniku okrajnega zastopa sevniškega jednoglasno zopet izvoljen gosp. notar Fr. V e r š e c, dasiravno se je od neke strani delalo v to, da spravijo nemškutarja na to mesto. Ta misel je najbrže že pri prvi izvolitvi gospoda notarja uplivala, da se izvolitev njegova cesarju v potrjenje ni priporočala. Ko se je izid volitve naznanil, je okrajnega glavarja namestnik g. Vestarini volitev sistiral, češ, kakor se je izrazil in omenil, da pomeni ta izvolitev neko žaljenje veličanstva! Odbor okrajnega zastopa je na to vstal in odšel iz volilne sobe. Kako je g. Vestarini sistiranje te zopetne izvolitve menil, pokazala bode bodočnost! Mislimo pa, daje to velik „nonsensa! Zavednim in jeklenim volilcem pa bodi hvala, ker potegnili so se s tem za čat in poštenje moža, ki ga vsi dobro poznamo, in o kojem smo že večkrat priliko imeli opazovati, da mu občni blagor okraja sevniškega ni ravno deveta brgia! Saj bil je že trikrat v okrajnem zastopu, dvakrat kot namestnik, enkrat kot predsednik v občo zadovoljnost okraja samega, kakor tudi vlade. Ako pa nasprotniki naši mislijo, da bodo z nami in z našimi zaupnimi možmi pometali — se grozno motijo. Bogu kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega. — Predrznost kranjsko-nemških kulturonoscev v Gradcu presega že vse meje. O njej se nam piš m. zjutraj, ob t uri 5 m. popoludne, ob 6 uri j 0 m. z\ečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. uri f>S m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. doj/oludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206) Premestitev obrti. Usojam si visokočastitim gospođom zdravnikom ter svojim častitim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem svojo obrt preložil iz hiše Poljanski nasip št 48 v hišo Sv. Petra nasip št. 5 ter prosim najuljudneje, tudi za naprej me počastiti z mnogoštevilnimi naročili. Velespoštovanjem K. Pioti»owski ortopedist in bandažist. Dobavitelj tukajšnje deželne bolnice in drugih zavodov. (2017—1) Lepo stanovanje s 3 sobami in pripadajočimi objekti, odda se takoj ali za februvarski termin 20802 na Poljanski cesti št. 24. Kavčič & Lilleg LJubljana, Prešernove (prej Slonove) ulice št. i „pri Zlatorogu" (212(. Zaloga najboljšega špecerijskega blaga po nizkih cenah. IVa drobno in na debelo. Mesarija v Trebnjem obstoječa iz klavnice, mesnice in ledenice ter s potrebnim mesarskim orodjem odda m najem si. janu var jem 13 O ~. Natančneja pojasnila izvedo se v gostilni ,,Pri lipi" v Trebnjem. (2051 *-IflT«»clna* prilika! Janko Klopčič urar, zaloga zlatnine in srebrnine Ljubljana, Prešernove ulice št. 4. Razne žepne in stenske ure, lične budilk^ po izdatno znižanih cenah. Popolna razprodaja okusno izdelanih predmetov iz srebra in kina-srebra. iz 14-kar. zlata, double, srebra, granatov Opozarjajoč slavno občinstvo na to posebn ugodno priliko za nakupovanje, priporoča se z velespoštovanjem Janko Klopčič (2074—2) -CLravr. Cggj 3E|n a as aa n «- «- >» «~ r ^ Peter rojena Povse —vi«* poročena. "X— (2106) L)'ubijana ^(of^ronog dne 19. listopada 1899. Št. 37.993 in (2092 —2 Glavna slovenska in registr. zadruga z neom. zavezo pisarna v Šelenburgovih ulicah h. št. 3 v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po^lood dne vložitve do dne vzdige brez odbitka ln brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5 % Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1688—20) Dri 1YE. Hudnik^ predsednik. Iz] slttsl. Moj soprog Pavel Leitgeb, c kr. šolski nadzornik v Celji, je umrl za ostrupljenjem krvi, katero je bilo posledica rane po zbadljaju. Bil je pri glavnem zastopu graške „Narodne delniške zavarovalne družbe proti nezgodam" zavarovan za svoto SOOO kron reci: pet tisoe kron, za slučaj nezgode in na korist svojim dedičem. Dne 11. novembra je dobilo glavno zastopstvo od sirotinskega urada nalog, da meni kot vdovi izplača od omenjene svote 2400 kron, ostanek 2600 kron pa da deponira pri sirotinskem uradu. Že dne 16. novembra sta se izplačali dotični svoti in čutim dolžnost, da glavnemu zastopu „^i*-asil*e M«iM»Jne tlelitlike zavarovalne «lr-nrJr. n«** proil neK0odamtf za kulantno in hitro likvidiranje javno izrečem svoje priznanje in svojo zahvalo. V Celji, dne 16. novemra 1899. Fr. Plrkmaier, Marija Leitgeb, kot varuh. - c kr šolskega nadzornika vdova. Resničnost gorenjih podatkov se potrjuje. C. kr. okrajno sodišče v Celji kot sirotinski urad. Oddelek IV., dne 18. novembra 1899. (2104—1) V poslopji meščanske imovine v Ljubljani je več v Iiingarjevih ulicah in proti Pogačarjevemu trgu ležečih prodajalnic za znižano najemnino takoj ali od 1. febru-varja 1900 oddati v najem. Pogoje pove in pojasnila podeli mestni gospodarski urad ob navadni 1 uradnih urah. Mestni magistrat v Ljubljani dne 13. novembra 1899. Št. 38429 Pri podpisanem mestnem magistratu razpisuje se služba Razpis službe. ^stnem magistratu razpisuje se služba provizoričnega uradnika (2099—2 ki bode imel voditi posredovalnico za delo in službe. Plača znaša 825 goldinarjev. Prošnje vlagati je do 30. novembra 1899. Mestni magistrat v Ljubljani dne 15. novembra 1899. XX XX Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v Ilir. Bistrici kot priporoča_ svoje ■ •»«»■«■■ «~ testenine. i9 wvl.ee in različne vloge makaron«" • na JhBso velespoštovanemu občinstvu. Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva. Spoštovana gospodinja! o (2029-3) Sezlte po tej Jedi, katero pri iiun h mIum