Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5*20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko ssa celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna Številka 10 v
Klerikalci in zadružništvo.
Kadar bodo kje razpisane Cene za tekmovanje v hinavščini, takrat se bodo za prvo nagrado z največjim uspehom lahko potegovali naši klerikalci. Na tem polju so nepre-kosljivi. Najsijajnejši dokaz za to so doprinesli s svojim sklepom, da se izroči deželni vseučiliški zaklad »Zadružni zvezi« kot brezobrestno posojilo. Da se to »posojilo« ne bo iztirjalo, dokler bo »Zadružna zveza« klerikalna in dokler bodo v deželni hiši gospodovali klerikalci, je tako gotovo, kakor da živi papež v Rimu.
Poteza klerikalne stranke je jasna kakor beli dan. Klerikalna večina je darovala klerikalnemu podjetju 700.000 kron deželnega denarja, zbranega iz ljudskih žuljev brez razlike stranke.
Ali klerikalci imajo za vsako sleparstvo tako zalogo olepševalnih fraz, da izpremene z njimi najodurnejšo laž v blestečo resnico. Tudi svoj nesramni sklep, s katerim so več kakor pol miliona deželnega denarja porabili za svoje strankarske namene, proslavljajo s predrznostjo, kateri ni para. Deželni odbornik dr. Evgen Lampe je napisal v »Slovencu«' članek, ki bi bil na čast najbolj prekanjenemu židovskemu šmoku. Pod spretnim peresom tega politizirajočega katoliškega duhovnika se izpreminja črna barva v belo, tema v luč in blato v zlato.
Prebrisani »deželni minister« nam pripoveduje tole:
.Petdesetletnico svojega obstanka je kranjski deželni zastop proslavil z velikodušnim sklepom, s katerim hoče urediti gospodarske razmere v deželi. Nova doba za naše zadružništvo se obeta, katere znak bodi konsolidacija tega našega zadružništva. To je bil v resnici jubilejski sklep in dolžnost nas vseh je, da z vsemi svojimi močmi delujemo na to, da se ta sklep tudi izvrši v blagor naše domovine. Pri deželnem odboru se bo osnoval deželni revizijski urad za zadružništvo in deželni zastop bo tudi dejansko podpiral pošteno in zdravo zadružništvo . .
Kako lepo se to glasi, kako idealno in kako — nedolžno! Tako mora nastopati hi-navščina. Belo obleko mora imeti na sebi in palmovo vejo v roki. Kaj je pod obleko, to je druga reč. Človeške oči so večinoma tako ustvarjene, da vidijo le zunanjost. To dobro vedo klerikalci in to posebno dobro ve dr. Lampe.
Ali kaj bi z njegovimi besedami, obljubami in vabili, ko je stvar sama na sebi jasn^ ?
LISTEK.
Mačeha.
Spisala Zofka Kveder-Jelovškova.
(Dalje.)
»Zaradi teh deklic sem se možila, ki niti moji nista,« je začela pripovedovati. »Ko sem bila še mlada, sem imela dosti snuba-čev. Pravili so, da sem najlepša iz naše vasi. Ali s tistim, ki bi ga bila jaz rada imela, se je vse razdrlo. Prodal je posestvo in odšel v Ameriko. A druzega nisem hotela nobenega. Rekli so, da sem neumna, ali moje srce je bilo tako, samo na enega sem mislila. In ko je on odšel, je bilo vsega konec. Bila sem edinica, in ko je oče umrl, ostali sva z materjo sami na posestvu. Ni veliko, a živi se. Včasih me je še vprašal kakšen pozni snubec, ali jaz sem se smejala ženskam v vasi, ki so mi prerokovale, da se bom možila prej ali slej. Da me ne bo minilo.
Imela sem neke dalnje sestrične, tri sestre, ki so vse vzele železničarje za može. Mati teh dveh deklic je bila najmlajša od njih. Angela se je imenovala. Vabile so naji z materjo k sebi na obisk, in res sva se peljali dol na Dunaj vsako leto vsaj enkrat. Vse tri so imele otroke. In čudno, jaz sem mela oiroke teh treh sestričen neizrečeno rada. Včasih sem pripeljala eno ali drugo dete k nam domu za kakih štirinajst dni, potem je prišla mati ponj ali pa oče. Vselej sem jokala, kadar so odšli. Zdaj pred letom
Dr. Lampe dela tako, kakor da jim gre za načelo zadružništva in če bi ga človek še nekaj časa izpraševal, bi stal pred njim pravi pravcati socialist s kolarjem. Toda resnica je in ostane, da je klerikalna večina deželnega zbora naklonila težke tisočake »Zadružni zvezi«. Ta pa ni zadružništvo kranjske dežele, temveč organizacija klerikalnih zadružnih zavodov; in naklonila ji je ogromno svoto, ne da pospešuje zadružništvo, ampak da reši svoj zavod in da ga obvaruje poloma.
»Zadružna zveza« je privatna institucija in nima nobenega oficielnega značaja. Kako prihaja deželni zbor do tega, da daje temu zavodu za naše razmere cgromno podporo, ne da bi se le zmenila za druge zadruge v deželi ? . . . Po pojasnilo ni treba hoditi daleč: »Zadružna zveza« je klerikalna in večina deželnega zbora je tudi klerikalna. Strankarstvo je tako očitno, da nima dr. Lampe v vsem svojem slovarju dovolj lepih besed, ki bi ga mogle zakriti. Ravno tako lahko bi bil deželni zbor dovolil »Slovenski Ljudski Stranki« pol miliona za agitacijo pri ljubljanskih občinskih volitvah.
Seveda — klerikalci hočejo naknadno dati »Zadružni Zvezi« oficielen značaj. V tem pa tiči druga hinavščina. Preveč se delajo gospodje v deželnem dvorcu naivne, ko vabijo vse zadruge na Kranjskem, naj pristopijo »Zadružni Zvezi«. Sami vedo prav dobro, da je to nemogoče iz stoterih vzrokov. Ta protežirana zveza ima tako očiten klerikalen pečat, da bi morale neklerikalne zadruge priti ob pamet, če bi se ji hotele vdinjati; zakaj dokler imajo zdrav razum, vedo, da bi s tem le služile klerikalni stranki in njeni politiki A če bi bilo mogoče — kar je v sedanjih razmerah .popolnoma izključeno — da bi »Zadružna zveza« postala politično povsem nevtralna, bi bilo še vedno nemogoče združiti pod njeno streho vse zadruge. Zakaj med »zadrugo« in »zadrugo« je razlika, dokler se lahko ustanavljajo zadruge na pristni kapitalistični podlagi in z očitnim iz-koriščevalnim namenom. Dr. Lampe pač ni tak otrok, da bi ne razumel, kako se loči konsumno društvo, ki ima svojim članom dobavljati dobro in ceneno blago, od njegovih mlekarskih zadrug, ki hočejo konsumen-tom podraževati mleko. In kakšna je razlika med delavsko produktivno zadrugo, ki ima
je najmlajša sestrična Angela zbolela. Pisali so po me z Dunaja in jaz sem seveda takoj šla dol in sem ji stregla. Ko je umrla, hotela sem vzeti oiroke k sebi, ali on ni hotel. Morala sem pustiti obe pri eni sestričen na Dunaji. Sedem tednov sem stregla Angeli, sedem tednov sem pestovala oba otroka, mlajše je spalo po noči poleg mene. Kukala sem ji mleko, ujčkala jo, umivala in previjala.
In ko sem prišla domov, mi je bilo neizrečeno težko in žalostno. Pisala sem se-strični, naj govori za me pri njem, da bi dal deklici k meni v rejo. Da ne bom vzela niti vinarja, samo da naj ju. Sestrična mi je pisala, naj pridem na Dunaj, da se bomo ust-meuo pogovorili. Peljala sem se dol takoj. Deklici sta se tako navadili na me, da sta jokali, ko me ni bilo, bolj kakor za materjo. Neko nedeljo zvečer sem se pripeljala dol na Dunaj. Sestrična me je čakala na kolodvoru. Doma sta sedela za mizo mož in Antonin, oče teh dveh deklic. Ko je bila večerja na mizi in ko so že vsi otroci spali, sem rekla jaz: »No, Antonin, saj ti je povedala Zdenka, po kaj sem prišla. Ti si vdovec, samec, kaj boš s punčkama? Daj obe meni. Rada ju imam, vzgojila ju bom lepo in vestno. Niti vinarja mi ne moraš plačati. Vse daš lahko v hranilnico, da bosta imeli za doto, ko bosta veliki.«
On je molčal, Zdenkin mož je molčal, samo Zdenka se je odkašljala, pogledala me in je rekla: »Veš kaj, Ana, to ni nič. Ne dopade se mi to, kar si si ti zmislila. Otroci
kapitalistov profit prihraniti delavcem, pa med zadrugo podjetnikov, ki hočejo delavce št tesneje ukleniti v svoj jarem.
Kako hinavska je ta najnovejša ljubezen klerikalcev do zadružništva, lahko uganejo ljubljanski mizarji. Na vse grlo so se lani drli klerikalci, ko je ta zadruga dobila neko delo in klerikalci so vlagali rekurze in ugovore, da bi zadrugi odjedli pošten zaslužek.
Ne, ne! Te katoliške deklamacije so sleparske, kakor da jih je izumil sam hudič. Stvar je enostavno ta, da smatrajo klerikalci deželo za svojo last, deželne zaklade za svoje strankarske ionde in da hočejo z deželnim denarjem pospeševati svojo nepošteno politiko. Kar jim prihaja pred oči, se jim zdi dober plen, kar morejo zbasati svoji stranki v bisago, to pobašejo. Kaj pride za njimi, kadar bo dežela opustošena in ljudstvo izse-sano, jim je toliko mar kolikor lanski sneg. Zdaj se razodeva, kaj pomeni zmaga kleri-kalizma za kranjsko deželo. Če bi bile roparske čete od vseh strani udrle vanjo, bi tudi ne moglo biti hujše.
Politični odsevi.
Avstrijska delegacija.
V sredo je imela avstrijska delegacija plenarno sejo, na kateri je razpravljala o poročilu odseka za zunanje zadeve oziroma o proračunu zunanjega ministrstva. Iz razprave je zanimiv govor delegata profesorja Masaryka, ki je najprej izrazil svoje obžalovanje, da so ravno letos v delegacijah toliko napadali Italijo. (To se tiče tudi našega dičnega Šu-steršiča, ki bi bil ves srečen, če bi avstrijska vojska marširala v Rim). Nadalje je govornik omenjal znani
Friedjungov proces ter je konstatiral, da so bili Vašičevi »dokumenti« le en del tistih falsifikatov, ki so bili napravljeni v Belgradu. Zagrebški proces se ne bi bil moge» uprizoriti brez znanja ministra za zunanje zadeve, ker je šlo za zunanjo državo. Kar je govornik doslej povedal o Forgachovih ponaredbah, je dobesedno resnično in Aehrenthalovi izgovori so prazni. Za falsifikacije svojih uradnikov je Forgach moral vedeti; saj je tudi sam občeval z Vašičem. Grof Aehrenthal se
naj ostanejo pri starših. Ampak jaz imam drugačen svet za vaji. Antonin je pošten človek, to veš. Siromak je zdaj tako sam brez žene. Rad ima svoji punčki, ali ne more ju imeti pri sebi. Za jesti nima nič poštenega, po gostilnah troši, ves brez redi. je. Ti imaš rada otroka, to je lepo, ali očeta jima nikar ne jemlji. To ni nič.«
Tako je govorila na dolgo in pogledala na svojega moža: »No, stari, zdaj ji ti reci svoje."
In njen mož mi je dejal: »Kaj bomo okolišali, Ana? Če imaš rada obe punčki, pa še njega vzemi. Najbolje bo, in ne bo ti sile.«
Jaz sem kar odrevenela. »Saj veste, da se ne mislim možiti,« sem rekla. »Ko ti se mislila možiti, bi se bila prej. Sploh je pa Antonin mlad človek, kaj bom ž njim.«
»Sest let sta narazen,« je dejala Zdenka. »Kaj pa je to? Nič ni to. Antonin je pameten človek, skrbi je imel zadosti in on bi ti bil prav hvaležen, če bi ga vzela.«
»To vem, da bi bil tak, da bi se ti nikdar ne kesala,« je rekel Antonin. »Samemu mi je težko, kakšne tuje ženske, s katsro ne vem, kakšna bi bila z otroci, ne bi rad jemal, tebe pa poznam, prav lahko bi te imel rad.«
»Tvoji punčki mi daj,« sem rekla. »Vse drugo so prazne besede. Na svoja stara leta se ne bom možila. Ze zaradi matere ne.«
»O,« je rekel on. »Mater vzameš lahko k sebi, če hočeš. Toliko bom že zaslužil, da bomo siti vsi.«
izogiblje glavnemu govornikovemu vprašanju to je: Ali je grof Aehrenthal al kdo njegovih uradnikov vedel o spletkarij ah v belgrajskem poslaništvu ali ne? Minister je dovolil, da je bil zapeljan ne le dr. Friedjung, ampak tudi sodišče. Koga kompromitira tako ravnanje? Govornik pozivlje delegacijo, naj natančno preišče stvar in dožene, če ima prav on ali Aehrenthal.
(Lahko stavimo, da avstrijska delegacija ne izpolni Masarykove zahteve in da ne bo preiskovala ničesar, ker večina dobro ve, da bi uspeh preiskave blamiral Aehrenthala in ker dična večina noče tega).
Grof Aehrenthal je po svoji navadi arogantno odgovarjal, ne da bi povedal kaj stvarnega. Kdor ni včeraj prišel na svet, mora razumeti to metodo. Do besede je prišel tudi socialni demokrat dr. Soukup. Protestiral je, da so najvažnejše odločbe o zunanji politiki odvzete parlamentu in izročene malemu konventiklu, ki se imenuje delegacije. Mornariški poveljnik s svoio samovoljo bi ne bil v avstrijskem parlamentu niti trenotek mogoč. Govornik ostro kritizira ogrski parlament in ogrsko delegacijo. Ta parlament je sramota za ustavno Evropo. Njegov temelj je nasilje nad človekom in zločinstvo zoper narode. — Avstro-ogrska monarhija ni spoznala svoje nalogo v Evropi. Popolnoma zgrešena je naša gospodarska politika, zlasti na Balkanu. — Govornik polemizira z grofom Aehrenthalom in utemeljuje svoj predlog, da naj se
odpravi poslaništvo pri Vatikanu. Cerkvena država je že pred pol stoletja izgubila svoj obstanek, papež ni več vladar ampak privatna oseba. Avstrija pa je mednarodna država in nezmiselno je, da ima posebno zastopstvo pri privatni osebi.
Vsled pozne ure je govornik prekinil svoj govor, da ga nadaljuje na prihodnji seji. Poprej pa ga je še velelojalni predsednik dr. Baernreither pozval na red zaradi nedopustnih izrazov o ogrskem parlamentu, vladarski hiši in papežu.
V četrtek je sodrug dr. Soukup nadaljeval svoj govor. Kar se tiče
razoroženja, je naglašal, da zadeva to vprašanje najbolj Avstrijo ne le zaradi njenega geografičnega
»O, nikar se ne boj 1 Sama veš, da se marsikatera mlada skrije pred teboj.«
Mene so ti pogovori že ujezili. »Možila se ne bom, pa konec,? sem rekla. — »Punčki mi daj, da ju vzamem s seboj na Češko, ti se pa oženi s kakšno mlado, ki bo tebi vrstna.«
»Punčk pa ne dam,« je dejal. »Če že žene nimam, naj mi bosta vsaj otroka blizu. Ampak rad bi pa le, da se premisliš,« to je dejal in odšel proč.
Mene je ujezilo vse skupaj in drugi dan sem se vrnila na Češko na veliko jezo sestrične Zdenke.
Nič si nismo pisali dva ali tri mesece. Potem sem dobila nekoč brzojavko od se-stričnega moža, da naj takoj pridem na Dunaj.
Se tisti večer sem šla. Sestrična je padla po stopnicah in porodila je pred časom mrtvega otroka. V hiši je bilo vse narobe. Zdenka je imela tri svvje otroke in še te dve punčki od Antonina. V jeseni je bilo to. Doma ni bilo dela, in lahko sem ostala dlje pri sestrični. Ves mesec je ležala bolna. Ali še v postelji ji ni dalo miru : »Tukaj ostani, Antonina vzemi. Boš imela vsaj kakšen cilj. Boš vsaj vedela, zakaj živiš. Seveda zdaj, dokler so še mati na svetu, ti je še lepo, ali ko oni umrjejo, ne boš imela nobene žive duše. Pusto življenje bo to, boš videla « Tako je govorila vsak dan. In te dve punčki ste mi bili tudi čedalje bolj všeč. Sama nisem vedela, kaj naj počnem. Ko je Zdenka vstala, f<— se dala pregovoriti in pred adventom so me dali na oklice. Vse mi je prigovarjalo
položaja in z ozirom na njeno notranjo politiko, ampak tudi in posebno iz finančnih razlogov. Govornik ne veruje v konflikt z Italijo. Končno ostro kritizira avstrijsko zunanjo politiko in protestira proti vojaškim izdatkom.
Tudi sodrug
dr. Ellenbogen je v četrtek prišel do besede. Razpravljal je o trgovinsko političnih vprašanjih in naglašal, da potrebujemo dobrih in prijateljskih odno-šajev z balkanskimi državami. Tudi z drugimi državami bo treba mirnega sporazuma o balkanskih vprašanjih. Govornik vprašuje ministra, kaj bo storil s svojimi konzuli, da ne bo imela država škode od svoje politike. Ce se je večkrat govorilo o napetosti z Italijo, je glavni vzrok iskati v
kapitalistični konkurenci. Italijanska industrija se je v zadnjih desetletjih močno razvila, pa išče trgov za svoje izdelke na Balkanu. Da se ne razvijejo pravi prijateljski odnošaji z Italijo, je kriva mala fevdalno klerikalna klika, ki še vedno koketira z zastarelo idejo, da se obnovi papeževa svetovna vlada. Bilo bi blazno misliti, da bo italijanski narod žrtvoval svojo samostalnost takemu fantomu. —fGovornik zaupa volji ljudstva. Kakor je v aneksijski krizi znala preprečiti vojno, tako bo zmagovala tudi v bodoče.
Nadalje omenja govornik justične razmere na Ruskem in opisuje, kako bestialno trpinčijo jetnike. Zoper ta ruski carizem se bo morala ustanoviti zveza vseh poštenih ljudi. — Končno opozarja na kugo v Aziji in naglaša, da je vsled prežalostnih zdravstvenih razmer v Rusiji nevarnost, da se zanese kuga tudi v Evropo, če se ne napravijo pravočasno koraki.
Gosposka zbornica na Angleškem.
V kratkem času se razvije na Angleškem parlamentaren boj, ki bo zanimiv za vse ustavne države. Ministrski predsednik Asquith je poslanski zbornici zopet predložil načrt zakona, ki ima radikalno omejiti pravice gosposke zbornice. Zaradi te globoko segajoče reforme je bil že dvakrat razpuščen državni zbor; pri vsakih volitvah je vlada dobila tisto večino, ki je potrebna, da se izvede omenjena reforma in dežela je s tem ponovno izrekla, da odobrava omejitev pravic gosposke zbornice, ki so pravzaprav ari-stokratične predpravice, nezdružljive z načeli demokratizma in sedanjega časa.
Zakonski načrt, ki ga Asquith predlaga, je natančno enak tistemu, ki ga je bila vlada objavila pred devetimi meseci, a ga takrat ni bila več formalno predložila poslanski zbornici, ker je zaradi smrti kralja Edvarda nastopilo parlamentarno premirje.
Načrt določa sledeče:
Zakoni, ki se tičejo denarja, se po sprejetju v poslanski zbornici pač predlagajo gosposki zbornici; ta pa nima pravice, da bi jih zavračala, ampak mora vsak tak zakon sprejeti tekom enega meseca. Če se to ne zgodi, tedaj se zakon brez obzira na gosposko zbornico predloži kralju na sankcijo. O tem, kateri zakon se ima smatrati za denarnega, odloča predsednik poslanske zbui-nice, čegar pravice se s tem znatno razširijo.
O vseh drugih zakonih, ki niso finančnega značaja, sklepata obe zbornici. Toda če odkloni gosposka zbornica zakon, ki ga je poslanska zbornica v treh zasedanjih sprejela, tedaj se brez obzira na gosposko zbornico tudi tak zakon lahko predloži kralju na sankcijo, ako je med prvim in tretjim sprejetjem pretekla doba dveh let.
Se mati so prišli z doma za par dni, hvalili so Antonina in silili vame, naj ga vzamem. Meni je bilo čudno, da bi se možila, ko nikdar nisem mislila na to. Ali punčki sta me že klicali za mamo, ne bi ju mogla zopet pustiti za nič.
Tako je prišel tisti večer pred poroko. In naenkrat se mi je strašno stožilo. Ne, jaz nisem mogla misliti na peroko in na možitev I Jokala sem in kar po noči sem hotela odpotovati domov na Češko. Ali sestrična se je jezila, naj ostanem vsaj do drugega jutra in potem naj delam, kar hočem, ko sem tako svojeglava. Drugo jutro pa je prišel Antonin s fijakerjem. Sestrična in njen mož sta me posadila notri in vsak na eno stran sta se vsedla in mi prigovarjala, naj bom vendar pametna in naj ne delam zdaj v zadnjem hipu zmešnjave. Antonin je šel s svojim prijateljem, ki je bil za pričo, v drugi fijaker. Tako smo prišli pred cerkev. Sestrična in njen mož sta me peljala pred oltar, Antonin je stopil poleg mene in prej, ko sem vedela kako in kaj, sem bila poročena. Strašno jezna in vsa zmešana sem bila tisti dan. Zal mi je bilo, sama nisem vedela, ali sem storila prav	. Sestrična se je smejala in zvečer so n»., vsi peljali v Antoninovo stanovanje. Dali so mi obe punčki v naročje, potisnili me z Antoninom v voz in konec je bilo.
V reformi, ki jo predlaga Asquith, tiči na vsak način kos demokratizma. Umevno je, da so se je konservativci branili z zobmi in z nohti. Zakaj gosposka zbornica izgubi z njo ves svoj zgodovinski pomen. Če bo med poslanci dovolj čvrste volje, bodo lordi lahko še zavlačili posamezne zakone, preprečiti ne bodo mogli nobenega več proti volji poslanske zbornice. V obrazložitvi pa je povedal Asquith še nekoliko več. Reformirati namerava tudi gosposko zbornico samo in sicer tako, da ne bo več sestavljena na podlagi dedičnosti, ampak da se bodo njeni člani volili.
Zaradi te reforme pa so nekoliko manj navdušeni radikalni elementi, ki pričakujejo, da se gosposka zbornica sploh odpravi, pa mislijo, da bi demokratiziranje oviralo ta namen. Na drugi strani pa tudi ni izključeno, da bi izvoljena gosposka zbornica sama izrekla svojo nepotrebnost poleg izvoljene poslanske zbornice.
Drugo je vprašanje, kakšno taktiko izbere gosposka zbornica sama in konservativci v poslanski zbornici. Da bi se še zdaj hotela resno upreti nameravani reformi, ni zelo verjetno. Zakaj dvakratne volitve so prejasno dokazale, da je ljudstvo ne mara podpirati. Povrh pa ima vlada še zadnje orožje v tem, da lahko imenuje toliko svojih pristašev v gosposko zbornico, da dobi tam potrebno večino. Asquith upa, da bo do aprila vsa zadeva definitivno rešena.
Boj, ki se razvije, ne bo zanimal samo Angležev, ampak resne političarje vsega sveta. Z ozirom na značaj naša gosposke zbornice pa bo še posebno zanimiv za Avstrijo.
Rusija in Kitajsko.
Zelo razburljive vesti iz vzhodne Azije so te dni vznemirjale svet. Rusija je poslala kitajski vladi izredno ostro noto, v kateri ji je očitala, da je Kitajska dosledno kršila določbe pekinške pogodbe iz leta 1881. ob mongolski meji. Zahtevala je odgovor in garancijo, da bo kitajska vlada zanaprej strogo spoštovala ruske trgovinske in konzularne pravice in je nazadnje tudi žugala.
Ta diplomatični napad je prišel precej nepričakovano, a povzročil je takoj vsakovrstne kombinacije, iz katerih so se izlegle grozeče vesti. Brzojav je poročal, da je kitajska vlada odklonila odgovor na rusko noto, da so ruske čete udrle z ene strani na Kitajsko, angleške pa z druge strani in da se je Japonska dogovorila z Rusijo, da si tudi prilasti kos Mandžurije. Bilo je že tako, kakor da se ima kitajska država razdeliti kakor nekdaj poljska. Na srečo je že popoldne prišel preklic vseh teh vesti, drugi dan pa poročilo, da je kitajska vlada odgovorila dostojno, a mirno. Rusija je vzela odgovor na znanje in zdaj se bodo v Peterburgu vodila pogajanja. Tu se bo pokazalo, če je Rusiji le na tem ležeče, da učvrsti svoje dosedanje pravice, ali če hoče doseči še kaj novih.
Zanimiv je predmet prepira zaradi tega, ker zemljišče, za katero gre, po pravici ni ne rusko, ne kitajsko, temveč mongolsko. Toda kitajska vlada se že davno trudi, da bi dobila to zemljo popolnoma v svojo oblast, Rusija pa je tudi ne pušča izpred oči. Mongolija sicer ni rodovitna, zakaj velik del pokriva puščava Gobi, toda strategično je važna.
Rusko časopisje piše v zelo mirnem tonu. Tudi zunanje države nič ne kurijo Rusije. Anglija je takoj dala znamenje, da nič ne želi kakšne vojne svoje prijateljice Rusije. Tudi Francozi niso skrivali svoje nezadovoljnosti, da išče zaveznik pustolovščin v Aziji. In tako je precej verjetno, da za sedaj ne bodo pokale puške. Pogajanje v Peterburgu bo najbrž nekoliko težavno, vendar je pričakovati, da se doseže nekakšen sporazum.
S tem pa seveda še ni nič povedano za bodočnost. Rusija, kateri so Japonci na daljnem vzhodu napravili jez, obrača oči boljin-bolj na Kitajsko. Japonsko je dobilo izza zmage nad Rusijo velikanski apetit in smatra Kitajsko že davno za pripravna tla svojega razširjanja. In tako bo razvoj v vzhodni Aziji odvisen od faktorjev, ki se danes še ne dajo preceniti. Izprememba absolutistične Kitajske v ustavno državo bo pri tem igrala važno vlogo. Na vsak način bo treba zasledovati ta razvoj.
*	Državni zbor ima polno sejo dne 6. ali 8. marca. Na dnevnem redu je predvsem reforma društvenega zakona, v kateri gre posebno zato, da se političnim društvom dovoli doslej prepovedano medsebojno združevanje in da morejo žene postati članice političnih društev. Potem pride na vrsto osem agrarnih resolucij. Zbornica bo imela le malo sej, da dobi proračunski odsek dovolj časa za posvetovanje. Vlada bi rada imela proračun že v zbornici do 31. marca pod streho in še pred veliko nočjo bi rada dobila tudi rekrute.
*	Liberalni učni minister grof Stiirgkh
odpira klerikalcem vse duri na stežaj. Z njim so resnično lah ko bolj zadovoljni, kakor če ki imeli učnega ministra iz svojih vrst. Kako
je pred kratkim nastopil zoper poljske dijake, ki so se branili Zimmermannove neopravičene »krščanske sociologije«, smo povedali. Zdaj prihaja vest, da je briksenski nadškof ukazal, da se morajo učenci javnih šol ob nedeljah in praznikih udeleževati ne le dopoldne maše, ampak tudi popoldnev-nega cerkvenega opravila. Ali da se morejo klerikalci tako nesramno rogati zakonu, je vendar v prvi vrsti pripisati liberalni nežna-čajnosti. Ne sme se pozabiti, da klerikalci v državnem zboru nimajo večine. Ampak liberalizem je v Avstriji brez razlike narodnosti podoben vlačugi in zato klerikalci lahko uganjajo, kar hočejo.
*	Slučajno se je sprožila puška v volilnem gibanju na Ogrskem, kakor sploh ob takih prilikah ogrske puške »slučajno« pokajo. In ker so v deželi vedno kakšne dopolnilne volitve, je to pokanje trajno. Da zadenejo žandarske kroglje enkrat Slovake, drugič Rumune, tretjič Srbe, je pripisati samo ogrski »izravnujoči pravici«. Za izpre-membe je pa zdaj enkrat doletelo Madžare. V fehergyarmatskem okraju imajo dopolnilno volitev. Ko je imel košutovski kandidat Bela Tarmy v občini Matold svoj programni govor, je prišlo do obligatnega tepaža. Žan-darji so seveda hoteli »napraviti mir«. Naenkrat je počil strel; »slučajno« se je sprožila puška nekega žandarja in kmet Štefan Magyary je bil zadet v bedro. Ljudstvo, ki ni takoj ugenilo, da je bil to le slučaj, je bilo vznemirjeno, in »zato« so se žandarji morali braniti z bajoneti. Pri tem so bili ranjeni kmetje Ljudevit, Štefan in Karol Ma-darassy in Ljudevit Magyary. Zakaj vse mora biti odgovoren ubogi slučaj 1
*	S Portugalskega prihajajo zopet vesti o agitaciji in gibanju monarhistov. Kadar pripovedujejo, da ljudstvo simpatizira z njimi, je treba veliko previdnosti. Take vesti se neprenehoma ponavljajo, odkar je razglašena republika. Ampak ponajveč je želja mati teh telegrafi ranih vesti.
*	Resni položaj v Arabiji izpričuje dejstvo, da pošilja Turčija še vedno nove čete v velikem številu tja. Uradno poročajo, da je turško vojaštvo doseglo nekaj uspehov zoper vstaše. Te vesti pa večinoma še niso potrjene.
*	Vstaja v Mehiki še nikakor ni končana. Sodeč po poročilih amerikanskih listov, se vstašem bolje godi kakor vladi. Nekatere vladne čete so se zopet pridružile vstašem.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
Slovensko vseučilišče
je bilo tisto geslo, s katerim so klerikalci štiri leta slepili slovensko ljudstvo. Liberalci so jim pri tem po svoji stari nerodni navadi pomagali, kolikor so le mogli. In konec te »velike akcije«, ki je vsa leta odvračala pozornost ljudstva od najvažnejših gospodarskih vprašanj, je strahovit fiasko, polom brez primere. V državnem zboru je bila vsa politika navidezno podrejena »boju« za slovensko vseučilišče. Kadarkoli je Bienerth koga potreboval, da bi mu pomagal poslati državni zbor domov; kadarkoli se je parlament imel polotiti dela za ljudske zahteve; kadarkoli je bila vlada v resnejši zadregi — je nastopil Susteršič z »obstrukcijo« zaradi »slovenskega vseučilišča«. Neodkritosrčnost je bila tej politiki zapisana na čelu. In socialni demokratje so to neštetokrat povedali. Plačilo, ki so ga imeli za svojo odkritosrčnost, je bilo to, da so jih »rodoljubi« razglašali za izdajalce in sovražnike naroda. Naenkrat se je letos v državnem zboru raz-odela hinavščina. Šusteršičeva garda je glasovala za Bienerthov računski provizorij, za Schonaichove vojaške zahteve, razpela je jadra, da odplava v vladno luko in naravno je bilo, da je opustila tudi obstrukcijo zoper italijansko fakulteto. To dejstvo samo na sebi bi seveda ne bilo nič hudega. Zanimivo bi bilo le v tem oziru, ker tiči v njem priznanje, da je bila obstrukcija dveh let hinavska. Kljub temu bi Slovenci še vedno lahko vodili boj za slovenske vseučiliške zahteve in sicer na zdravejši podlagi. Toda sedaj se mora omajati tudi ta vera. V kranjskem deželnem zboru so klerikalci izročili ves deželni vseučiliški zaklad svoji »Zadružni zvezi« in to ne pomeni nič več in nič manj, kakor da so slovensko vseučilišče obesili na klin.
Čemu je torej bil ves dolgoletni boj i Čemu vse tiste »briljantne šahovske poteze«, ki jih je »Slovenec« proslavljal kot modrost vseh modrosti? Čemu večno razburjanje ljudstva za »vseučilišče« ? Ali more biti v celi deželi le en človek, ki bi verjel, da so prišli klerikalci v vseučiliškem vprašanju do drugega spoznanja ? Kdor zna šteti do deset, mora spoznati, da jim je bilo slovensko vseučilišče od vsega začetka Hekuba, dobro le za to, da so ob njem razvnemali narodove strasti, da je ljudstvo pozabilo na druge, nujnejše potrebe in zahteve ter da se
je nad lopovščinami klerikalne politike razgrnila megla.
Izročitev vseučiliškega zaklada ^Zadružni zvezi« imenujejo klerikalci »posojilo«. — Besede se lahko izgovarjajo in papir, ki se pišejo nanj, je potrpežljiv. — Ali vsako dete razume, da je to posojilo v resnici darilo in da je zaklad kratkomalo izgubljen za tisti namen, za katerega se je nabiral. Še lepše bi bilo, ako bi klerikalna večina sklenila, da se ima tudi nadalje nabirati in da se ima ves nabrani denar vsako leto izročiti »Zadružni zvezi«. Bilo bi pač nespametno zahtevati, da naj denar vseučiliškega zaklada mrtev leži. Ne bi se moglo niti ugovarjati, če bi se res porabil. Ali porabiti bi se smel pač le v tisti namen, posredno ali neposredno, za katerega je bil nabran. Če bi bili n. pr. za docenture resnično sposobni ljudje dobivali iz njega štipendije, da bi se mogli spopolniti za visokošolski učiteljski poklic, bi bilo popolnoma v redu. Toda kaj takega ni prišlo klerikalcem niti na misel. Najbolj opravičene prošnje v tej smeri so odbijali in v svoji sveti hinav-ščini so to utemeljevali, češ, da se ta denar ne sme odtegniti svojemu »pravemu« namenu.
In zdaj ?! — Zdaj je pri hudiču denar in namen. Še na žalostnejši način nego smo mislili, se uresničuje, kar smo prerokovali. Ali tisti, ki so opozarjali na švindl, so bili socialisti, rdečkarji, brezdomovinči I Kdo bi se zmenil za krokanje takih »internacional-cev« 1 Zdaj imajo vendar rdečkarji prav. A tega bi ne bilo treba, če bi bile zapeljane množice pred leti poslušale na naše besede pa mislile s svojo glavo, namesto da so »mislile« z možgani ljudskih sleparjev. Kdo ve, če se bodo ob tem bridkem nauku kaj naučile ?
—	Potrjen deželnozborski sklep. Cesar je potrdil sledeči dne 29. januarja 1910 v kranjskem deželnem zboru sprejeti sklep: 1. Deželnemu stolnemu mestu Ljubljana se dovoli najetje posojila v znesku 1,803.200 K in sicer: 1. Za kanalizacijo, t. j. za napravo dveh nabiralnikov in potrebnih kanalov 500.000 kron. 2. Za napravo in popravo mostov ter za napravo ceste, ki ima vezati Karlovsko cesto čez nov most s podaljšano Opekarsko cesto, 200.000 K. 3. Za stavbo državne obrtne šole 1,000.000 K. 4. Za podvoz pod Martinovo cesto 103.200 K. — To posojilo se sme obrestovati največ s 4^2 odstotki in se mora amortizirati v 50 letih.
—	Konferenca zaupnikov socialno-de-mokratičnih organizacij, ki se je vršila v četrtek v restavraciji »International«, je razpravljala o ljubljanskih občinskih volitvah in se je sprejel detajlni načrt za nadaljna volilna in agitacijska dela. K drugi točki dnevnega reda, o poročilu glede ustanovitve strankinega dnevnika, se je vnela živahna razprava. Vsi navzoči zaupniki so navdušeno pozdravili misel, da si slovensko delavstvo končno ustvari tisto orožje, brez katerega v svojih vsakdanjih bojih ne more izhajati. V svojih situacijskih poročilih so naglašali, da je zanimanje za dnevnik med ljubljanskim in okoliškim delavstvom veliko in da je razpoloženje za ustanovitev jako ugodno. Konferenca je sprožila precej konkretnih nasvetov in sprejela sledečo resolucijo: »Dne 23. februarja v gostilni »International« zborujoča konferenca zaupnikov socialno demokratičnih organizacij v Ljubljani in okolici iskreno pozdravlja idejo ustanovitve strankinega dnevnika ter izreka željo, da izvrševalni odbor stranke vzame zadevno akcijo resno v roke ter izda primerna navodila, ki so potrebna, da dobi slovensko delavstvo v doglednem času dnevno izhajajoč list. Konferenca z veseljem konstatira, da je krog strankinih pristašev v zadnjem času močno narasel in da so se strankarske organizacije tako po številu, kakor notranje učvrstile, konstatira pa zajedno tudi potrebo dnevno izhajajočega lista, ki bi agitacijsko in organizacijsko delo olajšal in ustrezal vsem naraščajočim potrebam stranke. Vsi zaupniki se obenem zavezujejo, da bodo storili vse, kar je potrebno za solidno gmotno podlago lista, da bodo zbujali zanimanje za dnevnik med svojimi tovariši in apelirali na ponos pristašev, ki terja, da postane vsakdo naročnik strankinega glasila.«
—	Klerikalni ton v kranjskem deželnem zboru je postal tak, kakor da se je v zadnjem delu deželnega dvorca otvori'a žga-njarska beznica. Odkar so tam klerikalci absolutni gospodarji, je izginila vsa dostojnost in barabska sirovost slavi prave orgije. Brez vsakega pametnega razloga je na zadnji seji dr. Susteršič začel napadati odsotnega profesorja Reisnerja in ne glede na prostor, ne glede na odsotnost napadenega, je rabil izraze, katerih bi se moral sramovati, če bi bil le navaden advokat, ne pa poslanec in vodja stranke. Imenoval je človeka, ki mu osebno ni storil nič žalega, »lump« in »tat«. In slavna klerikalna četa mu je sekundirala in po dvorani se je razlegalo »lump« in »tat«. Zakaj? Zato ker zahaja profesor Reis-ner na liberalne shode in ker tam — kar
iiÄiyil H.^
t J mj -—-
Briljan+i pa:ri.L^kr~c'e'niJ
je umevno — ne povzdiguje klerikalne stranke v nebesa. Profesor Reisner ni socialist; na političnem polju smo si odločni nasprotniki. Ali nasprotnik gor, nasprotnik dol — zato ker človek politično deluje, še ni izgubil pravice do osebnega spoštovanja. V teh klerikalnih manirah ni resnično nič »radikalizma«, ampak navadno barabstvo in če se posameznik, ki je na ta način napaden, morda lahko tolaži — to je stvar temperamenta — se mora vsa javnost sramovati, da so take reči mogoče tam, kjer bi se imelo pričakovati največ dostojnosti. Po tem nekvalificiranem napadu se pa tudi lahko sodi, kako vzgajajo klerikalci tam, kjer imajo kaj vzgajati. In priznati se mora, da je klerikalizem postal nevaren vsemu narodu tudi v tem oziru, da ubija vsak človeški čut in vsako oliko, ki je najbolj potrebna malemu narodu, bojujočemu se za to, da doseže svoj prostorček v kulturnem svetu.
—	Reklamacijska doba za ljubljanske občinske volitve je v soboto, 18. t. m. minila, vložilo se je od štirih strank čez 1000 reklamacij in zdaj bo treba počakati na njih rešitev. Potem še le, ko bodo volilni imeniki defitivno urejeni, je pričakovati, da se razpiše dan volitev. Za sedaj se raznašajo o njem vsakovrstni glasovi. Mogoče, da vedo klerikalci, ki imajo najboljše zveze z dežel-novladno palačo, kaj natančnejšega o tem. Volilci pa morajo potrpeti. Imamo vsaj malo posebnost. Volitev, ki bi se tako dolgo za-vlačile, še ni imela Ljubljana. Torej vendar nekaj novega.
—	Volilni boj v Ljubljani se zelo živahno razvija — po liberalnih in klerikalnih časopisih. Kdor bi mislil, da je med volilci tudi tako razburjenje kakor v »Slovencu« in »Slovenskem Narodu», bi se prav korenito zmotil. Postala je zdaj navada, da se pišejo v meščanskih listih na kilometre dolga poročila o shodih, katerih se udeležuje po 15 do 20 ljudi. Tako poročilo se razdeli v poglavja, da izgleda bolj imenitno, govori se objavljajo dobesedno, kakor da gre za svetovne akcije, a ker liberalni in klerikalni Ci-ceroni nazadnje vendar v enomer ponavljajo enako pesem, imajo njih čitatelji izredni užitek, da po dvakrat na teden, ali do desetkrat na mesec lahko čitajo enake fraze. V splošnem pa je za Ljubljančane doslej pred-pust še važnejši od volitev, zlasti sedaj, ko se približuje koncu. Saj ni treba, da bi bila Ljubljana posebno ponosna na to, a tako je. Treba bo že še nekaj časa in še bridkejših izkušenj, da postane ljubljansko prebivalstvo politično, to se pravi, da poseže nekoliko bolj globoko v nagibne sile političnih dogodkov in dejanj.
—	Okrog delavcev se sedaj pridno sučejo klerikalni in liberalni agitatorji in oboji jim obljubujejo hribe in doline, če glasujejo pri občinskih volitvah zm;r. Pri zavednih delavcih bi si ta trud khku prihranili, ker je jalov. Stališče delavcev pri teh volitvah ne more biti nič druzega kakor samostalr.ost. Zakaj delavci ne morejo pričakovati ne od liberalcev ne od klerikalcev, da bodo postavljali delavske interese nad druge. Včasi so lepe besede in obljube kaj zalegle 5 danes ima delavstvo preveč izkušenj. Liberalci so v mestni občini, klerikalci pa v deželnem zboru pokazali, da so jim delavske koristi deveta briga. In to je tudi popolnoma naravno. Saj je že v evangeliju rečeno, da ne more nihče služiti bogu in hudiču. Če hočejo meščanske stranke pomagati vsakovrstnim izkoriščevalcem, tedaj ne morejo pomagati izkoriščanim delavcem. Kdor pa se hoče bojevati za delavce, mora imeti toliko poguma, da odkrito prizna svoje nasprotje do izkoriščevalcev. Tega ne morejo in ne smejo ne liberalci ne klerikalci. Torej je jasno, da delavcem ne ostane nič druzega, kakor da se postavijo na lastne noge: ter da nastopijo v volilnem boju kot delavci in kot nič druzega ne.
—	Kandidat za Studenec. Slavoj Šker-1 j u, voditelju takozvane narodno-socialne strančice se nekaj blede. Mož laže, da vlada v socialno-demokratični stranki prepir, kdo da bo v Ljubljani kandidiral na prvem mestu. Našim sodrugom je znano da doslej o kakih kandidaturah še govora ni bilo; ako pa on kljub temu raznaša neresnice, tedaj si ne moremo druzega misliti, kakor da mož sliši travo rasti. V svoji fliki napada tudi liberalnega deželnega poslanca gosp. Jos. Turka in mu očita razne lastnosti. Mar so zizibam-bulci že pozabili, da so bili ravno oni tisti, ki so dali po mestu nabiti lepake, na katerih so priporočali kandidaturo gosp. Turka? V teh žalostnih časih je prav resna potreba, da seže človek tupatam tudi po humoristič-nem listu, ki naj mu nekoliko razvedri živce in nategne usta na smeh. Včasih smo imeli »Brivca« in »Škrata«, zdaj nam je pa gosp.
>UTTN ERUrar'PrVa naJVečja domaČa Tov.miika-.var- " TJfi
——---exportna tvrdka ur,zlatnike stvena znarnka:
janaMestni trg. ¡n srebrnine. kastna tovarna ur V Švici.
S s ^
Skerlj poskrbel za nadomestilo, toda s tem razločkom, da njegov list ni prav nič zabaven, pač pa nenavadno bedast. V srednjem veku bi njegov urednik prav lahko našel službo dvornega norca. Če Škerlj pripoveduje, da bodo zizibambulci v III. razredu pohrustali liberalce, socialne demokrate in klerikalce, potem pač ni dvoma, da mož kandidira na Studenec. Danes še govoriti o zizibambulcih v Ljubljani, ko vendar vsak otrok ve, da nimajo niti toliko pristašev, da bi mogli postaviti kandidate v enem samem razredu, bi bilo naravnost smešno. O tem je tudi Škerlj sam prepričan, ker bi sicer ne bil pri tajništvu narodno-napredne stranke prosjačil za kompromis. Če je Škerl že pozabil, ga bomo mi spomnili, kaj je dr. Tavčar odgovoril, ko je zvedel za to njegovo brumno željo.
—	V Gruberjevem kanalu so zopet začeli delati, toda bolj na videz kakor zares. Kdaj bodo ta dela opravljena, tega menda ne vedo niti v nebesih. Podjetje pač razglaša, da bo poglobitev, izsušenje in be-toniranje gotovo do konca leta. Ali to pod jetje je že marsikaj pripovedovalo I Kako malo verjame samo sebi, je videti že po tem, da išče že zdaj izgovorov. Gotovo bo delo, če ne pride čez leto kakšna povodenj in če dobi dosti delavcev! Kar se tiče povodnji, bi se bilo treba zgovoriti s svetim Petrom in pa — s strokovnim znanjem. Izgovor zaradi delavcev je pa puhel. Teh dobi podjetje lahko več kakor jih potrebuje; ampak poiskati mora pač delavce, ne pa sužnjev. Zdaj ima tvrdka 100 delavcev, a potrebovala bi jih tisoč. Mi smo že davno opozarjali na to, da dela vedno z nezadostnim številom delavcev. Firma sama je res dolgo potrebovala za to spoznanje. Ali poklicanim faktorjem svetujemo, naj se nikar ne dajo preslepiti s tarnanjem, da ni delavcev, temveč naj pokažejo nekoliko več eneržije. Delavci se že dobe, toda plačati je treba delo, kakor se spodobi in napraviti je treba zanje človeške življenske razmere. Gruberjev kanal se ne regulira zato, da si tvrdka Czerczo-vviczka lahko polni žepe, ampak da se izvede izsušenje barja, Zato opozarjamo občino in deželni odbor, naj se ne dasta voditi za nos, ampak naj s primerno odločnostjo zahtevata, da izpolni tvrdka svoje dolžnosti. Prav posebno pa še opozarjamo obrtno nad-zorništvo, naj se briga, kako to podjetje ravna s svojimi deiavci. Dosedanje razmere se bile škandalozne. To je bilo kakor nekod v Mandžuriji, ne pa v srednji Evropi. A podjetje naj bo preverjeno, da tako ne pojde dalje.
—	Stavbinska sezona se v Ljubljani polagoma začenja, a doslej ne obljubuje nič posebnega. Pravijo da bo letos tisoč stav-binskih delavcev zadostovalo. O novih stavbah je prav malo slišati. V razvoju Ljubljane, o k' terem se nam je vsa leta pripovedovalo kakor o čudežih, se opaža prava stagnacija. Slaba stavbinska sezona je znamenje slabega gospodarskega gibanja sploh. Prebivalstvu se odpira prav žalostna perspektiva. S stanovanji smo v Ljubljani že davno na slabem. Pomanjkanje je zelo občutno in vsled tega so tako draga, da beži vse, kar le more, iz mesta. Ljubljana s svojimi 38.000 prebivalci dosega s stanovanjskimi cenami štirikrat in petkrat večja mesta. A prilika za zaslužek je v malem mestu manjša nego v velikem. A kdo se pri nas briga za to? Poklicana bi bila v prvi vrsti občina; toda ta se doslej nikdar ni ukvarjala s takimi skrbmi. Če se ne bodo volilci pri občinskih volitvah sami pobrigali, se pa tudi zanaprej ne bo nič iz-premenilo. Ljubljana se očividno nahaja v hudi krizi in samo dosledna gospodarska politika s socialnim značajem bi jo mogla brez prevelike škode izvesti iz nje.
~ Za obrtno sodišče v Ljubljani in za
vzklicno sodišče se imajo voliti prisedniki in namestniki iz skupine oseb, nameščenih v podjetjih, spada-jočih pod obrtni red, za opravljanje pretežno višjih trgovskih ali višjih netrgovskih opravil in njihovih delodajalcev. Deželna vlada je določila volitev za volilni razred nameščencev na nedeljo dne 19. marca 1911., za volilni razred podjetnikov pa na torek dne 21. marca. Kot volilni kraj se določa deželno stolno mesto Ljubljana. Vsi volilni upravičenci vsakega volilnega razreda tvorijo po eno samo volilno sekcijo. Ura pričetka in zaključka volitve ter volilni lokal se naznani najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Volitev vodi od obrtne oblasti določeni volilni komisar, ki odloča o identiteti volilcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljna pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede na število došlih volilcev, in se zaključi ob določeni uri. Voli se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Volilci oddajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo. Voliti se morejo le take osebe, ki imajo v volilni skupini aktivno volilno pravico. Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov. Če se pri prvi volitvi ne doseže absolutna večina, se odredi ožja volitev med
onimi osebami, ki so dobile največ glasov. Pri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamovana. Proti volilnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve vzmislu § 12. ministrske odredbe z dne 23. marca 1898. drž. zak. št. 56 ni dopustna pritožba.
Delavsko gibanje.
Pozor, strokovne organizacije! Zadnje mesece opažamo po naših krajih nekako živahno gibanje med klerikalci in liberalci, ki je očitno naperjeno proti delavskim organizacijam. Nekaj zgledov že imamo, kjer se podjetništva obnašajo naravnost impertinentno proti delavstvu, imamo pa tudi nekatera, posebno klerikalna društva in nekaj liberalnih intrigantov, ki skušajo sejati razpor med organizirano delavstvo. Proti takemu početju bo pričela naša zveza strokovnih društev sistematični boj, in opozorila delavstvo na to, naj se ne da begati raznim sleparjem in teroristom, čeprav so razne volitve pred durmi. Naša naloga je, da pospešujemo strogo solidarnost med delavstvom, In te naloge ne pozabimo.
Umetnost in književnost.
Ivan Cankar: ,,Volja in moč". Tak
je naslov najnovejši Cankarjevi knjigi, ki obsega tri povesti, namenjene problemu o ne-razmerju volje in moči. Izšla je v založništvu L. Schwentnerja. Cena broširani knjigi 2 K, elegantno vezani 3 K.
Schvventnerjev katalog slovenskih knjig za leto 1911, je pravkar izšel. V mali osmerki obsega 88 strani in bo dobro došel zlasti posameznikom in društvom, ki urejajo ali sestavljajo knjižnice. Katalog, v katerem tiči dober kos dela, je zelo pregledno sestavljen. To je knjiga, o kateri se res lahko pravi, da ustreza občutljivi potrebi. Cena 50 vin.
Mi boljšega
za takojšnjo napravo jako okusne goveje juhe, kakor
zvezda s
križcem.
i JEYE
kocke za govejo juho
po vin.
MAGGI-jeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi posebno sol in dišave:
Samo pristno z imenom NAGG! in varnost, znamko, zvezdo skrižcem.
Zahvala.
Ugledna »Krajevna skupina socialno-de-mokratične stranke« v Nabrežini je blagovolila nakloniti podpisani knjižnici 20 K daru. Izvršujoč prijetno dolžnost se tem potom istej iskreno zahvaljuje za odbor Javne ljudske knjižnice v Nabrež¡¡ni Anton Radovič 1. r. Ivan Radovič 1." r. t. č. predsednik.	t. č. blagajnik.
Nabrežina, dne ll. februarja 1911.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj
ubljana
Šelenburgova ulica št. 6
izvršuje
vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah.
Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan; Kdor vživa
Najboljši-želodčni liker!
Sladki in grenki
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana.
V.___
Postavno varovano.

VESELO POROČILO!
posebno onim, k; se čutijo onemogle in sjabotne.
Kri ! i" okusni zajtrk imajo
_1 tisti, ki ne pijejo dru-
MOČ ! Seg? nego dr. pl. _* Trnkoczya sladni
Zdravie! ča>' ki ga
__•> imenujemo
„Sla din". Nasladnoinre-dilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj V* kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstadterstrafie 30, Radetzkvplatz 4, Schonbrunnerstrafie 109. — Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Vlekami Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.
KaHirei" sf Kneippo ira sladna kava
služi zaradi svojih nedosežnili vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava dru« žinska kava! Po ceni in zdrava.
lOzapovediJ
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bo!, blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
x viv vj.v vsfim' v.l.v
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani,
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Ceno posteljno perje!
T-TalfcoljSi češlri nakupni TT-ir.
Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2'80 K belega 4 K ; belega puhastega 5'10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6'40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje Ss!£St
lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3'50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17-80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
i VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA v PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke „Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE* ^rz^jEivinsro	B-A-ISTKIE -V LJTJBLj^isri.
SLAVIJA
Potniki v severno in južno Rmeriko
vozijo sedaj le po doimači avstrijski progi
Rvstro-Rmerikana
Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo^ brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni. S Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul 26,
----—__-J
Vabilo
Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev
reglstrovane zadruge z omejeno zavezo
kateri se vrši
dne 5. marca 1911 ob 2 uri pop. v salonu gostilne pri Baliji na Glincah.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora; 5. Volitev načelstva;
2.	Poročilo načelstva;	6. Volitev nadzorstva;
3.	Poročilo nadzorstva;	7. Prememba pravil;
4.	Odobritev letnega računa za leto 1910; 8. Slučajnosti.
OPOMNJA : Ako ne bi bil občni zbor sklepčen, se vrši in sklepa pol ure pozneje v istem prostoru z istim dnevnim redom ne oziraje se na število članov.
NADZORSTVO.
Produkt, zadruga ijublj. mizarjev
====== registrov;:na zadruga z omejeno zavezo =====
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kofizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna
-_dela._-
tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincab pri Ljubljani
Občno konsumno društvo v Zagorju,
vpisana zadruga, z omejenim poroštvom
vabi svoje člane na
redni občni sbor
ki bo
dne 26. februarja 1911 ob 2. popoldne v dvorani g. R, Mihelčiča v Zagorju.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	Poročilo računov za 1. 1910.
3.	Poročilo nadzorništva;
4.	Sklepanje o čistem dobitku;
5.	Volitev 3 uadzornikov, 1 namestnika in 3 članov v predstojništvo;
6.	Vprašanja in interpelacije.
Vstop je dovoljen samo članom.
Za nadzorništvo:
Josip Medvešček,	Ivan Wallend,
zapisnikar.
predsednik.