dan izTzeoofi oeddj in praznikov.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
/L*
Tbecmiy
m the United State* Issued every day" except Sundays and Hafidaya
'OH PIBARJTB: 4CS7 OOBTLAJTDT
*m*mrrn mm «>roii> ffl»> tftjitr*.:
op ' HID nr.,

(It* ►-«>*» little*
Mih* y«»r»
•noir lb ui <T 'inu«m» Of Mjk.rr-b
',EFO* 'Im-vH rtttr/ OOaTL 8NOt.
ire. 12. — ŠTEV. 12.
T-L'- YORK, friday, january 15, 1909.
PETEK. 15. PROSINCA, 1903.
VOLUME XVU
LETNIK XVTL
0	katastrofi v rovu
Lick Branch, Ya.
1	^	o
E8KAHJE vsled RAZSTRELBE ubitih premogARJEV le počasno napreduje.
Skrafma malomarnost pri rešilnih de-9k; orodja, za rešilna dela ni bilo.
I	—
hotka žrtev ni dobitl
Btaefeld, W. V a., 14. jan. Rešilna dela ▼ premogovem rovu Lick Branch v Virginiji, kjer se je pripetila rasstrelba plinov, ko so bili pre-mogarji na delu, še vedno le počasi napredujejo, dasiravno se je vse polno premogarjev iz sosednjih rovov prostovoljno javilo na delo.
Dasiravno je oni dan, ko se je pripetila katastrofa, odšlo v rov kakih 309 premoga rje v na delo, trdi vodstvo premogov« dražbe Se vedno, da jf bilo v rova a bi tih le kakih sto prsmogaijev. Kako pride vodstvo do te trditve, ne more nihče zapopasti. Takoavana čekovna tabla, na kterej eo visele znamke in številke vsakega delavea, ki je bil na delu, je bila vzled razstrelbe razdejana in številke so se zdrobile v drobne kosce. Vsled tega sedaj nihče ne ve, kteri j
Proti alkoholu. Newyofska postavodaja.
v	postavodaji države new york se v kratkem prične boj med liberalci in tem-
PERENČ-NTKT
V	velikih mestih nameravajo povišati
gostilniško licenco od $1200 na $2000.
"local option."
V Albany, N. Y., se sedaj ne govori v političnih krogih skoraj nič drnzega, nego o boju, kterega je pričakovati v postavodaji in kteri se bo vršil med takozvanimi protisalooni-sti ali temperenčniki in liberalnimi postavodajalci, ki se zavzemajo za osobno svobodo, kakor to določa ustava naše države, kakor tudi zveze. Da bi se pri nas že sedaj uvedla prohibicija, naravno ne more biti govora, kar priznavajo tudi najbolj fanatični pristaši vode, doseglo se pa bode to, da se bode povišal davek na saloone ali licence \ vseh mestih naše države. V imenu Anti-Saloon League bode senator Brcugh iz New Yorfea vložil takozvani Ix>cal Option Bill.
, ,	i i . V Assemblv bodo ta predlog naibrže
premogar je bil na delu. A sled tega [ .,.,..»,.. .
... j -	odobrili, kaiti člani pnstoinesra od-
s< mora raeunati s tem, da je število	,	«	•
žrtev mnogo večje, kakor priznava vodstvo premogovega rova, to tem bolj, ker so dosedaj prinesli iz rova 1 le jed nega samega premogarja. ki je , bil še živ. Ta premogar, imenom Cleve Bowers, je prišel po rokah in do izhoda, da se je tako ubra-
stka, kakor tudi predsednik tega od-' seka so zajedno tudi člani organiza-! eije proti saloonom. Ako bode predlo«- v obeh zborrieah potrjen, ga bo tudi guverner Hughes podpisal in tako postane predlog končno zakon. Governer namreč zakone, koje naziv-
nil strupenih plim,v. Pri razstrelbi 1Jamo ied"osta^ '^oezl Option", mu je zlomilo dve rebn in dobil je1 ne sroatra za P^bicrjopistično od-
probibieijonistično red bo, temveč za nekak zakon, ki te-i n:elji na principu domačega vlada- j
rokuje radovednih, je li Bowers ? nJa ali <<IIoIue Rule"> kar P<>^nja ki je pdSel še živ ' ^tonomijd vsake ob"ne' Vsaka ob"
tu^Ji druge poškodbe, vendar bode pa kljub temu okreval. Xa stotine žen in
jedini nesrečni iz rova.
Kako jaka je bila razstrelba, je
razvidno že iz tega. da je velik tram
vrglo daleč proč od rova. Les je po-	v
___, _ , . . . t v • o tem vprašanju tudi za velika me-
godil nekega lovca, ki se je slučajno . 1 J
__......	„ .	i sla in se vmesevale v zadeve mest,
mudil v bližini. Nesrečnik je na me-	.	'
čina naj namreč ima pravico reševati teka vprašanja tako, kakor sklenejo državljani dotične občine. Nesmisel jf pa. da bi male občine odločevale
jbležal mrtev.
kjer je treba osobno svobodo ravno tako čuvati, kakor na deželi. Tako in jednako mislijo governer in tudi ostali republikanski politiki. Na ta način so to vprašanje rešili tudi v državi Massachusetts, in sicer po-\ oljno.
Governer Hughes se pa poleg tega j zavzema za povišanje gostilniškega
_o__i davka v velikih mestih od $1200 na
$2000 na leto. To se bode najbrže Deklicam je dovoljeno sedeti na ko-1,(11 ugodilo, kajti naši politiki po-1
Od \ raznih Branch strelba najpoti del;j, v zakasn
i so odposlali danes vagon potrebščin k rovu Lick kajti ko se je pripetila raz-rešilno možtvo ni imelo niti bnejŠega orodja za rešilna led česar so se slednja tako
j trebujejo vedno obilo denarja. Ker | j se pa v kratkem vrše v New Yorku ! Cleveland, Ohio, 14. jan. V otro- ( in drugih mestih municipalne volit
lenih ljubčekov.
ve, je mogoče, da bodo rešitev tega predloga odložili za drugo leto. Lastniki pivovarn so se izjavili v prid Local Option, kajti ako se ta uvede tudi v velikih mestih naše države, potem je prohibicija v mestih za vedno izključena, kajti prebivalstvo velikih mest ne bode nikdar glasovalo
škem sodišču je sodnik Adams izdal -azsodbo — v zadevi, pri kterej se niso rabila imena —, vsled ktere za-more vsako dekle sedeti na kolenih svojega ljubčeka, ne da bi se jej bilo bati, da bi prišla v nasprotstvo z zakoni.
Nek oče je namreč zahteval, da se njeprova hči aretuje. Oče je pri sodi- prohibicijo. S tem bode boj proti šču pripovedoval: "Stara je 16 let. I alkoholu pri nas enkrat za vselej Y<Vraj po noči sem piišel po stop-' končan in omahljivim članom posta-riicah navzdol in sem jo našel, ko je vodaje ne bode treba več daiati de-sedela na kolenih nekega mladeniča, narja. Tudi bodo potem zginoli ea-Dejal sem jej, naj gre spati, dočim si, v kterih ima vsak saloonkeeper sem mladeniču ukazal, da takoj odi- j politično moč de domov. Potem ga je poljubila v slovo ia sicer pred mojimi očmi. Vsled tega zahtevam, da jo kaznujeta."
Sodnik mu je pa odgovoril, da ni zakona v republiki, po kterem bi za-mogel nastopiti proti deklici, kajti vsako dekle zamore ob poljubnem času sedeti na kolenih svojega izvoljenca.
dragi ljsdje, Id ropajo na drage nase jim radi tega. nit
Roparjeva izpoved.
Chicago, BI., 14. jan. Leo Adams j« včeraj pri policiji priznal, da je tekom časa izvršil šestdeset ropanj. Povedal je tudi, da je moral včasih ropati, ker je prišel naaj red, dasiravno je tedaj delal in služil. Ropal je običajno radi tega, ker ni dovolj sarin til, da bi si vas privoščil, kar je
veftsieI. kakor n to lahko privoščijo siL 0troci 80 bUi stari od 6 do 14 *	•	_ let- 0d v®« rodbine je ostala le'sta-
rejša hčerka Ida. Nedavno je Yorku umrla žena in od tedaj naprej je bil vedno žalosten in melanholičen.
Umrl, ker je prenehal kaditi cigarete
Hazleton, Pa, 14. jan. Tukaj je umrl 20 let stari Edward Lane in sicer jedino le radi tega, ker je na novega leta dan sklenil, da bode popolnoma opustil kadenje cigaret. Pokojnik je bil strasten kadilec cigaret, toda vsled vsestranskih pripro-semj je kadenje popolnoma opustiL Takoj prve dni, ko je ostavil cigarete, je postal skrajno nervozen, toda kljub temu se je zdržal kajenja. Sedaj je umri.
Rodbinska žaloigra.
Mankato, Minn., 14. jan. Delavec James York je prorezal vratove svojim štirim otrokom in se potem obe-
Prvi heps* z
razdejane Messine.
GIUSEPPE' CUTRONEO JE PRIŠEL S PARNIKOM RE D'IT A TJA V NEW YORK.
Pri katastrofi je zgubil ženo in troje otrok; njihova trupla ni več v i d e L
NJEGOVO PRIPOVEDOVANJE
Minolo sredo popoludne je dospel v našo luko italijanski potniški par-nik Re d'Italia in s tem parnikom je prišel v Nevfr York prvi begun iz razdejane Messine na Siciliji, mesar Giuseppe Cutroneo. Pred dobrima dvema tednoma je bil Cutroneo še premožen mesar v Messini, kjer je stanoval s svojo ženo in tremi otroci na Corsia Vittorio Emanuele. Toda seboj v Ameriko je prinesel le osemdeset centov in staro obleko, ktero mu je nekdo podaril v Paler-i&u. Namenjen je k svojim stavi šem, ki bivajo na Union St. Brooklyn Borough v New Yorku. Stariši so mu namreč sedaj najbližji, kajti njegova žena in otroci so pokopani pod razvalinami razdejane Messine, in oso-da mu ni dodelila niti, da bi videl trupla svojih dragih. O svojem doživljaju povodom potresa, je pripovedoval časniškim poročevalcem sledeče :
"Dne 28. doc. ob 4:30 zjutraj sem se napotil proti Melazzo Campagna, da nakupim živino. Ko sem se od svoje rodbine poslovil, sem šel peš proti 20 minut oddaljenem kolodvoru. Jedva sem pa prišel v vlak, ko se je pričel vagon nagibati na stran. Potem sem slišal,• gromenje, kakor da bi nekaj izredno težkega padlo na zemljo, in kmalo na to se je pričelo povsodi pojavljati pokanje lomečega se lesa. Stene vagona so se ■podrle in ko sem se zavedal, sem ležal krvav na tleh vagona. Ko sem opazil kri, sem hitro ostavil vagon in tam. kjer je stal preje kolodvor, sem videl le velik kup razvalin. Yse mesto je ležalo pred menoj v razvalinah. Moje prve misli ?o hitele, k mo-jej rodbini in naravno je, da sem skušal priti domov, da svojim porra-gam. Nikakor mi pa ni bilo mogoče fiajti smeri v kterej je stala preje moja hiša. kajti povsodi so bile razvaline v plamenu. Končno sem vendar skozi dim vgledal griček, pod kterim je stala moja hiša, ki je bila tretja od cerkve. Po težavah, ki so nepopisne sem prišel do podrte cerkve in takoj sem opazil, da je padel stolp na mojo hišo, pod ktere razvalinami so pokopani moji otroci in moja žena. Okrog mene so kričali in jokali odraščeni in otroci. Vsakdo je skušal pomagati, toda nihče ni vedel kaj naj počne. Jaz sem mislil le na svojce, in ker nisem imel nikake-ga orodja, sem pričel z rokami odnašati razvaline velikega stolpa. Končno sem obupalj in sem se podal u-sodi. Našel sem k sreči hlebec kruha, s kterim sem se nasitil.
"Italijanski vojaki in mornarji, ki so prišli pomagat, so vsled njihove konfuznosti več škodovali, kakor koristili; največ dobrega so storili ruski mornarji, kterih disciplina in energija je vse hvale vredna. Oni so mi z znamenji prigovarjali, naj jim sledim v luko, toda temu sem se upiral, kajti, ko so vsi moji mrtvi, in ko sem zgubil tudi premoženje, nimam na svetu itak ničesar več iskati. Vso noč sem prebil kraj razvalin moje hiše, in drugo jutro sem sledil ruskim mornarjem v luko, kjer so me poslali na parnik Regina Margheri-ta, s kterim sem odpotoval v Palermo zajedno z 250 drugimi beguni. Nek mož mi je tu podaril $38 in obleko, da sem zamogel potovati v Ameriko."
-o-
Ogenj v vojaške j akademiji
V vojaškej akademiji v Peekskill, N. Y., je nastal ogenj, ki se je izredno hitro razširjal. Ko je gorelo, je snežilo in poleg tega je vel mrzel severni veter, tako, da se bila gasilna dela zelo ovirana. Vm tem je bilo tako mrzlo, da je voda v ceveh zmrznila. Na pomot ao prihiteli gasilci iz Osseninga ia kmalo potem so požar omejili. &koda: $50,000.
Južne republike.
Anglija in Brazil.
ANGLEŠKA VLADA JE VLOŽILA PRI BRAZILSKEM POSLANIKU PROTEST RADI ŠTRAJ-KA.
Vslužbenci angleške železnice Great Western v Brazilu, so pričeli štrajkati.
V PRID KAPITALA.
London, 14. jan. Angleško mini-sterstvo inostranih ded je naprosilo tuk. brazilsko poslaništvo naj pojasni, čemu niso brazilske oblasti skrbele za varnost lastnine Great Western železnice v Brazilu, ki je last angleških kapitalistov in ktere delavci so pričeli štrajkatir Nadalje je zahtevala angleška vlada od brazilskega poslanika pojasnila, kako je bilo mogoče, da so si v službene! imenovane železnice prilastili vagone, in čemu brazilska vlada ni hotela Anglijo obvestiti o sovraštvu, koje vlada u Brazilu napram Angliji. Poleg tega je Anglija odposlala v Rio de Janeiro formelni prostest.
Štiritisoč vslužbencev Great Western Brazilian Railway, je pričelo štrajkati, ker jim vodstvo železnice ni hotelo povišati plače. Štrajkarji so si na to prilastili vse vagone in lokomotive. kakor tudi vse večje kolodvore. Kakor se semkaj poroča, so bili štrajkarji v Pernambueo najbolj energični; policija ni zamogla ničesar proti njim opraviti, dasiravno jih je skuhala na brutalen način u-krotiti. Pri tem je prišlo do boja, v kterem sta bili dve osobi ubiti, dočim je nad sto ljudi ranjenih. Anglija izjavlja, da smatra brazilsko vlado za vso ono škodo, ki je nastala vsled štrajka, odgovorno, kajti oblasti bi lahko preprečile nemire.
Akcijom.rji imenovane železnice postopajo sedaj samooblastno, ker vedo, da jim bode vlada pomagala. Danes se izredno čudijo, čemu policija ni hotela štrajkarje razgnati. V povišanje plače nečejo privoliti in izjavljajo, da v slučaju, ako to store, da ne morejo plačati tolikih dividend. kakor so prvotno nameravali.
Katastrofa na Ogrskem, j Avstrijska izzivanja Na stotine mitvih.j in pol žaj na 8 inanu.
V PREMOGOVEM ROVU ajka. V NIŽJEAVSTRIJSKEM DEŽEL-

f{ U^
-I sli
i mnzpfnstvi
NA OGRSKEM. SE JE PRIPETILA RAZSTRELBA.
Dosedaj so prinesli na površje petindvajset trupel j.
245 PREMOGARJEV JE ZASULO. -o-
Budimpešta, 15. jan. Iz Veszprima v istoimenskem komitatu prihaja žalostna vest, vsled ktere se je pripetila v premogovem rovu Ajka razstrelba plinov, kterej je sledil velik požar v rovu. Pel tem je bilo 245 pre-mogarjev zasutih. Dosedaj so prinesli na površje 95 ubitih premogarjev, dočim so ostali nesrečniki še v rovu. Glasom zadnjih poročil je rešitev nesrečnikov nemogoča.
Mesto Veszprim se nahaja 60 milj jugozapadno od Budimpešte in ima le 15.000 prebivalcev.
Dunaj, 15. jan. Pri včerajšnjej občinski seji mesta Dunaja, je le malo manjkalo, da se občinski svetovalci niso pričeli pretepati, kajti razpravljalo se je, kako naj se pokrije velikanski deficit, ki je nastal vsled prireditve ra:^iih slavnosli povedo m šestdesetletnce vladanja cesarja Fran Josipa. Občinski svetniki so jeden drugemu očitali korupcijo in tatvno.
NEM ZBORU JE POSLANEC SILBERER NAPADEL SRBSKEGA KRALJA.
Položaj je vsled tega postal zopet zelo resen; borza vznemirjena.
KOMPENZACIJE SRBIJL
Dunaj, 15. jan. V nižjeavstrijskem deželnem zboru je prišlo včeraj do velikega škandala, kajti deželni poslanec Silberer, je pričel na škandalozen način kritikovati srbsko kraljevo rodbino in tamošnje politične stranke. Dasiravno ga je zbornični predsednik svaril in grajal, se Silberer na to ni oziral in je nadaljeval s psovanjem kraljeve rodbine Kara-gjorgjevičev. Kralja je imenoval morilca in prestolonaslednika smrkavcem. Potem je izjavil, da je to storil vsled tega, ker ako bi kaj tacega pisal v časopisih, bi bili zaplenjeni, in ker v Belgradu tudi napadajo cesarsko obitelj avstrijsko.
Ta škandal je obudil po vsej Avstriji veliko ogorčenost in senzacijo in vlada nestrpno pričakuje, kako bodo v Belgradu na to odgovorili.
Takoj, ko se je o tem zvedelo, pričele so srbske in avstrijske vrednostne listine na tuk. borzi padati, kajti položaj se kljub sporazumu med Turčijo k: Avstrijo ni niti malo
Prvi beguni iz južne Italije v New j	in voJna Je *P"mIadi sko-
„ ,	( raj neizogibna.
Yorku.	i
Evropa skuša sedaj posredovati med%Avstrijo in Srbijo, in tako se med drugim zatrjuje, da se bode Srbiji dovolilo kompenzacije v obliki carine in zveze z Jadranskim morjem.
-o-
Vdova predsednika Palma, se vrne v* Zjedinjene države.
Middletown, N. Y.. 12. jan. Mrs. Thomas Estrada Palma, vdova pok. cubanskega predsednika Palma, je sklenila vrniti se v Central Valley, Orange county, kjer namerava ostati in preživeti konec svojega življenja. Mrs. Palma se vrne, ker je prepričana, da je preživela najlepše dneve svojega življenja v tuk. okraju. Pokojni predsednik je namreč živel v Middletownu, ko je moral povodom cubanske revolucije bežati iz Cube. Tu je živel, dokler ni bil izvoljen predsednikom nove republike.
Obesil se je.
GO let stari Hugo Els itf 265 Carlton St. Brooklyn Borough v New Yorku se je v hotelu 20—24 Wil-loughby St. radi bolezni obesil. Samomorilec, kteri je bil pri Laden-burg, Thalman & Co. kot knjigovodja nameščen, je zapustil dva pisma. Enega na svojo ženo in drugega na coronerja. Njegova žena stanuje s svojim sinom v Jamaica, L. I. Do 3. januarja je obitelj stanovala na 265 Carlton Ave., Brooklyn, nato se je pa Els nastanil v Foleyevem ho- ' telu. Njegove knjige so v popolnem
redu. #
Vresničene sanje.
Columbus, O., 14. jan. Dr. J. H. Hyslop je imel včeraj priliko preiskovati razne važne sanje, ktere mu je pripovedovala Mrs. H. H. Ship-leyeva. Imenovana gospa mu je s pomočjo svojih sanj povedala razne dogodke in sicer popolnoma natančno, par dni predno so se dogoditi. Vse se je pa dogodilo natančno tako, kakor mu je gospa naznanila. Preiskava teh sanj bode naravno nemogoča, ker učenjaki še vedno niso na jasnem z vprašanjem, kaj so .sanje.
* V newyorsko luko je dospel par-r.ik Re d "Italia od Lloyd Sabaudo in na njem je bilo vee ljudij, ki so be žali iz Messine in Regsrio v Italh^ povodom zadnje velike katastrofe
Na parniku je bilo 1300 potnikov medkrovja in 30 v kabinah. Parnik je odplul iz Genove 28. decembra, oziroma tedaj, ko se je pripetil potres v Calabriji in na Siciliji. Dne 29. dec. je bil parnik v Neapolju in 1. januarja v Palermu na Siciliji. Med potniki, ki so se ukrcali na parnik v Palermu 1. januarja, je gotovo nekaj takih, ki so pribežali v Palermo iz Messine in Roggio.
Oblasti na Ellis Islandu se ne bodo ozirale na nesrečo, ki se je pripetila. in bodo z vsemi potniki, ki prihajajo iz nesrečnega kraja, jednako postopale.
Oče, ki je ustal od mrtvih.
Chicago. HI., 14. jan. Pomožni countyjski pravnik Anderson, je nedavno poslal Georsre R. Lowryju.
Lexington Ave., pismo, s kterim ga je obvestil, da je njegov oče v bolnici in da potrebuje podpore. Sedaj je pa dobil sledeči odgovor iz Pawtucketa, R. I.:
"Dragi gospod:— Vaše zanimivo pismo sem sprejel, toda dosedaj sem bil prepričan, da je moj*oče že pred 45 leti umrl, kar so storili tudi vsi ostali elani moje rodbine, kteri so očetovemu pogrebu prisostvovali. Ako ste pa Vi mojega očeta obudili, potem, uu^tu, da je tudi Vaša dolžnost, dazanj skrbite. Odlienim spoštovanjem George A. Lowry."
Ekspedicija pisma s pomočjo gasilcev.
Gloucester. Mass., 14. jan. Slaž-kinja Mary Pedan, ki služi pri nekem trgovcu, je dobila danes nalog naj odda pismo v poštni nabiralnik-Pri tem je pa poštni nabiralnik zamenjala s ?lično omarieo za alarm v slučaju ognja. Kakor hitro je pa odprla napačni nabiralnik, že so pridrveli gasilci z vsemi stroji in lestvami na lice mesta. Ko so jo vprašali, čemu je pozvonila, jim je jedno-stavno izročila pismo v svrho nadalj-ne odpošiljat ve.
Mraz v Texasu.
Dallas, Tex., 15. jam. Skoraj po vsej Texas je zavladal po zadnjem blazzardu izreden mraz, ki je dose-'""j zahteval že štiri žrtve. Nekega železniškega čuvaja so našli v njego-vej koči zmrznjenega in nek 701etni starček je ^-nrznil, ko je lovil ribe. Tudi v Rookportu sta zmrznili dve
NAŠI MORNARJI V EVROPI. Na Malti, na Grškem in v Franciji.
La Yaletta. Malta, 15. jan. Oklop-nici Zjed. držav. Wisconsin in Kear--arge sta d- -poli včeraj semkaj. Po običajnem streljanju sta lad;ji pripluli v luko, kjer je ameriške mornarje burno pozdravilo možtvo angleških vojnih ladij, ki so zbrane v tuk. Inki. Ameriški častniki so bili zvečer pri pojedini in plesu, kojega je priredil angleški admiral Curzon.
Atene, Grška, 15. jan. Ameriški oklopnici Olro in Missouri sta dospeli v Pireus. Mornarje je prebivalstvo zajedno 7 oblastmi iskreno sprejelo. Častnike je sprejel kralj v av-dijenco.
Villefranche, Francija, 15. jan. Ameriške oklopnice Minnesota, Vermont in Kansas, se mude v tuk. luki in včeraj je Iadije obiskalo v£e polno ljudi. C 1 tu plujejo Američani v Nizzo, kamor ji>m sledi tudi zastavna ladija Connecticut.
V RUSIJI F.B \JE ZOPET PR|J&-NE TAKOZVANA PROPAGANDA ČINA, IN SICER ZA NOVO	] LETO.
Predavanja o zrakoplovstvu na vseučilišču v Goettingenu,
Nemčija.	*
JAVNA EKSEKUCIJA
PetrogTad. 14. jan. Ruske oblasti so mnenja, da se v kratkem prčne~v Rusiji zopet propaganda čin: oziroma te ro? tie ni zločini. Tak.' , ločfre so v Rusij; pričakovali že v'eraj, ko je bilo pravoslavno novo vsled tega je bilo tukaj vse vr, aštVn pripravljeno na vsake even t na nosti.
Vojaške in policijske par nt M? >o hodile ves dan po mestu in \ me^to je prišlo tu. I i mnogo vojaštva izjo-kolice. Mesto že par let ni izgled^ tako bojevito, kakor včeraj. Ravno tako so izgledala tudi v>a ostala sta. kjer je mnogo nezadovoljneŽBv. Kakor so zvedele oblasti, so naim*-ravali teroristi v dvajsetih rusgk mestih prirediti velike demonstracije. Tudi straže pred carjevo palaŽo so pomnožili.	#
Goettin-ren. Nemčija, 14. jan. Na tuk. vseuč:iišču so u-tanovili poseben oddelek za predavanja o zrako-plovstvu.»Predaval bode profesor dr. j L. Brandel« ki predava tudi na-filo-| zofičnem fakultetu.
Pariz. 14. jan. Francoska vlada je sklenila predložiti po-.^uskej zbornici zakonski predlog, ki bode določal, da se morajo ek-ekucije v smrt obsojenih zločincev vedno vrniti tajno in ne več javno.
Petrosmd. 15. jan. Iz" statističnih poročil je razvidno, da je bilo tekom ravnokar min dega pravoslavnega ]e-| ta v Rusiji 11)57 o^ob obsojenih na j smrt in od teh so jih 7S2 obesili. Največ ljudi je bilo obešenih v Varšavi in Kijevu. V Jekaterinoslavu so | obesili 100 obsojencev. Tekom leta je bilo v Rusiji rudi 63 časnikov j konfi>kovanih. dvčim so drr,listi n rali plačati denarno globo " zneski- -TJ.000.
Petrograd. 15. jan. Vpokojeni ad-. rr - Rož le-1 venski j je umrl. P koj-aik je vodil rusk«- vojno mornarico proti Japoncem, toda d.ie 27. maja 1905 je bil zajedno z admiralom Ne^ i bogato vi m poražen in vjet.
V znamenju prosperitete.
Na <rorenjem Broadwayu v New Yorku je prišla včeraj dopoiudne neka gospa v tamošnjo mesnico. Njen avtomobil je čakal pred vrat-mi.
"Imate li kokošja jetra, William vprašala je prodajalca mesa.
"Yes m'am; 80 centov funt."
"Dajte mi pol funta in napravite iz tega dve natančni polovici. Jetra vzamem seboj, toda pazite, da bode-ta oba komada jednako velika."
William je prerezal jetra natančno na dva jednaka komada.
"Ye see," dejala je gospa, ko je odhajala, "doma imam dva mala psička, in ako komadi jeter niso jednako veliki, se navadno pretepata. ''
William ni mogel dihati celih 201/, sekund.
Štrajk v pivovarni
Indianapolis, Ind., 15. jan. Vsi delavci treh največjih pivovarn v tukajšnjem mestu so pričeli štrajkati in so poleg tega proglasili tudi- bojkot proti omenjenim pivovarnam.
Nesreča z whiskeyem.
Mahanov City, Pa.. 14. jan. V sta-i novanju Mrs. Mary Smartove se je pripetila velika nesreča. Imenovana ' gospa je namreč položila steklecfieo « hiskeva na peč, da bi pripravila čaj i za goste, ki so imeli priti k njej na I poroko njene 19 let stare hčerke, j Steklenica se je pa razletela in go-'spa Smart je zadobila smrt none varne opekline, kajti goreče žganje je vne-i It- njeno obleko. Vsa v plamenu je bežala na ulico, kjer so jo sicer pogasili. toda prepozno.
Osnarje v staro domovino
pošiljamo
SB	I 10.36.......		kron.
n	20-50.......	100	kron
ta	41.00.......	200	kron
sa	102.50.......	500	kron
ca	204.50.......	1000	km
sa $1Q18£0 ........ 5000 kron
Poštarina je všteta p.i teh vaotafe. Doma «e nakazane vsote popotnem* splačajo bras vinarja odbitka.
Naša denarne posOjatve bpjačaj« e. fcr. paitul hrwnilni urad v 11 12. dneh.
Denarje nam podati je niJul oeje do |26.00 r gotovini t čauem ali
znet_e po Domestic Poeta Mer aH pa Hew York Bank Unit
PRANK 8AKSKR 0O„ 81 Coxtlandt St., Haw York. M. Y. 6104 St. Clair Ave., N. JL Cleveland, Okie. T
Bojelrf, naročajte ae na "Glas Ne--frežji in nafrewjft SL


kesfmiM ia k(ngn<i|M^bt-
b« ? »talin spremeniti pofatajgi pi u. Vendar pa vslq|i tega j|e r ni potreba, da bi ie epo-prišlo na Balkana do vojne. JBnspir med Avstrijo in Turčijo pa v ostalem ni pom en j al ni kake vojne nevarnosti.
^ . 1U1	..___, Za trenotek izgleda sedaj na Bal-
•i leni new of tihe corporation and	...	,
_ss of above officers: &t CoHlandt kanu vse lepo in mirno, vendar je Borough of Manhattan, New York pa to le slab mir, kajti protislovja **	in stara nasprotstva ostanejo ne-
spremenjena. Nikakor torej ni izključeno, da sedanji mir niti do spomladi ni zagotovljen, in sicer kljnb vsem uradnim miroljubnim in prepričevalnim zatrdilom. Glavna vojna nevarnost je takoj od početka
____ krize nadalje pretila od strani Sr-
VABODA" izhaja vsak dsn i*- ^ije in Črne Gore, ne pa od Tutčije,
ft» tata velja Met sa Ameriko in
4Ouado.........$3.00
• «••«••• 1*50 ■ta Mew Tork . . . 4.00 leta hi mesto New Tork . 2.00
i vse leto.....4.60
pol leta.....2.50
u m it četrt leta .... 1.76 ▼ Knopo pošiljamo ekupno tri številke.
vzemii nedelj in praznikov.
HQL.AS NARODA"
("Voice of the People") bned every daj, except Sundays *nd Holidays. Stfbeciiption yearly $3 00.
o4dv«rtisement on agreement.
I*v m. folsld e ifMfS-cegovine k Avstriji.
Popisi brez podpisa in osebnosti se ne aafiaoejo.
Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. P« »premembi kraja naročnikov
Setmo, da se nam tudi prejšnje vatldče naznani, da hitreje najdejo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "GLAS NARODA"
81 Cortlandt Street, New York City. ~ Telefon: 4687 Cortlandt
in že se brzojavlja iz Carigrada, da je treba pred vsem srbski narod popolnoma uničiti in zatreti, predno se bode zadovoljil z avstrijsko aneksi-jo Herceg-Bosne. In to grožnjo od strani srbskega naroda si nikakor ne smemo tolmačiti kot navadno "bluf-fanje" male državiee, ki bi rada postala velika. Narodno navdušenje srbskega ljudstva je v novejšem Času doseglo svoj vrhunec, to tem bolj, ker sta Anglija in Rnsija ter z njima vsa Evropa, izimši Avstrije in Nemčije, na strani Srbije. Evropa je Srbiji in Črni Gori obljubila kompenzacije in poleg tega jej je tudi dala potreben denar za vojne priprave.
Marsikomu so znane pripovedke o puškah, ki same streljajo — in to se V predvčerajšnjem izdanju Glas zamore na Balkanu vsaki trenotek Naroda smo javili, da je Turčija j zgoditi, kljub temu, da je prišlo do iiprejela kompenzacijske predloge,! sporazuma med Avstrijo in Turčijo, ktere jej je ponudila Avstrija. Ono, Sedaj vlada sicer še mir, toda ta mir kar j* Avstrija ponudila Turčiji, ni- je odvisen od pušk, ki same stre-kakor ni bila malenkost, ako to so- ljajo. Skrajno slab mir —
dn ;<• \7. avstrijskega stališča, kajti j	-— ♦ —--
Avstrija je zamorala zavarovati j«red Tui.ijo s tem, da jej je dala! 54 milijonov kron in poleg tega še: raziK p"litične in gospodarske ugod-i ..sti. Tako v nadalje v Turčiji ne
Turčija in Avstrija.
Vsi ljudje si žele blagra. Zato so že od prastarih časov vse-, lej in povsodi sveti in modri možje mislili in poučevali ljudi o te a, kako . je treba iiveti, da dosežejo najviije dobro. In vsi ti .modri in sveti možje so na raznih krajih in v raznih časih učili ljudi eden in isti nauk. Smisel tega nauka je bil, da v vseh ljudeh živi eden in isti duh in da so vsi v življenju samo telesno razdraženi. Če ljudje to razumejo, teže za tem, da se združijo drug z drugim potom ljubezni. Ta težnja jim je v blagor. Ako pa ljudje tega ne razumejo in ako mislijo, da žive s svojimi ločenimi telesi, sovražijo drug drgega in se čutijo nesrečne. Zato je bistvo nauka v tem, da bi delali to, kar združuje ljudi, to je ljubili in opuščali ve, kar razdružuje ljudi, to je, da bi ne živeli ločeno vsak za svoje telo.
Da človek ve, kaj naj dela, se mu je treba ravnati po volji božji, ki mu je dana v srce. Volja božja želi dobro vsem bitjem, vsemu, kar živi na svetu. Bog je ljubezen, kakor je pisano v evangeliju, iD zato je volja v Človeku, ako se soglaša z
Obvetand, Ohio.
Po eeli Sloveniji «o se čuli odmevi uaro&nega ialottiQi ob pcflflt' ljubljanskih žrtev jm globoko so se začrtale krvave Črte v slehernem slovenskem srcu od bedi in srda nad Človeškimi zvermi v podobi c. kr. vojaštva. Krvavi curki -nedolžne krvi se ne bodo dali zbrisati nikdar is ranjenih slovenskih duš, po nedolžnem prelita kri bode kričala po ma-da se bodemo Slovenci s podvojeno ščevanju, ktero maščevanje pa bode, silo lotili narodne probuje vse v čast ii. blagor zatiranega Slovenstva. To maščevanje bode najlepše, najkoristnejše in tudi vredno blagih slovenskih mučenikov, za ktero stvar so prelili svojo kri.
' Da pa ta nedolžna kri ne bode prelita zastonj, da bode iz te krvi zraslo novo življenje osnovalo se je v nedeljo zvečer 10. t. m. narodno društvo z imenom '' Adamič - Lunder'' z namenom, ohraniti večen spomin med ameriškimi Slovenci ter delovati v korist in napredek slovenskega naroda. Ob-jednem je preskrbelo društvo, da se v mesecu februarju priredi narodna drama v treh dejanjih in jedni spremembi: "Krvava noč v Ljubljani". Snov te velepomembne igre je vzeta iz krvavih dogodkov v Ljubljani 20.
naxo&fjo rife nafi da! On nam prinaša vsak dan lepih nov$$, Hn pošiljajte denar samo na Mr. Frank Sakserja. Koliko let že ¥<*9$Bii -denar life	Trank Sa-
kserja, pa nisem imel še nikoli kake, sitnosti in denar je prišel vedno o. pravem času domov.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje po eeli Ameriki, posebno pa v Kansasu in "pečlarje" v Blocton v Alabami.
Pozdravljam "Trepčan"
Frank Kocijančič, R. B. 3, Sparland, HI.
-o-
Kralj Italije je reven...
O priprostem in neprisiljenem bi-Sloveneev, tju laškega kralja se pripoveduje mala ali kratkočasna značilna anekdota, ktera se je dogodila nedavno v gorah. Sam brez vsakega spremstva je šel kralj na lov, cele ure je med skalami okrog taval, ne da bi mogel najti plena. Končno se mu je vendar posrečilo vstreliti krasnega divjega kozla. Žival pa se je zadeta prekucnila v precej globoko jamo. Mlad fant, kteri je bil v bližini in je strel zasledoval, se je lovcu približal in se mu ponudil, da po-sept. 1908. Igra je že sama po sebi i išče njegov plen in ga prinese iz ja-velikega pomena za stvar samo, ne me, ne da je slutil pri tem, da ima glede, da je zanimiva vsled tega, ker ; pred seboj kralja Italije, kteri je tu-kaže tragične dogodke, odigrane v kaj kot lovec osamljen po gorah ho-
vol "o Bo°-a tudi 1'ubezen ter! sret^eu	domovine, v beli! dil. —
v o jo ga, ui iju ezen, er Ljubljani, okrvavljeni s slovensko "Dobro", pravi kralj, "tukaj te zeli blagra ne samo sebi, marveč . . *	\
, „. .	„ ^ ! krvjo v noei 20. sept. 1908. Zanimi- počakam."
vsemu, kar živi na svetu. Zate- |	.
l a^odlnjene države Sev«
Sedež: Fereat Gt* P«.

ODBORNIKI:
K ALOJZIJ ZAVEBJL, P. O. Mm 174, 9mt :: MAJLTXN OBEKŽAH, Bok SI, W«t L ffrtki IVAH TELBAN, P. O. Box 607. Feral Otty, Pa. U tfthdk: AJTTON OŠTCR, 1143 B. 60th it, e: aCAJLTDC 1CUHIČ, P. O. Box *37t
am rL i
ga delj je treba človeku v življe- |
44
Madame" Guillotine.
nju delati samo to. kar je v soglasju z voljo božjo. V soglasju z voljo božjo v človeku pa je samo ljubezen.
va pa je tudi vsled tega, ker bodo nastopile v igri dobro poznane ose-
Kaj mi bodete pa dali, signor?" 44Kaj bi pa rad imel?" ga vpraša
be, ki stoje v prvih vrstah narodnih kralj smehljaje se.
borilcev. Nastopil bode izkušeni po- £tO, samo en frank, pa polovico
XADZO&NJJU:
KAE.TZN OKBftMAlT, predsednik porotnega odbora, KABOL gAT.AH, L nadzornik, P. O. Box 547, Foral PBAH KNAFELJO, TL nadzornik, 90« Braddock Pa
FBAJT ftUKX. HL nadzornik, 60 1QI1 St.,
POROTNI IN PBXZTVHI ODBOB:
PAVEL OBBBOAB, predsednik poxvtoef* odbora, WA, K JOSIP PETERJTEL, L porotnik, P. O. Box fl6, WIDock. P«. IVAN TOBJTIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forwt City, Pfc Dopisi naj ae peeiljajo L tajnika: IVAK TZLBAW, R a
c*r, Pa
tJuOo Je "GLAA VABODA.'
Bratom Slovencem in Hrvatom
V Pas de Calais v Franciji so te
t»ou
lie	* 1	C Jldl^ v i lUULJjl ^vr iv-	.	..	.------7--------------7----------1	-	•>
i; :	av i dni štirim roparskim morilcem od-1	J	moJem mnenJu Uik, Ivan Hribar, župan ljubljanski, z vstreljenim kozlom na ramenih.
II sOUjU ZlOLlULe IZ. AV-,	*	, c.nncn rioi-r»Hi nahoimn \r inHpm ! - _	. _____	„	• __ ..
strije pri avstrijskih sodiščih; av strijske poite v Turčiji se morajo tak V™or, da se moramo nehote spominjati na temne čase srednjega veka. Ko čitamoj kako veselje je zavladalo med množico vedno, ko je odletela glava kakega morilca, potem nam je zelo težavno misliti, da živimo v početku 20. stoletja- Celo v tako naprednej deželi, kakoršna je Francija, se obude v Človeku "žival-
odpraviti in poleg tega mora Avstrija odobriti tudi povišanje turške uvozne carine od 11 na 15 odstotkov.
Vrednost avstrijskega izvoznega blaga, predno se je pričel bojkot, je znašala vsako leto od 110 do 120 milijonov kron in štiriodstotno zvišanje carine pomenja torej za Avstrija vsako leto zgubo 4,000.000 kron. 1'olt i; te^:i moramo pa tudi misliti, bodo v-led avstrijske privolitve v tako carino sedaj tudi druge vla-sti prisiljene v to privoliti. Ono, kar je A vs'g ;ja ponudila, da si zavaruje hrbet, torej nikakor ni malenkost.
Turška politika v sedanjem zme-denem balkanskem vprašanju je bila torej izvrstna in skoraj najboljša za časa vlade sultana Abd ui llamida. k; je z »al -spretno izrabiti vsako priliko.^ Turčija je dosegla svoje koristi s p->močj<» nejedinstva med velesilami in tako je stara politika iz Yildiz-K'.oska zopet enkrat vspela. Tudi Mladot urki so čakali in so od-klanjali \-t- avstrijske ponudbe do zadnj'"_ra tnnotka. To bi storili še dalj:-, ako bi se ne uverili. da je njihovo čakanje zaman.
Sedaj, ko je Turčija sprejela avstrijske i>onudbe, piše zopet vse časopisje o zagotovljenem miru na Balkanu in vse trdi., da so se nasprotstva, ki so nastala na Balkanu tekom stoletij, takorekoč v jednem samem treuotku poravnala. O vojni, ki bi naj se pričela prihodnjo spomlad, sedaj ni nikjer več govora.
Vsekako je pa umestno, da se saj nekoliko bavimo na tem mestu z zgoraj omenjenimi nasprotstvi, ki so sedaj baje tako lepo poravnana. Vse balkansko vprašanje zamoremo razdeliti v dva dela. ali v dva posamezna vprašanja, namreč v slavjansko (ki se deli v maeedonsko. srbsko iu bosansko) in dardanelsko vprašanje.
litik, prvak in največji pisatelj slo-; ^ ašega zajuterka.'"
t venski dr. Ivan Tavčar, Franja dr. Pogodbo sta sklenila in fant je j naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravna črna Potrudil sem se na kratko P<>ve-1 Tavčarjeva, dr_ Karol Triler, odvet- 'splezal v jamo in kmalu se je vrnil bela vina po 35ct. galona, s posodo vred. Manjših naročil e4
---— „„	. .	. .	,	,,	-	50 galon ne sprejmem. Z naročilom se pošlje polovico denarja naprej ia
_ j rezali glave in pri tem se je nudil j	vnabaJaJ° T	dr. Oražen, dr. Kokalj, Rasto Pusto- Kralj mu je dal en frank, nato pa
"	" ""*" slomšek, odgovorni urednik 'i Slov. | sc pripravljal, da razdeli svoj zaju-
Karoda"', potem zverina in krvoses trek na dva jednaka dela. Ko je pa višje stopinje in zakaj se izhod iz, slovenske krvi poročnik Maver in pridni sin gora videl, iz česa sestoji tega položaja more m mora, kakor j drugL	{a zajutrek. se pomilovalno obrne,
mislim, izvršiti v najbližjem nam | IgrQ ^ gpisal očevidec istih	ves zajutrek je namreč sestajal iz
casu-	vili dogodkov, ko je bil vse žalostne maleea hlebčka črnesa kruha in si-
V prastarih časih so narodi^ tega | dni y LjublJaai? ter je upati> da bode rove ene čebulje.
igra najnatančnejše spisana po do- '*Xe. hvala lepa. od tega ne že-življenjem, t ?odkih samib	\im prav nie'\ pravi fant, ''mislil
nevidljiva fantastiška
druga polovica ee plača pri sprejemu vina. Vsak naročnik vožnino plača. Prosim, da vsaki naročnik pošlje natančni naslov kam naj pošljem. Za večja naroČila kakor Car load, se pismeno za ceno
sveta verovali v višje bitje, ki je gospodarilo z njihovim verovali so v
ska čuvstva", kakor hitro poskrbi .	.... .....
za to kak javen krvav dogodek, ki i bltja' v Pvete u,'ltelje v ZlvljenjU' V se bode naznanil v slovenskem easo-jc uradno odobren in uradoma pri. ^idljive carje, zmagovalce, junake. pigju ob pravem fasu
rejen	kl S° Jth ob°ZeVah ln kterih uka' Delni dobiček ie namenjen za žr-
Nikakor ne nameravamo razprav-! ZOm SO Se S,lep0 Pokorili Sveti, obo- j tye v Ljubljani in spomenik? ki se
i- -	. .. , zevam modreci in oboževani junaki	i,-	,,
ljati o spornem vprašanju, je li smrt-;	. .	J	; postavi padlim muc-emkom za slo-
na kazen opravičena aH ne, pa naj se 50 %St°Pih, v en° nad"aravno Sll° ; vensko stvar. Vendar je pa društvo to že sodi iz teoretičnega ali verske- I m,	Tak° So se tudl sleP° ^ ustanovljeno za širšo javnost; to je:
ga stališča, toda izjaviti moramo, da fbah zahtevam te volje' kar 5e tiee ; delovati hoče za narodne koristi ne
življenja.	^	. j le v stari domovini, ampak osobito
Te vere so bile v ^svojih naukih
Celotni program in čas prireditve sem, da ste kak fin gospod, sedaj pa
vidim, da ste ravno (ak revček kot sc-m jaz sam... "
Za kratek čas.
nikakor ni odobra-
Klasično.
smrtne kazni
vati. —	i Te, verc 80 blle V -svoJm nautltl za napredek in narodno probujo med. "Tvoj častilec je torej sedaj pri
V svrho opravičenja smrtne kazni j razhcne» ^ razmerje ljudi k tern^ve-1 clevelaadskimi Slovenci. Upamo to- Tvojem papatu. da zaprosi Tvojo ro-
se običajno navaja razlogom, da se |ram je bUo r°™od'! eno in ist°" R*?~ rej, da nas bode v tem blagem na- ko?"
mora vsaka država čuvati morilcev! me^e k.veri bll° tako' da se Je rodnem delovanju drage volje podpi-! "Da. — biti aH ne biti, — to je
večina ljudi, ki ni čutila v sebi no-
m da se s smrtno kaznijo tudi one .	.
...... , ... benera samostojnejra,	vodilnega, du-
Ijudi, ki nameravajo postati morilci, , ° .	, . ,
. kovnega izvora, slepo	udala vodstvu
ostrasi. Kar se tiee prvega razloga, . -, 7-	, ,
je smrt seveda najboljše zdravilo za
zločince, kajti človek, ki je mrtev.
ralo slovensko časopisje, kakor oso-j sedaj vprašan je!'' bito elevelansko občinstvo, da bodemo dokazali, da ameriški, osobito	Lep parček.
manjšine izbranih ljudi tako v poj- ' elevelamlski Slovenci nismo suha ve-movanju življenjskega namena ka- ja na slovaagki lipi? ktero je potreba
- -	i i	kor v načinu živlienja samega. Manj-	*	-.„	~ -
ne more vec izvršiti kakega umora. v.	' . . . °	J ] cd zagati in \ pee ^reei, da ne sko- gedaj sU dva raztresenca skupaj!
Toda t«di živ človek, ako je v ječi, ~ma 1>a' kl ?e 861,1 P"Pisovaia naa-, Juje dril^m rasluC-im vejam, ampak, <tRako ne, Pri poroki je nosil on
ne more postati zopet morilec in zlo-1 ^^avna svojstva se je smatrala za da gmo z dušo in telesQm Slovencij	Qna cilinder!„
činee.	'poklicano biti voditeljica vecme v du-| ^ hočemo podpirati dobro sloven-	\
sko stvar iu pričakujemo, da bodo	Zbadljivo.
4'Kaj vraga, profesor se je oženil filologinjo (profesorico jezikov) ?
rija zelo slaba in poleg tega še, ako se vrše eksekucije javno, kakor so se \rsile te dni v Franciji. In vendar je povsem logično, da se mora guilo-tiniranje vršiti javno, ako se hoče ostrašiti event uelne bodoče morilce, ali praktikante za "business morilcev".
Dandanašnji pa nihče več ne dvomi. da javne eksekucije napravijo dober vpliv na množico in da baš vzbude v človeku nekako željo po zločinih. To se je že stokrat dokazalo. kajti na množico vedno deluje moč sugestije. Vsled tega smo pre-D asi ravno se nam na prvi j»ogled se-' 1'ričani. da je guilotina na množico daj. ko je prišlo med Avstrijo in' v serernej Franciji tako delovala, da
lozdeva. da.! bode imela guilotina še v uadalje obilo posla. Potem se bode dokazalo, da javno usmrčenje zločincev skrbi za posurovenje ljudij in da
... . -- , j . še vnem in telesnem življenju. Kar se pa tiee teorije glede ostra- j	.	. „
, , ...	. .	Tako so živeli narodi v starih ea-
seina bodočih morilcev, je ta teo-,	.
sili. Toda cim dalj so živeli ljudje,
Turčijo do sporazuma, j« bosansko, oziroma srbsko vprašanje rešeno, ostane vsekako na Balkanu še najvažnejše vprašanje — ii :k i domsko nerešeno. Poleg teg»!vW» nove zločince.
bode pa treba pi»raruati se druga na-k.. r i sti drueih
si u i i*-t va, ozironiH cv-.ii-uiu^oi	-	_
m i ,	„	ŽENITNA PONUDBA.
v lasi!. Tako ostanejo se neporav-
tian.- a>piracije Rusije, vsled kterih'	Slovenko v starosti od 17
je Alibija v velikih >krbeli, kajti1'1" let. ki bi hotela z menoj k ol-ako pridobi Rusija Dardanele, FK>tem | tarJu- Star 86133 22	del° imam
je Indija z.^pet v nevarnosti. Tudi' *talno zaslužim dobro. Ktero Slo-1 talija ne bod«^ odstopila od svojih j venko veseli seznaniti se z menoj, zahtev do iztočne obali Jadranskega , na.i mi sama pismeno javi in pri-morja, dočim bode Avstrija skušala svojo sliko, prodirati dalje na jug po balkan-'	Frank Galičič,
skem polotoku. Avstrija je postala P. O.- Bos 11,	R«illy, Pa.
največja slavjanska država in
tmbolj bode napredovala proti ju-olj bode postajala slavjan-
(15-16—1)
OPOMIK.
Vse tiste, kteri mi kaj dolgujejo, prolstva se pa nikakor! prosim, da se pri meni oglasijo in poravnati s 54 milijoni a v- svoj dolg poravnajo, ker v nasprotni tudi lepi obrazi, nem slučaju jih v vseh slovenskih set a Turčija in A v- časopisih objavim s polnim imenom ne spremene, kajti in njih rojstnim krajem! iu .je mogoče spre-	Frank Koščak,
i medna- P„ O. Box 920,	Ely, Minn.
*
tem manj in manj je zadoščevalo njihovim duhovnim zahtevam tako razmerje k veri. Češče in češče so se sredi ljudi pojavljali nauki o novem, drugem življenjskem pojmovanju, pri kterem je prejšnje razmerje k veri postajalo vedno manj in manj mogoče.
Bistvo novega življenjskega pojmovanja je bilo v tem, da je v vsakem človeku vsem ljudem enak duhovni izvor, ki se 'javlja v ljubezni in ki vse ljudi vabi k edinstvu. in da je vsled tega osnovno načelo človeškega življenja samo v njegovi noti anjosti. nikakor pa ne v njegovi zunanjosti, ki izvira iz volje drugih ljudi.
^Ke glede na vedno bolj in bolj se utrjujoč ustroj življenja, temelječ na podrejenosti enih ljudi pod drugimi, so se vendar vedno češče in češče pojavljali taki nauki tako pri Indih, kakor pri Kitajcih, Židih, Rimljanih in Grkih. Ti nauki so odkrivali ljudem. da je v vsakem človeku^ duhovni izvor, skupen vsem, in da zategadelj osnova življenja, ki naj združi vse ljudi, ne sme biti v nasilstvu enih ljudi nad drugimi. A to je spoznanje skupnosti duhovnega izvora vseh ljudi, ki se javlja v ljubezni.
'	(Dalje prihodnjič.)
tudi nas Slovenci podpirali v našem delovanju	Gospod:. "No, prijatelj dragi, si
Kako stvar napreduje, hočemo si kuPU za Božič ^sko V* kmalu poročati, opozarjamo pa že «e- I Mlad soPro° (S^dajoč na mlado daj slovensko občinstvo, da ne po-! svoJ° ženko): "Pa kakšno!" zabi dneva, ko se bode naznanilo,
kdaj se vprizori narodna drama: "Krvava noč v Ljubljani".
Za društvo *1 Adamič-Lunder'': Alojzij Švigel, Rudolf Perdan in Fran Hočevar.
Opomba uredništva: Novo društvo pozdravljamo iskreno! Dal Bog, da se uresniči plemenito njegovo stremljenje, da rodi sadov — koristnih za zatirani na* narod! Naprej do vzorov!
Smelo se je izrazil.
"Si si že osvojil srce bogate ren-tirjeve hčerke?"
"Da, z eno nogo stojim uze v nje-nej blagajnici!"
Moderne dekle.
Gospa (k novovstopivšej dekli): ' Kako naj Vas kličem, kadar Vas potrebujem?"
Dekla: "Pokličite me samo prosto: Gospiea Agnes!"
POZDRAV.
Fred odhodom v staro domovino pozdravljava vse rojake širom Amerike, posebno znance in prijatelje v Indianapolisu, Ind. Živili! New York, 14. jan. 1909.
Josip Jakli, Ivan Golja.
Sparlad, 111.
Dragi gospod urednik:-,	Zadnj. ^ _ prvi prizQr
Iz našega kraja še nisem slišal niti; "Kedaj bodeš že enkrat jenjal bral kakega dopisa. Bodite tako do- j doio-očasiti mef" ber, pa priobčite teh ppr vrstic v ce- j ^Kadar bodeš Ti pričela zabavati njeni list Glas Naroda!	ime'"
Z delom gre dobro, četudi ne delamo vsak dan. Pri nas zaslužimo one dneve, ko delamo, jako dobro! F. Kocjančič pa rad malo dela, in veliko zasluži, to je znano vsem rojakom po devetih deželah. Rojakom ne svetujem semkaj priti, ker tu se dobi stanovanje in hrana zelo težko, Slovenec sem jaz edini tukaj!
Večkrat berem, kako se po veselicah tolčejo, kako nosijo od tam krvave glave domov; pri nas pa ni tako! 9. januarja smo imeli veselico, bili smo prav korajžni, veselo smo skakali in vsi smo šli z zdravimi glavami spat! In zakaj T Pive nismo pili, samo nedolžno vodko smo pili m zdravi bili! (To je prav lepo od Vas! Vi ste naš mož! Žal. da ni povsod tako! Kako boljše bi bilo, in kolibo dolarčkov več bi bilo v žepu! Kaj pa mislite z Vašim: ha, ha!

Sa obila naročila se priporoča posestnik vinogradov
Frank Stefanich,
R. F. No. 7,	Box 81,	FRESNO, CAL.
Važno. Važno,
Kje je IVAN JANEŠf Doma je iz Lazeča, pošta Draga na Kranjskem. Pred nekoliko meseci je bival v državi Mississippi. Za njegov sedanji naslov bi radi zvedeli njegovi sorodniki. Kdor rojakov ve, kje se slednji nahaja, naj nam blagovoli naznaniti. Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York
Kje je IVAN VIKAR, doma iz južne Štajerske t Slišali smo sicer, da je Se leta 1907 umrl, vendar pa prosimo rojake, ako jim je kaj znano o njem, da naj nam nemndoma to sporočijo 1 Rešiti imamo namreč neko zelo važno denarno zadevo 1 Vsa obvestila in poročila' prosimo, naj se poSljejo na: Uredništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
e
0
C
**
C
>
o
C
flfl >
Važno Važno«
ra za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni.....................iO«vA/
z 17 kameni ..........$15.00
Ravno take vrste are za gospe bolj male (siie C)z 15 kameni	^ rwx
kolesovjem Elgin ali Waltham . -
Za blago jamčim Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa.
/VI. Pogorelo,
1114 Heyworth Building,	Chicago, DL
Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich.
Važno.
< **
3
0
< &
t* 3 0
Važno.
Važno. Važno,
SLOVANSKA NASELBINA
v Wayne County, Missouri.
Rojaki: Ali ste te slišali o tej naselbini ? Več naših rojakov je taka j od nas kupilo že 80 akrov zemlje Mi nismo agentie, vendar bi vam radi svetovali pri dobri stvari. Dovolj smo že preskusili v tem kraju in se prepričali, da ima zdravo podnebje, dobro vodo, izvrstne
glezniške zveze, dobre trge, dobre šole in cerkve vseh veroizpopedanj. e hočete dobro zemljo po ceni in na mala odplačila, dobite tukaj zemljo, ki odgovarja vsem zahtevam. S srčnim pozdravom : Josip Smin-Cak, AlexLustik, Miha Klapak, Tan. Matula. Za podrobnosti pišite na
International Colonization Office,
314 So. Main Street,	Poplar Bluff, Missouri.

a?
■ - V : 3rS» 1.

M IPS-

■■ €
liaSslK v': ^ ^iMs&fe



'IMRM

MMMI
«1
*********
Katri. Mi.
Unporinu dne 24. januarja 1901 ▼ držav! Minnesota*
Sedet v€LY. MINNESOTA.

■HUNK lflSDOS, pastiacMc, M89 Swu« miI 8EBM, pniTprwh>ikia. P. O. Box 67, Bffi9i L. BftOOCH, fiavm tajnik, P. Bos HlliUI KOTNIK, pomoto tajnik, L Box 88$, SfUH flOVEfc, blagajn*, Box M6, Hy,

Wjw.
odbora, Gor. lOtftt Im
KADBUBanSI: SttMBJ VTHAOT, pmdaadnik 1 A, Bo. Lorain, O.
ITAK PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box Ml BreU&k, Miam MffcAFIT. KLOBUCiAR, tretji nadzornik, U6 —» 7tfa St., Calumet, IMl
POROTNI ODBOR: IfUJf KERŽlSNIE, Predsednik porota««« odbora, P. O. Box 136,
Pa.
I7A1T K. GOBAR, drogi porotxik, 6313 Batter St., ITAK MBRHAR, tretji porotnik, Box 96, My, Minn
ndrawuk, DR. MARTEN J. IVEC, 711. K. Cbieago St Joliet, DL Kzegenrna društva naj blagovolijo pofcljati rmm dopiae, premeenbe odor drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROETCH, Box 404, Ma—., po evojem tajniku in nobenem dragem.
Denarne pofcljatv naj pobijajo krajevna dnrftva aa Magajaika: JOHN GOU2E, P. a Box 106, Ely, Mina., po trojim mb kagML Zastopniki krajevnih drofttov aaj podajajo »o&ljntjve tudi na farnega tajnika Jednote.
Tee pritožbe od atrani krajevnih društev Jodnote aH aa| aa pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KKRZISNTK, box 188, Burdine, Pa. Pri dejani morajo biti natančna podatki fi tUJha
Društveno glaaOo je "GLA* NARODA."
_	res rezane
bo.' Sloa tt Mteprotno ni obneŠal^Kkr kond» mromer ■r>rm"VA- 2a*damioi*fca
i* -o?itno-bblj,Ma*bi Mfcg«al, odkod
prihajajo ti glasovi. Z rilcem je jkko oprezno otipaval trombo fonogrsfo* ro 'vendar ne tako, da bi *ga bil premaknil ali k*j poškodoval. Na isUr-dega nosoroga je deloval fonograf »povsesn dragnfce. tdi ta.j« <ta*fi-val videla v 3jam kakega svojega "sovražnika. Skočil ^je >na 30ge, zbežal v zadnji kot kletke, "potem pa s vso šilo navalil na železno ograjo^ Trije mladi levi so poslušali začudeno nenavadne glasove. Ko je zadonela vojaška koračnica, zbežali so v kot kletke, od kjer so preplašeno gledali v fonograf. Kadar je bila na njem zaigrana druga nekoliko blažja pesem, izšli so zopet iz svojega pribe-žilišča in jo poslušali z velikim zanimanjem. Ti poskusi so tem interesa nt nejši, ker je dosti zoologov, ki trde, da' akordi in melodije ne delujejo aa uho živali drugače nego vsak drug hrup ali šum.
Koliko jajc znese kokoš? Na to
vprašanje ni možno dati natančnega odgovora, kajti to odvisi od pasme, od oskrbovanja in drugih okolnosti. V jajčniku kokoši, ki pridno nese, se nahaja 600 jajčjih zarodov in ob normalnih razmerah, to je, če je kokoš zdrava in če se jo pravilno oskrbuje, znese tudi nekako tako število jajc. Različno stare kokoši znesejo tudi različno število jajc in kakor poroča "Praktični kmetovalec'*, znese kokoš, potem ko je pričela ne-sti: prvo leto 15—20, drugo 100— 120, tretje 120—135, četrto 100—
it?o *SV.'? 36fcK!FAr it. 12 K. X za Tftttftttjg, ^eghedy, m tik* lico ima -svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
DruŽtve bikom se naznanja, da t»i se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi t>d- [***HO*wtno ifa, ^ fggnj^ T kahiaji
pa vedno dbber jh^iittk Bojiki dobe tndi eeno prenočišče pri meni.
Vtem bratom Slovencem in Hrvatom se aa obilen obisk priporoča . Martin Orekar, lastnik.
daljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečni no na nekte-rega izmed izvrsujocih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do-pošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 13. dec. 1908 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1909:
Predsednik: Fran Krese, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik: Vincenc Volk, 28 Tell St., Allegheny.
-L tajnik: Josip Muška, 105 Spring Garden Ave., Allegheny.
II. tajnik: Nik. Povše, 34 Garden St., Troy Hill, Allegheny.
Blagajnik: Ivan Arch, 79 High St., Allegheny.
Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Zastavonoša: Fran Golob.
Odbor:
Fran Koncil ja, 843 Blossom Alley, Allegheny.
Ivan Kašeek, 843 Blossom Alley, Allegheny.
Ivan Mestnak, 849 Perry St., Allegheny.
Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Ivan Simončič, 809 Gerst Alley, 115, peto 60—80, šesto 50—60, sed- t Allegheny.
mo 35—40, osmo 15—20 in deveto AloJzij Butkovič, 812 Green St:, 1—10 jajc. torej ves čas 496—600 ; A11egbeny.
jajc.	;	«. !
Župnik Hlinka — rehabilitiran.
Drcfbnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Sneg je pretrgal mnogo telefon-- vih •'<-«-» -- t __:	____ i
ima biti dogotovljena v treh letih, ko bo car Ferdinand slavil 25 letnico svojega vladanja.
RAZNOTEROSTI.
zvez v Ljubljani. Telefon je po- i Pravnuk benečanskega doža —
'Ijalo 29 o>eb ne glede na
Koslerjevo pivovarno v
kupuje t vo varna.
<*J<
pazniš- j slePar- Pred sodiščem v San Remu
vršila se je obravnava proti 2Sletne- ; so madjarski sodniki, kakor mu grofu Maninu, pravnuku zadnje- ' vsikdar poslušni — patrijotje
ga doža v Benetkah, zaradi raznih
Ljubljani »vi^ka pi- i
Pravica javnosti se podeli IV. raz.
ia knez* škofijskem gimnaziju Št. Pidu in II. razredu na mestnem de-diŠkem liceju v Ljubljani. Tiskarniško koncesijo je dobil M.
j sleparij.
Brigant — pisatelj. Sicilija je dežela romantičnega brigantstva. Več nego eden slovit ropar živi v ^poici-nu ljudstva, obdan z žarom junaštva in plemenitosti. Sedaj so vjeli zad-
Šebtr v Postojni. "Notrajnec", ki ^ nje?a "velikcga briganta"
ga sedaj tiskajo v Ljubljani, se presti! v Postojno.
PRIMORSKE NOVICE.
Zadet s pištolo. Štirinajstletni Anton Persolja, podajaČ pri stavbi novega gazometra v Rojanu, stanujoč v Koloniji št. 217 v Trstu, je bil ranjen vsled neprevidnosti svojega hudega tovariša, ki je proti njemu sprožil nabit samokres.
Tragičen pretep v Umagu. Pripeljali £o v X. oddelek bolnišnice v Trstu Matevža Miloš, starega 26 let, ki je imel težke poškodbe na lobanji in bil tudi duševno abnormalen. Bila je to posledica debelega kamna, ki ga je nekdo zalučal proti njemu na nekem pretepu pri Umagu.
Padel v morje — kar gotovo ni se-daj prijetno — Viljem Kolosič, star 10 let, blizu nabrežja Grumula pri Trsta. Drug fantič ga je potegnil iz vode.
Ne tepsti I Jurij Cvetkovič, star 25 let iz Čakovca na Ogrskem, kros-njar, je bil aretiran na zahtevo Angela Colobretto, stanujočega v ulici Istria št. 640 v Trstu, ker je tega nakleetil s pestmi.
Nezgode. Matevž GJavinar. kletni kmet iz Pomjana, je bil sprejet v bolnišnico v Trstu radi poškodeb. ki jih je dobil od konjskih kopit.
Adolf Taučer, 18 let, si je vsled nezgode zarezal v zapestje desne roke. Lečila ga je zdravniška postaja v Trstu.
Poskusen samomor. Dne 20. jan.
ob 5. in pol zjutraj našli so v ulici Aequedotto v Trstu 271etno Rozino Fontanosa, ki se zvijala v težkih bolečinah. Izpila je ttrup. Prenesli so jo v kavarno Rossetti, kjer so ji dali izpiti večjo kvantiteto mleka. Čim je dospel zdravnik jo je dal prepeljati v bolnišnico.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Živ pokopan. V Šmarjah pri Jelšah se je pri kopanju jame odtrgal
večji kos z« ml je nad delavcem Antonom Tačko in'ga zasul. Črez eno uro so ga izvlekli iz jatxte, a bil je že mrtev.
BALKANSKE NOVICE.
Zgodovina mesta Sofije. Mestni sklenil razpirati na-za obširno zgodo-
Salomonija. Ta
Jeden najveeih mučenikovtmed voditelji Slovakov je znani boritelj žup-i nik Hlinka. Ogrska vlada ga je do-; slej preganjala z najveeo besnostjo.
Konstruirala je proti njemu najne-i sramneje obtožbe radi "ščuvanja proti državi", radi "žaljenja ma-dja^kega naroda", radi veleizdaj-stva — izkratka: označala ga je j panslavistva prvega reda — in ga > vlačila po sodnih dvoranah. In — ker
znano, so seveda Hlinko metali tudi v ječe.
Ker pa^so — kakor je tudi dobro znano — više cerkvene oblasti na Ogrskem v divjanju proti narodnostim vsikdar poslušno na roko ogrski vladi, je prišla slednjič tudi do tega, da je škof Paroy suspendiral /upnika Hlinko "ab ordine et officio" ter era odstavil od župnije.
Kje se nahaja MARJANA SABOD nik. doma iz Trbovelj na Spod njem Štajerskem? Pred enim letom se je nahajala v Jennete. V Ameriki ima tri brate: Antona, Ludvika in Pepija in eno sestro v Chicagi. Rojake progim, če kdo ve za njo. da naj mi naznani njen naslov, ali pa naj se mi sama javi! Mat. Medved, 703 — 21 St. 7th Ave., Great Falls, Mont.
(15-16—1)
Sicilije mož " 1 k i
.....	, , , Je ime 0 i Župnik Hlinka, v svesti vnebovpijo-
mlademc lepega dekleta, ki mu jo je
pa prevzel župan njegove rojstne ob- ! čine s tem, da ga je po krivem spra-
vil za 10 let v ječo. Salomone je dobro vedel, da proti svojemu županu ne bo nič opravil in ne bo mogel doseči revizije svoje pravde; posegel je zato po samopomoči, kakor že tisoč ! in tisoč drugih pred njim ter m-trelil | župana, ko je prišel iz ječe. Nato je ! postal pravi pravcati brigant — ro- j par, iu sicer "plemenit" ropar, kij je napadal bogatine in imenitnike, reveže pa je podpiral in ščitil. Tako je po>tal ljubljenec ljudstva. Pa še na drug način je Salomone dokazal, da ni navaden ropar: On je pridno čita! klasično literaturo ler se Dantejeve "Nebeške komedije" naučil na pamet. Pri vsem tem ni čuda, da je začel tudi sam pisateljevati ter je svoje maščevalne čine opisal in priobčil v "Giornale di Sicilia". Sedaj se je mož radovoljno dal prijeti od orožnikov, kterim sploh ni nikdar skrivil lasu, čeprav bi lahko marsi-kteremu "posvetil" na oni svet. V ječi je pridno pisal in izdal epos o svojem življenju. Italijanski listi prinašajo njegovo sliko, kako v čakalnici sodišča v Perugiji čita odlomke svojega eposa — orožnikom. Svojo nesrečno ljubezen je Salomone obdelal v drami: "Župan kot zape-! Ijivec". To dramo bo dal prvič predstavljati po sloviti sicilski gledališki družbbi Gra^^o, in sicer kot posvetilo svojemu — državnemu pravdniku.
Fonograf i v zverin j aku. Nedavno je prišlo v berolinski zverinjak društvo s fonografom, da dožene delovanje godbe na posamezne živali. Napravili so poskuse z raznimi živa-limi in konštatirali, da posamezne živali na različen karakterističen način reagirajo na nenavadne glasove. Splošno se reče lahko, da so na vse živali brez razlike najbolj delovali jasni in glasni glasovi, s kterimi se odlikujejo' n. pr. vojaške godbe. Razen tega Bo delovali vkoki glasovi tuintam na živalske slušatelje bolj nego globoki in srednji. Najnarav-nejše ali z drugimi besedami najbolj človeško so se obnašale opice. Kadar -o postavili fonograf pred šimpan-zovo kletko, nehal je takoj skakati po kletki, čim je začni prve glasove; prislonil se je na železno ograjo, dal roko svojemu čuvaju in se pogladil parkrat po glavi. Ves čas je poslušal fonograf z največjo pozornostjo, od do časa je zasijalo nekaj v nje-
"'-»	z.*. V- -- ■" ' '	-
če krivice, ki se mu je zgodila, se je | pritožil proti temu suspenzijskemu dekretu na papežko kurijo v Rimu in po dolgi preiskavi je zahtevala od j <kofa. naj predloži vse akte, nanaša- i joče se na suspenzijo. Po proučenju | aktov je sv. Stolica izdala razsodbo, i s ktero se suspenzija župnika Hlinke proglaša kakor neveljavno in se odpravlja.
Ta razsodba vzbuja veliko senzaj j
cijo.
Nova pravoslavna metropoli j a s
sediščem na Dunaju. Kakor se poroča z Dunaja, dela se po izvršitvi a- ! nek>ije Bosne in Hercegovine na to, J da bi štirje pravoslavni metropoliti: I sarajevski, mostarski, dolnjetuzlej- j ski in banjeluski z dvema vladikama tvorili posebni sinod, kteremu bi bil na čelu, kakor sedmi član, metropoli t dunajski.
To mesto bi se na novo ustanovilo, ker je dunajsko pravoslavno občinstvo spadalo doslej k pravoslavni škofiji dalmatinsko-istrski. Na novo metropoliti jo ima največ nade zader-ski episkop Miloš. — V tem slučaju bi metropolija bukovinska, ki je bila doslej spojena z dalmatinskima škofijama, ali ostala povsem samostojna. ali bi se pa eventualno združila z novoustanovljeno metropolijo.
Kakor znano, so bo'sansko - hercegovske metropolije spadale doslej pod carigrajski patrijarhat, a se ne ve, kako bi ta preobrat razumevalo srbsko prebivalstvo v Bosni, ki ima v verskem vprašanju neko posebno vrsto avtonomije, z velikim svetom sestavljen iz duhovnikov in lajkov, ki je bil uveden . in sankcijoniran pred nekoliko leti.
Polom velike banke v ToulontL V Toulonuje ustavila plačila naj veča mestna banka Miguel & Co. . Pasiva znašajo poldrugi milijon frapkov. Vsled tega poloma je uničena eksistenca malim trgovcem. Oškodovani so se obrnili na finančno minister-stvo.
Pobegnil z diamanti. V Amsterdamu je nastal med prodajalci dija-
Išeem ANTON-a FASUN, rojenega na Ljubnem. Najzadnje je bival v fari St. Mihel, na spodnjem Štajerskem. V Ameriki biva že 16 let, prvo leto se je nahajal v In-diani. nadalje pa nie ne vem, kje je. Zatorej prosim rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njega, kje je, ali je živ ali mrtev, naj mi blagovolijo o - njem natančno naznaniti. Nagrade mu dam $5.00. Za njega bi rad zvedel njegov sin: Josepp Fašun, 258 Hanover St., Milwaukee, Wis.	(15-18—1)
Iščem JOSIP-a MARN, doma iz Gri-ne vasi, okraj Škofja Loka. Nahaja se nekje tukaj v Ameriki. Sporočiti mu imam nekaj zelo važnega iz stare domovine. Če kdo rojakov ve za njega, naj mi to blagovolijo naznaniti, ali pa naj se mi sam oglasi! — Frank BrtonCel (Kurot), Box 151, Imperial, Pa.
(15-19—1)
NA PRODAJ
▼ vasi
mantov velik strah. 1 Izginil, je preprodajalec draguljev Makler, K je imel pri sebi dijamantov v vrednosti 1 milijona frangov.
Iz francoske akademije znanosti. Iz Pariza poročajo: Zadnja seja a-kademije znanosti je bila zelo burna,. Prišlo je do burnih prizorov, nakar je predsednik Bonchand zaključil sejo in
mu	n...,..
posestvo na Notranjskem Rakek.
Posestvo je na dobrem prostoru tik velike ceste. Hiša je zidana, obstoji is 4 sob, ima avoj vodnjak, klet in Živinjske hleve. Vsa hiina oprava, priprava za gostilniško obrt, velik saden vrt, kozolec in osem pareel, ki se držijo vrta, ena pareela pa je 10 minut oddaljena; dalje ena ograja in ena senoiet v planinskem loga, 6 deležev "gmajne" in en črn gosd v rakovskih doleh ter dva dela ▼ un-fldh in grahovskih bukovih gozdih. Oena vsemu je SO tisoč kron. Kte-rega veseli to stvar prevzeti, naj ne zamudi te prilike! Natančna pojasnila daje lastnik tega posestva:
John Kolar, 1139 E. 60th St., Cleveland, Ohio.
Opomba: Polovico denarja zahtevam, kakor bo pogodba sklenjena, sa drago polovico se pa dogovorimo pri kupni pogodbi.	John Kolar.
(9-16—1)
PRODAJA
potlačenih ur
G&itg fe kupite uro, kupite
tako, da se je ne sramu-'S fete. Mi ne prodajamo slabih^ ur, ki z gube b-\rvo. ^da se jo sramujete poka-prijateljem. NaSa - ' ura je čisto pozlačena in Vi'-. :,/ • sarantiramo, da ne bo črna — na uro ste lahko ponosni. Ura je za vul Krasno gravirana fino ameriško kolesje, najnovejša moda. Nikdar ure Se niso bile ro tej ceni. Pošiljamo z verižico po C. O. D. za $5.40. ~e vam ugaja, plafajte, sicer vrnite na naSe stroSke. Ce kupite lest ur za $32.40, dobite eno uro in verižico zastonj. i.e plačate vnaprej, vam uro polijemo po polti. Ure ia ienske in molke.
E A. WALKER * CO.. Oefartmeat 12 209 State Street, ^	Chicago, 1IL
' . i •• ■ . -V,-.	.-a*	' i ~ •■	-r *«
Axuamo luoov ais W. lflkln St. T »ahwi iittam vWno sveie pm>,
POZOR
V KANSAS
SLOVENCI CITY!
*'SLOVENSKI DOM!"
Saloon!
Točim sveže pivo, izvrstne likerje in prodajam fine smodke. Pošiljan. denar v staro domovino skozi banko g. Frank Sakserja najsigurnije in po dnevnem kurzu. Priporočam se Slovencem in Hrvatom v tem mesta za obilen obisk! Rojaki, kteri potujejo skozi to mesto, so zagocovljeni, da najdejo pri meni dobro postrežbo! Ako je kteri rojak, potujoč skozi Kansas City, ta nepoznan, naj si mi pr^ odhoda semkaj pismeno naznani, pričakam ga na kolodvoru, ako mi dobo njegovega prihoda naznani!
"Svoji k svojim!"
John Kovačič, zastopnik, 1630 W. 9th St., Kansas City.
Pozor Rojaki i
Novoiznajdeno garantirano mazilo 12 plešaste in golobradce, od katereg* t k tednih lepi lasje, brki in brada pop-' noma zrastejo ! Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in kriiu Vam popolnoma odstranim. Potne nor;- kurje očesa, bradovice in ozeblfno Var v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica^ se jamči $50u. Uprašajte sc pri —
Jakob Wahcic,
p. O. Bo* 69
CLEVtLAMj, OtflG
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrste izdeiujem ir popravljam po najnižjih cenah, a dele trpeino in zanesli i vo. V popravo z« nesljivo vsakdo pošlje, ker sem £e nat 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svo jem lastnem domu. V popravek vz* mem kranjske kakor vse druge harms nike te računam po delu kakorSno tac zahteva brez nadaljuih uprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
Kretanje parnikpy.
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
V TEST lavstiro-ameriika proga):
5	t*bt........ Mfirtha Washington
17 febraarja................ Alios
24 marca......Martha Washington
▼ ANTWERP EN £»ed Star Line):
20 januarja............... Finland
27 januarja............ Vaderlaad
3 februarja............ Kroonland
10 februarja.............. Zeeland
17 februarja............. Samland
24 februarja.............. Finland
3 marca................ Vaderland
6	marca............... Elroonland
13 marca............____ Zeeland
marca................ Samland
marca................. Finland
V SOUTHAMPTON (American Line):
V HAVR1 (francoska proga);
21 jannarja............ Im
28 januarja.......... La
4 februarja.......... La Tc
11 februarja.......... La
18 februarja.......... La Proveoee
25 fehruaija..................La 8avote
4 marca................ La Savoie
11 marca...........5 La Bretagne
marca............ La Provenee
18
25
La Savoie
20 27
16 30
W	NARAVNA
g KALIFORNIJSKA VINA >
^	XA PRODAJ.	2
Dobro črno vino po 50 do 60 ct. VJ|
galon s poswlo vred. Dobro belo vino o«l 60 do 70 cL
ft
ft ft
ft *
%
H %
H
ft ft
iralon s poso<lo vretl. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s poeodo vreti. Manj negro IO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, "oziroma Money Order Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St..San Francisco, CaL
januarja.......... Philadelphia
januarja............ New York
6 februarja.............. St. Louie
13 februarja......... Philadelphia
20 februarja............. St. Paul
27 februarja............ New York
6 marca................ St. Louis
13	marca............. Philadelphia
20 marca................ St. Paul
27	marca.............. New York
V BREMEN
(severonemski Lloyd): 19 januarja...... Prirz Frid. Willi.
28	januarja............. Chemnitz
2 februarja....... Kaiser Wilh. II
4 februarja............... Neekar
14	januarja.......... Brandenburg
16 februarja...... Kronpr. Cecilie
18 februarja............... Zieten
23 feb...... Prinz Friedrich Wilh.
2 marca............ Kais. Wilh. II
11 marca............... Gneisenau
23 marca.......... Kronpr. Cecilie
25 marca................... Zieten
30 marca.... Kais. Wilh. der Grosse
Bo Hamburga.)
(Hamburg Am. line.)
16 januarja.......... Peaiwylvania
23 januarja.............. Patriota
30 januarja......President Lineal*
6 feb..........Kais. Aug. Victoria
13 februarja...... Graf Waldersee
20 februarja...... President Grant
27 februarja............. Amerika
6 marca.................. Patriae
11 marca............. Deutschlanfl
13 marca........ President Lineoba
20 marca...... Kais. Aug. Victoria
27 marca.......... Graf Waldei
(White
20 3 10
17 februarja 24 februarja
3 marea.___
10
17 marca.
24 marca................ Teutonic
31 marca................. Adriatic
Star Line):
januarja.............. Teutook
februarja.............. Adriatic
februarja............ Majestic
........ Oceanic
....... Teutonic
...... Adriatic
marea................ Majestic
........ Oceanic
Do Rotterdama.
(Holland Am. Line.)
1	januarja............ Statendc«
2	februarja.............. Noordam
16 februarja........-..... Ryndaaa
2 februarja........... Stateudan*
9 marca................ Noordam
23 marca................ Ryndam
30 marca. ........ New Amsterdam

Phone246
Frank Petkovšek
718-720 Market Street,
WAUKEGAN, A* J^ ILLINOIS.
Prodaja
fina VINA. najboljše ŽGANJE tor izvrstna SMODKE — PATENTO-VANA ZDRAVILA.
Prodaja LJSTE pr*k°m°r-
DENAR ▼ stari krajlzanesljivo ža
Pošilja
pošteno.
AVSTRO=AMERIKANSKA ČRT A
(prej© bratje Cosulich.)
-as Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. §v-
Novi parnik na dva vijaka "Mabtha Washington".
RKGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM N KH.^,
V	aupoU] a&Teden\ aovl paro brodi 1
na in rljaka imajo brerfi^nl J braojav:
AlilUlll, IjAUKA, MABTHA WA8HENGTOH,
ABOfi^TOlA.
V	mesecih majn in juniju se bode ta j troraj aareAenemn brodoT^n pri* I
milja fte 4n drset nova potiliki J pandka.	i
Cm vožoifa listkov Iz NEW YORKA za III. razrsd so do:
TRSTA...............
LJlTBLJAira.........
RJEKB............................
ZAGREBA.........................
KARLOVCA.-....................
n. RAZBBD do TRSTA ali BHXa„...........
.............................. 28.—
.............................128.60
....................128—
...........................129.20
....................... $29.85
Phelps Bros. & Co- Gen.
•50.00, »56.0C m »00.01 Street, NEW YORE
tfjjjjj
V padiAahovej senci
l r.
tretja knjiga.
IZ BAQDADA V 8TAMBUU
I
4je njih samostan, in boš ob tej uri imajo svoje vaje ▼ plesu. Če •tef&va r samostan."
K* pritrdim njegovemu vpražanjn, odpre Isla vrata, in kmalu primera po Širokem hodnika na dvorišče, ki je bilo tlakovano z marmornatimi grfo&ani. Ka levi strani opazim večje pokopališče. Med temnimi cipresami pm se ^prehaja števil žensk, in kamor sem pogledal, so se bliščali beli, f>l&š& «ned zelenjem. Turki se zalo radi sprehajajo po prostoru«»kjer njih pokojni epe večno spanje.
Y sredini dvorišča stoji visoka cipresa. Na dvorišču samem se je pa drenjala množica; Isla me pa pelje najprvo v samostan, da si ogledam aj<ya notranjost.	flr*W>'IJ!l
Derviš je perzijska beseda in pomenja 'siromak'; Arabci jim pa pravijo *fakirjy. Derviš se imenuje vsak, ki pripada kaki mohamedanski verski družbi. Verskih družb je več, vendar njih il_Jii ne delajo nikakih obljube čistosti, pokorščine in siromaštva oe poznajo, kakor naši redovniki, kar je sicer sasna hlimba.
*
Turški samostani so večinoma zelo bogati. Menihi so večjidel vsi po-lenjeni in se pečajo z jedjo, pijačo, spanjem, igranjem, kadenjem in le-oarjenje«, torej jim sije kaj prijetno življenje. Svoje dni j so imeli turški menihi velik upljiv na politiko; toda ta upljiv je dandanes popolnoma zginil; le ljudstvo jih ima se nekoliko v časti. Radi tega so navezani na razne umetnosti, da se ljudstvu priljubijo; zdaj pa zdaj prirejajo javne j plete m izvajajo vsakovrstne umetnosti in čarovnije.
Po pregledu samostana se podava navzdol na dvorišče, kjer je bil v ozadju postavljen paviljon; derviši so že prihajali drug za drugim. Bilo jih je okoli trideset; njim na čelu njih predstojnik. Bil je star, sivobradat ■noš z dolgim, črnim plaščem; ostali menihi so bili oblečeni v rjave halje kot pri nas frančiškani. Prostor, kjer se je vršil ples, je bil podoben veliki dvorani; počasi in častitljivo korakajo trikrat okoli po dvorani, nakar poženejo na tla, načelnik nasproti vhodu, drugi pa na levi in desni okoli njega. Godba prične igrati grozne melodije, da me je trgalo po ušesih, ia k tem so peli neko pesem, da bi lahko "kamenje omehčal in hi Ijadje ponoreli", da govorim po pesnikovih besedah.
Po tem uvodu se začno derviši priklanjati deloma proti svojemu načelniku, deloma proti samim sebi. Majali in zibali so se na desno in levo, naprej in nazaj, dvigali telesa, tresli z glavami, mahali z rokami, treskali C aogatuu, padali po tleh, da je kar odmevalo.
To je bil prvi del čudovite slavnosti, ki je trajala skoro pol ure. Nato pa utihne godba in derviši ostanejo mirni na svojem mestu. "Vse skupaj je naredilo na mene utis, kot bi gledal blazne ljudi. Turki so pa vse ceremonije opazovali kaj pobožno ter se po mojem mnenju zelo zabavali.
Zopet prične igrati godba in sicer v hitrejšem teku. Derviši poskočijo, zaženejo rjave kute od sebe, nakar se pokažejo njih bele obleke. Znova se priklonijo proti predstojniku, nakar pričnejo plesati ples, ki je samo njim lasten.
Vse skupaj 6icer ni ples, temveč le nekako vrtenje. V«ak derviš obetane na svojem lcp-tu ter se vrti v počasnem teku okoli svoje osi in sicer stoji vedno na eni nogi. Zdaj prekrižajo roke čez prsa, zdaj jih stegnejo daleč od sebe. Godba igra čimdalje hitreje, in tudi derviši se vedno hitreje vrtijo. Konec no se vrtijo že tako hitro, da zaprem oči, sicer bi me popadla še vrtilna bolezen. Ta komedija traja približno pol ure. nakar popadajo eden za dru«im na tla in prizor je bil gotov. Sklenil sem, da me "plešoči'" derviši nikdar več ne vidijo.
Isla je obrne k meni in vpraša: "Efendi, kako ti je ugajalo?"
"Skoro mi je postalo slabo," odvrnem odkrito.
"Imaš prav. Xe vem, če je prerok zapovedal enake plese; tuli ne vem, oe so njegovi nauki dobri za sve osmansko ljudstvo."
"In to praviš ti, kot mahamedanecT"
"Efendi," zašepeee, "Zeniea. moja žena, je vendar kristijanka."
S tem mi je indirektno priznal, kar ni hotel izraziti z besedami. Zenico je ljubil, in ona mu je najbrž mnogo pripovedovala o kristijan-stvu. Dobra žena je hišna duša in nositeljica kulture in božjega blagoslova.
Ko korakava proti izhodu, začutim, da me nekdo potraplje po ramenih. Obstojim in se obbrnem; mlad mož .stoji pred menoj, kterega takoj spoznam.
"Omar ben Sadek! Ali je mogoče, da si ti v Štambulu?"
"Ča^t in hvala Alahu, ker ir.i je podelil milost gledati solnee tvo-je?a oh1:Tja! Moja du-a je stokrat in stokrat želela po tebi, odkar sva se ločila."
Bil je v resnici Omar, sin Sadeka, ki je mene in Halefa peljal čez šot Džeri.l, in čegar očeta je u-trelil Abu en Nasr. (Glej prvo,knjigo, stran 26.)
''Kako si prišel v Štambul in kaj delaš v tem mestu?" ga vprašam ! v eni sapi.
"Ali ne vidiš, da sem težak? Stopimo v bližnjo kavarno, sidi, kjer i ti hočem vse povedati."
Isla ben Maflej je že slišal o Omarju, ker sem mu jaz še v Egiptu pripovedoval. Tudi on ga prisrčno pozdrati, nakar se podamo v prvo kavarno ob potu.
Tu mi Omar pripoveduješ kako je podil morilca svojega očeta po celem Egiptu, po puščavi, po otku Cipru, dokler ga usoda ni koneeno za- j nesla v Carigrad, kjer trdno upa, da dobi morilca kmalu v svoje roke.
"Sidi, mogoče mesto kmalu zapustim," mi reče Omar. dovolil najti zelo važno ime."
"Ktero?"
"Ali niii tedaj v šot Džeridn rekel, da se Abu en Nasr zove pravzaprav Hamd el Amasat?"
"Seveda."
"V Stambulu sem dobil nekega moža, ki se imenuje Ali Manah ben Barud el An-asat."
"Ah! Kdo pa je ta mož?"
"Mlad derviš v samostanu, kterega si baš obiskal. Bil sem tam ter šel k njemu v celico, da z njim govorim in kaj poizvem od njega; tu sem pa tebe zagledal in seveda njega pustil."
"Ali Manah ben Barud el Amasat!" zakliče Isla, skoro na glas, da sem ga moral posvariti glede ostilih obiskovalcev kavarne. "On je torej sin onega Barud el Amu sata, ki je prodal mojo ženo, Zenieo. Takoj grem k njemu v samostan, da govorim z njim."
"Ti ne greš nikamor," rečem. "Amasat je prav navadno ime. Morebiti ni derviš prav nir- v sorodu z onim, kterega ti meniš. Če pa je, tedaj moramo biti zelo previdni. Ali dovoliš meni, da grem jaz v samostan?"
"Da, le pojdi, efendi! Toda takoj! Z Omarjem te hoeeva čakati v tej kavarni."
Jaz pa poizvedujem še nadalje:
"Kako si zvedel, Omar, da se derviš imenuje Amasat?"
''Včeraj sem se z njim in še z enim tovarišem peljal v čolnu v Kaik proti BaJharive Keui; govorila sta med seboj in med tem pogovorom sem slišal ime Amasat. Bila je že tema; sklenem torej, da grem za njima; oba obstaneta pred zaklenjeno hišo. Ko se vrata nekoliko odpro, vpraša neki glas, kdo hoče v hišo, nakar sta odgovorila 'En Nasr'. Čakati sem moral več ur, predno sta zopet prišla na ulioo; medtem je šlo več možkih ven in ir vsakdo je zgovoril 'En Nasr'. Ali ni to čudno, sidif" "Ali so imdi svetilke s sebojf"
"Nt, daai ponoči nikdo ne hodi brez svetilke; v bližini tudi si bilo kava*a. Nato. sem pa šel za obema moškima do samostana
i » —
Omarjevo sporočilo tne je osupnilo. Nehote se spomnim besed, ki jih js spregovori}. Abrabim-maroor, ko me je pri razvalinah v Baalbeku napadel takrat je napram meni izjavil, da je glavar morilske bande; seveda mi je priznal le, ker j« mislil,' da se nikdar več živ ne vrtcem vizpod zemlje. Če jfe to res. tedaj-je lopovska banda bila razširjena po vsej Turčiji, kar as ari baš pokazali .dogodki v Damasku in ob Nilu. V Carigradu je bilo za javno varnost presneto malo preskrbljeno. SkorO vsak dan so dobili v Bospora trupla umorjenih oseb; loppvi so zažigali na več krajih mesta, in med požarjem so ksadli in. ropali, kar se je dalo; po mestu so zvečer in ponoči hodili brez lučij, ia Če so jih stražniki ustavili, so se začeli z njimi pretepati In kako milostno postopa z njimi turška policija! Nekoč so vjeli celo gnezdo lopovov; snltan pa jih je pregnal samo v Tri pol is; čez kratek čas pa se je kapitan iste ladije, ki je peljala zločince v Tripolis, vrnil v Carigrad in povedal, da se je njegova barka razbila na obrežju; svi zločinci, ktere jo imel krovu, so utonili. S tem je bila stvar pozabljena Nekaj dnij pozneje pa so se prejšni lopovi že pojavili po carigradskih ulicah, in živemu krstu ni padlo v glavo, prijeti lopovskega kapitana, ki je zločince nalašč spustil na svobodo, ker so ga bogato podkupili.
OM*
katere se dobe ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. Y
dtjfina pa ft a (spisal ftof iv. Bar raga,) platco, redeča abreaa 75*^ broširana 60e. jezus in marija, vezano v sloho-kost $1-50, fino vezaao v $2.00, vezano v platno 76e. ključ nebeških vrat, v
v slonokost $L60l mat,t duhovni 7.AKT.AID,
zlata obreza OOe. NEBEŠKE ISKRICE, v<
no BOa. OTROŠKA POBOŽNOST, RAJSKI GLASOVI, 40e. SKRBI ZA DUŠO,
fino Tesana fL75. SRCE JEZUSOVO, v SV. B0&NI VENBC, SV. URA, «laU
VRTEC NEBEŠKI, platno 71*., dm-nokoet mat. UN.
UČNI KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, 25c.
ABECEDNIK SLOVENSKI, rim 20c.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
BLEIWEIS KUHARICA, fino vezana $1.80.
ČETRTO BERILO, 40c.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90c.
EVANGELIJ, vezan 50c.
GRUNDRIS3 DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE. vezan $1.25.
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 90*.
HITRI RAČUN Alt, 40e.
KATEKIZEM mali 15c, veliki 40e. I MIKLOVA ZALA, 40c.
NAVODILO KAKO BE POSTANE ! MIR BOŽJT' $10°-DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV,
ELIZABETA,
ENO LBTO MED BVDZJAMY3, Me.
ENO URO DOKTOR, laloigra, 20c. BraAZimur PBBDJAMSB, Ifla. KRT, 20a.
BV8TAH3JA, 16a. FABIOLA, 00a. GENERAL LAUDOM, 90«. GEORGE flTEPHSNBOOT, efts ie-brnim,
GOLOBČEK IN KANARČEK, 15«. GOZDOVNIK, 9 (mor RADBCKI,
H3LDEGA1RDA, 20». HE5DVTGA
Podružnica 6104 st. cuair ave. iv. e^
New York, K Y.
cleveland, o«
BAHMTOTA BTA, 90s. HIKLANDiA, Me. IVAN BMsnoovnm. ik IZAK AMI, mala Japotdca, 96a. IZDAJAUCA DOMOVIN*, Ma. IZGUBLJENA SREČA, 90s. IZIDOR, pobožni kmet, 20s. IZLET V CAJHGfRAD, 40a. JAMA NAD DOHRUSO, 90ia JABOMEL, 20e.
JURČIČEVI SPISI, U svetov, a-metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 90s. KAKO POSTANEMO ŠTABI, 4te KAR BOG STORI JE VSE FRAV 15e.
KNEZ ČRNI JURU, 20s. -KOSI ZLATE JAGODE, 60s. KRVNA OS VETA, 15«. LAŽNIVI KLUKEC, 20c. MAKSIMXLJAN L* cesar mehikan
ski, 20c. MALA PESMARICA, 30c. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.18 MALI SVEZNALEC, 20c. MARIJA, HČI POLKOV A, 90«. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV. 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10«.
5c.
NAVODILO ZA SPLSOVANJE
RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hofcetfo
naseliti v Ameriki, 30s. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35e. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI
SLOVAR 40cv ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI
SLOVAR, 30c. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI JasežiS-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežie-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM-i ŠČINE BREZ UČITELJA, 40c. SPRETNA KUHARICA, bro&rova-no 80c.
Alah mi je SPISOVNXK LJUBAVNTH IN ŽE-NTTOVANJSKffl PISEM, 96«. VOŠČILNI LISTI, 20c. ZGODBE 6V. F&S1CA STARE IN NOVE Z A VERE, 50e.
Task
ZABAVNE
DRUGE
"Ali si besedice 'En Kaar' prav
f"
90e.
IN &AZNB KNJIGE.
ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. nevez. 70c.
AVSTRIJSKA EKSPEDIdJA, BARON TREtNK, 20e. BELGRAJBKI BISER, 15e. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, BOŽIČNI DAROVI, Ua BUCEK V STRAHU, 25«. BURSKA VOJSKA, 90s. BOJTEK V DREVO TPlIilM VI
tbz, 10c. car m te6ar, 9$«.
črni bratje, 90 «t. -
CERKVICA NA flBAU, Hi CESAR FRAN JOSIP, Me. CESARICA SUDBAHRA, IBs. CIGANOV A O0WTA, M«. UVITIMA
MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20e. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINABJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIK3, A. Aškerc, elegantrn« vez. $2.00.
NA INDIJSKIH OTOCIH, 25«. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žirovuik, S
zki, vez. vsak po OOe. NARODNE PRIPOVEDKE, S :
ki, vsak po 90«. NASELJENCI, 28«. NA8ELNTKOVA HČI, 90m. NAŠ DOM, Zbirka povesti. 90s.
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15c.
NEDOLŽNOST PREGAJANA »
POVELIČANA, 20«. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJBKI, 91«. OB TIHIH VEČERIH, 79m. i OB ZORI, 70«. ! ODKRITJE AMERIKE, 4ia. f PAVTjIHA, 20«. PESMARICA "GLAZBENE MATI
CE" fino veaana $1^0a POTOVANJE V LELHTW, 9Aa POSLEDNJI MOHEKANBC, PRAVLJICE (Majar,) 90e. PRED NEVIHTO, 20c. PREX30V0RI, PRHJX3E, SOe.
PRI SEVERNIH SLOVANIH, I PRINC EVGEN, 20e. PRIPOVEDKE,, 3 »vsaki po 9t«. PRST BOŽJI, 15c. POD TURŠKEM JARMOM, 20«. REPOŠTEV, 20«. RIBIČEV SJN, 10«. RINALDO RINALDOn, 99». ROBINSON, bcefina, Me. RODBINSKA SKBČA, M«. RODBINA FOUmflEK 9
le prezreti!
Imateli v staro domovino koma ki"
ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno aarejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj «e obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
Avstrijski denar
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje s vote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
m si nanpjen
ženo, otroke, ali pa sorod nikc, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanealjivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
Važno za rojake,
i M
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod našlo vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako da pride en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi kdai pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dosyje v New York ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4CS7 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikqmur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako Žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete m Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10
.	_	__do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuie od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4*4 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko ml dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.

ČAS JE J3LA39 DAJEZBKA,
DOMAČI MJVfiJK f9
OjjgABTKA Wf,»$t DVE CUD0P0UQ 30 A
rokovnači, narodna Igra, 40c.
roparsko življenje, 20&
ruska japonska vojska, zveskov 75«.
slovenski saljivbc. 3 ps 9ft*.
SPISJE, 15e.
8POMINSKI LISTKI IZ AVSTLJ
6KE ZGODOVINE, 25e. STANLEY V AFRIKI, 90«. STEZOSLEDEC, 90s. STO PRIPOVEDK, 90s. STRELEC, 20e.
STRIC TOMOVA SOČA, Me. SV. GENOVETA, 90«. SV. MOTBURGA. 20«.
gREČOLOVEC, 20c.
sveta noč, lfife.
ŠALJIVI jaka, 2 zv., vsak po 20r
Šaljivi slovenec, tsc.
ŠAI^JI"VT: SLOVENEC, 75e.
ŠTIRI POVESTI, 20c.
tegethof. slavni admiral, 20c.
TIMOTEJ IN FILEMON, 20c.
tiung ling, 20 «.
TISOČ IN ENA noč, 51 aveofcov
$6.50.
TRI POVESTI GROFA TOLBT& JA, 40«s.
V	DELU JE REfiTTEV, 20«. VENČEIK PRIPOVH9TI, 90».
V	GORSKEM ZAKOTJU, M*. VOHUN, 80«.
VRTOMTROV PRSTAN, 90*.
V	ZARJI MltADOSn, 90s. WINNHTOU, rde« ftesfWiasii, tn
aredd IGL00.-ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL M* ZLATA VAB, 9B*. ZT^ATOROG, 91.25. ZMAJ IZ BOSNE, «0e. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENINOV A SHRTVN06T, 20e.
ZBMTJKV1DL ZEMLJEVID AVSTRO -•GBSKB,
Gompagnie Generale iransartsntiiu
(Francoska parobrodna družba.)
IIREICTNA CBTA 00 HAVBE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBIM*
Poštni parniki so:"
"La Pro*ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konisk?i> mc
'La Savoie"	*n
'La Lorraine" n „ „ 'La Touraine" , „ „
La Bretaena"..«.........
rsLa Gasgogne"...........
, 12,(XX)
. 12,000	„
,10,0iX>	„
. 8,000	„
8,000	,,
25,000 ^5,000 12,(X)0 9,000 9,000
Slavna Agencija: 19 STATEJSTREET, NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
farmi ki «d plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ur »lopoladne iz priatanišca št. 42 North Eiver, ob Morton St., N. *
•LA SAVOIE •LA LORRAINE »LA TOURAINE La Bzetagne •LA PROVENCE
KL jan. 1900. M. jam. 1M0 4. fekr. 1909 11. f ebr. 100» 1«. feW 1MK
•LA SAVOIE •LA TOURAINE La Bretagne •LA PROVENCE
*LA SAVOIE
IMI* VV* Kozminski, generalni agen
71 Ueaoot-n St.. Ch\ h* \
veliki 25«.. mali lOe. ZEMLJEVID KRANJSKE D
LE, mail 10«. ZEWJEVID EVROPE, Sk.
mali lOe. ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH ZA V, 25 mL
DB
&A2OLED9R0S. Kranje^a narodna aofta, IjdUjaawk«
is Armfpk meat aa ITnajrk	■a, n«v
jorike ia raanik mat Am	urika, a
m eveMieapp. ia kHBomMh	aapot.
M Sta.	
Knae svata podoW, ttMad	h. da
•al Ma.	
Ave Maria, l«a	
AMMB Mate Haw T«fc •	
OPOMBA. Naročflom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici §li poštnih SDamkah. Poštnina je pri vseh teh eenah že všteta.
Zdravju
najprimernejša pijača je
ktero je varjend ii najboljšega importiranega čebkeg.i umria naot uv.i naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno kori t. k..kortudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Le3sy pivo je najbolj priljubljeno *er se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Gro. Trs*niku:-ju 61C2 St. Clair ^u. >.E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
if
ZIMSKI T2&AJ
ia
— Majhai
Pejaodla daje: 191, Sta. B,
Državne farme zastonj!
Slovenska knjiga, ki poduči kako dobiti kmetij«, 160 akrov državne zemlje sa -jtonj, stane 75 centot po Money Order. Prodaj am tudi farme. Wm. BRUNSMID, 708 fio. lO. St., Mlnnaapolia, iVIlnn.