AMBBICAN NBW8- I SLOVENE v I LuUiuUAuC j Hp*/.;. i-,-*- t. .... < ■ S AMIERI9V AVnaMAV/lll A HIVifanlSrVH W BMlivIRM V1 ■ ' IIIII I' ■ ■ ^un^l M JbONDlAI M *TBK?AT I I AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLI "Attltritatl $mtt*" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI j H0-3 . ... . . CLEVELAND, OHIO, MONDAY JANUARY 8th 1923 " LETO XXVI.—VOL. XXVI I Vojaki domov. ■ Ameriško vojaštvo odide iz Francije. m, IT'n? * •;>'' 'jtefc V-- \ "Washington, 7. jan. Med- Kenfjco se Francija pripravlja, lin zasede Ruhrski okraj ■Nemčije, je senat Zjedinje-Hp| držav glasoval, da ameri-■ca vlada nemudoma odpokli-Mpfrse svoje Čete iz Nemčije. Senator Reed, demokrat in Hpt nasprotnik Lige, je Hfedlagal v senatu, da se na-bi predsedniku Zjed. dr-jjav, da nemudoma odpokliče Hse ameriško moštvo, ki se še HU^ja v Nemčiji. Predlog je MBtpfCfet z 57 glasovi proti p. Zjedinjene drŽave iraajo v pNemČiji še 1200 vojakov, ki iso tam bolj kot moralna opo-pra Francozom. V vladnih krogih se sedaj premišljuje, I kakšen učinek bo imel odpo-I klic ameriških vofatajv, rav-« no v trenutku, ko Francija pripravlja svojo armado, da fpasede del Nemčije. Ako bi ^predsednik Harding ne hotel fpdpoklicati vojakov, tedaj senat ne bo dovolil nobenega [iJenarja za vzdrževanje voja-iltva v Ameriki, in Harding gpo potem prisiljen odpokli-||&*ti moštvo domov. Objed-item pa prevladuje tudi v kongresu jako različno mne- ■ Oje, Če ima senat pravico na-feročiti predsedniku Zjed. dr- I žav, kam naj pošlje vojaštvo. [ Glasom ustave Zjed/ držav je fpredsednik vrhovni' 'povrip tiik armade in mornarice, in rkot tak lahko pošilja vojaštvo ■por hoče, toda resnfca je Bdi, da predsednik ne more BJfovoliti denar za vojaštvo, ■ mora tako dovoljenje pri-| || ftamo od kongresa. Na vsak mačin je prišel predsednik HBarding v delikaten 'položaj, Bbjednem pa bo odpoklic Epneriškega vojaštva jako mo- Hrato upi j i val na razburjene Hmncoze, ki vidijo v tem odločen korak ameriške vlade, pit slednja nima ničesar opra-V viti z grožnjami Francozov Kgproti Nemcem. ' i wIepir med sestrami BBKljubezbn. F^incinnati, Ohio, 6. jan.. KMe setri, obe zaljubljene v ttflcga moža, in konečijo posedovanje strijca Sama, to BRi i h itli if ki se je odigrala Hied New Yorkom in Cin-bnnatijem. Helena Czebi, m let stara, je trdila, da je ^Bonska žena Elija Be-■jiča, s katerim je živela v ■w Yorku. jVTož je bil pek HEposli so mu šli doBro. Heft) Czebi je poslala v Jugo-Hvijo po svojo sestro Mari- ■ 18 let staro, ki je tudi pri-K In kakor hitro je bila tu, ■j*'Belajič zaljubil v njo. Brila meseca sta pobegnila vNew Yorka v Cincinnati, in ^Ha ima že otroka. To je Hpno tako razburilo, da je ■||r naznanila sodniji, in lada Zejd. držav bo hajbrŽ Be sestri deportirala v Jugo-■kvijo radi nemoralnosti. EšKI MINISTER m SwCimJuP • Sraga, 6. dec. Finančni mi-Hpr Čeho-slovaške, Rašin, mm včeraj ustreljen v svo-K uradu. Ustrelil ga je ne-■ančni uradnik. Umor je ^nčnega značaja. munisti v zaroti ■pi fašistom. Bn, 6. jan. Vlada je Hfla aretirati več vodite-italijanskih komunistov, ^Kfe zvedele, da so komu-ttjfft* naredili zaroto, da na |ak način umorijo voditelja nnov. musso inna. E - - ^ fc*l/ Postaven vlom Šerif aretiran, ker je udri V hišo. » ? / , \ ■> i.'. ' : |^ %'f (■' ■• • r. Ironton, Ohio, 7. jai^,Šerif Charles Dement, iz Lawrence Co. je bil včeraj od velike porote obtožen umora druge vrste, aretiran in poslan v ječo, potem ko je priznal, da je ubil John Johnsona, v noči 23. dec; ko je šerif z varan-tom napadel hišo Johnsona radi kršitve prohibičije. Poleg tega je dobila velika porota tudi obtožbo proti državnemu pravniku ter drugim uradnikom državnih oblasti, ki so izdali varant proti John-sonu in tako indirektno povzročili, da je bil Johnson ubit. šerif Dement se nahaja sedaj v ječi in čaka sodnje obravnave. Šerif je s svojimi pomočniki, oborožen z revolverjem in varantom, prišel zvečer v hišo Johnsona, z namenom, da preišče hišo glede pijače. Ko je prišel pred vrata, je zahteval vstop, toda Johnson ga ni pustil v hišo. Objednem je Johnson povedal šerifu, da Ce'pride v hišo, da živ nikdar ne odide Iz nje. Nato je šerif s silo vlomil v hišo. Šerif je pripovedoval, da je dobil Johnsona v njegovi postelji zgorej, s puško v rokah, s katero je meril na Šerifa in mu rekel, naj se pobere iz hiše, sicer strelja. Prstem je pa š$rif hitro pcgegnil Johnsona v čelo, da je bil takoj mrtev. Sedaj se bo moral Serif zagovarjati radi umora. Take sadove rodi prohibici- -o—-- — štrajk krojaških delavcev in šivilj preti v Clevelari-du pri petih velikih kompa-nijah. Unije zahtevajo pogodbo s kompanijami, a slednje se ne podajo pod nobenim pogojem. — Račune za meatho kot kompanijsko elektriko lahko vsak čas. plačate v našem uradu. — Ta teden se snide porota Lake county v Painesville. Prvi slučaj, ki jfiride na vrsto je umor Mrs. Hazel Burns, katere truplo so našli zako* pano v gozdu blizu Painesville. Ta umor je povzročil [nnogo prahu pred nekaj meseci. Sodnija je aretirala moča umorjene, ki se nahaja še [»dtedaj v ječi, toda odločno urnika vsako krivdo. [Z JEČE PRED ALTAR. Akron, Ohio, 0. jan. Mno-go burnih dogodkov je doživela Mary Debevec, 39 let stara tekom preteklega te-Ina. Na' novega leta dan je 3ila aretirana radi prohibici-le. in v torek obsojena ni M 000 kazni. Ker ni takoi pla-Sala, je morala v ječo. V sre-io je bila izpuščena, ker je slačala kazen. V četrtek je šla [io poročno dovoljenje, in V jetek se je vršila poroka z (os. Makovcem. Bilo srečno! PRAVILA SDZ. Tajnike društev S. H Z. iljudno obveščamo, da dobi-o lahko nova pravila Zveze v lašem uradu, če se oglasijo x» nje. Pravila so gotova in >r i pravi jen a za razdelitev od trede, 10. jan. naprej. Ona lruštva, ki so imela v nedeljo sejo, so jih že dobita. Prosi-no članstvo S. D. Z. da mar-jivo prebere nova pravila, tajti v njih s6 točke, ki so ve-ike važnosti za vse članstvo.:' Uco plačujete, znajte tudi, lakaj plačujete, m kaj vam jrin a^»^plače^a^j^ , r Avstrija bolja. - Razmere v Avstriji se zboljšujejo. i New York, 6. jan. Avstrija se popravlja, Avstrija prihaja nazaj, kot pričajo njeni zagovorniki in zastopniki v Zjedin^enih državah. Ljudje v Avstriji so se pričeii zavedati,- da' samo tarnanje in prošnje za miloščine ne pomagajo, ne izdajo nič, pač pa je treba prijeti za delo, ako se hoče priti naprej. Socialistična vlada, kot jo je imela AvŠtrija prej, je največ pripomogli, da je prišlo do tako ogromnega bankrota in pomanjkanja. Odkar pa ima Avstrija urejeno vlado, vsa znamenja kažejo, da bo v nekaj letih lahko samosfpjna in se bo vsaj za povprečno življenje državljanov preživljala. Tekom zadnjih tednov je avstrijska republika zelo uspešno začela dvigati svoje gospodarsko stanje. Avstrijska krona se je precej dvignila v Vrednosti, dasi, seveda še daleko zaostaja za drugimi denarnimi valutami, vendar dokaz je tu, da avstrijska vrednost vsaj ne nazaduje, dočim je znatno napredovala. Hranilne vloge v bankah avstrijske republike so napredovale, kar je posebno ugodno anamenje za malo deželo, ki je pretrpela toliko krize kot Avstrija. ItalUfc Atigfija, češka kot Francija so pripravljene posoditi Avstriji veCje svote, da si pomaga naprej. Cene živilom in vsakdajnim potrebščinam so nekoliko padle. Ako Avstrija nadaljeje s pametnim gospodarstvom in vlado, kateri ne Jbodo načelovali socialisti, se zna zgoditi, da se bo sama preživljala in dobila vgled v svetovnih krogih. O 1 — Članice dr. St. Clair Grove, št. 98. C. so ulju-dno vabljene, da pridejo nocoj, 8. jan. prav gotovo na sejo, ker imajo rešiti nekaj važnih nekončanih zadev. — Mrtvega je n|šla policija 36 letnega Harry Keim, v trgovini na 8323 Quincy ave. Bil je s sekiro ves razsekan. Policija je dobila vrata trgovine odprta. Njegov oče je zginil z doma, vendar se ne sumi, da bi on umoril sina. Truplo se nahaja v mrtvašnici, dokler se kaj bolj natančnega ne dožene. — Oni štirje roparji, ki so pred novim letom oropali blagajnika Ferry Set Screw Co. za $15.000, so dobili vsak po 25 let ječe s pripombo, da ne morejo biti prej pomiloščeni, razven ako governer dobi posebne dokaze, da so vredni pomiloščenja. Tako naj bi sodili vse roparje, pa bi bil kmalu mir. — 40 čevljev globoko je padel neki avtomobil v nedeljo z mosta, ki veže zapadno, stran mesta z vzhodno. Trije osebe so bile pri tem ubite hi dve ranjeni. To se je zgodilo v nedeljo popoldne na Haiv vard-Dennison mostu, ko so avtomobilska kolesa odpovedala pokorščino, in je radi zmrzlega snega na mostu, avtomobil brez kontrole dirjal naprej. Avtomobil je padel ravno na železniško progo in promet je bil zadržan več kot urv — Danes se vrli inavguraci-ia governerja Donaheva v državnem kapitolu v Colum-busu. -Od- 21. decembra se je dan podaljšal že za 8 minut Kriza v Evropi . ijj 1 i » Evropa podobna oboroženemu tabora. Lonfdon, 6. jan. JjfcEvropi je danes zopet 4.5HOŽOOO mož pod orožjem. Vsa Evropa je alarmirana. FranciJaf je zopet začela z vojnim klicfem. Turki se pripravljajo na Ponovno prelivanje krvi. NadpOO angleških in drugih wnih ladij se nahaja v tuwlh vodah, pripravljenih iaTnastop proti Turkom.. Sljpro dva procenta evropskefta prebivalstva se je zopetftostavilo v službo vojnemu Imolohu. Italija kot Franctfliiitite z mrzlično naglico otproževati se proti sovražniktllai ga še sedaj — ni. Sloga rtld zavezniki je ponehala, itilSutijo se posledice. Mali ittrodi se gibljejo ob prilikiMo veliki narodi brusijo mečlmed seboj. Dočim državajci in diplomati velikih driv izjavljajo, da imajo najfilj miroljubne namene, Ačim vsa Evropa kriči do nep po miru, pa se objednemvvetovna pozčrišče pripravljwa vojno. Rusija ima po i Sprejem kot ga je dobil Ignace Jan Paderewski v Clevelandu ob priliki svojega koncerta, mu bo ostal menda v spominu vse življenje. Paderewski je največji umetnik sveta na piani, in ko je v .četrtek zvečer dovršil svoj koncert v ogromnem mestnem avditoriju, kjer so ga poslušali tisoči in tisoči, pa je na prošnje in klice občinstva zopet in zopet moral dvigniti umetniške roke ter izvabljati glasovirju čarobne glasove sijajne godbe. Ljudje so se že oblekli, že klobuke so imeli na glavah, stali so po stolih, pa so še vedno in vedno klicali umetnika naj zaigra še eno. Množica ni hotela iz dvorane, tako da je igral več kot eno uro čez čas, ih ko so konečno spravili glasovi r z odra,- je nastal tak drenj okoli, odra, da je bilo Paderewskemu nemogoče zapustit^ dvorano za več kot eno uro. Močan kordon policije je moralo obkoliti Pade-rewskega, da je imel vsaj kotiček, kjer je čakal, Paderewski je prišel, videl in zmagal. Očaral je tisoče. V dvorani je bilo natančno 7901 mož in žen. Mesto je dobilo za ta ve-e.^2.645.30, a toWN^^Nfto -je ostalo od vstopnine za ti"večer lft«d $10: 000. Kar je motilo koncert, 1p bilo kašljanje presajenih, Ki bi morali po vseh pravilih ostati doma. Ko se mislili ljudje, da je vse gotovo, so pre-hlajeni začeli odhajati, ko se Paderewski vrne in zopet zaigra. Nepopisno odobravanje je sledilo. Ljudje so ostali na hodnikih, na stolih, okoli odra. Za enčas je grozilo, da odobravanje občinstva odnese streho. Občinstvo je bilo zadovoljno, Paderewski tudi. Glasovir, na katerem igra Paderewski, ima tako postrežbo kot milijonarski otrok. Cela kompanija uglas-bovaleev in ižvendecev ga spremlja. Ta glasovir se vozi s Paderewskijem, kamorkoli gre njega mojster. Paderewski se vozf v posebni železniški kari s svojim glaso-virjem. Župan Kohler in policijski načelnik Graul sta dobila grozilnf pisma, rekoč, da bo Paderewsk* v Clevelandu ubit in meftni avditorij spuščen v zrak, toda nič hudega se ni zgodilo. Policija je bila ves Čas na mestu in stražila kar največ mogoče. Paderewski se je pripeljal z avtomobilom iz železniške kare, kjer stanuje, naravnost na oder v avditoriju, kjer je stopil z avtomobila. V istem času, ko je Paderewski imel koncert v glavni dvorani, pa se je nahajalo »spodaj pod clvorano nad 5000 petelinov in petelinčkov, kokoši in piščancev, rac, gosi in gosja-kov, ki so uprizarjali druge vrste "koncert". V avditoriju se namreč vrši razstava perutnine, vendar je vodstvo avditorija odredilo vse potrebno, da se ni slišalo najmanjše kvakimje v glavno dvorano. Paderewski se je zjutraj v soboto odpeljal v Detroit. -o——— -- Pismo ima pri nas Josie Jeglich. — Plačajte račune za plin v našem uradu. Prihranite si pot v mesto, procente in zamudo časa. Mi pobiramo pli-nove račune \do srede, 10. jan. do 12. ure opoldie. Sodnja prepoved. Steklarske tovarne ne smejo zapreti vrat. I Da se organizirano delav-r stvo ne bo pritožilo, da sodni je vedno nastopajo le proti I. unijam, je zvezina sodnija vA Clevelandu enkrat drugače ukrenila. Zvezini sodnik Kik lits je s posebno sodnijsko prepovedjo prepovedal 31 tq-varnam za izdelovanje ste-> kla, da ne smejo zapreti svojih vrat 27. januarija, kot so se tovarne tozadevno med seboj domenile. Vendar sodnija dolži unijske delavce kot lastnike tovaren, da so se za-rotili. V sodni prepovedi iz-1 javlja sodnik Killits, da so se kompanije kot delavske unije zarotile proti javnosti, da zaprejo 27. januarija vrata industrije z namenom, da ne bo preveč steklenih izdelkov prišlo na trg, in da se cene potem fahko dvignejo. 10 unijskih voditeljev in tovarnarjev je bilo spoznanih krivim zarote, in so poklicani pred sodni jo prihodnji petek, da se zagovarjajo. Na vsak način je pa zanimivo, da je sodnija enkrat ukazala imeti tovarniška vrata zaprta, dasi bi tovarne fode zaprle. Če bi se to zgodilo tudi tedaj, kadar je velika kriza in brezposelnost, bi seveda jako ugajalo vsem. - V pet % iS' povabilo glavnega predsednika S, D. Z. zbralo kakih 60 predsednikov, tajnikov in blagajnikov društev, ki spadajo k Zvezi. Ta sestanek je bil prav potreben in so se ga udeleženci z zanimanjem veselili. Na sestanku je br. Gornik povdarjal potrebo, kako mora Zveza v tem letu napredovati. Podpora, ki jo deli Zveza, njeno trdno finančno stanje in ugodnosti kot se jih ne dobi pri drugih organizacijah naj bo opomin vsem članom Zveze, da gredo na delo za, novo članstvo. Za pridobivanje članstva bo Zveza ukrenila . posebne privlačne odškodnine. Mr. Kushlan je govoril o novi zavarovalnini, katera se namerava upeljati pri Zvezi, ko bo članstvo s splošnim galsovanjem to potrdilo. Predlog pride v kratkem v javnost. Mr. Debevec ie pa navzočim tajnikom razlagal nov sistem, ki se ima upeljati pri Zvezi, in od katerega se pričakuje, da bo ta j-, nikom olajšal poslovanje in vse poslovanje med Zvezo in društvo postavil na bolj razumljivo podlago. Tak sestanek je prav potreben in bi se lahko še večkrat vršil, v prid večjega sporazuma in sodelovanje kned glavnim odborom in podrejenimi društvi. — Zasoljeno kazen je dobil 24 letni John Mehler na Common, Pleas sodniji. Pred nekaj tedni je Mehler s svojim avtomobilom, s katerim je jako hitro vozil, podrl na tla 10 letno Katherine Grady, ko se je nahajala na potu v cerkev. Dekletce je umrlo radi poškodb. Porotniki so spoznali Mehlerja krivim uboja, in sodnik Phillips ga je obsodil na 20 let ječe. Mehler je znan kot zakrknen grešnik ki /je nevaren družbi, ako Se nahaja na prostem. —■ Danes se vrne v Cleveland bivši governer države Ohio, Harry L. Davis. Dvanajst let se je nahajal Davis v političnem življenju, in sedaj misli za vedno opustiti politiko. 22 ubitih. Silni boji med črnimi in belimi Rosewood, Fla., 6. jan. Od sinoči divja tukaj plemenski boj med belimi in zamorci, ki je zahteval dosedaj že smrt dvajset zamorcev in dveh belih. Stotine "belih,mož je prišlo včeraj v Rosewood, vsi dobro oboroženi, da pomagajo belcem, ki oblegajo neko močno utrjeno hišo, kamor se je zateklo mnogo ^.zamorcev. Novi belci so prihajali vsak čas v mesto, in vsa pota v Rosewood so odmevala od orožja. Belci so sklenili pfegnat|L ali uničiti vse za-monoe v okolici. Boj je nastal, ko se je po mestu razneslo, da je neki zamorec kriminalno napadel neko belo,; dekle. Množica se pripravlja, da napade ječo v Bronsonu, kjer imajo oblasti dva zamor-< ca zaprta. Kolikor je bilo zamorcev pobitih, so našli smrt, predno so se zamorci zatekli v dobro zavarovano hišo. Oblastf so skoro brez moči, da ustavijo ta plemenski boj. -4- — Kot nam poroča dr. Rock-wood, načelnik mestnega * zdravstvenega urada, je Cleveland eno najbolj zdravih mest v Ameriki. Zdravstvene oblasti merijo dobro zdravje enega mesta po tem, koliko prihaja predvsem od slabe vode, nečistega mleka in po številu muh v hišah. Za tifusom je v Cletelandu leta 1922 umrlo le 16 oseb, ali 2.2 osebi od 100.000 prebivalcev. Povprečno število snjrti za tifusom v Zjed. držav je 0 oseb na 100.000 prebivalcev. ■ Da se je v tem oziru v Clevelandu v resnici na bolje obrnilo, se vidi iz tega, da je bilo še leta 1903 v mestu 478 slučajev tifusa s smrtnim izidom. — Slavni poljskf pianist, Jan Paderewski, je ob prinki svojega koncerta, ki ga je priredil v Clevelandu, dobil grozilno pismo, da bo gotovo ustreljen, ako se pokale v Clevelandu. Policija mu je dala izvan redno dobro varstvo in spremstvo, in koncert se je vršil brez vsakega dogodka in nevarnosti. Praznih čenč in groženj se pač noben mož ne bo ustrašil. — Zadnji čas, da plačate svoj račun za plin v našem uradu je samo do srede, 10. jan. do 12. ure opoldne. Ako plačate pozneje zgubite procente, imate .trubel s kolek-torji in zamudite mnogo nepotrebnega časa. Plačajte svoje račune za plin v našem uradu, prihranite si procente, zgutK> časa in denarja. — Mr. Jakob Jančar, trgovec v Newburgu vabi vse svoje odjemalce in rojake, da se oglasijo pri njem za kole- . darje. — Cyrus Locher, znani odvetnik v Clevelandu, bivti državni pravnik, s katerim je Mr. Frank J. Lausche v kom-paniji kot odvetnik, je bil imenovan od governerja Do-nahey za direktorja državne trgovine. Locher je urad prevzel, pod pogpjem, da je samo začasno, ker ga posli trn*** drfujejo v Clevelandu. Locher in governer Donahey sta si najožja prijatelja. — Tekom letošnjega leta bodemo imeli dva solnčna in dva lunina mrka, toda v naših krajih vsega tega ne bodemo opazili. AMERIŠKA DOMOVINA I88tn*P m^SS^TOCI^JU^D ymiDAT Za Ameriko- - - $406 I Za Cleveland popoW $5. Z> Evropo • - $550 | Potmeni« štovffla - 8c nv^^^si^zuli sjiižlkto^is. bssi! tmi JAMES DBBBVBC, PmHtofcsr, ~_ LOUIS j. P1RC, Editor Beared at sedond dw suitor Jsnuary St h, at the post office >t Cleveland, Ohio under the Asi of March 3rd. 1879. _ mpj # No. 3. Mon. Jan. 8th 1923 Nesporazum zaveznikov. Odkar je bila dokončana, mirovna konferenca, so zavezniški ministri 5e skoro vsak mesec čutili potrebo, da se zberejo in "zborujejo". Pogoji mirovne konference so taki kot je kolesovje starodavne ure. Vedno je nekaj v neredu. Zdaj plane nezadovoljnost med tem narodom na dan, zdaj se pritožuje drugi. Zavezniki pa krpajo in krpajo, tako da mirovna pogodba že ni več lik nova obleka, pač pa stara, zašita cunja. In vendar jo 5e prenašajo okoli. Nikomur ne pade v glavo to zakrpano cunjo zavreči in kupiti novo oble-ko, to je, izdelati novo mirovno pogodbo, katere prva podlaga bi bila enaka pravica vsem narodom. Nezadovoljnost po vojni nastaja vselej in povzroča nove vojne, ker zmagovalci navadno stavijo preostre, preveč maščevalne mirovne pogoje. V tem zgodovina ni izučila Se nobenega naroda. Preostri, neopravičeno hudi mirovni pogoji rode jezo, mržnjo, sovraštvo do zmagovalcev, ki se z neprestanim podpihoval* jem razplamti v novo vojno. V Parizu so te dni zborovali zavezniški ministri, da regijo na ta ali oni način Evropo propada. Reklo se je, da je to "zadnji" sestanek ministrov, potem bo pa vse rešeno in v redu. 12 večjih ali manjSih konferenc se je vršilo, odkar je zaključena mirovna pogodba. Doslej nobena teh konferenc ni prinesla uspeha. t Videti pa je, da bo tudi med zavezniki sedaj konec kle-4 petanja in prepiranja. Anglija je prišla do gotove točke v svoji politiki, ki je prijazna Nemcem, in od te točke ne bo odnehala. Francija je pa s svojimi grožnjami, da uporabi nasilje, prišla tako daleč, da nazaj ne more. Povedalo se je, da če ta "zadnja" konferenca zgreši svoj cilj, da bo Francija zasedla Ruhrski okraj. Gre se radi nemške vojne odškodnine. Francija je sicer pri volji nekoliko počakati na to odškodnino. Toda da bo Nemčija to odškodnino v resnict plačala, namerava Francija zasesti najbogatejši del Nemčije kot garancijo, da konečno res dobi od Nemčije, kar je obljubljeno. Ako po preteku dveh let, Nemčija ne začne plačevati, tedaj si prilasti Francija JoUkp nemškega denarnega in b^gpvnega bogastva, kok je po njenem mnenju zadostho, da se vrne škoda, povzročena Franciji. Francija je še vedno nepopustljiva. Ona je kriva, da miru v Evropi ni. In vse to se bo nad Francijo nekega dne bridko maščevalo. • • • Kako misli Amerika posredovati v Evropi in pomagati financam Evrope, posnemamo iz poročila, ki ga je. podal državni tajnik Zjed. držav, Charles Hughes v svojem govoru v New Haven, Conn. Hughes se je izjavil: "Ako se ne uredi vprašanje nemške vojne odškodnine, Evropa ne more nikamor naprej. Ako se zavezniški ministerski predsedniki v • Parizu ne morejo sporazumeti glede te vojne odškodnine, tedaj bodo Zjedinjene držaVe predlagale, da se ustanovi komisija ižvanrednih strokovnjakov, ki bo natančno preiskala celo vprašanje vojne odškodnine na podlagi! dejanskega položaja in določila način, kako se naj plača odškodnina. Ta komisija ne bi smela imeti nobene politične odgovornosti niti zveze. V tej komisiji naj bi bili ugledni trgovci in sploh ljudje, ki so poznani v svetu kot uspešni ljudje, ki'se nikdar ne ozirajo na politiko. Vsaka vlada ki *e interests v dvigu Evrope na normalno stanje, naj bi imela svoje zastopnike v tej komisiji. Vlada Zjedinjenih držav je takoj pripraljena imenovati svoje zastopnike v tako komisiji jo, ki ne bi imela političnega značaja. Državni tajnik Hughes je mnenja, da so državnikom in politfkarjem preveč vezane roke, dočim bi strokovnjaki brez pblitike kmalu dovršili, kar se politikarjem, ki nimajo odkritih misli, ne more posrečiti. To je mnenje ameriške vlade. Ako bo cvetlica, tedaj se bo g6tovo razcvetela, pravi neki pregovor. Počakajmo torej! FEDERALNI URAD ZA SOCUALNO OSKRBO DECE. Otroški urad proti otroškem dela. , New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Children's Bureau, ki spada pod U. S. Department of Labor, [ je federalna oblast za socijal-no oskrbo otrok^Vodja tega urada, Miss Grace Abbott je ravnokar, izdala svoje letno poročilo o delovanju otlraške-ga urada. V desetih letin, kar je bil ta urad ustanovljen, se je veliko spremenilo v prid j boljši oskrbi dece. Tekom teh. desetih let je število držav, imajočih posebne zdrav-'; stvene oddelke za deco, na- i raslo od 1 na 46; število dr- i žav, ki imajo zakone, s kate- i rimi se daje potrebnim ma- < teram pravico do penzije, je j naraslo od 2 na 40; več kot polovica držav je ustanovilo i preiskovalne komisije v svr- i L ho, da se izpopolnijo zakoni I o oskrbi dece, in slično števi- i lo držav je organiziralo po-' i __ * sebne urade, ki se brigajo za nepreskrbljene otroke in mlade zločince. Primeren sistem registracije rojstev se čimdalje bolj uveljavlja in obsega sedaj 66 odstotkov celoletnega prebivalstva Združenih Držav. Registracija je dokazala, da je veliko število smrti izmed mater in novorojenčkov nepotrebno in 42 držav sodeluje sedaj s federalno vlado v svrho, da se to Število zniža. Otroški urad sicer ne pripisuje sebi vso zaslugo za napredek v socijalni oskrbi otrok: toliko pa se lahko reče, da so ravno uspehi njegovih raziskdvanj in njegovo zainteresiran je javnega mnenja za socijalno oskrbo dece dali povod za čim večje uva-ževanje socijalne oskrbe za deco in za zakonodajo na tem polju. Letno poročilo pregleduje delovanje otroškega urada tekom minolega fiskalnega fiskalnega leta. Iz tega pregleda dobivamo pojem o njegovem delokrogu in razno- vratem delovanju. Med drugim naj omenjamo, razsežna raziskovanja #ede posledic nezaposlenosti na otroke; sodelovanje s poklicanimi državniki oblastmi glede proučevanja otroškega dela, oskrbe mater in otrok in mladinskih zločincev v raznih državah; objavljen je 37 poročil in broSitf; upravljanje ta-kozvanega Maternity in Infancy Act, katerega namen je pospešiti oskrbo mater in otrok s strani držav s tem, da federalna vlada prispeva k tej oskrbi potom letne podpore. V sVojem poročilu Miss Abbott nadalje poroča o položaju, ki je nastal vsled razveljavljena federalnega zakona o otroškem delu. Kakor znano je bil ' Kongres sprejel zakon, s katerim se je ustanavljal federalni standard glede otroškega dela, pod katerega nobena drŽava ne bi smela iti. Zakon je bil zlasti naperjen proti onim državam, ki so zaostale, kar se tiče otroške zakonodaje. Najvišje Sodišče Združenih Držav pa je razsodila, da je ta federalni zakon protiustaven, in zakon je bil s tem razveljavljen. "One države, ki dandanes dovoljujejo zaposlenje otrok pod štirinajstim letom so, kar se tiče varstva delajočih otrok, na isti stopinji kot Japonsko, Kitajsko ali Indija" — zatrjuje Miss Abbott v svojem poročilu. Skoraj vse civilizirane zapadne države, pravi nadalje ravnateljica otroškega urada, nudijo otrokom ono varstvo, kakršnega se mnogo ameriških držav brani nuditi — namreč prepoved dela za otroke izpod štirinajstih let. Koliko so« otroci Združenih Držav trpeli vsled razveljavljenja federalnega zakona o otroškem delu, more se sklepati iz dej^va, da le trinajstorica izmed Vleh'feav ima že take zakone, ki odgovarjajo v vsakem pogledu minimumu, ki ga je določal federalni zakon. Ker je Kongres že dvakrat poskusil spraviti otroško delo pod federalno kontrolo in je Najvišje Sodišče obakrat proglasil dotični zakon protiustavnim, je po mnenju otroškega urada vprašanje sedaj jasno: ali treba popolnoma opustiti načrt federalnega minimuma in se zanašati le na države, ali pa treba delati na to, da si zagotovimo spremembo (amendment) h Konstituciji, potom katerega bi Kongres dobil pravico napraviti zakon o otroškem delu. "Amendment" — priporoča Miss Abbott — "bi ponudil otrokom vse koristi naše federalne vladavine s tem, da bi dal Kongresu pravico, da določi federalni minimum prepu-stivši državam, da smejo ta standard povišati, nikoli pa znižati." Miss Abbott v svojem poročilu omenja pohvalno zasluge prejšnje ravnateljice otroškega urada, Julia C Lath rop, . pod vodstvom katere je bila ustanovljena praktična vrednost znanstvenega raziskovanja in vz-gojevanja na polju otroške oskrbe. Miss Lathrop je član upravnega sveta,organizaci-je Foreign Language Information Service. KDOR MANJ ZAHTEVA, VEČ DOBI. (Srbska narodna pripovedka.) Bili so trije bratje, pa niso na belem svetu ničesar več imeli kakor eno hruško in to hruško so po vrsti čuvali: eden je ostal pri hruški, druga dva sat pa šla na dnino. Nekoč pošlje Bog angela, da vidi kako ti bratje žive in če slabo žive, da jim da boljšo hrano. Ko pride angel božji na zemljo* se spremeni v berača in prišedši k onemu, ki je čuval hruško, ga zaprosi za eno hruško. On izbira od svojih hrušk, mu da in reče: "Tu imaš od mojih hrušk, [>d bratovih ne morem ti da- da čuva hruško, pride zopet angel in ga zaprosi za eno hruško. Tudi on mu izbere od svojih hrušk In mu da ni reče: "Tu imaš; od mojih hrušk, od bratovih ne morem ti dati" Angel se tudi njemtl zahvali in odide. Ko pride vrsta na tretjega brata, da čuva hruško, pride zopet angel In zaprosi tudi njega , za eno hruško. Tudi on mu izbere od svojih hrušk in mu da in reče: "Tu imaš od mqjih hrušk, od bratovih ti ne morem dati." Četrti dan se angel spremeni v meniha, pride rano zjutraj in jih najde vse tri v hiši in jim reče: "Pojdite ? mano, da vam dam boljšo hrano l" Oni gredo za njim bjpqz besede. Ko pridejo k velikem^ potoku, voda drvi in šumi, tedaj vpraša angel najstarejšega brata: "Kaj bi rad imel?" On dogovori: "Da je ta voda vino in da je moja." Angel stori križ s palico in namesto vpde teče vino: tu se pripravljajo sodi, tu se pretaka vino, ljudje delajo, celo selo jc tu. Tedaj ga angel pusti tam in mu reče: "Kar si želel imaš, zdaj živi." In vzame druga dva in gre z njima dalje. Ko pridejo na neko polje, vidijo, da so golobi prekrili polje. Tedaj vpraša angel srednjega brata: "'Kaj bi pa rad imel?" On mu odgovoriL. "Da so to vse ovce in da so moje." Božji angel prekriža polje s palico in namesto golobov so same ovce : tu so staje, ženske mol-zejo, ene prelivajo mleko, ene posnemajo smetano, ene delajo sir, ene tope maslo, tu se gradi tudi hlev, eni pečejo, eni merijo, eni sprejemajo denar, vse je zaposleno, celo selo je tu. Tedaj mu reče angel: "Tu imaš kar si želel." Potem vzame najmlajšega brata in gre z njim preko polja in ga vpraša: "Kaj bi pa ti rad?" On tau odgovori: "Nič drugega kakor da i^ii BogdaŽpo od prave krvi krščanslSr Tedaj mu reče angel: "O! To je težko dobiti: na celem svetu so samo tri: dve sta ženi, a ena je deklica in njo snubita dva snu-bača." Ko gresta tako dalje, prideta v mesto, kjer je bil kralj in je njegova hči bila od prave krvi krščanske. Pri-šedša v mesto, gresta takoj h kralju in zasnubita njegovo hčer. Ali tudi dva kralja sta bila prišla snubit jo in sta položila jabolka na mizo. Tedaj položita tudi ona dva jabolka poleg drugih. Ko ju kralj zagleda, reče vsem, ki so se tam nahajali: "Kaj sedaj, to so kralji, a to sta kakor berača napram njim?" Tedaj reče angel: "Veste kaj? Tako uredimo stvar: deklica naj vzame tri trte in naj jih vsa-di na vrtn in nameni trto komur hoče. Na čigar trti bo jutri grozdje, tistega naj deklica vzame za moža." Vsi pristanejo na to: deklica vsadi tri trte na vrtu in vsakemu nameni po eno. Ko napoči jutreki je na trti onega siromaka grozdje. Kralju tedaj ne ostane drugo, nego da da hčer ofiemu najmlajšemu bratu. Takoj gresta v cerkev in se poročita. -Po poroki ju angel odvede v gozd In ju pusti tam in onadva ostaneta tam leto in dan. Ko preteče leto, reče, Bog angelu: "Pojdi, poglej kako one sirote tb ve. Ako težko žive, daj jim boljšo hrano." Ko pride angel na zemljo, se spremeni zopet v berača in gre k tistemu, ki mu je v potoku teklo vino in ga zaprosi za čašo vina. Ali o ti ga zavrne rekoč: "Če bi dal vsakomur po čašo vina, bi kmalu nič ne ostalo/* Ko angel to čuje, naredi križ s palico in glej, v potoku teče voda kakor prej. In tedaj reče onemu bratu: "Ni to za tebe, pojdi pod hruško in čuvaj hruško." Potem odide angel irt pride k onemu dragemu, ki so mu ovce polje prekrile in ga zapfosi, da mu da kol&ek sira. A on ga zavrne re|®č: "če bi dal vsakemu košiek sira, bi mi kmalu nič ne ostalo." Ko aneel to cuje, nareai Krt2 s pauco, hruško in Čuvaj hruSko."i IIUhJOVIHU) | on živi. !Ko pride do njega, | vidi, da živi s svojo ženo v gozdu siromašno v neki kol> Hi. Zaprosi ju da bi ga sprejela pod streho in prenočila. Onadva ga sprejmeta z vsem srcem in ga prosita, da jima oprosti, ker ga ne moreta pogostiti, kalfor fk želela. "Mi smo siromaki," pravita. Angel jima odgovort. "Nič za to, jaz sem zadovoljen s tem, kar imata." Tedaj nista vedela kaj bi storite. Žita nista imela, da bi zmesila kruh, ampak sta strgala skorjo od drevesa in iz tega mesila kruh. Takšen kruh vmesi žena tudi zdaj za gosta in ga postavi v peč. Potem se začneta razgovarjati z gostom. Ko pogledata pozneje, da ii je kruh pečen, vidita, da je v peči pravi kruh, da je naraste!, in da mu ga ni lepšega. Ko to vidita, dvigneta roke k Bogu: "Zahvaljen bodi Bos, da moreva gosta pogostiti!" Potem ko sta položila kruh pred gosta, prineseta tikvo z yodo. Ali ko začnejo piti, je v tikvi vino. Tedai naredi angel s palico kri?, čez kolibo In na tistem mestu se prikažejo kraljevski dvori in v njih vse v izobilju. In angel |u blagoslovi in pusti tam in tako sta sre$nj živela do smrti. kje so tajni dragu- lji ruske carske rodbine? i . Kje se nahajajo danes zgodovinski biseri, briljanti, demanti, rubini, smaragdi, krona in druge neprecenljive dragocenosti „ ruske carske rodbine. Evropa, Azija, Afrika in Amerika si že dolgo prizadevajo; da reš^fc to vprašanje, toda odgovora ni In ga najbrž še dolgo ne bo. Tajna policija dvajsetih držav, veletrgovci z biseri in demanti, detektivi svetovnih bogatašev, vse to si skupaj prizadeva, da iztakne te dragocenosti, zgodovinsko rusko carsko krono ter nešteto drago kamenje, ki je še ne-dolgo tega krasilo glave ruskih samodržcev. Brez vsakega dvoma je, da se nahajajo l>udje, dasi jih je jako malo število, ki vedo, kaj se je zgodilo s tem kamenjem. Toda niti eden teh ljudi niti ne črhne besede o teh neštetih milijonih. Od časa ao časa se pojavljaio v javnosti razne govorice, ki se pa že čez par dni skažejo kot neosnovane, neresnične. Veletrgovci z dragulji begajo kot blazni iz New Yorka v London, iz Londona v Amsterdam, iz Amsterdama v Varšavo, v Carigrad, Odeso, Petrograd, Moskvo, da bi dobili v roke tajne zaklade, radi katerih je preteklo toliko krvi.. . . Toda oblastniki v Moskvi se tajno smehljajo in sladko govorijo. ko gledajo skoro blazni ples ljudi, ki se drvijo za — mrtvim blagom. Že tri leta se nadaljuje ta ples, pa trse zaman. Dosedaj so imeli ie toliko uspeha, da so odkrili nekje za kak milijon dolarjev vrednosti, katere so spoznali kot dragulje bivše carske rodbine. Med temi dragimi kameni >e nahaja precej imenitert dragulj, katerega vrednost :enijo na $50.000. To je pr-ita z rubinom, katerega je podaril ranjki car ranjki ca-j rici. Ta prstan so našli na nestu, kjer sta bivša ruska vladarja zdihnila svojo dulo 3od mečem boljševikom, v Ekaterinburgu. Danes se že pozitivno ve, da sta imela :ar in carica, ki sta bila u-norjena po židovskih in madžarskih najemnikih, ob imrti za kakih $500.000 vred-losti dragih kamenov pri seji. Toda teh $500.000 pred-tavlja komaj drobtino ogro-nnega bisernega zaklada lekdajne carske rodbine. prodal 1.058 karatov raznih draguljev, po $140.200 vsakega. Omenjenih $375,000 predstavlja le mal del vrednosti dragih kamenov, katere so boljševiški agenti razprodali po svetu. / * Nekaj drugih carskih biserov in diamantov so odkrili nedavno v Amsterdamu. Nizozemska je že dalj časa po-zorišče velike in živahne de-lavnpsti ruskih boljševiških agentov. Da ti ljudje niso živeli od zraka, je gotovo. Amsterdam je mesto, kjer se nahaja največ trgovcev z biseri in diamanti, in aa so ruski agenti izkoristili to mesto, da spremenijo ruske carske diamante v gotov denar, o tem. je bil vsakdo prepričan. Ni dolgo tega še, ko se je v Amsterdamu mudil neki gospod z imenom Caubet. Njegovo pravo ime je Avi-nov, in je bil osebni zaupnik Lenina. Ta Avinov je imel pri sebi rubin, prekrasno zbrušen, s krasnim dragim kamenom po sredi. Ljudje, ki se razumejo, pravijo, da je to prava redkost. Toda nihče ni vedel, kje se nahaja ta* kamen, dokler se ni nekega dne va nenadoma pojavil na trgu. Ta redka dragocenost je bila lastnina baronice Kudri-ni, ene prvih dvorskih dam petrograjskega dvora pred vojno. Ko so boljševiki prišli na vlado, potem ko so strmo-1 glavili Kerenskija, je bila prva boljševiška briga, kako bi | dobili čimveč denarja; zlepa j ali zgrda. Organizirali so pravi pogon, na zlato in srebro, potem pa na drago kamenje. -Dingo, kamenje so boljševiki .uporabljevali v glavnem za propagando v tujezemstvu. Kajti drago ka* menje se mnogo laglje prenese v tujezemstvo, kakor pa velike svote denarja. Ruski plemiči in "buržoazi", ki. Dalje na tretji strani. m PRILIKA BITI NEODVISEN. Ravno zdaj in vsak dan vam daje International Building in Loan Co. priliko, da postanete neodvisni, ko boste stari 65 let 85 procentov ljudi pri tej starosti v Združenih državah je odvisnih od drugih za podporo, če vi vložite samo $5»vsak teden za dvajset let, boste tedaj imeli $88)6.80. (Vaš denar nosi 5 obresti, ki se vsakega pol leta pripišejo kapitalu.) Vi lahko dvignete denar kadar hočete,, če ga rabite in obresti vam bodo plačane na dan, ko dvignete denar. International BUILDING ft LOAN CO. «233 St. Clair Amm 5O/ 70 J ..............................■J hBBB 1 H1 U prin&ia zafattano in hitro pomo& 3 - ! ImajU ga pri roki v hiti a zimtk« j j« natisnjen. Dob« m po vteh !•- 1 - | frrnjji zastonj, ali pilita nam. W. K. DRUG COMPANY I ; BDINA SLOV. LBKARNA| , v Cleveland«. Najboljša zdravila, točna po-[ St. Clair Ave. in Addison Rd. j JOHN KOM IN, 1 ! 1 naprodaj prav t dežele. Vse mere in teža, iivi in draelrtaL'': I Nadzorovani od mesta. Se vam pri- j I peljejo na dom. Najnižje cene. PtiraP 1 te v pondeijek ali tetrtek in IzberiltJ i svoje. ^ 33I2JN 1 lop 150 Shore Line, Willougby kara, I | ^ Phone Wickliffe 106-L. (Jan. 20.) I > r............ » ■ 11 1 - ll Dr. J. V. Župnik, 11 ! 6131 St CUlrjT^rgml It. Vhod samo na 02,- cestL k ■1, Sedem let med Slovene!. I | Ob Knauaovi dvorani. i j Dr. W. t. Dembrow I j naznanja otvoritev urada a« I »T. CLAIR AVE. VOGAL 71. ST. I Govori razne jezike. Uradne ure od S. do 8. zvečer in po p dogovora. AKO HOČETE PRODATI svojo trt*!? vino hitro pridite k nam. The Realty Service Co. ll 600 Swelland Bldg. x-143) f nil 11M1111111M Bifli Za saneaDivo Me ta Mati postrežbo za pluaberaka in ena-. h dela pokličite BUBNICK & CO. JJ 6703 ST. CLAIR AVB J Randolph 3280 Roe. Nottingham 238-M .J I' Odprto med tednom de S. zvečer m v soboto do 6. sveftor. (mJ) ——ijM - . rr* ^ I POMAGAJ SI SAM I j do dobre, hladilne ptjate v gor-1 kih dneh, pa ti ne bo treba to- B žiti. da je vedno slabfte oa sv*fi ta. Treba si drugega kot kvphf ■ najbolj«! brez katerega ne dobil zafcjjH nega okusa Nadalje: nafbolj||fl Vat*rn KknU rfnfcit* •arinrinjH KSivrv 00**10 WVliv innriHKI CfcMo jbo jle Trato , man PUSENER HONE B (LOUS KNAUSr Iislljg Ji Jj lili SL Clair are. Cleveland O I fT •. * • m : ' Dekleta, ki pohajajo vseučilišča y Ameriki, imajo mhogo opraviti s športom, skoro toliko kot itpoški. Tu jih vidite lepotice študirafte iz Barnard vseučilišča, ko se vadijo, da postanejo krep-lejše in gribčnejše. f l* yt,.. _ • < Komaj et^tjo šele dvakrat' po trl letai vijba^ p* se že odliku '. jejo male Eugenia in Winifred Gilchrist, ki ste želi veliko priz | nanje na plesu, ki je bil prirejen v korist cerkvene občini "Vseh svetnikov" na Scranton ave. in Mentor Rd. v Clevelandu NadaJJ«T&nJ* is dnu« stranL niso mogli dovolj hitro pre-I ko meje s svojim premoženjem, so morali izrotfti vse < tvoje dragulje. Oni pa, ki so i skrili te dragocenosti, so mo-rali na tezalnico, kjer so jili mučili toliko čas*, dokler ni-I ¥6 odkrili prostora, kam so skrili dragulje. Ako se )je. pa boljSevikom posrefiilo, da so priSli do o-jgromnega carskega zaklada, I** tem se za gotovo ne more % vedeti. Se pa govori, in sicer if. precej vrjetnih krogih, da to bili vsi ogromni carski Miragi kameni takoj v začetku revolucije tako uspešno l skriti, da jih nobena poznej-| la vlada ni < mogla odkriti. Vendar se tudi dokazuje, da !fo ni resnica. Dognalo se je,' da so našli pri angleškem I konzulu v Petrogradu za | $350.000 teh dragocenosti. Pozneje, po revoluciji, so bile te dragocenosti preneSene lir London. Zanimivo je pa to, I % se še danes ne ve, kdo je t lastnik teh dragocenosti. Seveda, govori se tudi, da I to boljševiki prišli vsem tem draguljem na sled, toda ne-| jazumljivo je, kako da se do-I#daj, Še nobeno blago nI poplavilo na trgu. Tako drago iiamenje se prav lahko spo-p^na, kakor se spoznajo sve-t lovno znane slike in kipi. Na primer, popolnoma nemogo-IP ie prodati Čudežno krasni, • Orlov diamant iz ruskega\ i carskega žezla. Kamen tehta I04M karatov, in je vreden i bilijon dolarjev. Ta kamen iMtko takoj spozna vsak trgovec z diamanti. Seveda, lilmen se lahko razdeli na [9fS kosov, toda tega bi bolj-teviki nikdar ne naredili, Ebijti kamen bi potem mnogo Hubil na vrednosti. Radite-^Kpa, ako so ga boljševiki v pesnici dobili v posest, ga llmajo še nedotaknjenega. | In ravno isto se lahko trdi |Wseh drugih ruskih carskih ^Kljih. Lahko se pa tudi | trdi, da se je ruskemu carju Kreftlo spraviti iz Rusije mnogo teh dragocenosti, dokler je bil še čas. Najbolj romantična in ob-jednem najbolj tragična pa je zgodba ruskih draguljev ona ki je zvezana z zverinskim umorom ruske carske družine, carja Nikolaja, carice, careviča in njegovih lepih sester. Carsko obitelj so naj-prvo dobili v Carskem selu. Vedelo se je tedaj, da ima obitelj pfi sebi za kakih $500. 000 dragega kamenja. Varno «o skrivali to v svojih haljah, klobukih in jih tako srečno prinesli do svojega zadnjega zapora v Ekaterinburgu, da-si so jih boljševiški agentje neprestano preiskovali, posebno carja in carico: Gotovo je, da so tako dobro -skrivali te dragulje, ne da jih ponesejo s seboj v inozemstvo, pač pa da si z njimi kupijo svobodo. Toda to "zdravilo'' ni pomagalo. Ko so boljševiški mesarji ubili carsko družino, so njih trupla sesekali in zapalili, in dragu- 1 i i so bili tedaj še pri njih. Našli so jih par mesecev kasneje v pepelu in blatu. Čudno je, da krvniki niso pregledali trupel. Ko je nekaj mesecev pozneje prišla komjsi-ja na lice mesta, je našla dragulje na prostoru, kjer so jih žrtve pustile. Med drugim ?o našli tudi dosti velik drag kamen caričin ter nekaj drugih draguljev, emeraldov in biserov, prstanov in zlatnine. Posebne vrednostiijsjcras-i ni prstan carice Rubinom.1 Bilo je to darilo carja Nikolaja carici, katerega ji je podaril, , ko je bila stara šele Šestnajst let. Bilo je to na ženitovanju njene sestre Je-tislave, ob kateri priliki se je rar v njo zaljubil. Čuje se, da je preiskovalna komisija vse te najdene ( Jragulje podarila članom. umorjene cesarske rodbine, ki so se srečno umaknili boljševiškemu terorju. Za ane dragulje pa, ki so jih, Doljseviici vzeit carju pred -■ . ■ 1 Ji ■ "V". - smrtjo, nihče danes ne ve. Znano je sicer, da je nekaj teh dragih kamnov prišlo na Skandinavsko, kjer so bili prodani za denar, ki so ga boljševiki uporabili za propagando. En kamen je bil prodan za $10.000, je menjal več gospodarjev in je kone-čno prišel v roke nekemu bogatašu, ki ga je podaril ljubici, poznani gledališki igralki v Londonu. - rh—o -T--NAŠA ZEMLJA IN ZVEZDA VENERA. Zvezda Venera in zemlja sta si tako podobni, da bi ju, ako bi ju mogel spraviti v neposredno bližno, težko razločil. Edina razlika je ta, da ie zemlja nekoliko večja. Prerez zemlje meri okoh 7918 milj, dočim meri perez Venete 7700 milj. Ako bi šel zemljan na Venero, bi najbrž ne vedel, ali biva na zemlji ali na Veneri. Venera je bližje solncu nego naša ^emlja. Pot, katero napravi zemlja okrog solnca, ie podobna elipsi, in je oddaljena pd solnca 91 do 93 milijonov milj; pot Venere okrog solnca ima domalega obliko kroga in je oddaljena od solnca 76 milijonov milj. Ker je Venera bližje solncu nego zemlja, je zaradi tega klima na Veneri mnogo milejša ka-,kor na zemlji. Na zemlji imamo tri vrste klimo: mrzlo, toplo in vročo. Klima na Veneri je pa tropi-čno vroča, njeno ozračje je nasičeno s soparo in deževni nalivi so pogosti. Na Veneri so hribovja, ki so zavita v gosto meglo. Pri pogledu skozi teleskop (daljnogled) je opaziti Venero zavito bleščečo belo kopreno iz oblakov. \ Marsikdo bi mislil, da zve-zdogledi ogledujejo zvezde skozi daljnogled ponoči. Toda ni tako. Venero je ponoči soloh nemogoče opazovati skozi teleskop; kajti svetloba, katera obdaja Venero ponoči, bi toliko vplivala na oči skozi teleskop, da bi sploh ne bilo mogoče gledati. Najlepši pogled na Venero je opoldne, kadar je ozračje jasno in čisto. Pogled podnevi na Venero je krasen, bolj kot ponoči na katero drugo zvezdo. Do zadnjega časa je bilo zelo težko slikati Venero, toda pred kratkim se je posrečilo ameriškemu zvezdoslov-j cu Alfredu Rordamu, foto-! grafi rati ta planet* Zapreke 1 pri slikanju Venere so bile te, da je zvezda tako blizu solnca. Vsakdo, kdor se bavi s slikanjem, ve, da je slika zelo nejasna, ako padajo solnčni žarki na fotografski aparat. Rordame je pa pripravil steklene leče, ki so bile neobčutljive za modro svetlobo, prihajajočo z neba. občutljive pa za svetlobo Venere. Rordamova fotografija ie ujela vrhove visokih gor, ki Strte iz megle kakor otoki iz morja. To je prvi dokaz viso- keg. gorovja planetu Ve-neri. i .-T-«- J Navijanje cen premogu. Zagrebško sodišče je ravna- . telja "Hrvatske banke" d. d. v Zagrebu zaradi navijanja cen premogu obsodilo na glo-bo 50.000 dinarjev. V Strugafi se je smrtno ponesrečil trgovec Josip Pu-gelj. Vračal se je ponoči domov in se na dQmačih stopnicah izpodtaknil ter obležal v nezavesti. Umrl je v ljubljanski bolnici. NAZNANILO! Rojaki, pozor na sploš-, no razprodajo čevljev, šulnov, tenies čevljev, ru- ] bar jev boots in potashes9, ! nadalje blago na jarde, * Spodnje obleke za moške -ženske in otroke. \ Prodajali bomo po to-j varnima ceni in še ceneje, na drobno in debelo. Noš- j ki in ženski čevlji od $1.75 \ naprej, ženski fini čižmi j samo $3.75. Obleke in sn- j knje za dečke in deklice 1 od $2.00 naprej. Velika za- i loga hlač, kap, klobukov,' srajc, rokavic, nogavic,1, svedrov, fleisher volna Vi štrenah aK klopkih, vsak denar, kolikof kdo » da. Mi gremo iz trgovine.1 Razprodaja vsak dan do 28. febr. Se priporočam. I; JOS. KOS 15307 Waterloo Rd. 3 Collinwood« Trgovina naprodaj. . # . (Jan. 22. feb. 7. 21.) PUJSKE in prašiče, vsake debelosti dobite sedaj pri meni. Nizka cena, fino blago. Pridite takoj. JOS. SMOLE, 6112 Glaaa ave. (4) s* 1 NATIONAL DRUG STORB SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave. in 6ist cesta. S posebno skrbnostjo izde lujemo zdravnifike predpise. V zalogi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni. ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIII| Randolph 1052-W. i I F. R. SCHHD | S Vsa plumberska dela, poprav« s g tj an je cevi in kanalov. Nafte de- | S Jo je trpežno in cene nizke. s 1 1128 E. 66th ST. ( I ■ ■ . I aiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiHiiiiimi^ HIŠA za 2 družini, trd les v tleh, 2 furneza, vse modderno, rent $90 na mesec, se proda za $8000. Garaža. VpraSaJte na 1153 E. 148th St. v bližini Five points._(5) ' ' . POZOR! ' Kupim harmonike, stare, ki niso veft za rabo ali polomljene, najbodo ka-koršne hočejo. Kupim )ih tudi veC, ne samo ene. Ponudbe na Fr. Smolek, 1133 E. 67th St. zadaj. (3) NAPRODAJ je PEKARNA, pripravna trgovina tudi za creamety in deli-katese. VpraSaJte na 4732 Payne ave. Central 7451-K._(6) NAPRODAJ JE KORNER LOT, 50X 150 na Independence in Babbit Rd. Poizve se na 1774 E. 43rd St. Cleveland, O. (3) Poceni se pro^a ena postelj, 2 peči na plin in ena na premog, dva dreserja. Oglasite MMEj48th St zao-re), blizu Five-Points. (5) X-108 1922. Mteečni račun kraj. dr. SDZ za oktober *B O — t. ■ v g.* - i -3 M 5 ° m rt J2 O _: ________ _ Dr. Slovenec, it. z. [$966.65 $283.00 42! Dr. Svob. Slovenke, it. 2. 179.22 16.00 10: Dr. Slovan, St. 3. 168.98 27.00 6; Dr. Sv. Ana, it. 4. 849.32 161.28 46* Dr. Napredni Slovenci, it 5. 181.29 14.00 82 Dr. Slovenski Dom, it. 6 158 39 20.00 71 Dr. Novi Dom, it 7. 0 rs 1.43 62.00 6< Dr. Kras, it 8. 353.28 16)4.00 i6< Dr. * Kot pogrebnik hočem odgovoriti onim, ki zavidno vprašujejo, zakaj je pomagal pogreb voditi Irec, Mr. • I. Nunn. ♦ - ' *' < Ep. ;• ••. i . • • •Ji ' • i *" , ' '>• 'iJH r- '; • ' v (i m * ^ Opravičenje. m ! 4'. JM| Da ne bo kdo kaj zvračal na Grdinovo družino, ho&em jaz to vse skupaj na sebe prevzeti in povedati zakaj in kako. Razume se, da je bil pogreb mojega ljubljenega brata meni izročen. In kot pogrebnik sem želel, da dobi John kar najbolj časten in spoštovanje vredno urejen pogreb, kakor ga je zaslužil in je bila moja dolžnost, da to storim. 1 I I ■Hf/ ''' n' '-41 •V m x t .Z' r'-' ■ ' v VKrn.jr i * i) ' V "7»- ',' ■ ' - -v—* iT; : *'■'!* 1 EVB Obrnil sem se do svojih dobrih prijateljev, ka,kor bi se vsakdo izmed vas, na one, ki so mi največ pomagali, da sem jaz postal pogrebnik, na one, ki so v mesty.na najboljšem glasu, najstarejši in štirje bratje v istem poslovanju. Oni so me učili in so bili ^edn« na moji strani, kadar sem jih potreboval. 1 Upam, da so delo izvršili najbolje, ivršili so ga brezplačno, tudi svoje vozove so dali brezplačno na raz-polago, vse iz prijaznosti in sočutja do bratove smrti. Tu & ni šlo, kdo bo kaj zaslužil, pač pa kako se naredi najboljši vtis. ■ - * - >m Jaz sem Slovenec, ljubim svoj narod, vse rad storim, kjer vem, da bi v resnici kaj hasnilo k dobremu, zra- j ven sem pa voljan vse tako storiti kot storijo Amerikanci. Mi Slovenci se ne smemo bati, ako Se kaj naučimo 'I od Amerikancev, kar se tiče pogrebov, se moramo od njih še mnogo učiti, za kar hočem v bodoče napisati nekaj vrstic. i \ i * i / i 1 če pa bbdo moji neprijatelji še nadalje trdili in očitali z namenom, da bi mi škodovali, češ, "da, sta dva pogfebnika, in iz zavisti jih ni hotel imeti," pa naj velja to-le: Pogrebnik brata sem bil jaz, delo so izvršili moji prijatelji iz prijaznosti Čisto zastonj. Imam pa tudi dovolj vzroka, da se pokažem samostojnega Jaz cem prvi pogrebnik med Slovenci, in upam, da sem imel malo zasluzen ja pri svojih rojakih pogrebnikih, in ko so imel oni enake razmere v svojih družinah, se niso ozirali na rojaka. Ničesar nisem bil deležen, toda vse rad t J pozabim, pa prav rad in hitro. Ker se pa vedno dogajajo slučaji v naselbini s skrivno agitacijo proti meni, in oseic, ki želijo in naročajo, da jih pokopljem jas, se na zelo čuden način drugim izročajo, mora to Človeka, ki kri in ki gleda za svoj obstanek, jako boleti, in če se še tako zatajuje, pa ga vendar trgovska pravičnost pristt. da dela zob za zob. _ ' ■ * i -^jSH Nikakor pa ne želim, da bi radi mojega brata, ki je bil pravičen, in ki je zaslužil vse spoštovanje, kdo kaj ugovarjal. Vse smo storili za to, da je pogreb tak, kakor ga je ranjki poštenjak John zaslužil K- / ANTON GRDINA, brat in pogrebnik. H • »JB I - Ji jtt >'21 ' f jtf * # j * t ± _ ^ 1M ^ l Vi "L • iJl i- d -— ko da niso stradali. To je bilo še.jedino dobro, da so bili pšenico in rž spravili že prej domu, predno se je bila vsu-la pogubonosna toča na polje. Veseljak se je držal sedaj nekako bolj svojega doma. Kaj pa je tudi hotel ? Denarja ni bilo, da bi bil mogel v gostilno, na kredo pa ni njfi več dobival. Motal je tedaj ostajati 'doma, dasi se mu je zdelo grozno dolg čas. PrvLč v njegovem življenju ga je zapuščala dobra volja, Postajal je siten, kar poprej ni bila njegova navada. To pa je seveda najbolj občutila nje- i gova žena. Prejšnje Čase je bil vedno prijazen z njo, če s ga je tudi sem in tja malo : oštevala, ali mu pokladala to in ono na srce; sedaj pa je < bil zelo malobeseden in odu- < renl Prazniki, ki so bili pred i durmi, sjpravtli so ga še bolj 1 v nevoljo. Druge dni se že še \ prebije, alftake praznike, ka- < kor so velikonočni, pa brez ] mesa in brez požirka vina, to je bilo malo preveč, in vese- ] Ije in ravriodušnost je mora- j la preiti tudi takemu človeku, ; kakor je bil Veseljak. Ali naj- j hujše ga je še čakalo. Na < cvetno nedeljo mu pride,od j krčmarja, pri kterem je toli- j kokrat pil za gotovi denar in | na upanje, in kteri mu je bil j posodil tudi nekaj sto goldir narjev na hišo, poŠta, da mu . ima v osmih dneh poravnati , obresti od dolga; če ne, tožil -ga bode za obresti in glavnico pri sodniji. ( , "Ravno prav pride še to," i togotft se je Veseljak in ho- s dil jezno poh uši- gor in dol. i "Kje naj^tobim denar? Saj I še za sol ne bodemo skoro ( imeli!" Jo priliko je hotela 1 žena porabiti in ga opomniti ( na to, da je pač vsega tega i ---—---- sam kriv. Zato reče: "Vidiš, ljubi nioj mož, vse- Čemu je bilo treba zapravlja ti, Čemu popivati? Saj ti bi ga ne bila nikoli branila je- deii kozarec ali dve, ker vem, da imate vi moški drugačne potrebe, kakor me ženske; ali tako počenjati, kakor si počenjal ti, to nijbilo prav. Kaj pa si imel od vsega tega? Ko bi ga bil použil toliko, kolikor si ga bil potreben, naj bi bilo v božjem imenu. Tako pa si popival po cele dni, in nazadnje te je pa le glava bo-lelay. Nisi samo denarja v stran metal/ ampak tudi zdravje si si tzpodkopaval. In zdaj imaš za hvaležnost od tistega, kteremu si največ denarja pustil, pa še te, da te ravno na praznike prijemlje. Lepi piruhi to! In kolikor ga poznam, ne bo odjenjal. Plača), al ipa po svetu! Boš že i plačal, saj! O moj Bog!" In žena se je bridko izjo-kala. Veseljaka pa je ta pre- : poved razkačila. Že je mislil 1 zavpiti nad njo, toda premisli j se. Čutil je morda, 'da je -zar 1 služil ta očitanja, in šel je rajši ven kaj. Ona pa si je še dol- j go brisala solze in vzdihovala k Bogu, da bi jo kako rešil iz te stiske./ 1 • j Tako je bilo v naši vasici. Pri Grabeževih pusto in žalostno, pri Veseljakovih zo- * pet tako, a v vsaki hiši iz drugih vzrokov. Kjer \lada j nespamet, tam ni prostora \ sreči. Vsakdo je sam svoje ( sreče kovač. Resničen prego- i vor! Kako vse drugače je bilo pri Mravljevih. Mir in za-dovoljnost sta vladala v tej i hiši, in veselega srca je gledala Mravljeva družina lepim velikonočnim praznikom na- 1 ■ .'t -I^y y ■■ -111 '• fi proti. ■ r . * to . m a . _ - - _ „ K.o h • ( Mrflvitfi vHilri »rede tisd! ua oo^i< Sicer ni J r * ■ > čaj, da je bil že prišel. Pa ka. ko se začudi, ko so mu povedali, da g k razun časopisa čaka tudi pismo, obloženo s sto in petdesetimi goldinarji bi ni verjel, ko je držal pismo v roki. JCdo naj bi mu bil pisal in celo še denarja poslal? Kar upal si ni od-pečatiti pisma. uTo mora biti kaka pomota,misli sam pri sebi. Ogleduje inm ogleduje ter prebira naslov, a ta je govoril na vsak način zanj. Ko bi bil še drug Kot na svetu ki ondi kdo z Tavno tistim imenom m ravno tist^Tiišno številko — mogoče! Toda verjetno to ni bilo. Po daljšem preudarjanju se vendar junači toliko, da odpre pismo. "Menda me ni napravil kdo za prvega aprila ?" Tu$li ta misel mu je prišla, ko je» odpiral pismo, kajti bilo je res ravno prvega aprila. * I (Dane prihodnjič) 8TAREJSA ŽENSKA, tudi ~vdov» i enim otrokom, dobi tako) delo za hifina opravila. Vpraša ae na 1148 Norwood Rd.__(5) ODDA SE SOBA za pečlar)a ali pctla-rico z vso pripravo* Proda ae tudi več Šivalnih strojev, novi in atari-, prav poceni. 1017 E. 6Sth Pl. (5) ' ^ NAZNANILO. " | Vabi se vse ilanlce St. Clair Grove,' 98. WiC. da ae udeleže seje v pon-deljek,^. jan. ob 8. uri /večer, ker je treba rešiti več nedokončanih zadev od zadnje seje. Tajnica. PRODA SE primerna peč na plin, nekaj premoga in drva. Vpraša ae do 7. ure zvečer na 1202 Norwood Rd. . __ _ (5) MESNICA NAPRODAJ z dobrim prometom .Lepa prilika za Slovenca. Poizve se v upravi tega lista. (5) DVE SOBI 8EODDA8TE za 1 ali 2 *anta. 8818 Bayliss ave. . >(4) kih v.Il£?ov°rek " enWn m0t* I §em meam ( f> V1 % mm^Lbg^X; • it-•" 11 4 * * r.jr ■ Ji ttiv^iriiCIl iz učeni Ukarji za deške bluze In s raj-' ' Uhko^ogUsiJo ^U^ffgto S 1 učijo, stalno In lahko delo, zračne, jasne delavnice. Schaffner Brot|era, , 1013 Oregon ave.- blizu E. flth St. so-. varno od Superior ave. V NAJEM SE DA mTVYwbimi,)*I Slovenski naselbini. Vprašajte na 1192 E. 61 at St. v trgovini. (4) ; IŠČE SE ŽENSKA za hišna opravila. , Dobra plača za pridno ženako. < i 4714 St. Clalr ave. SOBA SE ODDA v najem, elektrika la • kopališče. 1043 E. Tlet St. zdole)^) < ;POOL ROOM, a cigarami, sladko ia I klalo pijačo, 4 sobe a pohištvom •», I proda poceni. 8221 St. Clalr a*ft.(4) SOBA SE ODDA a kopališčem nt I ali 2 fanta. 1148 Norwood Rd. (4) ---—-j FRONT SOBjC SE ODDA. Gorkota, elektrika in kopališče. 1005 Addiaoa Rd._(3> V NAiEM SE DA SOBA za 2 fanta, j Gorkota, elektrika in kopališč«. Mr. j Luznar, 6414 St. Clair ave. (3> I ■■■III I. » » —i■ * I mrnmmm^ OPREMLJENA SOBA SE ODDA t najem. 5209 Luther' ave. (3> SOBA SE ODDA v najem za 1 alt 2 ' fanta. Kopališče. 1148 Norwood J^-f ODDA SE V NAJEM SOBA za 1 all 2 fanta. Elektrika, kopališče. 6401 Bonna ave. zgorej. (5) NAPRODAJ JE trgovski vogal, 3 sve-tilke na plin, peč na plin. Pooori, i 15307 Waterloo Rd. Colllnwood. (fri 5>