Posatreztia številka 12 vinarjev. SI8V. 222. v LjnDTjani, v peleK, dne 28. sepienri 1017. LEIO XLV. ss Velja po pošti: = sa celo ;eto naprej .. za < n mesec „ ., za Nemčijo oeloletno. za ostalo inozemstvo. K 30--., -50 „ 34-„ 40 -- V Ljubljani na dom: Za oelo -eto naprej.. K 28'— za en meseo „ .. K 2-30 V upravi prsleman mosoCno,, 2*— ss Sobotna izdaja: s= 2a oe o leto.....K 7 — za Nemčijo oelole no. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 — Enostolpna petltvrata (72 aai široka ln 3 mm visoka alt nj* prostor) za enkrat .... po 30 r za dva- ln večkrat . „ 15 „ pri več|lh naročilih primeru popnst po dogovorn. Enostolpna petitvrsta po 60 t Izhaja vsak dan Izvzemll ne« delje ln praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red. Uredništvo je v Kopitarjevi nl'ol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelr*nkirana plsm se no sprejemajo. — Uredniškega le'e!ona štev. 74 = Političen lis! m slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račon poštno hraniln!oe avstrljs e št. 24.797, ogrske 28.511, hosn.-^or-s. St. 7563. — Uprcvnlš1?«"« telelona št. 188. Slovenska duhovščino iržsške Mje se pridružuje dekloraffl z dne 30. mojo i.!. Na sestanku slovenske duhovščine v Trstu dne 20. septembra 1917 je bila soglasno sprejeta sledeča izjava: Slovenska duhovščina tržaško-koprske škofije, zbrana na sestanku v Trstu dne 20. septembra 1917 z navdušenjem pozdravlja deklaf-ici-jo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaj i z dne 30. maj'a t. 1., katere čimpreja izvedba naj prinese našemu narodu svobodno in samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom, — ter izjavo, izdano dne 15. septembra 1917 v Ljubljani, podpisano od zastopnikov cerkve ter slovenskih političnih strank na Kranjskem, — ter mirovno noto sv. Očeta Benedikta XV. — ter se jim s celim srcem in v polnem obsegu pridružuje. TMa slovenska UuHovšCna KnezoMi Jegliču ol) dvojsetlelolci je poslala sledeče voščilo: Prevzvišeni gospod knezoškof! Slovenska duhovščina, zbrana dne 20. septembra 1917 v Trstu na konferenci »Zajednice« je soglasno in z navdušenjem sklenila, odposlati Vaši Prevzvišenosti sledeče voščilo: Slovenski duhovniki tržaško-koperske škofije, zbrani na konferenci »Zajednice presv. Srca Jezusovega« v Trstu dne 20. septembra t. 1., se z veseljem pridružujejo ob dvajsetletnici škofovskega posvečenja Vaše Prevzvišenosti duhovščini in vernikom ljubljanske škofije in si usojajo izraziti najsrčnejša voščila. Naj ohrani Vsemogočni Vašo Prevzvišenost še mnogo let zdravega in čilega in naj razlije na apostolsko delo Vaše Prevzvišenosti, katerega blagodejni vpliv je prestopil tucli kranjske meje, obilico svojega svetega blagoslova, da bi se med našim ljubim slovenskim ljudstvom vedno bolj širilo »po Mariji božje kraljestvo«. Državni zbor. Nemci napovedujsjo absolutizem. Jugoslovansk'. klub je imel ta teden zborovanje in je sklenil stopiti nasproti vladi v najest:ejšo opozicijo. Jugoslovani ne bodo dovolili sedanji vladi, ki se je popolnoma vpregla v jarem »Nacionalver-banda«, proračuna. Značilno in zan mivo je glasovanje v proračunskem odseku, kjer so glasovali vsi nenemški zastopniki in nemški sgcialni demokrati proti vladi in so izrekli kontrolni kom siji za državne dolgove nezaupnico. Za vlado so glasovali samo nemški nacionalci in nemški krščanski socialci. Zanimivo je, da so danes Ukrajinci proglasil!, da ne dovolijo vlagi proračuna. Večina Poljskega kola bo glasovala tudi proti vladi. S tem bi bila usoda vlade zapečatena. Ali parlament, ali germanizato-rična vlada? Nemci so poslali na govorniško tribuno svojega kričača Wolfa, ki je napovedal že dobo absolut zma. Danes velja za Nemce geslo: Ohraniti vlado in z njo nemški sistem, razbiti parlament, ki odklanja absolutizem in germanizacijo in noče plesati po taktu palice v rokah nemškega korporala. Seveda bodo Nemci hoteli zval ti krivdo na Slovane. Toda nenemški narodi se ne bodo več dali terorizirati v parlamentu. Naj pride, kar hoče, ukloniti sc nc smemo, pripravli»r- oramo biti na vse. Jugoslovani s ;omajno na stališču deklarac je, k vil v zborni:: govor- nik JugosloVe Laginja. Hočemo j - očnosti. Dunaj, 27. sept. Predsednik dr. Gross otvori sejo ob 11. uri 5 minut. Zbornica nadaljuje prvo branje finančne predloge. Prvi govori predsednik krščansko - socialnega združenja poslanec Hauser. Ministrski predsedn ic je povabil parlament na delo, da pomladi Avstrijo. Prvi odgovor, Burivalova zadeva, je bil samo slab dovtip. V Avstriji hočemo od parlamenta reform, ne pa dovtioov. Čehi kriče, da so zatirani v Avstr ji. Kie so ta zatiranja? (Medklici pri Čehih.) Tudi mi Nemci trpimo v!ed vojske, toda nikdar se nismo smatral' za zatirane. Voiska je hudo zlo. Težkn pričakujemo trenutka, ko bomo vendar enkrat rečeni od polci^kega režim. V vsej raši voini upravi vlada biro-kratiče-. nesmntren in kvaren sistem. Tu treba o^oi^cri. Govornik po7drnvlja mirovni odgovor cesarja Karla. Poudarja, da je nemška krščanska socialna stranka tako zastarela, da stoji še vprlno na stališču avs+r'jske državne misli. Hnčemo na de-mokratiz*ciie Avstriie. — Govornik zaključuje: Na?a stranka je znana kot zmerna in soravliiva stranka. Toda če nrideio z desnice s b"s>tsko »danico« in bočeio razbiti na=o državo, tedaj bodo dobili tak nemški odgovor, da bodo celo ž'vljenje nanj mislili. Vrfriznil' bodo granit. Nemški radikalci izzivajo. Nato nastopi znani vsenemški kričač W o 1 f. Med njegovim govorom pride do burnih prizorov med Nemci in Čehi. Wol-fu pomaga njegov vredni tovariš Teufel. Wolf izvaja: Češki lev se tako obnaša, kot da bi hotel dvigniti ves svet iz tečajev. Iz-venelo je kot farsa, da je prišel po veličastnem govoru ministrskega predsednika v zbornico nek gospod Bufival, kot da bi bile vrata v zbornico za vse veleizdajalce odprta. (Nemir med Čehi, Alcdklici: Vi ste največji veleizdajalec, gospod Wolf.) Svaril sem pred amnestijo. (Nemir, medklici: cuker, cuker — Wolf, Wolf zahteva mir, Teufel se krega s Čehi.) Prokeš (Čeh) Teu-flu: Vi nesramnež, lump, gospod podčastnik, kaj odpirate gobec. Vihar traja dalje. Psovke lete od te in one strani. Teufel kriči: Ven z bando, ven z veleizdajal-ci, zamašite si češki gobec, Wolf: Tako izgleda parlament. Taki so češki parlamentarci. (Medklici pri Čehih.) Svaril sem pred amnestijo. Veleizcia-jalci, ki so zapeljevali mladino, ki so izdali armado, so bili pomiloščeni. (Burni prizori. Čehi protestirajo, nemir traja dalje.) Prokeš: cuker — Wolf, denuncijant, strahopetnež. \Volf: Proti češki nesramnosti moramo uporabiti vsa sredstva (klici pri Čehih: denuncijant!). In sedaj Bufival. (Medklic: Tega ima v želodcu.) Leta 1897 sta me Kramar in Abrahamovicz s policijo izgnala iz zbornice. Tako delajo Slovani. Bil sera poslanec, Bufival pa ne. (Nemir traja dalje.) Wolf: Gospod ministrski predsednik! Oglejte si zbornico! Taki hočejo rešiti ustavno vprašanje, tako izročiti dinastijo j Čehom (smeh pri Čehih). In ta Kramar, ki je izdal Avstrijo Rusiji in Srbiji. (Čehi kličejo: nesramen denuncijant, pelicisi.j Teufel razgraja. Wolf: Amnestija je bila Strašno zlo, porušila je ves družabni in parlamentarni red. Jasno je, da se v takem ozračju proslavlja Adlerjev zločin. Grof Stiirgkh je hotel preureditev države, Friderik Adlcr pa je hotel zanesti med nas razmere ruske revolucije. Glede miru pravi Wolf: Hočejo nam dati gnili mir. Zastrupljajo duh in izrabljajo judovsko časopisje. Avstrijo hočejo ponižati v zvezno državo, dinastijo habsburžanov razlastiti. Predsednik dr. Gross: Čas, določen za govor, je že davno potekel. Wolf: Vsled češkega nemira sem izgubil 22 minut, (Lisy: denuncijant, policist.) \Volf povdarja, da so Nemci edin državo ohranjujoči element. Ta zbornica pa je sovražnik države. Med splošnim nemirom zaključi Wo!f svoj govor. Po viharju. Dr. Langenham (nemška na ^oivilna zveza) povdarja, da je program vlade šibak. Proti Čehom in njihovim zahtevam jc treba drugačnega jezika. Agitacija Čehov ne bo ostala brez resnih posledic za našo zvezo z Nemčijo. K a d 1 č u k (katoliški narodni Čeh) so zahvaljuje kot katolik in Čeh sv. očetu za njegovo mirovno posredovanje. Papež je izvršil svojo dolžnost nasproti celemu svetu, tudi nasproti Čehom. Češko ljudstvo mu bo hvaležno. Poslanec Petrušjevič (Ukrajinec) izjavi, da nočejo več Ukrajinci nositi verig poljskega jarma. Zato bodo glasovali proti proračunu. Govorijo nato poslanci Friedmann, ki se zavzema za parlament, mir in zvezo z Nemčijo, Wedra, ki govori za svobodo Donave in Brandl, ki se dotakne gospodarskih vprašanj. Govornik Jugoslovanov dr. Laginja. Govornik Jugoslovanskega kluba dr. Matko Laginja povdarja, da želijo zastopniki jugoslovanskega naroda najsrčnejše miru. Hvaležni so sv. očetu in cesarju za njihove mirovne izjave. Govornik se obrača do vseh onih, ki želijo resnično miru, naj pomagajo Jugoslovanom pri njihovih stremljenjih in naj odstranijo iz jugoslovanskega ozemlja nadvlado tujcev. Do gospodarskega programa vlade nimajo Jugoslovani nobenega zaupanja. Govornik zahteva, naj se vpošteva slovenski jezik pr.' upravnih oblastih na južnem Štajerskem in Koroškem. Politični program ministrskega predsednika nas mora odtujiti. Vlada nima za velike državnopravno progi sme velikih narodov, Čehov, Poljakov in Ukrajincev ter Jugoslovanov, nič drugega kot razdelitev v okrožja. Jugoslovani stojimo neomajno na stališču jugoslovanske deklaracije. Za našo svobodo in združenje bomo zastavili vse svoje moči. (Ploskanje pri Jugoslovanih.) Govorita nato še poslanca Šubrt in dr. Schopfci. Nato zaključi predsednik sejo ob 5. uri 15 minut. Prihodnja seja jutri. * * * Notranji minister je odgovoril v seji na interpelacijo poslancev Schacherla in tovarišev plede pobijanja spolnih bolezni in tuberkuloze. Obrazloži, kaj se je vse tozadevno ukrenilo. Na interpelacijo poslanca Witoša in tovarišev glede privilegijev Židov v armadi, odgovarja minister za deželno brambo, da mu ni tozadevno nič znanega. Vendar ni mogoče zanikati, da so se vršile ravno glede vojaškega odiegovanja od strani Židov velike nerednosti. Če pa služi veliko Židov v zalec-iu mesto v zakopih, je to vzrok, ker so Sidie velikokrat le manj sposobni. Na interpelacijo poslancev Meizneria in Jef^ibeka glede vojne poročevalke _Alice Schalek, odogovarja minister za deželno brambo, da vojni tiskovni stan ne sprejema za način pisave nikake odgovornosti. Cenzuro zan:majo samo izrazi, s katerimi bi se utegnila izdati kaka vojaška tajnost. Vse drugo je stvar public;stike. Na interpelacijo poslanca Spadaro izjavi minister za notranje stvari, da ni za povrnitev beguncev v Rovinj nikake zapreke. mm sanor. Zagreb; 26. seotembra. Začetek seje ob 11. uri dopoldne. Navzoča je cela hrvatska vlada. Prvi govori poslancc KovačeVič (Starčevičanec) o interpelaciji Starčcvičeve stranke prava glede poročila predsedstva pred kraljem. Nato prosi poslanec Radič za besedo. Predsednik mu je v začetku nc da, ker predlaga naj se ga izključi za 30 sej, končno mu pa vendar podeli besedo. Ker pa govori o predlogu, ki je sprejet, mu predsednik vzame besedo. (Velika buka v saboru.) Nato prebere predsednik zakonski načrt o upra.vnih občinah in županijah in zakon z dne 21. junija 1895 o ustanovitvi mestnih občin v kraljevini Hrvatski in Slanoviniji. Poročevalec je poslanec dr. Edo Kiirschncr. Proti temu zakonskemu načrtu govorita izmed opozicijc Radič in dr. Petričič. Končno sc sprejme načrt z večino glasov za podlago specialni debati. Na dnevni red pride predlog poslanca Radiča in tovarišev o splošni volilni pravici, v katerem zahtevajo: aktivna in pasivna volilna pravica se pr;zna vsakemu, ki je dopolnil 20. leto. Vse poročene žene in ravno tako vdove imajo aktivno volilno pravico. Za poročene žene lahko glasuje mož in obratna. Neporočene žene imajo aktivno volilno pravico, ako so dokončale kako srednjo šolo, ali ako imajo samostojno gospodinjstvo. Volilne pravice se sploh ne more izgubiti. Število volilnih okrajev naj se poveča na 134. Vlagatelji zahtevajo, naj se glasuje o nujnosti po imenih. Nujnost večina odkloni. Nato pride v saboru do zelo viharnih prizorov, med katerimi se slišijo za hrvatski sabor različne zelo nedostojne psovke. Konec seje ob četrt na štiri popoldne . H. Wm\ Komorne oevke OeriruOe Foerslei. Nekaj čudnega «e je zgodilo, kar je za Ljubljano nove: isti pevec je nastopil drugič in gledališče je bilo — zopet razprodano. Če bi razmerja Ljubljane do umetnosti ne poznal preveč dobro, bi rekel, da je to napredek; tako pa le povejmo brez izvinkov, da je bilo pol gledališča zasedenega od Neslovencev. - Foerstelovo poslušati ni samo užitek, ampak je naravnost doživetje ali dogodek. Sinoči pri Schubertu in pri Schumanu sem mislil, da je bil prvi koncert boljši, a na hip se je grlo razpelo in najvišji toni so plavali med občinstvo tako po1™, kakor pšenica ob dobri letini, tako sočni, kot južno sadje, tako neprisiljeno, kakor spontani izraz in razmah vel:ke ideje. In to se je stopn'evalo; Tosca je že užgala, Ma-damme Buterfly pa je razširila požar navdušenja. In to je šlo kakor prasketajoč ogenj po celem gledišču, Mozartova arija Pamine — za nas nekai novega — je rodila željo, kako mora biti leno v dunajski dvorni operi, ki ima san.e take pevce in >Nova radost — nova bo^st« v besnem temDU je izbila sodčku dno in vihar aolav-za je klical umetnico pred ramoo. Višek večera pa je bila arija iz Ross'n'jcvega »Seviljskega brivca«. Kakor biseri na srebrni niti so drsele kolorature pred ,nami. Foerstelnova je pokazala v tej ariji vrhunec svojega tehničnega znanja, sijajno tehniko dUianja nri naraščajočem trilerju, ves njen šepetajoč pianiss;mo in valovito moč najbolj visokih tonov. Vse to tehnično znanje do je obsenčila moč umetniške osebnosti in oolne oevske duše. Najbrž pride še do tret:ega koncerta; feda; naj noje v prestavi La'ovica; Sattner-ja aH kateregakoli slovenskega komponista. Egoisti smo in kaj bi dali, da bi slišali enkrat interpretirati svetovno umetnico naše_ komponiste. S tem bi bilo usluženo njej in nam. To in pa še več ooere in manj pesmi' Zakaj njena moč je pač opera, dasi ie tudi kot interpretinja pesmi nedosežna; in čc so že pesmi na programu, ne Schu-berta, ampak raje Mahlcrja, Wolfa in Stra"sa. Glasovirska umetnost gdč. Hammerl ni samo virf.uoznost. ampak izliv duše, ki , da dobi vsakdo svoj delež. Chopinov Berceuse, igran od Hammerlove, se nam je zd^l še vse lepši, kot smo ga doslej kdai sbšab. Višek za občinstvo pa je bila Grurfeldova Gavota. Ta je užgala in fra-nirala nci svoji kaoricijoznosti in melodi-ioznosti in no ncdosežrosti proizvajanja, Scriabine nam je sicer dopadcl, a za take ekstrava*ance ni programni del, amoak' dodatni del. -d_d- Nemški državni znor. Berlin, 27. septembra. (K. u.) Glavni odbor državnega zbora je danes razprav-i Ijal o kreditih novih državnih uradov. Raz-! pravljali so predvsem o mestu kanclerie-vega namestnika. Govorniki so grajali, ker so nove urade ustanovili brez posveta z državnozborskimi strankami. Jutri bo raz-jiravljal odsek o zunanji politiki in o noti sv, očeta. Govoril bo tudi kancler. Berlin, 27. septembra. Ustavni odsek se je pečal s predlogom, ki so ga stavili narodni liberalci, naprednjaki in socialni demokrati, naj sc črta tisto določilo ustave, ki pravi, da ne more biti istočasno član državnega sveta in državnega zbora. S predlogom bi radi dosegli, da bi lahko postali poslanci državni tajniki. V seji 3. oktobra bo razpravljal odsek o sodelovanju državnega zbora pri sklepanju miru. Iz Irelje bilke na Fionderskem. Berlin, 27. septembra. (K. u.) Wolff *>lovi veliki dan bojev tretje bitke na Flanderskem 26. septembra so značili še močnejši napadi Angležev, ki so nastopili z večjimi silami, kakor 20. t. m.; Nemcem je bil ta dan slaven. Dne 20. septembra je devet angleških divizij v prvi vrsti priborilo le malo krajnih uspehov, ki so jih drago plačali, a zdaj naj bi 12 angleških divizij doseglo odločilen uspeh. Strašno silovit bobneči ogenj je uvedel napad, ki se je Eričel zgodaj zjutraj 26. t. m. proti črti angemark-Ypernski prekop in Hollebe-ke; napadalce so spremljale številne skupine tankov in plinaste, dimne in meglene bombe. Tisoče ljudi je žrtvoval sovražnik, ne da bi bil pridobil ped zemlje. Le vzhodno od St. Juliena do ceste Menin-Ypern je zamogel sovražnik s strašnimi žrtvami en kilometer globoko vdreti v naš razbiti obrambni odsek. Izjalovili so se vsi poizkusi Angležev, ki so nastopili nečuveno brezobzirno z rezervnimi četami, da bi bili razširili malenkostne začetne uspehe. Do polnoči so trajali ljuti boji pehote, ves čas so močno brez vsakega odmora močno streljali s topovi, šele okoli 1. ure zj. je topovski boj nekoliko ponehal. Od takrat Angleži niso iznova napadali. ♦ ♦ ♦ Dunajski vojaški strokovnjaki so pisali 27. t. m. o bitki na Flanderskem: Z močnejšimi silami so ponovili Angleži svoje poizkuse, da bi izrabili vpolnitev nemške črte v prostoru pri Ypernu med Hol-lebeke in Langemarkom in prebili nemške črte; lahko rečemo, dasi se bitka še nadaljuje, da se je njih poizkus zopet izjalovil. Na dejstvu ničesar ne izpremeni okolnost, ker so pridobile nekaj prostora in, čemur se ni mogoče izogniti, da so ujeli nekaj mož in zaplenili vojno blago. Jarki, ki so ostali Angležem od 20. septembra in razvaline razstreljenih skupin hiš nikakor ne odgovarja naporu vsaj 20. divizij in strašnim izgubam krvi. Zopet se je dokazalo, da ni bilo mogoče prebiti bojne črte na Flanderskem NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. sept. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega. Bitka na Flandrskem je včeraj od ranega jutra do globoke noči neprestano divjala. Z malimi boji se je nadaljevala do jutra. V bojih preizkušena 4. armada je zopet kljubovala angleškemu navalu. Čete iz vseh nemških dolin so deležne uspehov dneva, ki je sovražniku pridobil manj zemlje kakor 20. september. Bobneči ogenj nečuvene sile je uvedel napade. Za steno prahu in dima je angleška pehota upadla med Mangelaore in Hollebecke, na mnogih točkah so jo spremljevali oklopni vozovi. Sovražnika, ki je naskakoval večkrat na obeh straneh Langhemarcka, smo vselej odbili z ognjem in v boju moža z možem. Od pokrajine vzhodno od St. Juliena do ceste Menin-Ypern se je Angležem posrečilo, da so v globini 1 km udrli v naš obrambni odsek, v katerem so se potem podnevi bili bo^i z menjajočo srečo. Sovražnik je svoj topniški ogenj nameril tako, da bi zaviral našim rezervam napredovati in napadati. Železna moč volje naših polkov si je prodrla skozi silo ognja pot. Sovražnika so z svežim navalom na mnogih mestih vrgle. Posebno trdovratno so se borili na cestah, ki gredo proti zahodu od Zonnebeka. Zvečer pa za Cheluveld. Bolj južno od tam so se pri prekopu Co-mines-Ypern zrušili ponovni napadi Angležev brez vsakega uspeha in z velikimi izgubami zanje. Sovražnik do sedaj svojih napadov ni ponovil. Nastopilo je vsaj 12 angleških divizij, a trdnosti naše obrambe niso zmajale. V ostalih odsekih bojne črte na Flandrskem in na Artois so le od časa do časa močnejše strelah. Obstreljevanje Ostcnde ponoči od 25. na 26. septembra je zahtevalo škode na poslopjih tudi od prebivalstva žrtve: 14 Belgijcev je bilo ubitih, 25 nevarno ranjenih. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. S topovi so živahno streljali severnovzhodno od Soisonsa v srednjih odsekih na Chemin des Dames in na vzhodnem bregu Moze. Na predpolju so se razvili le 'uirtam boji. • * * Včeraj so sestrelili 17 sovražnih letal. Prvi generalni kvartirni mojster: nI. Ludendorff, Nemci na Irskem. Rotterdam, 27. sept. Na Irskem sc pričakuje nova vstaja. Vsak dan se pojavljajo demonstrativni izprevodi, aretacije in obsodbe, stradalne stavke in plenitve. Vojska z Kalijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. sept. Uradno: Pri vojni skupini generalnega polkovnika pl. Boroeviča so tri sovražna letala vsled ognja letalcev in obrambnih topov padla. V ozemlju Tonale so prišle visokogorske patrulje za sovražno črto, razstrelile so tam dve postaji žične železnice, razrušile ««č skladišč in se vrnile brez lastnih iz4Hb z ujetniki nazaj. Italijansko uradno poročilo. 27. septembra. Sovražni oddelki so na več točkah tridentinskega in julijskega pozorišča poizkušali presenetiti naše straže. Povsod smo jih odbili. Pri Marmolati nas je sovražnik poizkušal pregnati iz postojank z razstrelbo podkopa; navedene postojanke smo vzeli sovražniku 22. t. m.; sovražnik ni uspel. Na Krasu smo odgovarjali uspešno živahnemu streljanju s topov. Naše zračne skupine so včeraj napadle kolodvorske naprave pri Grahovem, vrgle so tam pet ton bomb. Sovražni protinastop je bil zelo živahen. Eno naše letalo se ni vrnilo, Nad Asiagom je bil v zračnem boju zadet avstrijski aparat; padel je zavit v plamen v naše črte. Boji z Italijo. Dunaj, 24, (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na soškem pozorišču so trajno obstreljevali odsek gore sv. Gabrijela in zaledje z lahkimi in težkimi topovi. Z ročnimi granatami smo odbili patrulje, ki so južno od tega odseka poizkušale napredovati. Sovražni letalci so tudi včeraj živahno letali. Razvili so se razni zračni boji, v katerih so imeli Italijani težke izgube. Naši letalci in naš obrambni ogenj so uničili dve italijanski letali, tretje njih letalo, Caproni, je padlo pri Madonih. Skupina naših pomorskih letal je vrgla veliko bomb na kolodvorske naprave pri Červinjanu, večkrat so bombe zadele, kar je dokazal požar, ki smo ga opazovali. Pri vojni skupini maršala barona pl. Conrada se je tudi danes poročalo o več posrečenih podjetjih patrulj. Južno od prelaza Montozzo je vdrla častniška patrulja v sovražno glavno postojanko, pobila je deloma posadko, vrnila se je brez izgub s štirimi ujetniki. V ozemlju Adamello je privedla naša patrulja 15 ujetnikov iz sovražnih jarkov. Posebno drzen čin je bilo podjetje naše patrulje v ozemlju Tonale, o katerem se je poročalo včeraj. Patrulja je vdrla 24. t. m. v Val di Visa, ostala je bodoči dan za italijansko bojno črto, razstrelila je ponoči na 26. dve sovražni postaji žične železnice, zažgala je več skladišč in se je vrnila brez lastnih izgub z desetimi ujetniki. Bolna italijanska država. Lugano, 27, sept. »Corriere della sera« poroča: Italijanska vlada se je pečala včeraj v ministrskem svetu z noto sv. očeta. Sklenili niso ničesar in ni izključeno, da italijanska vlada ne bo ničesar sklenila. Italijanski državni zbor se bo najbrže zbral 6. oktobra. »Corriere della sera« dolži tuje agente, da so povzročili dogodke v Turinu, a priznava, da je italijan. država bolna in da je položaj vedno težavnejši, čim dlje traja vojska. Mirovni pokret v Italiji. Budimpešta, 27. septembra. »Az Est« javlja iz Genfa: V Piemontu so razglasili oblegovalno stanje. Giolittijevi pristaši nadvladujejo. Veliko socialno demokratičnih voditeljev so zaprli, ker so organizirali mirovno agitacijo. Odstopi italijanskih socialnodemokratič-nih občinskih zastopov, Lugano, 27. septembra. Voditelj italijanske socialistične stranke je izjavil, da soglaša s predlogom Lazzarisa, ki je pozval socialistične občinske uprave v Italiji, naj zahtevajo, da jih razpuste ali naj pa prostovoljno odstopijo. Vojaški upori v Italiji. Preko Curiha poročajo, da so v Milanu razorožili dva bataljona bersa-glierjev. Marinelll Eden največjih kričačev in vojnah huj-skačev v Italiji je F. T. Marinetti, poglavar futuristov, načelnik aktivistov, poleg tega odvetnik, umetniški estet, pesnik in vojni poročevalec. Marinetti jc doma s Korzike; njegov oče mu je zapustil zelo izdaten vir dohodkov celo cesto javnih hiš v Kairu. Dohodki iz tega vira so dovoljevali mlademu možu, da se je docela vdal svojim idealnim stremljenjem. Ker je imel pa normalnim Dotom s proizvodi svoic looeziic malo sreče, je izkušal doseči svoj cilj na abnormalni način. Kot prvi je spravil v umetnost divjost in hrup in blaznost in s tem dosegel, kar je hotel: Ves svet ga pozna kot norca. To pa Marinetti r:k?kor ni, cn zelo dobro ve, kaj hoče. Ko so nekaj let pred vojsko milanski futuristi presenetili blazi-rane Parlžane s svojo čudno razstavo »Umetnost bodočnosti«, se je vrgel Marinetti kakor lev na pariške liste in jih preplavljal s članki o futuristih. Res se mu je bilo tedaj posrečilo — dasi je resna, ofici-jelna kritika prešla preko te umetniške razstave mirno na dnevni red — da je vzbudil v Parizu reko zanimanje za futu-ristične norosti. Kot pesnik in ustanovitelj estetične in futuristične umetnosti si je tedaj Marinetti pridobil svoje ime. Ostal je nato v Parizu in začel s pomočjo reklame zapeljanih futuristov veselo poganjati svojega futurističnega pegaza. Gotova cesta v Ka.ru mu je dovoljevala, da j e lačne »nespozna^e« slikarje ra skoro razsipen način po^oiral. Mnogi izmed njih so se imeli za rn^rort svojega obstanka zahvaliti le Marinettiju. Kupoval je njihove slike in naprav i pri tem dobro kuočijo. Kričal in kričal je toliko časa, da je futu-rista soravil v modo. Nato je slike, ki jih ie bil kupil od svoiih varovancev za majhen denar, z največjim dobičkom prodal dalie. Libijska vojska ga 'e vrnila njegovi domovini. Kakor Gabri«5! dAnnunzio, ki danes navdušuje savoiske voiake, je Marinetti tedaj prevzel vločo Tirteia v italijanski ekspediciiski armadi. Dotlej ie, Italijan, oesn'1 samo v francoskem jeziku, sedaj je pa smatral za svo'o nalogo, da navdušuje svoje rojake v njih lastnem jeziku. Spisal je debele zvezke junaških pesmi o osvoievalnem nohodu Italije H iih z reklamo, ki je vredna večierfa obč^dovnia nego nesmi same. tudi silno veliko razpeoal. Libijsko nusto1ovstvo se ie rekega dne končalo, kakor je pač moglo. Toda Ma-r netti ie ostal enostavno v p»triotični strugi. Naspl" se je v Milanu, ki je ravno v zadnjih letih postalo središče iredenti-stičnega in AvsMii sovražnega gibanja. Marin»tti n; na'0 nri-nomr>(Jel k temu. Prireial je v Scali. na;več'em milanskem (Sle^ali^ču. velike meetinrfe, na katerih je imel sam in drugi niegovi somi£'ip"iki na-tr'of'čne govnro a'i r>a so d^^mjraM oroti monarbi;i hi"'!;e pprrmi, Pri tem ie večkrat r>rif'n rin hudih rab"k. do divjih preteoov, a to je bilo ravro pogodu Mari-nettiiu, ki ie ravno stremel za tem. da s svoi'm hruoom rano'ni svet. Marsikateri obhod, marsikatera de-nonstrnrtja. ki so se v času r>red vni;>'anska vlada Ma- rinettiju krilati in div;ati. čeprav so se mu mnofft — kait: tudi v Tta'iji i«» še nekaj r>a-metnih hudi — sm"'i1i; na ulico je imel le močan in trajen vnliv. Sedaj je posta.I čudno tih. Vojsko z Rusi in Rumuni Dunaj, 24. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Sovražni topovi so na posamezne odseke pozorišča generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa v Bukovini nekoliko živahnejše streljali. Pri vojni skupini generalnega polkovnika Bohma-Ermollija so se naši vzhodno od Tarnopola večkrat spopadli s sovražnimi patruljami, katere so pregnali. Pri Čarabovki zahodno od Husiati-na smo premagali sovražnega letalca v naših črtah. Sicer na celi bojni črti le topovski ogenj, ki je bil na nekaterih mestih močnejši. Načelnik generalnega štaba. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. sept. Uradno: Sovražni topovski ogenj se je vzhodno otl Radavca tu in tam zopet oživil. Načelnik generalnega štaba, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27, sept. Veliki glavni stan: Pri Dvinskem ob Naroškera jezeru jugozahodno od Lučka kakor tudi tu in tam v Karpatih na rumunski ravani se je streljalo. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. 25. septembra. Severna fronta. V smeri proti Rigi južno od deželne ceste v Pskov pri vasi Rumen je izvedel sovražnik dva protinapada na dele postojank, katere smo bili včeraj vzeli; oba napada smo odbili, Zapadna in jugozapadna fronta. Pehotni ogenj in podjetja poizvedovalnih oddelkov. Rumunska fronta. V okolici jugovzhodno Kimpolunga so naši prostovoljci po artiljerijski pripravi udrli v sovražne jarke. nobili mnočo Nemcev in iih 15 uieli. Rusi nastopajo siluejie. Dunajski vojaški strokovnjaki $o pisali 27, t. m.: Rusko vojno vodstvo deluje kljub obupnemu položaju's hvale vredno udanostjo za ponovitev armadne bojne sposobnosti, Bojna moč Rusov se je, kar dokazujejo dogodki na nekaterih odsekih, zadnje tedne znatno dvignili. Radi pomanjkanja vojnega blaga pa armada še ni sposobna in najbrže tudi kmalu ne bo. Zmede os Ruskem. Kornilov v zaporu. Petrograjska agentura poroča dne 26. t. m. Kornilova in druge generale in častnike, ki so se bili udeležili upora, 60 minulo noč s posebnim dvornim vlakom prepeljali v Pihov, gubernija Mohilev, kjer ostanejo do glavne razprave zaprti. Kornilov v preiskavi. Petrograd, 26, sept. Agentura: Ponoči na 26. t. m. so prepeljali Kornilova z generali in s častniki, ki so se udeležili vstaje, s posebnim vlakom v Bihov, kjer bodo zaprti, dokler se ne konča sodna razprava proti njim. , Ruski car in carica na svobodi. Stockholm, 27. septembra. »Agencija Rusiji« poroča, da so carja in carico osvobodili. Svet je sklenil zahtevati, naj izpuste na svobodo Kornilova in še 52 drugih generalov. Vojaški svet proti skupnosti s kadeti. Petrograd, 26. sept. (K, u.) Agentura: Osrednji odbor delavskega in vojaškega sveta je sklenil s 119. proti 101 glasom, da nasprotuje sodelovanju kadetov v mogoči koalicijski vladi. Finski deželni zbor. Petrograjska agentura javlja 26. septembra: Glavni odbor finske socialno-de-mokratične stranke je objavil oklic na ruske socialistične stranke, v katerem izjavlja, da bo sedanji deželni zbor po volitvah izročil vso svojo oblast novemu deželnemu odboru. Dotlej je bil pa sedanji deželni zbor prisiljen zopet otvoriti svoje seje, da reši nujna vprašanja. Rusija pod nadzorstvom sporazuma. Kolin, 27. sept. »Kolnische Ztg.« javlja: Anglija, Amerika, Francija in Japonska so sklenile, da izvedejo nad Rusijo splošno nadzorstvo. Anglija bo nadzorovala finance, Francija vojaške operacije, Japonska in Amerika železnice in uvoz. Mirovni pokret. Asquith o vprašanjih miru. London, 26. septembra. (K. u.) Asquith jp govoril v Leedsu. Izrazil je: Vojskujemo se da se vojskujemo za svetovni mir, ki je vreden vsake žrtve, izvzemši tistih, ki zagotove trajen mir in se postavijo na trdni skalnati temelj po vseh narodih priznane pravice. Mir v tem smislu ne prekine vsakdanjih sovražnosti in pogajanj, ki jim slede. Svet more še manj pričakovati, da bi se sklenil tak mir, ki ga naloži zmagovalec premagancu. Take takozvane pogodbe jamčijo še v sebi za lastno smrt. Kako trapasti so taki sklepi, nam dokazuje pogodba, ki se je sklenila 1. 1871. (Mir med Nemčijo in Francijo. Op. ur.) Dobro je, da se spominjamo danes obeh največjih mož Nemčije: Bismarka in Molt-keja, ki sta vsak s svojega vidika presojala bodoče posledice, Bismark je bil prisiljen, da je pustil Franciji Belfort, ker ni želel, kakor je povedal Buschu, da bi imel doma preveč Francozov. Moltke je pa rekel preje, ko je preteklo štiri leta po sklenjenem miru, da se mora Nemčija 50 let močno oboroževati, da brani deželo, ki so je osvojili v le šestih mescih. Zadnje dni smo čitali odgovor državnega kanclerja na noto sv. očeta. Polna je nejasnih, oljnatih splošnih opazk. Vprašam: Ali kaže brzojavka kanclerja ali kaka druga merodajna izjava nemške vlade iz zadnjih časov na to, da ne namerava ponoviti zločin iz leta 1870, marveč da hoče tudi praktično hoditi po potih, ki morejo edino odpreti resničen, trajen mir? Ali je Nemčija voljna, da vrne, kar je vzela takrat Franciji? Ali je pripravljena, da vrne Belgiji njeno popolno politično in gospodarsko neodvisnost brezpogojno in brez pridržka s pooolno odškodnino? London, 26. septembra. (K. u.) As-quith je strnil v svojem govoru v Leedsu mirovne pogoje, kakor si jih predočuje, v tem smislu, da Anglija ne misli, da bi uničila Nemčijo ali da trajno nemški narod poniža, Proti pruskemu militarizmu smo podvzeli boj in ga še danes vodimo, a nemški demokraciji ne želimo drugega, kakor da izpreobrne tega hudega duha. Naš mir zasleduje smoter, da dosežemo mednarodni zistem, v katerem dobe prostora velike in male države. Samo ob sebi umljivo je, da sovražnik izprazni zasedena ozemlja v Franciji in v Rusiji. V srednji in v vzhodni Evropi so ozemlja umetno omejena; kršijo se pravice prizadetega prebivalstva, tvorijo trajno oi- njišče nemirov in jih bodo, dokler ostanejo te meje. Vidimo že zdavnaj zrele zahteve. Italije in Rumunije, junaško Srbijo, ki se ji mora vrniti ne le stara domovina, marveč dobiti mora tudi prostor, ki ga zahteva, da razširi svoje narodno življenje. Poljska je tu, za katero podpišemo plemenite Wilsonove besede. Grške in Jugoslovanov ne smemo pozabiti. Voditi nas mora načelo, da se mora postopati tako, kakor to zahtevajo plemenska sorodstva, zgodovinsko izročilo in pred vsem dejanske želje in stremljenja prebivalcev. Trdim, je nadaljeval Asquith, da se ne vojskujemo le za mir, marveč da se tudi vojskujemo proti vojski kot taki. Omejitev oborožbe, sprejem razsodišč kot naravno rešitev mednarodnih sporov in nakazilo napadalnih vojska in vojska iz častilakom-nosti v vrsto traparij, ki so se preživele, " bodo tvorili mejnike na tej poti. Začetkom in morebiti tudi dolgo časa ne bo mogoče, da bi se odpovedali vojaški in gospodarski sili nasproti nepoštenim in nepokor-nim, a upati je, da se bc dejanska postava z njenimi nasilnimi sredstvi polagoma potisnila v zadje in da se bo priznala suverena moč, ki temelji na zdravem razumu človeštva. Nemogoče je verovati, da ne bi zapustil splošnlpreobrat nobenih sledov na industrijskem in gospodarskem polju, ker kako se razločuje sedanja vojska od večine vojska svetovne povestnice. Ni bila to dinastična in tudi ne kapitalistična (?) vojska; vojska je to, ki jo podpirajo svobodni narodi sveta, za katero žrtvujejo svoje lastno in svojih otrok življenje. Lloyd George za noto sv. očeta (?). Baselj, 27. sept. Liberalni londonski list »Daily Nevvs« zagotavlja, da je tudi Lloyd George rekel angleškim državnikom, da se zavzema za to, naj se km?'", sklene pravičen mir, Lloyd George na Francoskem. Iz Londona poročajo 26. t. m.: Ministrski predsednik Lloyd George je bil v ponedeljek ponoči v spremstvu načelnika generalnega štaba Robertsona odpotoval na Francosko. V torek se je posvetoval s francoskim ministrskim predsednikom Painle-včjem. Nato je obiskal angleškega vrhovnega poveljnika Haiga v glavnem stanu in se 26. t. m. ponoči vrnil v London. Mirovni pokret v Angliji vedno močnejši. »Vossische Zeitung« javlja iz Amsterdama: Socialisti, miroljubni liberalci in drugi ljubitelji miru delujejo nekaj tednov sem krepko v Angliji za mir. Vladi prijazni časopisi izgubljajo naročnike, ker si ljudje mesto njih naročajo miru prijazne liste. Moč miroljubnih strank je vedno večja. Miroljubneži iščejo stika z miroljubneži v Franciji in v Italiji, da se bo v parlamentih branil mir. Angleška vlada opušča nastope proti miroljubnežem. Listi smejo že pisati, da bi bilo nadaljevanje vojske brez pomena. Odstop ruskega zunanjega ministra. Petrograd, 26. sept. K(. u) Agentura: Tereščenko je izjavd Kerenskemu, da bo odstopil, če se ne ustvari svobodna in trdna narodna moč. Zakaj zahtevata Asquith in Balfour Alza-cijo-Loreno? Bivši angleški minister Asquith je v svojem govoru v Leedsu zopet zahteval, naj Nemčija vrne Belgijo, Alzacijo in Lore-no. Tudi Balfour vedno ponavlja ta zahte-' vek. O Asquithu in o Balfourju se večkrat sliši, da sta zmerna. Ali morebiti ne nagla-šata le zato tako močno zahtevo po Alza-ciji-Loreni, da pritiskata na Nemčijo za angleški vojni smoter: Belgijo, v primernem trenutku pa opustiti francoski vojni smoter: Alzacijo-Loreno? Zanimiva je tudi v Asquithovem govoru okolnost, ker ž»'i praktičnih pogajanj. Francija o bodočnosti Belgije. Haag, 27. septembra. Iz Pariza se br-zojavlja: Poleg oficielnega odgovora Nemčije sv. očetu je baje Nemčija tudi predlagala- naj se razdeli Belgija v flamski in va-lonski del. Zahtevala je tudi varnost z vojaškega vidika. Pariški listi pravijo, da Belgija ne pristane temu načrtu in da se mu bo upirala do zadnjega zdihljaja. Francoske ovire stockholmski konferenci. Špansko časopisje se pritožuje, ker francoska vlada španskim socialistom ni dovolila potovati skozi Francijo v Stockholm. Rožna poročilo. Enver-paša na Nemškem, Berlin, 27. Turški vojni minister Enver paša se je ponoči - kalUapskim vlakom z velikim spremstv • i v Monakovo, odkoder je takoj < r veliki glavni stan. V torek so osvetovanja z generalnim marši denburgom in gen, inf. Ludcnd r izpravi so bi- la vojaškopoliti' ja. Ponoči je Enver-paša odp« igra: Japonska je zadovoljna, da se po?" ' Vi-tajske čete na evropske bojišče, Volitve na Švedskem. Stockholm, 26. sept. Dru-sa zbornica državnega zbora šteje 230 porIan?ev. Dobili so: Brantingovi socialisti 98. libera'ci 62, konservativci 50 mandatov. Med konservativnimi skuoinami je dobila novoustanovljena kmetska zveza 9 mandatov. Dnevne novice, -f- Nemškcaarijonalna gonja proti ljubljanskemu ^nezoškoiu. Kakor vedno, so tudi ob izjavi presvetlega ljubljanskega knezoškofa naši nemški nacijonalci se pokazali malenkostne. Namesto, da bi računali z dejr^vi in resničnim položajem, zatekajo se k lažnjivim denuncijacijam, da je želja po uaši samostojnosti bila nam vcepljena od Belgrada. Ljudje, ki tako malo poznajo naš narod kakor neki prof. Zeid-ler v Stockt auu, ki trdi v »Marburger Zeitung«, da je bila pred 50 leti največja literarna častihlepnost Slovencev, dobiti mali katekizem in abecednik, pač ne morejo biti sodniki naših teženj, ki se gibljejo strogo v okvirju habsburške monarhije in v popolnem nasprotju z belgrajski-mi načrti. »Grazer Tagblatt« poziva nemško duhovščino, naj se postavi na stran svojega ljudstva«. Kakor vemo, nemška duhovščina v Avstriji svojega ljudstva ne zatajuje, napačno pa bi storila, ako bi poslušala svete »Los vom Rom«-časnikarjev, ki imajo resnično svoj cilj izven Avstrije. Cilji »losvonromovcev« ne smejo imeti nič skupnega s katoliškim ljudstvom v Avstri-ii. Vsega razdora med nemškimi in slovanskimi Avstrijci so krivi ti ljudje, ki z gotovimi nameni nikdar in nikjer ne priznajo enakopravnosti! Mi vemo tudi, da katoliška duhovščina na Kočevskem zvesto stoji ob strani svojega ljudstva in tudi ve, da se proti nemškemu ljudstvu na Kočevskem izvršuje popolna enakopravnost, bolj kot Slovencem med Nemci, ki jim zapirajo na Štajerskem in Koroškem dostop do besede božje v materinem jeziku. Ravno kočevski nemški otok je najboljša priča, kako Slovenci tuje spoštujemo in si ne lastimo tujega. Pravica —ta hčerka božja, je neznana ljudem, ki sedaj bujska-jo nemško javnost na ljubljanskega knezoškofa v glasilih »Losvonromovcev« »Marburger Zeitung« in »Grazer Tagblattu«. zato ne morejo umeti naše jugoslovanske deklaracije. Pravica je pa močnejša kot so mali ljudjel + Dobrodelni shod. Včeraj se je vršilo v prostorih Rokodelskega doma ob cbi'-ni udeležbi in med splošnim zanimanjem zborovanje združenih karitativnih društev. Zborovanje je trajalo cel dan. Predsedoval je kanonik dr. Josip Gruden, podpredsednika sta bila orofesor B e r b u č in nadzornik Gaberšček. Shoda so se udeležili tudi knezoškof ljubljanski dr. A n-t o n B. Jeglič in deželni predsednik Attems, katere ie predsednik dr. Gruden spošfjivo pozdravil. Mestno cbčino ljubljansko je zastopal podžupan dr. Tril-ler. O velezanimivem, tvarine bogatem zborovanju prinesemo jutri obširnejše poročilo. -f- Pruski princ Wnldemar, s;n princa Henrika, je prišel na Dunaj in bil sorejet pri cesarju v posebni avdiienci. Nato je bil z dodeljenimi mu častniki pri cesarju na zajtrku. Požar v Bohinju, Bohinjska Srednja vas, dne 25. septembra. Danes non^Hne je nastal požar pri Stari Fužini ob Bohinjskem jezeru. Goreti je pričelo gospodarsko poslopje pri Spilmanu hiš. št. 4. Požar se je hitro razširil in upepelil je sledeča poslopja: gospodarsko poslooje pri Boltarju štev. 1; hišo in gosnodarsko poslopje pri Strgarju štev. 3; Soilmanu štev. 4 in pri Vampretču štev. 5. Pogorela so torej 4 gospodarska poslopja, 3 hiSe in nekaj stogov-kozolcev. Zlasti je zadela občutna škoda Grobotkovo prodajalno h. štev. 4, kjer je zgorela zelo velika zaloga blaga, Gasit je prihitelo vrlo vojaštvo, do- mača požarna brainba, požarna bramba iz Slednje vasi, iz Češnjice in iz Bistrice. Ogenj se je zato hitro omejil. Le pridnim gasilcem se jc zahvaliti, da se ogenj ni razširil, ker so sosednja poslopja povečini ledena — Iz ljudsko šolske službe. Suplen-tinja je postala na Jesenicah Marija Schwarz mesto obolele Cecilije Vilman. Učitelja Vincenca Klanšek (vojna služba) v Mokronogu nadomešča Vida Hefcrle, su-plentinja v Št. Janžu je postala Ana Lu-naček, zač, učiteljica v Št. Rupertu mesto v aktivni voj. službi se nahajajočega nadučitelja Ivana Kocjančiča je postala Karmen Hvala, iz Rake v Bušečo vas je premeščena supl. Marija Goljevšček. Josipina Istenič je imenovana za suplentko v Kolovratu, supl. Marija Bras je premeščena iz Zgornje Šiške na Sveti vrh, obolelo uči-ljico Ano Hirschmann v Šetlampertu nadomešča Ana Žitko. Sunlentka v Stude-nu je postala Josipina Blumauer. Učiteljske osebne vesti na Štajerskem. Za nadučitelja v Sv. Petru v Savin-ski dolini je imenovan nadučitelj v Lokah Robert Senica; za učiteljico v Humu je imenovana provizorična učiteljica Frančiška Vaupotič. — Skrajšanje učne dobe v srednjih šolah na Hrvatskem. Vladni oddelek za nauk in bogočastje je izdal za poskušnjo naredbo, s katero se omogočuje z ozirom na sedanjo draginjo šolanja, da morejo odlični dijaki in dijakinje vseh srednjih šol brez ozira na starost prositi vlado, da se jim dovoli dokončati dva razreda (7, in 8. razred) v enem letu. Nov list v Zagrebu. Kakor se poroča iz Zagreba, namerava hrvatsko-srbska koalicija ustanoviti v Zagrebu nov dnevnik, ki bo v političnem oziru zastopal stališče zveze z Ogrsko, v gospodarskem pa agrarne tendence. Urednika bosta poslanca V. Vilder in Svetozar Pribičevič. Obratna glavnica znaša milijon kron. — Smrtna kosa v Mariboru. Umrl je v Mariboru učitelj v pokoju Anton Jan-šek. — V Mariboru je umri blagajnik občinske hranilnice Franc Pinterič. — Najmlajši črnovojniški letniki bodo v ogrski polovici vpoklicani najbrže dne 15. oktobra. — Umrl je v Radečah pri Zidanem mostu g. Ivan Vozel, sluga okrajnega sodišča v Rade<*nh Slike »Ilustr. Glasnika« štev. 4 so sledeče: Po naravi slikano svetogorsko svetišče. — Tržaški državni kolodvor. — Tolm'nski trg na Goriškem. — Padli junaki, — Vomi kurit s kon'em. — Vojaški grobovi in Čaven. Francoski stroj za strelske jarke. — Tri s'ike iz grških dogodkov, — Naša opazovalna straža. — Nesreča v Kamniških p!p™inah. — Švicarski vojaki z mamami. — Drevje pod'raioči tank-avto. — Vojaška kovačnica v višini 1500 metrov. Zbris obsodbe. Vlada bo poslarski zbornici nredložila zakonski načrt o zbrisu obsodbe, odišče raj osebam, ki dotlej še n so bile obsojene po preteku gotovega časa (6, 10 do 15 let) na njihovo prošnjo dovoli, da se cbsodba zbriše, če kazen ni bi'a strožia kot enoletni zaoor. Obsojenec dobi s tem stališče, kakor bi sploh nikdar še ne bil cbsoien. Prestana kazen se mu rrav nikjer ne šte<"e, — Iz ruskega u^tništva so se vrnili v KoHn sledeči invalidi- pešca 17. pp. Franc Bulovec in Frnnc Bukovinsky, strelec 26. strel. p. Ivan Glavič, strelec 27. strel, p, Anton Hribar, pešec 7. pp. Matia Karnič-nik, pešec 17. pp. Konstant. Kasejan, dra-gonec 5„ drag. p. Rok M'akar, pešec 17, p. Ivan Na^Mč, strelec 27. strel. d. Peter Pire, — V Litomer'ce so pa prišli iz ruskega ujetništva: strelec 5. strel, p. Josip Part, lovec 7. lov. bat Rihard Scbafer, pešec 17. np. Josip Sušanj, pešec 7. pp. Jernej Stribar. Z drevesa je padel na Igu enajstletni Ivan Šteblaj. Zlomil si je desno roko in so se mu pretresli možgani, — Tatvine. V Zaborštu pri Dolu je neznan tat ukradel posestnici Mariji Ivhan 1670 kron. — V Dragi so neznani tatovi pokradli posestnici Neži Prime več dragocenosti, obleko, perilo, prekajeno meso in klobase v vrednosti 500 kron. — Gostilni-čarki Uršuli Mavc na Igu so ukradli iz podstrešja sukna in platna v vrednosti 500 kron. ftoironio politike. Radikalna smer v Češkem svazu. Dunaj, 27. septembra. V Češkem svazu prevladuje radikalna smer, ki je dobila konkretno obliko v ustanovitvi državnn-pravnega kluba. Govorijo o krizi v pred-sedništvu svaza. Mesto Siancka bi postal nrerlsednik svaza poslanec Prašek. Me- sto dr. Šmerala poslanec Klofač podpredsednik, Poslanec Stanek zanikuje vse vesti o predsedniški krizi. Pač pa ima novi klub pravico do podpredsednika svaza in drugega podpredsednika zbornice. Proračunski odsek. Dunaj, 27. septembra. Proračunski odsek jc imel danes popoldne sejo. Po daljši debati je bil sprejel sledeči predlog poslanca Seitza (nemški socialni demokrat): Zbornica jemlje poročilo kotrolne komisije za državne dolgove z obžalovanjem v vednost, obsoja postopanje iz poslanske zbornice izvoljenih članov komisije od leta 1914, posebno, da so opetovano sopod-pisali dolg, ki ni bil ustaven in o katerem sami priznavajo, da je imel samo iormelno značaj visečega dolga in trajno obtežuje državo.' Ta nezaupnica je bila sprejeta s 26 proti 14 glasovom. Za nezaupnico so glasovali Poljaki, Romani, socialni demokra-tje, Jugoslovani, Čehi, Ukrajinci in poslanec Zenker. Proti le Nemci in krščanski socialci. Poročevalec poslanec Kraft je odložil mesto poročevalca. Za poročev, 1 je izvoljen poslanec dr. Ellenbogen. Ministrs':i svet. Dunaj, 27. septembra. (Kor. urad.) Danes zvečer se je vršil pod predsedstvom ministrskega prcJsednika dr. pl. Seidlerja ministrski' svet, katerega so se udeležili vsi ministri. Alpski Nemci. Dunaj, 27. septembra. Alpski nemški poslanci so se zopet združili v posebnem klubu. Predsednik je dr. Sylvester. Podpredsednik dr. pl. Hoffmann, člani pred-sedništva poslanci grof Barbo, Kraf} in pa Marckhl. Poljsko kolo, Duncj, 27. septembra. Na včerajšnjem zborovanju Poljskega kola so napadli ostro ludovci konservativce. Radi tega so konservativci zapustili zborovanje. Predlog za opozicijo poslanca Witoša je bil sprejet brez glasov konservativcev proti demokratom. . LjuBijaiiske novice. lj Požar v kleti »Nprodnega Doma«. Premog, (ti je pričel v sredo zvečer v »Narodnem Domu« sam goreti, a so ogenj udušili, se je včeraj popoldne zopet unel. Garnizijska požarna bramba je gasila. Kakor se zdi, bo mogoče preprečiti, da premog ne bo tlel naprej, le, da ga premečejo in spravijo v drug primeren prostor. Smrtna kosa. Umrl je v Erzbergu na Štajerskem korporal Teodor H a r i s c h, bivši tapetnik pri Dcbcrlctu. — Umrla jc gostilničarka ga. Lucija Goršlč roj. Sten-ger. lj Oddaja usnja čevljarskim mojstrom v Ljubljani in sobnem okraju ljubljanska okolica. Čevljarski mojstri v Ljub'jani, ki si hočejo kupiti usnje za notranjike, naj se oglase zaradi potrdil o prejemu usnja pri zadružnem načelniku g. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta 5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški št, 4 (tik cerkve). Usnje za notranjike se bo prodajalo od pondeljka, dne 1. oktobra 1917, dalje. lj Prodaja petroleja. Kedaj se bode prodajal petrolej, se pravočasno objavi v listih. Vsak trgovec dobi odkazanih gotovo število numeriranih kart. lj Krušne komisije. Krušne in sladkorne izkaznice so vpisati samo v rubriko 4. lj Prodajalci sladkorja se opozarjajo, da se bode sladkor, kateri jim bode preostal za mesec september, vračunal za mesec oktober. Sladkorne karte za september je oddati pri mestnem magistratu zanesljivo od 3. do 5. oktobra. Istotam bodo izvedeli trgovci koliko sladkorja se jim bode vračunalo za mesec oktober. lj Meso za uradniške skupine. Stranke, ki imajo uradniške izkaznice, dobe v soboto, dne 29. t. m. popoldne v cerkvi sv, Jožefa meso. Določen je ta-le red: Prva uradniška skupina št, 1 do 200 od 3. do pol 4. ure, od pol 4. do 4. ure št. 200 do konca. Od 4. do pol 5. ure druga uradniška skupina in od 5. do pol 6. četrta uradniška skupina. Delili bodo prešičje meso po 4 K kg. Razdelitev mesa je ista kakor pri rdečih in rumenih izkaznicah s črko A, lj Sadje na rumene izkaznice B, Stranke z rumenimi izkaznicama B št, 1100 do konca prejmejo sadje v soboto, dne 29. t. m. popoldne na dvorišču šole v Kornenskega ulici. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. ure popoldne št. 1100 do 1200, od pol 3. do 3. ure št. 1200 do 1300, od 3. do pol 4. i ure št. 1300 do 1400, od pol 4, do 4. ure št. 1400 do 1500, od 4. do pol 5. ure št. 1500 do 1600, od pol 5. do 5. ure št. 1600 do konca. Vsaka oseba dobi en kilogram, j kilogram stane 40 vin. Prinesite seboj po-I sodo in drobiž. lj Krompir na nova rdeča nakazila. Mestna aprovizacija bo delila v soboto dne 29. sept. popoldne v svojem skladišču pri Miihlcisnu na Dunajski cesti strankam prvega okraja na nova nakazila krompir. Od 2. do 3. ure pridejo na vrsto št. 450 do 600, od 3. do 4. ure št. 600—750, od 4. do 5. ure st. 750 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kilograme, kilogram stane 30 vin. Držite se reda! lj Finančna uprava — uradne ure. Da se prihrani pri električni ali plinovi razsvetljavi bosta uradovala davčna urada in sicer davkarija za mesto Ljubljana, Vodnikov trg 5, in davkarija za sodni okraj Ljubljana, Slovenski trg, od 1. oktobra t. 1. počenši ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne, ob praznikih pa do 12. ure opoldne; blagajne se zaprejo ob 12. uri opoldne. Isti uradni čas je določen tudi za carinsko ekspozituro na glavni pošti. Pri ostalih finančnih uradih ostanejo uradne ure neizpremenjene, torej kot dosedaj. lj Meso na rdeče in rumene izkaznice d črko A. Mestna aprovizacija bo delila v soboto dne 29. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso po znižani ceni. Določen je tale red: Od 2. do pol 3. ure pridejo na vrsto vse stranke, ki imajo rdeče izkaznice s črko A. Od pol 3. do 3. ure pridejo na vrsto vse stranke, ki imajo rumene izkaznice A. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kg, tri do štiri osebe tri četrt kg, pet do šest oseb en kg, sedem do osem oseb eden in en četrt kg, več oseb eden in pol kg. Prinesite seboj drobiž. Otrok pod deset let starih ne pošiljajte po meso. Držite se predpisanega reda! Pninorske novice. Županstvo Grgar-Ravnica se nahaja v občini Kot, p. Semič, Dolenjsko, in tem patom naznanja svojim občinarjem, da se za vsako morebitno potrebščino od strani županstva obrnejo na zgornji naslov. Županstvo občine Avče uraduje sedaj v Cerknem na Poljani št. 4. — Župan Ko-vačič. Na gori sv. Mihaela je padel za domovino 34 let stari Andrej Vižintin. Lahka mu bodi domača zemlja, za katero je žrtvoval svoje življenje. Kako se godi našim v Italiji. Terezija Bratuž, internirana v Italiji, Montalto, Marche, provincija Ascoli, piše svoji družini, ki živi sedaj v Medvodah na Gorenjskem, dne 4. maja letos: »Ljubi otroci! Ne žalujte! Prišel bo čas, ko bo najpravičnej-ši Bog plačeval dobro in hudo. Od 5. januarja 1917 nisem dobila nobene vesti več od Vas. Otrpnila sem, kakor žužek pozimi. Nič več ne upam. Kako se nam godi? Oh! Spimo na kamenitih tleh na peščici slame, medtem ko drugi sladko počivajo na naših blazinah. Drugi nosijo našo obleko, mi pa že 10 mesecev eno in isto. Zelo smo trpeli mraz, ker tu ni drv. Drugi uživajo za 35 tisoč kron našega obuvala, jaz pa nosim copate iz cunj. Vsako pismo, katero dobim iz Gorice, mi je meč v srce. Skanderju in Severju povejte, da se v njih hiši ne dobi nič več; tako se glasi poročilo goriškega municipija. Za nas ni bilo prostora v Gorici • • - Sprejmite srčne pozdrave od varane Vaše mame, ki noč in dan misli na Vas.« Hrvatsko šolo v Pulju obiskuje 105 otrok. Iščejo se: Terezija Berlot, doma s Kanalskega vrha št. 8, sedaj stanujoča Groblje, Št. Jernej, Dolenjsko, povprašuje po svoji sestri Amali'' Berlot (biva nekje na Kranjskem). — Katarina Žbogar iz Banjšic, vas Lohka, št. 113, se nahaja sedaj na Telčah, pošta Tržišče na Dolenjskem. Ako kdo ve za sina Janeza Žbogarja se naproša, da mu izroči naslov: Andrej Žbogar, k. u. k. L. E. S. Komo, Grignano, , _ , . k — Jožefo Velu- šček, Praproče Prdma.ricel, županstvo Anhovo, išče Anton Mihi. sedaj v Kosezah št. 25, pri Ljubljani. — Viktorija Humar iz Huma št. 5 pri Kojskem, sedaj v Ljubljani, Pred škofijo, št. 21, išče svojo sestro Uršulo Humar, ki se je nahajala pred padcem Gorice v goriški bolnišnici. Kdor kaj ve o njej, je naprošen, da poroča na zgoraj navedeni naslov. — Alojzij Furlan, k. u. k. Feldspital št. 803, I. oddelek, poizveduje po svojih starših Frančiški in Ivanu Furlan, doma iz Tomačevice št. 46, pri Komnu. Pisma na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, Dunaiska cesta 38-1. Svoj naslov sporoča tem potom znancem in prijateljem družina Petrovčič Jožef iz Ravne št. 62, obč. Bate, sedaj stanujoča Mihovo št. 25, župnija Št. Jernej, Dolenjsko. Prepovedana denarna pošiljatev. Znani trgovec z južnim sadjem Antonio di Le-nardo je poskusil poslati italijanski tvrdki Fratelli di Lenardo v Curihu 9 bankovcev po 1000 kron v denarnem pismu, dasi je to prepovedano po § 2. ces. naredbe 16. oktobra 1914. Radi tega je bil v Gradcu obsojen na dva tedna strogega zapora in 200 kron globe. Gospodarske teležke. Trgatev v Istri. Vsled pomanjkanja | žvepla in modre gaiice, kakor tudi vsled ' suše ni moglo grozdje normalno dozoreti. Zaradi tega bo kakovost vina slabša. Da se more popraviti mošt oziroma vino, naj vloži vsak vinogradnik na temelju zakona iz 1. 1917 nekolekovano prošnjo na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo, v kateri prosi, naj se mu da na razpolago sladkor, da more popraviti mošt. Vsak, kdor prosi za sladkor, mora navesti množino mošta. Komur se reši prošnja ugodno, tisti bo dobil naročilnico za sladkor, s katero bo mogel naročiti sladkor naravnost od trgovca. Te prošnje se morajo vložiti najpozneje do konca oktobra. Trgatev v Dalmaciji. Dalmatinski listi poročajo, da je letošnja vinska trgatev v Dalmaciji naravnost katastrofalno slabo izpadla in še temu, kar je kmet pridelal, grozi uničenje, ker so dobili premalo sladkorja. Veliko vinogradov je uničila filo-ksera in se jih vsled pomanjkanja delovnih močij ni moglo obnoviti, tako da se bodo poznale posledice letešnjega leta še dolgo časa na dalmatinski trti. Nekoč begate pokrajine na vinu so sedaj skoro brez vina. Na otoku Visu cenijo letošnji pridelek na okoli 20.000 hI proti 100.000 hI v drugih letih. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da je danes vino edini izvir prehrane najširših slojev; kajti s prodajo vina si dobe potrebni denar, da si morejo nakupiti živeža. Zdi se, da vprašanje maks:malnih cen še vedno ni rešeno. Vinogradniki se na vso moč upirajo maksimalnim cenam z utemeljevanjem, da se morajo danes plačevati vse življenjske potrebščine po nečuvenih cenah. — Mestna občina dunajska najame 80 milijonov krcn posojila. 1 milijon kron je namenjenih za podporo bednim obrlmkom. SMi in llo ijfl. Nemška »Orient Korrespondenz« poroča: »Iz Rima prihaja vest, da je odpotoval srbski ministrski predednik Pasič v Brindizi z namenom zapustiti Italijo, v katero je pred nedavnim časom, zavedajoč se obljubljene angleške pomoči, z velikimi upi odpotoval. Italijanski listi se vzdržujejo vseh komentarjev o njegovem odhcdu, dočim so njegov dohod zelo prijazno in navdušeno pozdravljali. Ta kontrast se razlaga čisto enostavno. Pašič se je odpravil po daljšem bivanju v Parizu in Londonu kot ministrski predsednik vladarja in vlade, ki je morala bezati iz svoje dežele, ker je prišla v roke zmagovalca, na pot v Rim, da končno odstrani vsa nesoglasja glede delitve plena v Dalmaciji, Hrvatski, Slavoniji in Bosni. V Londonu so ga prepričali, da bo Anglija varovala koristi Srbije pred italijanskim zaveznikom, ali so žal malo poprej ravnotako prepričali njegovega italijanskega tovariša, kar se tiče Srbije. Oba sta se torej pri svojih pogajanjih v Rimu mogla sklicevati z enako pravico in popolnoma v enaki meri na naklonjen nost in mora'no podporo velikega angleškega zaveznika. Iz vsega ni bilo nič. Pašič je jezen cdootoval. K?kor se vidi, naši nasprotniki še niso rešili vprašanja, komu naj pripade plen. O jugoslovanski agitaciji v inozemstvi! poroča »Hrvatska Država«: Pašič je imel v Rimu dolge konference s Sonninom. Razpravljala sta, kakor poročajo listi, o celotnem jugoslovanskem vprašanju, ne da bi bila prišla do poveljnegi rezultata. Pašič odločno vztraja na osnovi krfskega dogovora, po katerem vzhodna jadranska obal brezpogojno pripada bodoči »državi Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Posledica neuspelih konferenc je odstop srbskega poslanika v Rimu Rističa, ki se je preveč energično postavil za pravice Hrvatov glede Dalmacije in Istre ter je tako postal diplomatično nemogoč kot zastopnik Srbije pri Kvirinalu. V ostalem stoje šanse Srbije pri ostalih državah entente zelo dobro. Pariz, London, Petrograd in Washing-ton odločno podpirajo Pašiča, Jugoslovan-, ski odbor s Trumbičem, Supilom, Hinko-vičem in Potočnjakom pa neumorno deluje, da pridobi javno mnenje velikih svetovnih demokracij. V tem oziru je karakterističen pozdrav 360 zastopnikov poljskih strank, klubov in političnih organizacij iz Rusije, ki so poslali Pašiču telegram, v katerem pozdravljajo »grozovito preizkušene« slovanske brate. Edino črnogorski kralj Nikita na to delovanje ne gleda s prijaznim očesom, listi so celo poročali o njegovih protestih proti bodoči jedinstveni Jugoslaviji. Nikita bi hotel na vsak način ohraniti Črni gori posebno pozicijo. Omajano stališče Kerenskega. Corriere della sera« in »Secolo « oc-icžita, da izgublja Kerenskij vpliv tako na levici kakor tudi na desnici in da zato ne more sestaviti koalicijske vlade. Kar tiče predsednika ruske republike, pravi dopisnik »Corrniere dela sera«, Larco, da bo ministrski predsednik istočasno tudi predsednik republike. — černov vodi odkrit boj proti Kcrenskemii, V * Izveš tiji« in v »Djelu Naroda« zahteva, naj postavijo Ke- renskega pred sodišče - radi njegove osebne revoluciji nasprotujoče politike. »Rusko Slovo« poroča, da se protirevolucijski pokret strašno širi. Vodijo ga vitezi sv. Jurija. Francoski listi potrjujejo, da se je Kerenskij, ki je bil vdovec, res oženil nekaj dni po padcu Rige v zimski palači z znano igralko Timmet iz Aleksandrovega gledališča. Govori se o njej, da je svoj čas imela stike z nekim velikim knezom. Naročajte $ab:tke iz usnja, s tem prihranite podplate.- Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K 1--50, za otroke K P20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več ;parov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani1. Na zasebnem učiliSču Legat v Mariboru se prično dne 2. oklobra 1.1. novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje, poslovna pisma, računstvo v zvezi z osnovnimi pravili enoslavnega knjigovodstva, zemljepisje, lepopisje in nemščino. Doba 6 mesccev. Prospekti zastonj. Govoriti je mogoče vsak dan ocl 11,—12. ure. Maribor, Viktringhofgasse'17, I. nadslr. 1916 mlado zaraščen, ali posestvo, obstojoče iz njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskimi poslopji, blizu železnice najrajši s trgovsko hišo kje na Dolenjskem ali na Štajerskem. Ponudbe se prosi na upravništvo lista pod Trgovec št. 2422. se zelo ugodno, popolna, izborno ohranjena, lepa za malo specerijslto trgovino; tudi se cdda stroj za Wmn tes e -in za iMo. Ogleda se lahko in pojasnila dajo pri tvrdki [». R. ffsriinann nas]. Hug. Tamažif, L^fel.atta. v Parizu |iiiifn!:|nq izprašana illlliOi.fiuCS daje pouk. Anetn Potočnik — Clgaletova nI. i II. nadstropje. i Kupi se vsaka, tudi nnjman jša množina, dobro posušenih tig-ufek in fafcolli vsako posebej, po. 2 K in dobro posušene prg£-2iiši?2 žsruisSi in fabolft po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev so prosi na tvrdko Prane Kos v Ljubljani. I za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354 ii, iiiij a na Gorenjskem, s približno 2JO — 400 oralov zemlje, se kopi. — Ponudbe pismeno pod »Velcposestvo« na upravništvo. 14 do 16 let staro, se sprejme v v službo lakoj. Oglasi naj se na Sv. Petra nasipu 59 I. nadstr. na levo. V službo se sprejme s 1. oktobrom |l'l.'l!l:!!PII|l|'!|l|ll|l|l!llllllllllllllllllllll ki ima veselje, privaditi se v boljši kuhinji ali v sobah. — Naslov pove uprava »Slovenca-pod št. ZH7, ako se priloži znamka za odgovor Razois službe 2-462 v Studeuem pri Postojni Nastop 1. novembra Župni urad v Studenem, dne 25. septembra 1917. 13.270. RAZGLAS. Zaradi oddaje vožnje v mestni plinarni za čas od 1. novembra 1917 do 31. decembra 11)18 vršila se bode dne 4. oklobra 1917 od 10. ure dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne plinarne, Resljeva cesta, javna pismena ponudbena razprava. Kolkovane in z vadijem 200 K opremljene ponudbe, v katerih je navesti za označeno prevzemo zahtevano enotno cene v številkah in besedah, izročiti je zapečateno do določenega roka pri omenjenem ravnateljstvu, kjer so tudi draž-beni pogoji ob uradnih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni. Na ponudbo, katere ne bodo povsem ustrezale družbenemu razpisu in dotičnim pogojem, in na take, ki se bodo pogojno glasile, in končno na on*, katere hi sc prekasno ali celo naknadno vložile, se ne bo oziralo. Mestni magistrat If&bifanski, dne 22. septembra 1917. 2462 za i7delovanje drv, kakor tudi gotova drva, se kupi po visoki ceni na Kranjskem, ne predaleč od železniške postaje. sa tudi ¥@tfa njiva v najem V © Ponudbe: Ljubljana - poštni predal 151. 2449 (5) I lisa v Mengšu št. 56 (Kavkovo) s prostorno kletjo, vrtom in velikim travnikom zraven, se proda. *** Ponudbe je nasloviti do 8. oktora 1917 na ljudsko posojilnico v Ljubljani. •.. iit ■?•• v .