-----    338    -----
Nekoliko od mer in teht.
Cesarske postave ukazujejo, naj se v prodajanji in kupovanji le rabijo avstrijanske ali dunajske mere in teh te; tudi v šolah se računstvo sploh ozira le na tiste.
Vendar v navadnem življenji ima vsaka dežela, večkrat tudi vsaka stran kake dežele, še vedno svoje lastne mere in tehte. Naši domači stavbarji najraje še merijo na komolce; naši kmetje prodajajo žito le na mernike, pri-morci vino ponujajo le na kvinče, domače platno se šteje le na ped i in lekate.
To ravnanje ne dela nobene zmešnjave ali krivice, kjer je stara domača mera v pripravni razmeri s postavnimi merami. Na priliko: mernik zdaj nič ne moti, kjer se šteje za pol vagana (mecna); drugač je s starim mernikom, ki le z verhom daje pol vagana; drugač tudi z neko merico, ki derži nekaj čez 5 bokalov, in je še pri dahovskih in šolskih berah ali kolekturah sem ter tje v navadi.
Vipavski kvinč se lahko pošteva, ker je ravno poldrugo postavno vedro; težje je z nekterimi dolen-skimi vedri, ki imajo po 32, po 15 bokalov. Naš stari komolec tudi z dunajskim sežnjem ni navskriž, ker obsega ravno poldrugi čevelj ali četert sežnja; drugač pa je z lektom ali lekatom, starim krajnskim vatlom in s staro pedjo. Lekat ali loket obsega 3 stare vatle, stari vatel pa 4 stare pedi ali 34J/2 pavcov; nasprot je dunajski vatel 29 3/5 pavcov, kar ne daje lahke razmere. Tkavska palica shaja proti dunajskemu vatlu, vendar ni povsod enaka; v Bistrici na Pivki je poldrugi vatel, v Novem mestu pa 2 vatla. Na Krasu je namesti funta navadna librica, menim, da beneška, ktera je toliko manjša, da 100 libric daje 85 dunajskih funtov.
Kakor na Kranjskem, tako je z domačimi merami in tehtami tudi drugod po slovenski zemlji. Na Koroškem in Štajarskem imajo za žito birgelj (Viertel, Vierling), pa tisti si ni povsod enak; marburski birgelj je 1% vagana, celjovški pa je manjši, če prav vem. V Terstu je bil star navadna žitna mera, kakor kdaj tudi na Krajnskem; pa krajnski star je deržal 2 vagana, teržaški pa manj. Na Štajerskem imajo tekavci tudi svoj stari vatel, ki je pa večji kot dunajski, in manjši kot krajnski; nasprot je v Primorji znan beneški brač, ki je manjši kot dunajski vatel.   In tako je morebiti še s ktero drugo mero ali tehto.
Za pravičnega in poštenega terževanja voljo, je gotovo veliko na tem, da se natanko ve razmera med postavno avstrijansko in navadno domačo mero ali tehto. Zategavoljo  so   deželne vlade  tudi odločile   in   v deželnih
vladnih listih na znanje dale, kako da stoji ta razmera; te naznanila so se še posebaj poslale šolskim nadzornišlvom in osebam, naj bi se tudi v šolah pri podučevanji oziralo na postavne in na domače mere in tehte. Vendar iz teh naznanil se kaže, da nektere domače mere še potrebujejo posebne določbe; deželnim vladam namreč ni bilo še zadosti vedeža danega za vse. Na priliko: krajnski lekat in vatel se ne kaže določen, tudi ne novomeška palica; enako ne teržaški star, polovnik in bokal, ali mala krajnska merica; štajerske mere so bolj razvidne; za-stran koroških ne vem še nič reči. Prav bi bilo, da bi vse to, kar je v deželi bolj navadno, se bolj razločilo in naznanilo.
Za občnega prida voljo sem iskal v 5,Koledarjitt zaznamovati vse bolj znane mere in tehte, ki se rabijo na slovenski zemlji. Ali so vse tiste prav določene, kar se jih ne nahaja v vladnih listih, se ne prederznem terditi; tudi ne vem, ali bi ne bilo bolje, vzeti več desetink, saj treh, kot pa ste v „Koledarjia le po dve postavljene; pa saj nekaj je s tem storjeno.
Morebiti bi ne bilo napačno, naj bi se po ^Novicah" ali po drugi pripravni poti kaj več na znanje dale vse tiste domače mere in tehte, ki še niso zadosti razjasnjene v oziru na postavne avstrijanske mere in tehte. Naj šolniki pri svojih učencih tudi ne prezirajo te reči; zakaj treba je, da je uk ves djansk ali praktičen.                                                               Hicinger.