JLisi iS.	X petik f. Kiiuoi csi	i SMS.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto .v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in V,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
4 gold., za ene kvatre 3 gold.
En dan v Bccu.
Ker zvunaj mesta prebivam, in že štirnajst dni nisim noter bil, sim se enkrat namenil iti pogledat, kaj se v njim godi. Nadjam se, de bodem mojim preljubim Slovencam vstregil, ako jim povem, kar sim vidil in slišal. — Bilo je v Saboto 19. d. t. m., ko sim se zvečer pridši iz železnice od kolodvora v „Omnibus" noter peljal. Več gospa in gospodov je vstrič mene sedelo; vsi so molčali, in nekaresnoba gotovo izvirajoča iz homatij časa, se je na njih obličji opazila; samo neki mladič je skozi in skozi prerokoval in kvasil, kako koristna bi bila republika, in res bi ga bil človek kmalo za preroka Habakuka deržal — pa vundernibil, ampak le njegoviga rodu, kar je vsak lahko, kateri ga po širokih ustnicah, neumnim pa pri-derznim govorenji ni spoznal, iz sledečih besed izvedil, katere mu je spoštovanja vreden starček na tergu sv. Štepana pri slovesu rekel: „De, priatelj! dobra bi bila, za tistiga, kateri le na svojo mavho gleda, —kaj pa za celotno deržavo ?« — Vsi smo te besede potverdili, in jez sini še mislil, stopivši iz voza: Dokler bodo ti možje po Dunaju gospodarili, nc bo dobra ! — Močno sim zdaj željni z poročniki slovenskiga naroda govoriti, in ker sim slišal, de imajo skupšino, se med nje podam, in res najdem slav ni ga moža Dr. Mikložiča, Dr. Do-minkuša in Doliaka, ki so se z gospod Dr. Do-lencam o naši domovini pomenkvali. Slišati njih pomenke, polne čiste ljubezni do ljube domovine in cara, se mi serce odtaja in skerb-na duša zaupljivo moliti jame: ..Bog, večna pravica, usliši jih, sej le pravico hočejo! Daj nam več takih mož !" — V nedeljo zjutraj se sprehajaje po mestu vidim na voglih ulic kup ljudi sta ti, ki so brali nabit razglas pod napisani : „Ni res, de imamo v Beču novo vero" — vprašam tedaj eniga znaniga mestnjana, ki se ravno z mano sreča, kaj de to pomeni, in pove mi, de je prerok nemškiga katolicisma Hiršfeld tukaj, de je bila že sinoč velika skup-šina (zbirališč) v „Odeon", kjer je svojo vero oznanval, in ker so nekteri rekli, de novo vero prerokuje, danas pove v razglasu, de to ni nova, ampak stara prava kristjanska vera, ta pa, katero mi imamo, le policijska palica — pripoveduje mi dalje: de bo tudi Bonge za njim prišel, de je Dr. Šutte zopet tukaj in še poslanca Hekerja imenuje, kateriga imamo tudi te dni pričakovati;—pa naj le pride, pravi zdaj 111 o j Dunajčan, mi mestnjani stopimo koj vsi pod orožje, vsako smet bo že nam po-litiški veter iz Nemškiga zanašal! Sej druziga mi Austrianci od nemške zaveze mende res nimamo, ko to! Zdaj bi nam še ljubljeniga Cesarja radi odpravili, de bi potlej prav po svojim šarili, pa vunder mislim, de ga Jugoslavjani še niso zapustili! —Pozneje me znan Celi najde, in mi pove, de je v Pragi 400 imenitnih gospa sklenilo odborstvo v Beč poslati, prositi, de bi Windišgracoviga vladarstva enkrat saj konec bilo, in mislil sim si, — Bog ve, če je v Ljubljani tudi toliko rodoljubek?! — Alj ste že slišali, me zdaj vpraša, kako Šuzelka v zbornici zavoljo Kurandeta razsaja! terdi, de so ga Čehi, ko se je z nevesto v Beč peljal, hotli vbiti!—Zna biti, de je kak neumnež'mu kaj nagajal, kar more biti, ker je svojo deželo zatajil, zasluži, pa vunder nobeden nas tega
ne bode hvalil; in nemški časopisi bodo kmalo enoglasno zakričali: „Čelii so zopet hotli vse Nemce pomoriti! in kader so našiga gospod Bigerja tukaj brez uzroka, samo zato, ker so vedli, de je domorodec, gerdo sramotili in mu v resnici smert prolili, so se tako lepo znali zmuzati, de bil človek kmalo rekel: Poglejte nedolžne sirolice! — Med Nemci in Slavjani dan današni povest od volka in ovčice še zmiraj velja. Oni mislijo, de so sami poklicani bistro vodo svobode in omikanosti piti, in ako se preganjana ovčica priderzne, se ji tudi približati, de imajo pravico, jo kosmato posantali."— „Poterpite, dragi Čehoslovan! mu jez na to odgovorim, navada jc železna srajca, dozdej je bilo tako, sčasoma se bodo že navadili na glas večne pravice, de narod naroda ne sme kakor hlapec gospodarja služiti." — „In vunder sim danas," mi reče, „zopet v nemških novicah bral, de bi Austrianci svoje vojšake, in kdo so ti? —v Slezvig-Holštein poslali, tudi bral, „deutsche Waffen haben ihren Ruhm in Italien vvieder auf das Glanzendste bewahrt" in po celi nemški deželi vriskajo, jedo in pijejo na čast nemškiga orožja na Italianskim". Priatelj! 11111 zopet rečeni, poterpite, poterpite; to so človeške zmote — navada! navada! po časi bo že drugači. Pomislite, de hvaležnost je sicer lepa, pa grozno redka čednost človeka!—Tako sva se pomenkvala. —
Popoldne sim se po železnici nazaj peljal. Možko vzamem v roke naš preljubi časopis „Slovenija" in z velikim veseljem prebiram so-stavek od „slavenske sloge" pa vunder dokončati nisim mogel, zakaj pred mano ste sedele dve prelepi gospodični. Neka mila priserčnost, ki blago občutljivost in čisto tiho hrepenenje nedolžne duše spričuje, je iz nju obličja govorila.—Ako ljudi poznam, mislim sam pri sebi, morate bili Slavjanki, in že slišim, kako ste se možko v omikanim čehoslovanskim narečji pogovarjale. Nisim se mogel zderžati, njima moje veselje razodeti, de slišim mile glasove slavjanskiga jezika, kteri posebno iz ust devic jasno poje ko struna, milo doni, ko zvon.
Gospod! mi ena na to prijazno odgovori, hvala gre jeziku, ne nam, in me hitro vpraša: „Vi ste gotovo tudi Slovan, ki vam naš jezik toljkanj dopade," in preden sim zamogel odgovoriti me že druga izda z besedami. Ste Slovan, ste; sim vidla, ko ste novine čital," in berž potem perva pristavi: Po tem takim ste vunder že večkrat v vaši domovini ga slišali, in vaše narečje zna biti še lepši ?
»Sim pač Slavjan, ji odgovorim, je lepo tudi ko vaše, naše narečje, ali malo gospodi-čen ga hoče govoriti —jih je sram!" —Zdaj se ena na glas zasmeja in druga jo svari, rekoč: Ljudomila! kaj se smeješ, alj pri nas ni bilo ravno tako pred nekterim letmi? Kaj se veseliš nesreče tvojiga naroda in tvojih sestra ? „Jez se ne veselim njih nesreče, marveč me to žali, se izgovarja, alj malo čudno se mi zdi, de se še zdaj niso zavedle, in so omrežene v takih groznih zmotah ker saj slišijo, kako se njih sosedne „Uirke" ponašajo. — Glejte, gospod ! nas pa ni sram. Tam le sedi' poljska grofnja C— poslušajte, de ves čas materni jezik govori, in nemškiga še nežna. Pred nami gospod Str....h z svojo gospo —kako čisto če-hoslovansko kremljata!« — »Prosim vas, pokažite mi gospod predsednika, jaz bi ga vunder (rad poznal« ji zdaj rečem, in pokaže mi go-
spoda, možke postave, bistriga pogleda, jasne glave. „Gremo skupej v La.venburg," reče vesela in vstane, in jez se ločim od nje, z našim priserčnim: „z Bogam" •— „S Bohem, pane !" mi obedve priserčno odgovorite. Sorčan.
Slavenov prihodnost.
Nikdar ni človek lepši in živejši besedo govoril, kakor Herder v svojih „ideah o zgodo-pisu človečanstva," ktere je iz višjiga obzira na človeštvo spisal.
Nam Slavenam pa done njegove besede o naši prihodnosti kakor blažno, osrečljivo razodetje iz boljšiga, lepšiga sveta, in Herder pred našimi očmi stoji v milim osvitu rajskiga bitja, kadar nas z gotovostjo nar živejšiga prepričanja tolaži:
„Kolo vse spremenijočiga časa se pa med tim neprenehama verti; in ker ti narodi večdel v nar lepšim pojasu zemlje prebivajo; in ker ni drugači misliti, kakor de boste v Evropi zakonodaja in politika na mesto vojniškiga duha zmiraj bolj tiho pridnost in mirno vzajemno kupčijo in obhod narodov poviševati mogle in tudi poviševale boste: se tudi ve, globoko pogreznjene, nekdaj pridne in serčne ljudstva, boste enkrat iz svojiga dolziga spanja zdramile, sužnili spon otele, in svoje lepe kraje od Jadranskih bregov do Tatranskili gora, od Dona do Mulde kakor svojo vlastnino rabile in na njih svoje stare praznike mirniga prida in terž-tva obhajali smele."
Te besede Herderja so tako krasne, tako veličanske, tako čisto človeške, de mi Slaveni ponosni biti smemo, de so k nam govorjene in vsakteri bi si jih globoko v serce vtisniti mogel, de bi po njih moč zadobil, slavni boj junaško dokončati.'—
Zakaj ni Herder majhni del svoje predsodkov proste ljubezni do ljudi sadajnimu zarodu svojiga ljudstva zapustiti mogel? Kako drugači vravnane bi bile razmere med Slaveni in Nemci! Ne bilo bi razpertije, ne sovražtva, ne zaničovanja, ker se vunder enkrat tudi mi prederznemo, sužnostijarm otresti, ker se tudi mi z celo močjo prizadevamo, vikši omikanost in vzajemno edinost doseči, ker si priznanje in svoje lastno imetje pred Bogam in svetam zopet pridobiti hočemo !
Slaveni! Herder je ta blažni senj pred 50 leti vidil; zdaj bo resnica. De, čas je do-šel, de Slaven sužnosti jarm otrese, in tisti čas pripelje, ko bo na svojim daljnim in bogatim zemljišu praznike mira, pridnosti in svobode obhajati smel.
Ta čas ni več dalječ; sadajni viharji so le stresanje prehoda.
Zato, mile ljudstva, nc obupajte v boju s sovražnikam vaše svobode, vaše edinosti, vaše veličine. Vi hočete pravico, vi hočete višji stopnjo izobraženja v cilj in konec človeštva doseči, vi hočete svobodo in vljudnost; vaše hotenje je krepkodušno in izvira iz nebeškiga nadušenja. Kdo vas tedaj na vaši poti premage vstaviti more?
Tistih, kteri se vam zoperstaviti hočejo z orožjem duha ali z mečem, se nikar ne bojte; pervim manjka prava ojstrost, pravda in resnica, in zadnje tudi vi znate rabiti.
Oni bijejo bor zoper človeške in ljudske pravice; oni, ki si širokoustno pred vsim poštenost prilastujejo; oni, ki se izvoljeno ljudstvo vljudnosti imenujejo, v kterih ustih je
zvestoba in poštenost vsaka druga beseda, oni ktera bi se zakonam vljudnosti, jedru social-morajo jenjati; Bog stanuje nad oblaki, dober škili idej, bolj prilegla? Zato, Slavenski bratje, --j—--i tr—i«™	mir ne obupajte, če vas valovi temnih osod pro-
Bog vlada nad zvezdami! Vunder, bratje in poterplenje! Dokažite jim, de tiste čednosti, ktere imeti oni se ustijo, vi zares imate; zraven tega pa nevstrahljivo kormanite k visokim namenu svojimu. — Tako boste svobodni Slaveni postali in po svobodi vaše ljudstvo na stopnjo povzdignili, de od nobeniga drugiga v vrednosti in velikosti nižji stalo ne bode.
Skerbno redite kale narodniga (ljudskiga) zavestja in človeških pravic, tode varite se, de pravdnih mej ne presežete. Le na to vižo bode berstje Slavenstva krepko zelenelo; nježne mladike se bodo ljubeznivo v jasni loksprijele in pod njim bode 80 miljonov svobodnih ljudi jezeroletne sužnosti se odahnilo. Slaveni, vi ste nar veči narod zemlje, vas je 80 miljonov; vi povzamete rodoviten pojas, kteri od Labe do Volge, od Jadranskiga do ledeniga morja seže in imate tedaj prostora še za drugih 80 miljonov. Mislite, de vas je vladar sveta brez namembe pustil čez tako neizmerni prostor razširiti se, vladar, kteri komarja ni brez namena I vstvaril? Ali mislite, de bi vaš krasni, veli-čanski narod za nič druziga ne bil, kakor za to, de bi druziga množil, ali kakor rob s svojo kervjo, s svojim znojem drugimu služil? Ne, nikdar ne, vaša naloga v veliki zgodovini človečanstva mora velika biti, kakor ste vi sami[ veliki.
Socialna podlaga, ktera se stari, trohljenil Evropi scer že edino prava zdi, ktere pa nič | več izpeljali ne more, ker so njene socialne razmere preveč zamotane, njih popolni razvoj pa bi ob enim popolni razpad za seboj privlekel, z eno besedo, veličanska idea praviga družbeniga živlenja je namemba, ktero doseči | je vam odločeno.
Ako se na vesoljno Slavenstvo ozremo, vidimo, de se ljudstva iz socialniga obzira v I dve poglavitne versti razdele. V severu se le dvojni stan razloči; svobodni insužni; v južnih deželah so sami svobodni. Desiravno se te | primere ena od druge ločijo, se vendar močno perbližajo, če se dobro to prevdari, kar se še zgoditi mora,
Rusia s svojimi sužnimi ne bode več dolgo viharju časa se zoperstavljala, tudi tam se mora jasno sonce svobode zasvetiti; ona bo razrušila verige nevoljništva (sužnosti), in potlej prebiva kakor v jugu, tako v severu svobodni mož brez razločka stanu. Ako te j spone razpadejo, stopi na njih mesto popolna| enakost; tam ne poznajo zgodovinskih pred-pravic, ne samoradiga mestjanstva, ne neizmerno fabrik, ktere rokodelstvo podkopujejo, I ne lačniga proletariala; tam še zmiraj zemlja j sama prebivavcu življenje ohranjuje, in le v tem obstoji razločik stanov, de jeden več ali manj zemljiša obseže; neobdelane zemlje je pa še toliko, de sleherni človek na nji potrebni
tivno ogromijo — premagali bote.
Edinost, resnica, ljubezen, poterplenje so okop, kteri vas more sleherne nevarnosti braniti; ta osip zmiraj višji in višji napravite, in peklenske moči vas ne bodo premagale, ne vaših prizadetj zaverle. (Slav. Centr. BI.)
Prošnja in opomba!
V razglasnim listu Ljubljanskih nemških novic, v katerim se begunci vojaške nabere imenujejo in vabijo pri svoji kantonski gosposki se oglasiti, in zastran svojiga oddaljenja odgovor dati, smo pred nekimi dnevi brali sledeče imena:
So bile pisane: Gregorschitz Jos. Wutscher Ant. Vogler Ant. Perjathel Ant. Hrovvath Ant. Ambroschitz Joh. Stoppar Math. Hriber Joh. Kuss Ant. Grill Jos.
imena
Ossredeg Festnitz itd.
bi imele biti pisane: Gregorčič Jos. Bučar Ant. Voglar Ant. Perjatel Ant. Hrovat Ant. Ambrožič Joh. Stopar Matli. Hribar Joh. Kos Ant. Gril Jos. vasi:
Osredek Vesnic itd.
Vsako teh imen je slovenske korenine, bi se torej imelo po slovenski pisati, in ker je lastno ime ljudi ali krajev, se tudi v nemški jezik prestaviti ne da; postavimo ako bi kdo „Voglar" v „Vogler" prestavili hotel, bi jo resnično zadel, in lepo reč dobil.
Gospodje vradniki in duhovni! in kdor koli ljudmi kaj opraviti ima, in njih imena piše, Vas! serčno prosimo, pišite lastne imena, bodi ljudi ali krajev, razumljivo in pravopisno t. j v slovenskim jeziku, in v slovenskim pravopisu; kakor se spodobi.
Ker sta po dovoljeni ustavi vsakimu narodu jezik in narodnost zagotovlena, in ker, ako nočejo te besede prazne biti, po novi vladi v vsaki deželi, deželni jezik — torej per nas slovenski — v urade in pisarnice, posebno po deželi kmalo kmalo vpeljan bode; je treba dragi tovarši! nam kantonskim vradnikam na to se perpravljati, in tudi perpraviti, de kadar slovenski dopisi, in slovensko pisane uloge nam doidejo, jih ne bomo gledali, kakor teleta nove ata; in de bomo zamogli tudi ustno sporočene želje in pritožbe po slovensko zapisovati Na Mirni 30. Velkiga serpana 1848.
Irkič.
Austriansko Cesarstvo.
Dunaj.
K.28.Velk. S. Pregled obljudenja Istrije živež najde, če se prav sčasama število ljudi I kateriga je naš iskreni domorodec gosp.Cerer
Zatorej še dnarna] vboge dosegla ne
do dvakrat toliko pomnoži, moč še dolgo oblasti čez bode.
Poglejmo pa še na lastnosti Slavenov.l Slaven je nježin, krotak, poln ljubezni, zadovoljen, on ljubi svojo domovino, svoje ognjiše čez vse; nar veči srečo le vživa v domačim krogu; hlepenja po časti in podjarmenji ne pozna; pri vsim temu je bistroumen, rahloču ten k djanji zmiraj pripravljen in stanoviten
To so lastnosti, iz kterih se lepa prihodnost prerokovati zamore, ker na njih se laltko veličansko poslopje prave ljudske sreče sozi-dati da. V tih lastnostih je vzrok iskati, zakaj Slaven dozdaj ni častitljiv prostor v zgodovini povzel, kteri mu gre; jenjati je mogel svojim bojažejnim sosedam. Al njegova moč je bila ohranjena za čase, ko bodo pravica in ljubezen, zaupnost in poštenje žezlo sveta imele. In za-nje je v patriarhalskih vladah Slavenov (tudi Busie vlada je taka) svet pripravljen, kakor pri nobenimu drugimu narodu. Ktero ljudstvo je tedaj pripravniši, deržavo sostaviti,
v Terslu tako pravično in razumno zložil, je vsem tukajšnim Slavjanam, kakor tudi našim rodoljubnim slovenskim poslancam prav prav dopadel. On nam jc natanjčni dokaz, de je Istria od nekdaj čisto slavjanska dežela, in de so se Italianci le pozneje pod nekdajno mle tačko (benečansko) vlado po mestih naselili in tudi nekoliko naših bratov poitaliančili. Ven dar se Italjani, zlasti pa istrijanski večdel od Slavjanov izvoleni poslanci (Fachinetti) močno poganjajo dokazati, de je Istrija od nekdaj Taljanska dežela — de mora taka ostati in z laškimi deželami se združiti in ž njimi vred posebno laško vlado zadobili. Nemci pa, so-
sebno pa Frankobrodčani, zopet po svoje (neumno) modrujejo in pravijo, ker je v Istrii večina prebivavcov Slavjanska, in ker morajo tudi primorske dežele imeti, zlasti pa Pni (Pola), kjer hočejo prihodno luko za prihodno nemško bi-odarstvo napraviti, se mora Istrija tudi k nemški edinosti prikleniti.
Vsak domorodec iz tega lahko previdi, kakšne nevarnosti nam in bratam našim v Istrii
žugajo. Jezik, narodnost in želje združenja vsili Slovencov, to bi vse nič ne zdalo, bi mogla pasti in Austria bi tudi še Istrijo zgubiti vtegnila, ako se tam laščina razširi in celo deželo prevzame.
Ravno taka bi bila, ako Slovenci in I-strijanci v nemško deržavo pridejo; jezik in narodnost bi tudi v kratkim hirati počela in joginila.
Naj tedaj rodoljubi po Istrii ljudstvo podučijo , duh narodnosti obudijo, naj mu živo ired oči postavljajo nevarnosti, ki od te dvojne strani žugajo, od nemščine in vlaščine.
To naj razširijo z besedo in s pismam med judstvam, de se takimu, napčnimu obnašanju istrijanskih poslancov pred v okom pride, kakor 9i vtegnili deželi pri posvetovanji čez prihodno našo ustavo škodovati, naj se spišejo in jodpišejo protesti zoper besede Fachinettove in njegovih tovaršev.
Od 24. pr. m. je zopet mir na Dunaju, posebno, ker je ministerstvo terdno na noge stopilo in pokazalo, de ima moč, in de se ne da od vsakiga vekavca vplašiti, kakor je bila lopred navada.
Včeraj se je vidilo na balkonu ministra vojske 10 laških bander, ktere je naša junaška armada sovražnikam otela, in ki jih je maršal Radecky sem poslal; danassojih na večni spomin shranili v cesarsko orožnico.—
Skorej vsaki dan gredo Čehi skozi Dunaj na Hervaško, svojim bratam pomagat. Kdor se na Dunaji med dobrovoljce zapiše, dobi mende v Badenu od Miloševiga tajnika popotni dnar.
Jutri bode deržavni zbor enkrat sklep storil zastran Kudlichoviga predloga; in tu zopet ne morem zamolčali, kako so se kmetje spečali, ki so kmetovske poslance izbrali. Glejte, saj zdaj je bilo čas za kmete govoriti, vsi bi jih bili radi poslušali, zakaj od kmetijskih in grašinskih reči si saj kaj zastopijo, pa le eden ni čelinil izmed njih; kaj mislite, de bode pozneje besedico zinil, ko se bode od višjih reči govorilo.
— V seji deržavniga zbora dne 2Gi Velk. Serp. je prašal Strasser ministra zvunajnih oprav, če ministerstvo prav vse dogodbe v Va-lahii in Moldavi pozna; kakšne politike se bode proti provizorni valaški vladi deržalo; ali je skerbelo za tam prebivajoče Austrijance.
Minister Wessenberg je odgovoril; de v Valahii več provizorne vlade ni, ampak de ima vikši oblast v imenu turškiga cara Suleiman Paša, kteri je že varnost Austrijancov zagotovil; de se je pa zanesti od sedajnih turških ministrov, de bodo, kolikor bo moč, željam ru-munskiga naroda zadovoljili.
Potlej je prišel zopet na versto Kudlicliovi predlog. Minister Bach je povedal v imenu ministerstva, de po njegovih mislih bi imel zbor samo pravilo ali poglavitno vodilo izreči, de se bodo namreč zemljiša in posestniki popolnoma osvobodili od vsili dolžnost do graj-šakov; izpeljava pa tega sklepa de se mora deželnim zboram (kakor je češki poslanec Brauner svetval) prepustiti, dalej de se morajo odškodovati vsi, kteri na svojih pravicah škodo terpe; z odškodvanjem de bode sedajno ministerstvo stalo in padlo. Malo drugači je tudi minister Kraus govoril. — V seji 29. mesca je bilo glasovanje čez to za drugi dan odloženo.
Ministerstvo šolstva je sklenilo dozdajne dve leta modroslovja za prihodno šolsko leto ločiti, in pervimu letu ime dati: Pervi licealni klas, učenci tega klasa se bodo od latinskili šol sicer ločili, vendar ne bodo svobode vži-vali, ki se bo poslušavcam na všeučiliših pri-voljila.
Slovenske dežele.
(E.) Od Drave. Kaj sem jaz? Kaj imam storiti? Kaj imam verjeti ino upati? V te vprašanja vsa modrost se vpira. Pa koliko jih je, da si take vprašanja postavijo.—Kaj sem jaz? Slovenec ali Nemec ? Tako bi se v sedajnim
času vsaki barati mogel, da tako ložej zve in spozna, kar storiti ima. Ali pred tim vprašanjem trepeče neka versta ljudi, ktera sicer dobro razumi, kaj je, vendar tako le sklepa: Jaz sem moj Ego, moj Ego sem jaz. Ta versta najde se raztresena povsod, posebno pa tam, kjer se žuga trebuhu pomanjšanje. Ta versta pernatih ljudi se silno hudo opera do-morodnem rečem. Mi smo jo vidili na deželnim našem zboru vGradci in natura et in organis. Razun nekili hvalevrednih, ktere Slovenec dobro pozna ino poštuje, bili so sami modrijani iz tiste fdosofiške (modroslovne) šole, kterili naj višja postava je izpeljana iz „Ego sum, jaz sem, drugi so nič, ali morajo biti, kakor jaz." Ta versta ljudi se zoperstavi vsemu, kar je narodno. Jezik vpeljati v šole, Bog ne daj! kako bo mi moč staro obljubleno metliodo zapustiti? Taki krič ina ti ptič; zakaj duh je njegov ves vkovan v navado, v staro uzdo (šlendrian) ino, kar ta ptič sodi, pregleduje le skozi očale (očesnike). Čuješ jih večkrat tako le govoriti: Dvajset let učim že nemški šprohler, in Slovenci so kruh jedli, ino Slo-venšine ne pozabili, za česar voljo bi ga ali zdaj treba bilo v šole ? — Iz pisarnic še hujši glas se čuje. Kaj ? v kanclije ga čete spraviti? _o vi fantasti, kje imate slovenski corpus juris, Gesetzbiicher, kje Wechselrecht in Lehn-recht? — o Vi prenapeti Ultra-Slovenci, Vi Vindišarje, sem že 30 let Ferboltar, pa dobro so bili opravleni posli, ino Krajsamt in Guber-nium sta me pohvalila — kaj bi neki ta derhal študentov, farjev in novinarjev? pojdite med volarje ino konjare.—Sami ga govorite, v pi-sarnicah bom pisal nemškega, posvečen je 300,000 akti in s stoletnim praham, vsi moli in muhe ga častijo itd. — Tako na priliko modruje med tema dvema verstama ljudi, med pisarsko in učiteljsko. Kaj imam storiti? je drugo vprašanje fdosofov. Preganjati slovenski po šolah nemšino zabijali v slovenske
glave, otroke martrati s šprohlerom, da ga le do priifinge znali bodo,— kaj jim dalej treba, — sem le enkrat pohvaljen od Scliuldistricts-aufsehera, kaj me je daljša skerb, ali otrok ve kaj ali ne. Schuldistrictsaufseheri pa po stari kiti (Zopf) rubrike izpolnujejo, da le vse gre amtlicli — za vtemeljenje narodnega izo-braženja je malo kteremu kaj mar. Kakor eden, tako drugi le na to pazi, da je Amt, die Vor-gesetzten, das Consistorium itd. zufrieden. Ima iznimkov hvalevrednih, sedrari nantes in gur-gite vasto. Žalostno je za me, da kaj takšnega opomenuti moram, pa, čeravno bo ne povoljno mnogim, kdo je kriv? Kaj imam verjeti in u-pati? Je tretje vprašanje filosofov. Tako tudi moj Slovenec se bara, kaj je prav, ker mi šola in pisarnica kričite, da je le nemšina edina prava ino zveličavna? Moj dragi, ne obupaj, neveruj krivo, če ravno vse si perzade-va tebe izneveriti tvoji naravi, čeravno omra-zujejo te vsi, kteri tebe podbistrujejo ino opominjajo, da naj tverdo deržiš se narodnosti in vsega, kar iz nje izvira, tako vender veruj in upaj, da, kar je tebi prirojeno, kar je naravno, je pravo in za tebe edino koristno, veruj, da mešniki, ali ko ljubi svet nas rad imenuje, popi in farji, ti ravno tako dobro mislijo za tvoje časno, ko za tvoje večno. Jaz vam ničesar novega s tim dopisani povedal nisem, pa mislim, da bode ta dopis nam kaj boljšega novega zbudil. —
Naj novejše kar je oznaniti vredno je, da bodo dnes 27. Velkoserpana tako zvaniDeutsch-Katoliki v visoko izobraženim mesti Marburgi na Dravi pervo svojo skupščino imeli. Neki stotnik od Piretove regimente bode dotih mal, dokler sam Ronge ne pride, službo božjo o-pravljal. Perva njegova pridiga ima text sv. Pavla: Poskusite vse in dobro obderžite! Mar-burčani, Vi ste skusili že vse, Rog daj, da bi enkrat dobro obderžali. Pa bojim se zlo, da
bodte tudi to skusili, pa še le stari--—• —
----ostali. Slovenec le čakaj, nemški zavez
bode ti še več z Frankfurta poslal, ko Ron-
geane ze svojimi Grundsatzi, od kterih se eden tudi tako glasi: Jeder soli sich bestreben sein Leben angenelim zu machen auf was fur eine Weise und mit welchen Mitteln er es nur ver-mag, und Niemand ist berechtigt ihn dabei zu storen. To je po Slovenski: Svobodno kradeš, da ložej boljše živiš, in nikdor ne sme ti za tega voljo kaj storiti—o punt ti presneti punt!
Mislimo, da nebode dolgo terpelo, da bode se boj med Madjari in Horvati začel. Včera 27. je šlo iz Dunaja v Varaždin in Zagreb 15 proftant-pekov, dnes palOlekarov(Aerzte). Tudi se Varaždinske in vogerske familie zlo preselujejo na Štajersko. Po celi Štajerski meji od Fiirštenfelda do Serdišča (Polstrau) in Ormuža (Friedau) je kordon potegnjen, še dnes maršira nekoliko kompanij italjanskega regimenta Wimpfen v Ormuž, kjer že prejden 2 kompanie Piretove regimente ležite, mislimo samo za tega voljo, da kjer nebi Madjari po Štajerski zemlji v Horvatsko rinuli, ali pa se boj na Štajersko stran vergel. Serežani komaj čakajo na boj, ino pre so onikrat, ko je svetli Ran v Varaždinu bil, mu rekli: Josipe, ako nečeš nas skoro vodit nad Madjare, tako ide-mo sami, ili pak odlazimo kuči. — V Celi in v Ptuji ste postavlene Platzkommande, kterih prejden ni bilo, sklepamo iz tega, da bode se precej kaj vojske skoz te mesta v dolnje kraje pošilalo. —
*	Kakor Allg. Oest. Z. piše, je družtvo Teržačanov (Societa dei Triestini) 19. d. Vel. S. zbor imelo, v kterim je nemško reč (Deutschland) očitno zatajilo. Dr. Gregorutti (slava mu!) je namreč razložil, kaj nemške barve pomenijo glede na Teržaško mesto. Černa je barva smerti; rudeča—barva kervi; zlato nenasitna lakomnost, s ktero Nemci Terst požreti žugajo.
*	Tudi iz Gorice zvemo, de sa tam Fur lani jeli od Slovencov dobro misliti, čez Nemce in njih slepe naslednike pa zabavljati; de se je že nekterikrat slišal glas: Vivano gli Slavi. Prav tako, italjanski sosedje! Slovenci niso še nikdar vaši sovražniki in zatiravci bili in ne bodo—ali zatirati se pa tudi ne dajo. Zatorej pravičnost, mir in sprava gospoduj med nami!
Hervaska lu slavonska dežela.
Zagreb. Nemški časopisi pripovedujejo, de je naš Ran na Madžare planil in most čez Dravo narediti pustil, in veliko armado na O gersko prepeljal. Res je, de stoji čversta in velika armada k boju pripravljena in težko na povelje banovo čaka, de bi vdariti smela—ali dozdaj še kar eden na banovo zapoved čez Dravo ni šel. Kadar se bo kaj takiga zgodilo, ne bomo zamolčali.	(Agr. Z.)
Iz Zagreba 24. V. S. Neki stari mad zaron Ivan šuškovič je bil vjet, pod naglo sodbo postavljen, od nje, ker se je sam obda šuntanja proti banski oblasti in domovini, 1 smerti obsojen in že pod vešala (gauge) pripeljan, mu je ban prizanesil in milost izkazal. To slišati je od veselja omdlel, in ko se je zopet zavedel, se je močno kesal, de je tako dobriga moža černil in obrekoval ter je vragove gospode preklinjati jel, ki so ga bili zapeljali. —
*	Govori se, de bode maršal Radecky nekoliko graničarskih bataljonov domu poslal, de branijo svojo domovino.
*	Banski stol (sodna oblast) je prijel narodni jezik za opravilni jezik.
Reka 28. d. Velk. S. Ravno je prinesil banski komisar povelje poglavarju (guberna-torju), de se mora s vsemi madžarskimi uradniki na ravnost iz mesta spraviti, kar je pa dnarja v denarnicah vse pustiti, de ne bo moglo madžarsko ministerstvo z njim ravnati po volji.— 40 hervaških serežanov je prišlo Reko, in so na tergu narodni ples „Kolo" plesali v pričo mestnjanov in kmetov, ki so lepo v miru gledali. Proti večeru so se zopet stre Ijaje podali v Grobnik, kjer so zapeljane kmete zopet k pameti pripravili.	(J. d. Lloyd.)
Novine h. si. d. prineso v službenim delu naslednje izjasnjenje:
V	novi „Ofner-Pester Zeitung" od 19. . m. se bere podpisana od grofa Batjana na-redba (Verordnung), ki se razložiti mora.
V	ti naredbi se bere v izrekih, ki zaslužijo, de se saj zlo neministerialni imenujejo in itere zavolj spožtovanja bravcov tukej ponavljati nočem, de neka stranka Jelačiča tot slepo orodje vpo tre buje, in malo na-jrej, de ban hervaški besede deržal ni.
Nišam tiste verste ljudi, de bi se dal od kakoršne si bodi strane vpotrebovati. Kar na-merujem, kar hočem, to sam že v svojim razodetji 6. t, m. jasno in razložno izrekel in taisto tukaj ponavljam, de sem sklenil vse storiti in vagati za to svojo prepričanje. Stranka, ktere se deržim, je stranka naroda, krepkiga, junaškiga, do zdaj zatiraniga in malo pozna-niga naroda. Ako sem izmed nazadniltov ali naprednikov, pokaže celo življenje moje in moje sedajno poganjanje, z kterim skušani svoji domovini obderžati ravnopravnost in svobodo, cakor tirja časa duh, in kakor je nj. vel. cesar in kralj vsem austrijanskim narodam zagotovil, kteriina pa proti sovražno neka sosedna dežela.
Jaz zapričam vse svoje dela za opravi-čenje svojih dostikrat izrečenih namer (Ab-sicht). Svet naj jih sodi; če se pa imenuje reakcija, podirati in zrušiti vsaktero zatiranje, vsaktero tiransko gospodarstvo, vsaktero de-spocijo, — naj se pokaže tudi v podobi peš-tanskiga ministerija — sem in hočem ostati reakcioner,
Kar pa g. Batjan naprej terdi, de nišam besede deržal, se mora nekoliko razjasniti. Res sem opomnil, de če se resno mir hoče, se vsaka armada nazaj potegniti mora, in de bo-dem tudi jaz to storil, kadar se to izpolne tudi od ogerske strani na naši ali ne samo hervaški meji. Ali dozdaj kaj taciga zvedil nisem , marveč mi je oznanjeno uradno, de so se trume na Dravi še pomnožile, ne pa nazaj potegnile. Od peštanskiga ministerija imenovani komisar Žitvaj dela nemir v sremski, Jan-kovič pa v verovitiški županii; uni je 14. t. m. razglasil že v resnici overžen ukaz od 10. Malis. t. 1.; ta pošilja vojšake na eksekucijo, de ljudi prisili poslance za peštanski zbor zbi-rati, ladja je že kupljena in se oroži, de preti Hakru in Senju, in v Banatu teče kri brez prenehanja. To gotovo niso mirne priprave — za to morajo clo v Budapešti spreviditi, de sim dolžan domovini biti pripravljen, kakor se spodobi, dokler madžarski ministerium v resnici in odkritoserčno roke ne poda k poravnanji razpertij, ki obstoje med njim in našim kraljestvam.
V	Zagrebu 22. Velk. T. 1848.
Jelačič, H./r.
Feldmaršal - lieutenant in ban.
Ogerska dežela.
Pešt. Po narvikšim v deržavnim madžarskim zboru dne 22. pr. m. prebranim odpisu je nj. vel. kralj nadvojvodu Štefanu prepušeno kraljevo oblast (poterditi postave) zopet prevzel.
Od d olj ne Donave. Serbi so pri Šento-mašu, Turil, Feldvaru in Tarašu dne 19. p. m. premagali. Madžari so se jih ob 5 vjutro na celi strani na enkrat lotili, in sicer z veliko armado (15—20,000 s 40 štuki); pa so bili jako potolčeni in razgnani; in kakor sami Madžari pravijo, so 11 samih oficirjev zgubili. Bojovali so se do treh popoldne in sicer z takim ognjem na obeh straneh, de je bilo strah in groza.
Iz Vračeviga Gaja 19. pr. m. Danas se je podala naša armada na Belo Cerkvo. Od o% zjutri že terpi bitva. Zdaj je že 10 ura. Bela Cerkva je zapaljena iz vseh strani in bombardira se. Se pokajo tako jako puške, kakor de bi bila bitva pri Lipskim.
Iz Pančeva 19. pr.m. Pančevci so danas sneli en zvon od 10 centov iz velike cerkve, de zlijejo dva topa. (Serbsk. Beogr. nov.)
W e II o I i t i * k I ti e f.
Kazen radovednost i.
(Božična povest.)
Bil je sveti večer. Z mrakam se tihota širi čes ledino, kjer Volčji potok leži; le šum bližne Bistrice se razlega po okrajni. Zdaj Avemarijo zazvoni. Soseska, doslej mirna in pokojna, spet oživi, — bilo je čas kaditi. Tudi županovi se pripravljajo, in ko zapoje zvon domače cerkve, oče župan z ponvico žerjavce iz veže stopijo, Micika, njih zala hčerka jim stoji na strani, kadilo na ponev sipajoč nje brat Juri pa zadej posodo posvečene vode nese. Vsi so bili razoglavi, pobožnost se jim sveti na obrazih, iz sere pa gorka molitev za srečo in blagor prihajočiga leta v nebo pulit Križaje se trikrat pokade prag in vežne vrata, trikrat jih Juri pokropi; potem obhodijo vse poslopja, okoli vseh kadivši_nmljjl1-jstetc. molitve in skerImo~~se~vsaki vogel pokropi PošIeHnič, ko jih pot v vežo nazaj pripelje pokade še enkrat vrata in duri, hram in hišo ter postavijo ponev na ognišče, kajenje s tim končaje. Bavno tačas, ko županovi, je tud sosedov Tine z očetam svojim kadil, in Mi cika mu, berž ko more, pomiga, de naj zve čer gotovo vas pride, de so stari Aleš po vableni, zraven pošepta, in de nje oče dans niso kar nič hudi. Z veseljem on obljubi.
Nekoliko časa prejde. Micika in dekla med tem v kuhinji večerjo pripravljate, dru žina oskerbi živino, župan pa v hiši prihajoče goste sprejemajo.
Aleša poslušati, se je nocoj iz cele so-seseske obilno vasovavcov pri njih zbralo. Ta starec je bil gostač v vasi. Mnogo je vedi! govoriti in pripovedovati od duhov, strahu zakladov in takošnih vraž in je z govorico svojo ljudi tako nase privezati znal, de je na dolgo in široko pervi veljak bil. Na vsaki shod, na vsako veselico so ga vabili, brez njega se je ljudem praznik le polovičen zdel. Pri takih prilikah se je potlej tako ustiti in obnašat vedil, kot bi s skrivnostimi nebes in zemlje soznanjen bil. Pogosto je tudi k županovim posebno praznične večere zahajal in nocoj so ga že nepoterpežljivo pričakovali. Naenkrat se duri odprti, Aleš vstopi, z slovesnim „hva-ljen bodi Jezu krist" zbrane sosede pozdra-vivši. „Na veke" odgovore vsi, „Bog vas sprimi, Aleš!" pristavijo župan, nocoj ste kesni, mi smo vas že davno dočakovali." Aleš izgovori svojo zamudo, kot je že vajen bil z molitvijo in po volji gostov se za mizo v kot vsede. „AIa, Micika, večerjo," zakličejo zdaj župan, in kmalo stoji skleda na mizi. Po kratki molitvi, ki jo Aleš naprej moli, vsi veselo za žlice primejo. „Aleš," začno zdaj župan, „Mi-cika nam je jesti prinesla, vi, ki ste marsikaj
„Toliko sim že slišal od tega večera," poprime jo župan, „od njegovih pomemb in zgo-deb, pa, čeravno star, nisim sam nič doživel in zatorej o marsičem še zdaj dvomim. Povejte nam tedaj, ali res, ali ne, kar se od njega pripoveduje."
res.
Aleš. „Jaz pravim de, večidel vse je . Ta večer je čuden in poln skrivnost."
Žup. „Postavim, ali je to res, de ima vsaka reč, ki se čez leto godi, nocoj svoj spomin."
Aleš. „0 res, kaj pa de res! Lastna skušnja me tega vveruje. Lansko leto sini pri rajncim Matijevcu na Toplici ta večer vaso-val. Prav dobre volje smo bili; ali naenkrat, tresk, na koncu hiše zaslišimo, kot bi bil voz desk prekucnil, v hiši nam pa luč ugasne, in glej! zagrebli so ga, preden je bilo leto okoli."
„Aleš," ga zapraša zdaj nekdo sosedov, „ali res tisti, ki čez leto umerje, nocoj brez glave pri večerji sedi?"
Aleš. ,,Tudi to je res. Vender se le vi-diti more, ako se znak skozi okno v hišo pogleda. Pa jaz bi nikomur ne svetoval. Marsikdo je pri taki skusbi sam ob glavo prišel."
„Ales, to je pa mende prazno, de živina nocoj o polnoči govori « ga vpraša drugi sosed.
Aleš. „0 kaj se. To je gotovo, kot gotovo dihaš. Moj rajnki stari oče, Bog jim daj večno luč in sveti raj! so mi od tega pra-vili. Enkrat so, še pastir bivši, ta večer na hlevu spali. Nakretilo se je pa, de so po dnevu praprot želi in ponevedama jim je pra-protno seme za srajco ostalo. Ko ura polnoči udari, se pa oglasijo goveda. Plavka, je začel vol kravi, blagor tebi, gorje meni. ' Vole, odgovori ona, ne blagoruj me, ki bom smeri storiti mogla. Ali tebe, Tjuba, reče vol, bodo ljudje, mene pa orli jedli. In glej! kravo je
predpustam mesar vzel, vol je pa pomladi pri oratvi v razoru obležal."
„AIeš," se oglasi zdaj fantinov eden, ki so s sosedovim Tinetam prišli, „ali je to res de ravno ob dvanajstih v zerkalu vode fant svojo nevesto, dekle svojiga prihodniga ženina viditi more ?"
Aleš. „Ha, ha, to je pa za vas, kaj ne ? Vender je tudi to res. Pod Jurjevcevim jagnjetam, kjer je Bistrica tomun v travnik skopala, sim sam svojo rajneo, takrat iskreno (levico gledal.	hrP7 n^vamnul! in ni-
ali
To de brez nevarnosti to moja svetinja, ki jo še zdaj
ni
na
mene je le
vratu nosim, takrat pogube otela."
Micika, ki je dozdaj le na Tineta pazila, pri teh besedah ušesa nastavljati jame, potem zariidi nekoliko v lica in se globoko zamisli.
Med tacimi pomenki je večerja minula in še le, ko Aleš moliti začne, se Micika zave ki berž posodo pobere in z deklo vred v kuhinjo odide. Gosti ostanejo pri mizi, kjer jim Aleš nadalje razklada, kako je v risu černe bukve dobil, kako opolnoči zlato in vino teče, kakošni strahovi po svetu dirjajo, in še druge čudeže večera pripoveduje. Vse ga zvesto posluša, samo sosedov Tine je k peči šel, in se tam na klop ulegel, glavo na durni podboj naslonivši, kjer bi bil rad tam zvedil, kaj se bodete ženski v kuhinji menile.
Jerica! začne tu Micika proti dekli, slišala si Aleša, v zerkalu Bistrice, kjer je tomun, ga viditi morem. Jerica! tebi nisim nikdar nič prikrivala; vedno ti je moje serce razodeto bilo, zatorej veš, de ga že drugo leto ljubim; veš pa tudi, de nisim bliže naju zvezi, kot perve dni ljubezni. Ali bode Tine moj, reva še zdaj ne vem. Stari oče se še niso omečili, niso še stare zamere poravnane; njih las se je spremenil, ali serce je terdo ostalo, in še tli skrivaje v njem nekdajni čeri, ki je nesrečno razpiral moje in njega starše,
Jer. Pojdi, pojdi, že spet stare dvombe. Ali nisi vidila, de so ga nocoj prijazno sprejeli. Poterpi — predpust je pred durmi, ne-nadama vaji zakon skleniti zna.
M i c. O Jerica, tirne le tolažiti hočeš; Ivo je prave misli mi zakrivaš. De naju poroka od dne do dne negotovši biva, ti je dobro ko meni znano. Ta negotovost, Jerica! mi serce gloda; strah zgube mi greni sleherno veselje in mir iz mojih pers poja. Clo sanje me straše.
Jcr. Ljuba moja vsaj s sanjami se ne plaši, ki so tako redko resnične. Bog vse prav obrača, njemu zaupaj in vse ho dobro Sanjam pa ni verjeli.
Mi c. Tem, Jerica! je verjeti. Snoč se mi je sicer sanjalo, de sva sklenjena bila, ali on je tako bled, tako merzel bil, in sama sim ledena obledovala.
Jer. Oče nebeški! to je strašna prikazen bila. Pa — Micika, ali ti je slabo? Tvoje lice bledi, kaj ti je? Tako čudna se mi zdiš M i c. Nocoj moram zvediti, ali mi je namenjen on, ali ne. Jcrica! zmirej sini te rada imela; pa tudi ti si mene rada imela, kaj ne?
Jer. Kaj prašaš, Micika! Mi c. Ko ti je vlani najlepši peča v Bistrico padla, in si plakala po njej, sim ti jo jaz povernila, in letaš, ko si se pri pšenici vžela, sim jaz tvoja in svoja kraja žela, de si doma ostati mogla. Jerica! ali me boš nocoj k Bistrici spremiti hotla?
Jer. Tvoja kri je nocoj vroča; preden kaj skleneš, poslušaj moje hladne misli. De moje serce gorko za te bije, ni prič treba, zatorej poslušaj prijatlico, ne hodi tje in Boga ne skušaj! Večer je svet, ne gre skruniti ga derznim početjem. Božja kazen je ta večer že marsikoga zadela. Pomisli, de je Aleša le njih svetinja pri tem nesreče rešila.
Mi c. O Jerica, Bog je dober; sam bo ubozi deklici milost skazal.
Jer. Spomni se, kako te je rado strah.— Mic. Nocoj me ni, sej je sveti večer. Jer. Pomisli tudi, kaj ti bo početi, ako )i res bilo, kar Aleš in stara vera terdi, in bi druziga v zerkalu vidila, ne Tineta. Še ti up napolnuje persi, ne budi v njih obupa.
Mic. O Jerica, sej mi je tudi tako ob upati. V vednim trepetu zanj me bo počasna smert umorila. Ne zaveraj me dalje, moj sklep je storjen. Še enkrat te prosim Jerica, spremi me! Iz mladiga si mi ti tovaršica, si povsod moja zvesta spremljevavka bila, ali me boš nocoj na groze polnim potu zapustiti mogla? Reci, ako greš z menoj!
Jcr. Oh! kaj morem drugače? Mojiga svaril ne poslušaš in same te pustiti ne morem.
Tako ste sklenile obe, in ko se potem polnočni čas približuje, nastopite radovedni strašen pot. Počasi in plaho greste proti produ
Bistrice. Luna se v oblake zavija, in skopo svojo luč na bledo zemljo lije;' gole dreves verhove merzli sever previhrava.
Jerica! krikne naenkrat pologlasno Micika, ne slišiš nič po germovji šumeti? Jcr. Veter piše.
Mic. Vidišli? Bela žena tamle stoji!
Jer. Ali se mešaš? Štor je, od mesca razsvetljen.
M ic. O Jerica, meni je tako tesno, tako britko pri serci; slabost mi preletava ude, kot svinec so noge težke! Jerica, meni se dozdeva, de je to moj zadni pot, božja roka se zna nad mojim derznim djanjem strašno maščevati.
Jer. Kaj bledeš,Micika! Kje je tvoj pogum, tvoja poprejšnaserčnost. Ali ni sveti večer?
Mic. Če se ne vernem, Jerica, utolaži Tineta, reci de sim mu zvesta bila do zadniga diha; utolaži očeta, njihovo terdoserčnost jim odpustim. Mojo skrinjo ti vzemi — pomni me!
Zdaj dosežete tomun — ura udari polnoči; bledota lune je razlita čez jagnetove veje, lasje se jima vzdigujejo in trepetajo stopite na okraj, v zerkalu viditi podobo zaželjeno. Zdaj oči pobesite in — brest, zavrišči v vejah, voda se šume razgerne pod njima, brezvoljno od-skočite, ali Micika se zgrudi in vec — ne vstane. Plašno pobegne Jera. Iz tomuna pa, glej! težavno nekdo priplava, boječe vzstopi na breg — Tine je. Svoji ljubi vstreci, je vzlezel na drevo, de bi ga v vodi vidila; po nesreči pako se mu veja ulomi, ravno ko uni dve v tomun pogledate. Komaj zazre truplo svoje drage, zraven pade, goreče ga polju-buje in potoke solz na merzle, blede lica toči. Pa tudi on obleduje, strah in groza ga pre-dergavata, kesa skleča žalost se ga polasti — obnemaga ji in serce mu poči. Ali tudi Jera smerti ni odšla. V dolgi bolezni hira, in ko posije pomladanjsko sonce, je že gomile vseh treh ogrevalo.	Podgorski.
S m e s.
Enakost vseh narodnost. Kako malo der je enakost vseh narodnost še v resnici vpeljana, o tem nas prepričajo vsakteri prikazki. Tako p. r. so naši nar novejši bankovci samo v nemsini storjeni, tako sicer, de, če bi po tem soditi teli, je enakost jezikov dalej nazaj kakor naprej prišla. Zakaj na starih bankovcih leta 1800, na Einlagsshcheinih itd. so še vendar napisi v vseh poglavitnih austrijanskih jezikih, samo na bankovcih Dunajske narodne denarnice vidimo le nemške napise, desiravno se večidel le po slavjanskih deželah na Polskim, Češkim in v Moravii najdejo.
Kar je pa narčudniši, madžarska vlada izdaja svoje nove bankovce z madžarskim, (slišite) slovaškim, jugoslavjanskim, nemškim in valaškim nadpisain, če prav tudi iz zvijačnosti , madžarski ministerium austrijanskiga tedej v ti reči vžuga, bolj časti enakost narodov v djanji, če je tudi ne spozna, kakor pa austrijanski, ki se pri vsaki priložnosti za bratstvo in enakost vseh austrijanskih narodov oglasi. Čudno, ali resnično! (Narod, nov.)
* Madžarski ministerium je bil, kakor Beog. novine povedo, poslal 15 študentov na Dunaj, de bi na Dunajskim vseučiliši pri Nemcih pomoči iskali. Bes pridejo v vseučiliše in eden izmed njih jame popisavati nevarnost v kteri se Madžari znajdejo, in prosi za pomoč. Na to odgovori neki Slavjan: „Kako smete pomoči iskati? Ali ni vaš Košut rekel, ako se oderžati ne morete, de boste zvezo z peklam storili in od njega pomoč dobili. Pojte tadaj tje!" Na to se je vse lako smejalo, de se je zidovje treslo, in s to pomočjo so lepo Madžari odšli in sicer v Požun (Pressburg), kjer so zopet od nevarnosti domovine govorili. Slovaki so jim pa odgovorili: Mi skerbimo za svojo domovino, Serbi pa ne pojdejo dalej kot do Budima (Ofen); za to mi nismo v nika-koršni nevarnosti. Na to jih prašajo Madžari: Kaj, vi mislite, de je to vaša domovina (slovaška)? Kako pa, pravijo Slovaki — „dokler zadniga Slovaka ne zagrebejo!"
Kitni kup.
Srednja cena 1 mernik.
1'šcnicc domače . . . » banaške .
Turšicc......
Sorčice......
Reži.......
Ječmena.....
Prosa......
Ajde.......
Ovsa.......
v		V	
Ljubljani		Krajnji	
26.		21	
Velikiserpan.		Velikiserpan.	
ffold.	kr.	eold.	k.
2	11	2	8 |
o	20	2	24
—	—	1	26
—	—	t	40 1
1	28	1	30
1	15	1	20
1	30	t	20
—	—	1	28
—	47	—	47