NO. 154
AMERi$k/t Domovi m

AM€RICAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAGG ONLY

SLOYGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
lC
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, AUGUST 7, 1952
LETO LIII — VOL. LHI
Deklica je padla po strmi pečini 125 čevljev globoko
Ponesrečena deklica je hčerka staršev jugoslovanskega porekla.
CLEVELAND. — šestletna Barbara Steple je padla preko 125 čevljev visoke pečine v Big Creek grapo v bližini W. 58. ces-^e' Deklica bi bila najbrž pod-^egla poškodbam ob vznožju pe-čine, če bi ne bilo Williama Lu-2arja z W. 58. ceste, ki je služil v drugi svetovni vojni v zdravniškem oddelku in ki je dal deklici prvo pomoč, preden so jo °dpeljali v bolnišnico. Ko jo je skrbno pregleal, jo je z njenim stricem Jamesom Stepicem odnesel navzgor po stezi v čakaj o-n° ambulance. Zdravniki v mestni bolnišnici so izjavili, da ima deklica, ki je hčerka zakoncev Anthony V. Stepic, 3651 W. 58. Bt-, natrto lobanjo in notranje Poškodbe. Njeno stanje je kritično
Bred tednom dni so avtomo-Bski tatovi potisnili s te pečine ^ globino neki ukradeni avtomo-d, in v bližini tega mesta se je igrala deklica v družbi dveh drugih otrok, Thomasa Flore in Ga-ry Jalovca, sedemletnega pas-storka Wm. Luzarja. Pri igri je °troku spodrsnilo in je padel v grapo.
Sovjeti so pomagali Welifom izgraditi dva tisoč letal
Vgosluvija poroča, da imajo balkanske države 14 letalskih divizij.
. LONDON. — Verodostojni vi-B naznanjajo, da so komunistič-116 države Vzhodne Evrope, ki so Podložne Sovjetiji, ž njeno po-jPočjo izgradile najmanj 2,000 °jnih letal. Med temi letali so Moderni jeti in Kremelj je po-v v podložne države svoje in-?enirje, častnike in mehanike, ki °do vežbali domače letalce v le-anju s temi letali.
'Pngoslavija poroča, da so štiri s°vjetske vazalke, ki meje na Jugoslavijo, ustanovile 14 letals-^h divizij, med njimi štiri divi-vde jet-letalcev, ki imajo pribli-žn° 1100 letal.
Sovjeti pripravljeni z atomsko bombo
Washington. — Neki be-
gntiec iz Sovjetske zveze je spo-Cll državnemu departmentu, se bodo Sovjeti nemudoma okužili atomskih bomb v slu-
Cl
aJu
vojne.
MNENJE VOLILCEV AMERIKE
Iz odgovorov je razvidno da so argumenti demo kratov močnejši od re publikanskih.
PRINCETON, N. J. — Gallupov institut za ugotavljanje javnega mnenja je priredil poizkusno glasovanje oz. je stavil vprašanja ljudem po vsej deželi, da ugotovi, kakšnega mnenja so a-meriški volilci glede obeh političnih strank in njunih kandidatov. Glede demokratske stranke so bili največkrat omenjeni sledeči trije argumenti: DEMOKRATSKA stranka je dala deželi polno zaposlitev in prosperiteto, torej čemu spreminjati stanje stvari? DEMOKRATSKA stranka bo nadaljevala s svojim programom socialnih blagrov in socialne zavarovalnine. DEMOKRATSKA stranka je stranka preprostega človeka— resnična ljudska stranka.
* * •
Glavni argumenti onih, ki se zavzemajo za republikance, pa so bili sledeči:
REPUBLIKANCI bodo znižali vladne izdatke in davke. REPUBLIKANCI bodo pomedli s korupcijo' v vladi. DEMOKRATSKA stranka je že predolgo na vladi in je že čas za spremembo.
General Eisenhower o Jugoslaviji in Španiji
Mnenje gen. Eisenhowerja je objavil list “New York Herald-Tribune”.
NEW YORK. — “New York Herald-Tribune” je 'objavil naslednje besedilo odgovora gen. Eisenhowerja na vprašanje, ki so mu ga stavili časnikarji: Ali bi povedali, kaj mislite o vlogah Jugoslavije in Španije?
Odgovor: Danes ne osporava-mo več mnogih zemljepisnih in vojaških važnosti obeh držav, ki jih omenjate: Španije in Jugoslavije. Toda so še zelo resna osnovna, to se pravi duhovna, po-lična in socialna vprašanja, ki iih mora reševati bolj ljudstvo kakor pa vojaki. Ni mogoče zanikati zemljepisne važnosti Španije in jaz od sjrea odobravam sporazum ž njo na podlagi: ti meni, jaz tebi. V Jugoslaviji je problem nekoliko drugačen in ne vem, kako daleč se je dozdaj že razvil. Ko sem bil še poveljnik NATO, nisem imel naloge, da se bavim z bilo katero teh držav. Mislim pa tole: svobodni svet bo praznoval veliko zmago tisti dan, ko bosta ti dve državi pokazali kaj več, rekel bi, prosvetljene skrbi za osnovne vrednote, kot so svoboda in dostojanstvo človeške osebe in za primerne oblike vladanja. To bi smatral za veliko pridobitev. . .
Vremenski
prerok
pravi:
j. anes in ponoči oblačno in ^ ° z vmesnimi dežnimi prši.
^*Žni dnevi svetovne zgodovine
tev^6 A avgusta 1927, posvet:-Mednarodnega mirovnega
biert U V ProsMvo trajnega mir i v Združenimi državami in Kanado.
Občutki mladenke, ki je po sedemnajstih letih spregledala
Pogled na prvega konja jo je prestrašil; pečena jajca sa jo “zgrozila”.
WALNEY, Anglija. — Joan Hoarnby, ki je stara 18 let in je bila 17 let in pol slepa, je nenadoma spregledala, toda svet, ki ga je uzrla, jo je prestrašil.
“Prvi konj, ki sem ga uzrla, me je prestrašil,” je rekla. “In hiše, — kako so velike! Prav tako sem se prestrašila, ko sem videla prvi dvonadstropni avtobus. Zdelo se mi je, da drvi naravnost vame.”
O prvi jedi, ki jo je dobila in videla, je rekla: “Pečena jajca so mi izgledala grozna. Nisem jih mogla jesti.”
Zdravniki so mnenja, da je mladenki vrnil vid pretres, ki ga je občutila, ko je pretekli teden obiskala dom svoje sestre in tam stopila nenadoma v vročo ko-plej — Deklica je pričela takoj j nositi očala s temnim steklom,. da bi ji novopridobljeni vid ostal, j Ko je prvikrat uzrla svojo ma- j ter, jo je burno objela in vzklik-nlia: “Oh, mama, ti izgledaš tako, kakor sem se te vedno predstavljala.” Očeta pa je pozdravila-z besedami: “Ti si velik in močan, toda tvoja obleka je groba.”
Eksplozija vlaka z municijo
BERLIN. — Več sovjetskih vojakov je bilo ubitih, ko je v bližini Wittenberga eksplodiral neki vlak, napolnjen z municijo. Ubit je bil tudi neki nemški delavec. To se je zgodilo v Vzhodni Nemčiji.
Teror v tuniški kavarni
SOUSSE, Tunizija. — Dve 0-sebi sta bili ubiti in mnogo ranjenih, ko so teroristi pričeli s strojnico streljati v neko kavarno, v kateri je bilo ob tistem času okoli tisoč ljudi.
Poraz Trumanovega kandidata v Missouriju
ST. LOUIS, Mo. — W. Stuart Symington, tukajšnji trgovec, je izvojeval v torek piazu podobno zmago nad svojim političnim tekmecem za demokratsko senatorsko nominacijo.
Izvoljenec predsednka Trumana za to nominacijo v primarnih volitvah države Missouri je bil Attorney General J. E. Taylor, ki ga je predsednik Truman o-sebno izbral.
Izpreobmitev vodilne komunistke h katoliški veri
škof Fulton J. Sheen jo krstil komunistko dr. Bello V. Dood, odvetnico in profesorico politične vede.
NEW YORK. — Dr. Bella V. Dodd, ena najvišjih komunistk in voditeljic partije v državi New York, je bila sprejeta v katoliško vero in dne 8. aprila krščena v katedrali sv. Patrika v New Yorku. Izpreobrnil in krstil jo je znani katoliški filozof škof Fulton J. Sheen.
Dr. Dodd, ki je popoklicu odvetnica, je bila izključena iz komunistične partije v juniju 1949, za časa procesa proti enajstim najvišjim amer. komun, voditeljem. Partija jo je oHožila “dejanj, ki so sovražna delavskemu razredu in interesom partije.” — Dr. Dodd, ki je bila poprej profesorica politične vede na Hun-
EISENHOWER JE ORISAL PROGRAM DESETIH TOČK
Republikanski predsedniški kandidat je obljubil, da bo deloval za trajni mir, pošteno vlado in za enakopravnost vseh državljanov.
LOS ANGELES. — General) 4. URESNIČENJE obljube o Eisenhower, ki je govoril tukaj na konvenciji Veteranov tujih vojn, je razvil svoj program desetih točk za trajni mir, pošteno vlado, enakopravnost za vse in lojalnost v vladnih službah.
Veterani so generala in predsedniškega kandidata republikanske stranke ob njegovem nastopu viharno pozdravili. V Ko-lizeju, kjer je govoril, je bilo približno 10,000 ljudi. V svojem govoru je general navedel sledečih deset “pozitivnih objektov” za Ameriko:
1. POVEČANJE moči Amerike tako v duhovnem, kreativnem in materialnem pogledu.
2. DOSEG pravičnega in trajnega miru, zajamčenega z močjo svobodnega sveta.
3. IZGRADITEV prosperitete, ki ne bo temeljila na vojni.
enakopravnosti, ki naj postane živo dejstvo za slehernega Ame-rikanca.
5.	OJAČENJE odredb za varnost in blagor ameriškega ljudstva.
6.	ZAŠČITA zaslužkov in prihrankov ameriškega ljudstva pred visokimi cenami in visokimi davki.
7.	SLUŽENJE upravičenim interesom vseh skupin našega ljudstva.
8.	VZPOSTAVA poštenja v vladi.
9.	ZAGOTOVITEV, da oni, ki so zaposleni z vladnimi posli, služijo' lojalno in vdano.
10.	OHRANITEV upanja v srcu vsakega Amerikanca, da lahko doseže boljšo bodočnost zase in za svojo družino.
Zaključek procesa proti 14 rdečim voditeljem v Los Angelesu, ki je (rajal šest mesecev
Porota je Soglasno spoznala vse obtožence za krive rovare-nja in propagiranja za nasilno strmoglavljenje vlade. Sodnik je izjavil, da bo odklonil priziv branilcev.
LOS ANGELES. — V torek je bilo spoznanih pred tukajšnjim ter CoUege," je* postala članica' -odiščem za krive hujskanja k
Rojstvo četvorčkov v Italiji
NEAPELJ, Italija. — Marija Bassolino,. 25-letna žena zidarja v vasi Afragola, je porodila čet-vorčke, in sicer same fantke.
komunistične partije leta 1944. | vstaji in nasilnemu strmoglavlje-
X1 .	.	., nju vlade štirinajst komumstic-
Skof Sheen je poleg mnogih	... ..
.	..	.	,	, ..v, . mh voditeljev, med katerimi sO
drugih izpreobrnil h katoliški .. ,
i , ,. j ,	. ,	, • stm zenske,
ven tudi dva druga visokostoje-.	.	.	.v.	, .
v ,	. , T . ^ -n j	Vsi omenjeni so v ječi, kjer
ca komunista: Louis F. Budenza,1 v	'	...	...	^
, . v .	. ..	. čakajo odloka sodnika Wm. O.
b,vsega glavnega urednika kom. Malhesa ki je obramba komu.
lista Daily Worker, m Elizabeth	s	r • „
^	,	. , .	. . nistov pozvala, naj razveljavi so-
Bentley, kurirko sovjetske spi- . r	J	.
v “	,	...	glasni pravorek porote, sestoje-
onaze v Ameriki.	v .	.. .	....... ^ .
ce iz osmih žensk m štirih moških. V zvezi s tem je sodnik rekel: “Poslušal bom priziv, katerega bom zavrnil, nakar bom pripravljen izreči obsodbo.”
RIO DE JANEIRO, Brazilija, j Pravorek porote je bil sogla-— Joao Carlos Vital, župan tega sen gjede vsakega posameznega
Prepoved kremacij v Rio de Janeiro
mesta, je pod grožnjo izobčenja iz katoliške Cerkve vetiral predlogo, ki je odobrila sežiganje mrličev in ki je bila sprejeta v mestni zbornici s tridesetimi glasovi proti šestim. Mestni odborniki so hoteli legalizirati kremacij o ali sežiganje mrličev za one, ki si žele biti po smrti sežgani.
komunista.
Proces, ki je bil najdaljši v zgodovini kalifornijskega federalnega • sodišča, je trajal šest mesecev. Vsem obtožencem grozi maksimalna kazen, ki znaša pet let ječe ali $10,000 globe ali ipa oboje.
Prašiči bi bili pijani!
SOUTH BEND, Ind. — Pri Fredu Fulce-u je dobila policija 35 galonov brozge, iz katere se kuha žganje, v njegovi kleti pa kotel za žganjekuho. Vprašan, zakaj je to delal, je odgovoril: “Za pičo mojim pašičem.”
Da bo mera polna, bodi še povedano, da sploh nima prašičev.
“LESEN ZASTOR” — Vzhodnpnemški delavci zabijajo vzdolž meje med Zahodno in Vzhodno Nemčijo kole, okrog katerih bodo navili bodečo žico. Ta leseni zastor grade vzdolž vse 600 milj dolge meje.
Ha čelu obtožencev je Wm. Schneiderman iz San Francisca, 46 let stari bivši preds. komun, partije države Kalifornije, za časa svoje aretacije pa poslovni predsednik nar. kom. partije. — Ostali obtoženci so:
Philip M. Connelly, 48 let stari urednik kom. lista People’s World.
Dorothy Rosenblum Healey, 37 let stara Connellyjeva žena in bivša predsednica Los Angeles county partije.
Henry Steinberg, 39 let stari legislativni direktor partije v Los Angelesu.
Mrs. Rose Chernin Kusnitz, 49 let stara tajnica Odbora za zaščito v inozemstvu rojenih, v Los Angelesu.
Mrs. Oletta O’Connor Yates, 43 let stara partijska tajnica v San Franciscu.
Mrs. Loretta Starvus Stack, 40 let stara organizatorka v San Franciscu.
Al Richmond, 39 let stari u-rednik lista People’s World v San Franciscu.
Ernest Otto Fox, 47 let stari komun, organizator v pristaniščih San Francisca.
Carl Rude Lambert, 55 let stari preds. State security review.
Albert Jasin, Frank Carlson in Fr. Spector ter Ben Dobbs. — Obravnava proti petnajsti obtoženki, 47-letni Mary Bernadette Doyle iz San Francisca, je bila zaradi njene obolelosti odgode-na..
Demokrafje v Georgiji bodo za Stevensona
ATLANTA, Ga. — Demokrat-je države Georgije so izbrali svojih dvanajst elektorjev, katerim stoji na čelu governer H. Talmadge, ter jim naročili, naj glasujejo za governer j a Adlai Stevensona in senatorja Johna J. Sparkmana.
S to akcijo so bili po vsej priliki končani vsi poizkusi, da bi se izvolila skupina neodvisnih elektorjev, ki bi delovali za generala Eisenhowerja.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice ^
Rojenice—
Mr. in Mrs. Elmer Janchar, 687 E. 93 St. sne je rodil fantek, tretji otrok v družini. Poimenovali so ga James Francis. Mr. in Mrs. Frank Janchar, 620 E. 94 St. sta postala s tem sedmič stari oče m stara mati, Mrs. Frances Lunder, 473 E. 118 St. pa šestič stara mati. Česttiamo.
Iz bolnišnice—
Christine Leslie, 877 E. 73 St. se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom in se zahvaljuje vsem, ki so jo v bolnišnici obiskali ali ji poslali cvetje oziroma pozdrave. Obisk na domu dobrodošli! Poroka—
V	soboto ob 10. uri dopoldne se bosta pri sv. Vidu poročila Elmer L. Perme, sin Louisa in Frances Perme, 19611 Pawnee Ave. in Vida Levstek, hči Toneta ;n Tereze Levstek, 6725 Bonna Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže poročne sv. maže. Bilo srečno!
Seja—
Podružnica št. 3 Slov. moške zveze ima v nedeljo ob 2. uri popoldne svojo redno sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
Prva obletnica—
V	nedeljo ob 7. uri zjutraj bo v crekvi sv. Kristine sv. maša za pok. Louis Pibernik v spomin 1, obletnice njegove smrti.
Petnajsta obletnica—
V	ponedeljek 11. avg. ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Kozar v spomin 15. obletnice njegove smrti.
Izlet—
Podružnica št. 49 Slov. žen. zveze priredi v nedeljo izlet na Frank Kostencvo farmo na Lake Shore Blvd., Willoughby, Ohio. Mrs. Kosten se je vrnila iz Jugoslavije in ve veliko novic. Če nimate voza, kličite RE 1-0944!
Iz stare domovine—
Mr. in Mrs, Geo. Panchur, lastnika znane irgovine za pa-piranje in barvanje na 16603 Waterloo Rd. sta se vrnila z obiska v starem kraju.
I. obletnica—
Jutri ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša v spomin prve obletnice Johna Valenčiča.
Vojni zločinec oproščen
TOKIO. — Gen. Rensuke Iso-gai, bivši governer Hong Konga pod japonsko zasedbo, je že 91. vojni zločinec, ki je bil oproščen.
NAJNOVEJŠEVESTI
STOCKHOLM, Švedska. — Časopis Dagens Nyheter poroča, da se devet madžarskih atletov, ki so se udeležili olimpijskih tekem v Helsinških na Finskeir, noče vrniti v Madžarsko ter so si poiskali pribežališča na različnih ambasadah v Helsinkih.
WASHINGTON. — Predsednik Truman je povabil predsedniškega kandidata Stevensona na kosilo prihodnji teden. Na kosilu bo celotni Trumanov
kabinet. Kandidat Stevenson je povabilo sprejel.
BUENOS AIRES, Argentina. — Tukajšnje brivnice in saloni za lepotičenje so bili včeraj zaprti, vsem uslužbencem pa ukazano, da morajo iti kropit umrlo Evo Peron.
Ameriška Domovina
*117 St. Cla^r Ave.
/»•IVI ■ a*l<r/% IVI—MO/V1I
HEnderson 1-0623
Clereland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 fov 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.	_______
3	No. 154' Thurs., Aug. 7, 1952
Angleški laboristi na razpotju
Zadnja številka revije “America” ima o sedanjem vrenju v Labor party na Angleškem dva zelo zanimiva članka. Prvega je napisal Douglas Hyde, ki je bil svoj čas komunist in urednik komunističnega dnevnika Daily Worker v Londonu, pa se je spreobrnil, postal katolik in urednik katoliškega lista Catholic Herald v Londonu. Drugega je napisal angleški časnikar, katoličan, član angleške delavske stranke, Paul Henderson. Po teh dveh člankih posnemamo sledeče misli.
V angleški delavski stranki se sedaj vrši važen razvoj, ki bo odločil, če bo stranka še ostala enotna, ali pa bo razpadla na dve stranki; če bo ostala še naprej na svojih dosedanjih socialističnih temeljih ali pa se bo razdelila v dve struji, izmed katerih bo ena stroga marksistična, druga pa bi se približala katoliškim socialnim nazorom.
Labor party se je razvila iz nekdaj močne angleške liberalne stranke, ki danes komaj še obstoja. Znatna delavska skupina te stranke se je leta 1918. osamosvojila in se organizirala kot samostojna delavska stranka na temeljih socializma. Labor party je glede družabno-gospodarske ureditve v splošnem nekako sprejela načela Marksovega socializma, zavrgla pa je njegove revolucionarne in materialistično brezbožne nazore. Radi veri naklonjenega ali vsaj nevtralnega stališča te stranke, je bila večina katoliških delavcev v njej organiziranih s privolitvijo angleških škofov. Po izidu papeške okrožnice “Quadragesimo anno,” v kateri je bil obsojen socializem, sc*nastali dvomi, če je bila s tem obsojena tudi angleška delavska stranka, pa je sedanji papež Pij XII. izjavil, da s to okrožnico ni prizadeta angleška Labor party.
Pred dobrimi sedmimi leti je delavska stranka dosegla pri volitvah odločno zmago in je pričela uresničevati svoj gospodarski socialistični program s podržavljenjem industrije, ki ga je izvedla kljub silnemu odporu opozicije, zlasti konservativne stranke. Tako je delavska stranka dosegla svoj smoter in uresničila svoj program. Toda zdaj se je pričelo vedno bolj jasno kazati, da v socializmu ni škodljiv človeški družbi le njegov brezbožni materialistični filozofski temelj, marveč, da so napačne tudi njegove čisto gospodarske osnove. Nekako jedro Marksovega socializma je nacionalizacija, to je podržavljenje proizvodnih sredstev, predvsem pa podržavljenje velike industrije. Angleška delavska stranka je stala nekako na stališču omiljenega socializma, ki je podržavljal le večjo industrijo. Angleško delavstvo je od podržavljenja mnogo pričakovalo; pod vplivom socialistične literature je mislilo, da je to ono sredstvo, ki bo prineslo rešitev in blagostanje.
Zmaga delavske stranke v Angliji in velikopotezno podržavljenje angleške industrije je dalo v vsej zapadni Evropi veliko pobudo in moralno oporo vsem socialističnim strankam in socializmu sploh.
Toda, ko so se sanje o podržavljenju velike industrije uresničile, je pa pričelo rasti tudi spoznanje, da to ne prinaša ne delavstvu in ne državi ne blagostanja, ne moči in ne rešitve. Angleški delavec si je moral po podržavljenju še bolj zategniti pas, še bolj omejiti svojo prehrano in znižati svoj življenjski standard. Mesto izboljšanja je dejansko skupna blaginja v Angliji vedno bolj propadala.
Še bolj kot delavstvo samo, so pa pričeli spoznavati delavski voditelji, da dosedanja pot podržavljenja ni prinesla sreče in da na ta način v bodoče ni pričakovati blagostanja. Kaj sedaj? Tu so se pričeli delavski voditelji deliti na dve struji. Levo krilo stranke se trdno drži socialističnih nazorov in stoji na stališču, da je treba socializem dosledno izvesti na vseh poljih. To strujo vodi neomarksist Aneurin Be-van. Druga skupina je proti popolni socializaciji. Med temi so pa mnogi prepričanja, da je socializacijaMoživela neuspeh, prinesla poslabšanje delavskih razmer in da je treba postaviti mesto socializma drugo podlago angleškemu delavskemu gibanju in delavski stranki.
Vodilni mož in bivši minister v delavski vladi se je izjavil: “Bilo je lepo v starih časih. Stali smo na voglih ulic in govorili delavstvu da mu bo podržavljenje prineslo novo pravico, novo odgovornost in nov svet. Toda mi smo imeli od takrat v rokah oblast šest let in pol, pa smo prišli do prepričanja, da podržavljenje proizvodnih sredstev, razdelitve in menjave ni oni čudežni odgovor na vse probleme, kot smo včasih mislili.”
Tako sedaj misli -nekako večina delavskih voditeljev v Angliji, razen onih, ki so v Bevanovi struji.
Vodilni krogi delavske stranke so izdali brošuro “Socializem: Nov izkaz načel,” ki jo je spisal sam glavni strankin tajnik Morgan Phillips. V tej brošuri se proglaša popolnoma v nasprotju z nekdanjim stališčem delavske stranke, da socializacija, oziroma podržavljenje ni zdravilo za vse družabne bolezni. Svoje dosedanje zmote v stranki odkrito priznava: “Osrednje prepričanje socializma je, da se bo potom neke oblike podružabljenja osnovala srečna človeška družba. Toda le uvedba nacionalizacije ni prinesla spremembe, ki smo si jo želeli. Mnogi so, ki trdijo, da bi mi
NOVINE
Malo po čikagi
(Nadele)
Števan Kelenc
Tisti večer smo bili Bistričan-ci i Hotižanci povabljeni k Ke-(enc Štievani v dikagi. Mx. i Mrs. Kelenc imata svoje hiže i svoje stanova.’.'.je tam bluzi Sv. Števana ( W. 23. Pl.) Poslovo sam se od Lernonta i jo začno pobirali proti Cikagi. Najbole poznam tisto pot kak pripela do Ogdena. Ogden nekak na po-škao reže Čikagu i se konča pri žižkovij, kde jaz navadno čika-ške dneve preživim. Ar je do večerje bilo esce zadosta časa, sam se najprle oglaso pri Sv. Stevard, kde frančiškanari vodijo faro. Pozvanim i odpirat pride p. Portu nat. *Duga roba-ča jemi je do kolen segala i rokave je imeo deleč nazaj pod-vihane. Pozdravila sva se i včasi me povabi, naj i dem z njim v kuhinjo. “Nemarno gospodinje i sam jaz za kuhara,” mi je razlagao. Na šporhati jemi je vse preš vrelo i odlsvao ter dolevao je iz edne posode v drugo s tak piilično, ka sam ga zaistino občudovao. Pa je p. Forunat ne samo dober kuhar, liki tudi dober poznavalec či-kaškoga sijovenskoga življenja. “Na zvunaj zgleda Čikaga tak, odzaja za zavcsov je pa etakša . . .” Mirno je odgrno to “zaveso” m jaz sam pogledno za čikaške kulise . . Povabo me je na večerjo, štero je sam kuhao. “Če ne bi bio povobljeni k Ke-lenčovim, bi jako rad ostao. Samo jaz sam prišeo v Čikago pred vsem k svojim" prekmurskim ljudem. Drgoč pa rad pridem k Sv. Štr-vani.”
Navadno nemam težav pri iskanji hiš, če imam pravi atres. Pri Kelenčovij sam že večkrat bio i so mi vse ceste i hiže bile nekam znane, de pa Kelenčove hiže zato itak ne sam mogeo najti. Vrto sam se po tistij oe-staj,- tak ka ste me že te dva dečaka stavila i pitala, šteri fa-rov iščem. “Niednoga, liki 23. Place.” “Vi ste zdaj na 23. cesti. Eden blok nazaj morati i-ti.” I tak sam najšeo Kelenčo-bo hižo i vse dogučans Bistri-čance i Hotižance.
Mr, Števan Kelenc so v Čika-giko poznani i poštuvani človek med našim narodom. Oni so predsednik “ Prekmurskega^ cluba”, šteri ima svoje prostore v Jakšičovoj hali. Njihova modra reč i lepa prijaznost sta jij napravile prilubljenoga pri vsej. Tak mislim, ka so rojeni na Hotizi. V prvij mladij letaj so bili v Medjimurji. Včili so se kovačije. Radi pripoveda-Ijajo, kak so maškij letaj potovali po Madžarskem i tudi po Štajari Imajo lepe spomine s tej potovanj po Vogrskom, slabše pa od nemškij “Herberg-ov”. Že od nekdaj so skrbno pazili na čistočo i lepi gvant. Zadnja postaja tistoga njihovo-go potovanja so bili Beltinci. V Beltinskem gradi grofa Ziči-ja so ob prvim spoznali svojo ženo Ano, štera se je prle pisala Tkalec. Ona je Bistričanka i jo je v tistom časi grof Zichy vzeo v službo v svojo družino. Tkalčevi so stanovali v našoj hiži na Dolnjoj Bistrici i kda je bilo Števanovc i Anino gostu-vanje, smo mi (naša družina) vsi bili na torn gostuvanji. Moj pokojni oča i Mr. Kelenc sta po-
stala vielkiva prijatelja. Oča sp skoro vsikdar, kda so šli v Ker-pec v gorice, vzeli s sebom Mr. Kelenca i sta tam ostala po dva-tri dni. De pa Mr. Kelenci ne mogla dati bodočnosti ne Bistrica i ne Kerpec i so se lepoga dneva odpravki v Ameriko . . .
(Drgoč dele)
* * *
Prekmursko romanje v
Lemont
Pri uredniki Novin se je te dni oglaso voditeo lemontskij romanj Father Odilo. Včasi sam ga okregan: “Kak to, ka ni-kaj ne sporočite, kak jte bilo prekmurskim romanj om v Remonti na aninsko nedeljo?” “Dol si vsete i pišite, ka vam povem,” mi je dao odgovor i tak smo prišli do toga poročila.
Prekmurci so pravili, ka ešče na niednom romanji ne bilo tel. ko ljudij, kak letos. Kakpa, to ne bilo samo romanje, nego tudi srebrna meša v Ameriki rojenega bogejančara Father Franka Horvatha, šteri je zadnja leta za župnika v Californi-ji. Prvo sv. mešo je imeo v ho-gojanskoj cerkvi i je tisto bila prva mieša v novoj eli povekša-noj znamenitoj Plečnikovo) cerkvi v Bogojini v Prekmurji. Svojo mešniško dvajsetipetletni. co je obhajao zdaj v Remonti. Slavnost se je začnola pri prek-murskom križi, šteri je bio ves okinčani. Procesija je šla po “prekmursko)” cesti mimo (do-zdaj) devetij postavljeni) postaj krinže poti do grote. Pred začetkom procesije je pri križi pozdravila srebrn omešnika Kolen, kova deklička iz Čikage. Pri groti ;e zadonela pesem “Srebr-nomešnik, bou’ pozdravljen. Med procesijov in pri meši je ves narod spevao slovenske prekmurske nabožne pesmi. Pri meši sta asistirala Father A Hren ; eden frančiškanski bogoslovec. Predgao je Father Odilo i Father Renart od Sv. Števana. Bogi i svojjm rojakom se je v kratki) beseda) zahvalo tudi Father Horvath. V Baragovem domi je bio banket, na šte-rom so spregovorili: komisar Father Aleksander, JFather Hren ter preasednica i tajnica aninskoga društva iz Čikage. Kak zadnji je* imeo govor Father Horvath. Odvečara so prišli iz Čikage ešče novi gosti i s popevanimi litanijami so zaključili lepo slavnost.
* * *
CLEVELAND Na počitnicaj je te dneve v Fairporti (Ohio) Rev. Fr. Horvath ’z Californije, kde je nastavljeni naš rojak Rev. J. Varga. Župnik te fare je odišeo na počitnice i na fari pomaga Father Horvath. Father Varga se je vrno s počitnic v Floridi, kde je obiskao Fathera Nemca. Father Horvathi želemo lepe dneve v Fairporti.
-------o-----
Tudi jaz sem bil v Jugoslaviji
Loundonville, O. — Zadnje čase berem v ameriških slovenskih in angleških časopisih veliko hvalo Titu, poglavarju jugoslovanskih komunistov. V “Life” nam Tito sam pripoveduje, kako junaško je osvobodil jugoslovanske narode in kako je danes Jugoslavija svobodna dežela, deže-
la napredka in blagostanja.
Tudi jaz sem bil tam in videl sem na lastne oči to svobodo in blagostanje. Videl sem obupane kmete, ki jim je Tito pobral brez vsake odškodnine lepa posestva, govoril sem z obrtniki, ki so imeli lepe delavnice z vsemi potrebnimi stroji, pa jih jim je Tito pobral, ne da bi plačal za to eno samo brebito paro. Nekdanji mojstri in lastniki morajo biti kot delavci pokorni komisarju, nekdanjemu pohajaču in gozdnemu roparju, dostikrat tudi morilcu, ki o delu pojma nima. Tako je tudi z velikimi tovarnami. Najbolj pa sem bil jezen in žalosten obenem, ko so mi uboge matere in žene z objokanimi očmi pripovedovale o mukah in smrti svojih sinov in mož. Ko sem jih vprašal, kdo je to storil, so odgovorili: “Partizani-komu-nisti.” Pa še danes ni veliko boljše. Pride milica, pa odpelje tega ali onega v zapor in na prisilno delo. Za marsikoga ni mogoče nato zvedeti kje je ali je še živ ali je že mrtev. Posebno imajo piko na duhovne. V Sloveniji obstoje tri velika prisilna delavska taborišča, zapore pa imajo v vsakem večjem kraju in vsi so napolnjeni z ubogimi trpini, ki niso zakrivili drugega kot to, da niso za komunizem.
Videl sem tudi tovarne, ki naj bi jih Tito zgradil. So res velike in svetle, pa največ prazne. Stroje bodo, kot pravijo, dali Ameri-kanci. Zato sem pa videl tudi svetle gozdove in prazne hleve, kar je daleko večja škoda kot je pa vrednost onih zidov.
Narod je bos, nag in lačen, to da ne ves. Tisti, ki so na vrhu, imajo vsega dosti.
Če vse skupaj premislimo, moremo reči, da je Jugoslavija dežela, kjer so se vršili umori, ropi in tatvine na debelo, kjer pa še danes ni nikake pravice in svobode. Tito je pa največji ropar morilec, tat in zatiralec sloven' skega naroda. Če moreta “Glas naroda” in “Prosveta” zavrniti te moje trditve, bom tudi jaz trobil slavo Titu, če pa tega ne storita, je pa njuna hvala jugoslO' vanskega komunističnega pogM varja prazna hinavščina in laž.
Jože Krašna.
del pridelka lahko prodali na tr- (vest, da ste pomagali slovenske-gu.	j mu semenišču. Slovenski fantje
Ves čas je bila, kot sem omeni- se bodo tudi v bodoče lahko učili la, huda suša. Sedaj, ko bo tre- in dosegli čast oltarja.
ba pospravljati poljske pridelke, se pa pripravlja k dežju.
Kakih drugih posebnih novic tu pri nas ni. Morda tudi so, ker se pa držim samo doma, za nje' skoro ne zvem. Od doma dobimo od časa do časa kako pošto. Vse te vesti so pa žalostne. Ljudje! doma preživljajo težke čase. Večina izgleda, bi rada zapustila Titov raj in odrinila v beli svet, pa
V dolžnost si štejem, da se zahvalim listu “Ameriški Domovini” za priobčene dopise, vabila in tako lep članek na prvi strani. Prav lepa hvala Mr. Anton Tekavcu ter vsem fantom in možem, ki so res že dopoldne veliko delali, nato pa pozno v noč. Vaš trud bo plačal On, ki ve za vsa naša dobra dela. On ve, da! ste veliko trpeli, zato naj Vam
so ji vrata zaprta. Menda bi ce-|bo tudi velik plačnik.
lo Titovi prijatelji radi sem prišli, toda teh nam ni treba.
Tisti, ki berete te vrstice, pa vas pot kedaj pripelje v naš kraj, se oglasite pri nas, smo samo nekaj milj od glavne ceste. Tu Slovencev ni, zato bomo vsakega rojaka, ki se bo oglasil, res veseli.
Novice iz Willarda
Willard, Wis. — Nagle smrti je umrla 26. julija Mrs. Frank Francel, roj. Kožar. Pokojnica je bila doma iz Sodražice, učakala' je 65 let. Preje je družina živela več let v Ely, Minn. Umrla zapušča žalujočega moža in 12 otrok, štiri sinove in osem hče ra, v Ely, Minn, živita še njen brat in sestra, ena sestra pa tudi starem kraju. Pogreba s sv. mašo, ki jo je daroval p. Avguštin, se je udeležilo veliko sorodnikov in prijateljev ter drugih rojakov. Pokojnica je bila članica Oltarnega društva. Naj mirno počiva v ameriški zemlji njenim sorodnikom pa naj pošlje Večni tolažbe ob težki izgubi.
L. Perushek.
Pismo iz No. Dakote
morali stremeti za decentralizacijo, ker smo spoznali, da osredotočenje gospodarske in politične moči v enih rokah pomeni veliko nevarnost za svobodo in neodvisnost posameznika. “Brošura zaključuje:” Danes je bolj kot kedaj važno, da preoblikujemo etično podlago, na kateri sloni naše gibanje. Znanstvene dogme preteklosti so sedaj zlomljeni trsti. “S tem hoče reči, da je doigral takozvani znanstveni |no poceni, kar moramo pa kupiti, socializem in da ga bo treba nadomestiti s krščanskimi eti- jo pa drago. Ko bi bili bližje mečnimi načeli.	M. st‘J- N nekako šlo, ker bi vsaj
Tower City, N. Dak. — LetoSi nam vreme ves čas nagaja. Najprej smo imeli hudo zimo. Snega je nametlo, da se ni bilo moči nikamor ganiti. Na spomlad pa dolgo ni bilo dežja. Ko je pa kon. cem junija le namočil izsuešno zemljo, je bilo pa že skoro prepozno. žalosten je bil pogled na, posušeno rjavo travo na pašnikih. Zgodnji posevki so se tudi posušili, le pozni so se nekam opomogli, žito je precej slabo. Nekateri so prve posevke podor ali in sejali drugič in celo tretjič. Suša pa ni prizadela cele N. Dakote, po nekaterih krajih imajo kar lepo letino. Ponekod je pa toča napravila veliko škodo.
Hudo nas pritiska draginja. Vse, kar imamo za prodaj, je sil-
Vsem Kiajlepša hvala!
Cleveland, O. — “Katoliški dan” je za nami. Vse je bilo lepo, vsi smo zadovoljni, najbolj pa gotovo tisti, ki ste dobili nagrade. Seveda jih niste mogli vsi dobiti, dasiravno sem jo vsem obljubil. Vsi pa, ki ste pripomogli, ki ste poslali darove, imejte za-
Prireditev v Kulturnem vrtu
sva se ustavila v poljskem delu Kulturnega vrta. Nekaj lepih noš, muzikant, okvir vsemu pa. veliki Poljaki na kamenitih podstavkih.
Ljudi še ni bilo veliko, zato sva čas porabila za razgovor. Oba sva imela občutek, da stojiva na zemlji, kjer se na kratkem prostoru stika veliko narodov in kjer je v majhnem obsežena zgodovina vseh, ki danes sestavljajo ameriški narod.
Vse premalo se zavedamo, dai je naš Kulturni vrt del doma. Ob Baragi sem začutil, kako smo majhni. Niti velikih mož dolgo; nismo znali prav ceniti. Kakšen kapital bi bil Baraga v rokah drugih narodov! Zdaj šele se je: za Barago začela pot navzgor. Da' bi vsaj prišla do vrha!
In sem obstal ob Cankarju. Vem, kaj bi rekel, ko bi spregovoril. Vsega sem prebral. Dobro se mi zdi, kadar ga pogledam v košate lase in močne brke. On je vedel, kaj je slovenska preprostost in slovenska plašnost.
Ob Gregorčiču mi je bilo težko. Na nerodno mesto je postavljen ta slavec. Na obrazu se mu vidi. Obkrušen je in potreben popravila.
Potlej so se pričeli nabirati ljudje. Dosti se jih je nabralo, lej spored je bil v primeri z drugimi leti nekoliko spremenjen in veliko šibkejši, še lansko leto so bile posamezne narodne skupine relativno še dobro zastopane. Letos je bila praznina. Edina močna skupina so bili Ukrajinci, ki so nastopili s pesmijo in plesom. Tudi slovenska skupina je štela kakšnih deset narodnih noš. Pokazala je polko in dve punčki sta zapeli in zarajali. To je bilo vse.
Morda je veliko krivo, ker se prireditev vedno zategne. Kulturni vrt je velik in preden so' formalnosti opravljene v enem delu, mine kar gotovo pol ure. Vendar se mi zdi, da je letos ta kulturna prireditev šla nekam hladno tudi mimo časopisja. Vse se je nekam zgubilo, nobene priprave. Kulturni vrt je vendar
ta trudijo, da bi ljudem vrni
pravi obraz, ki je v preprostost in odkritosti. Da ne bo več ; vek človeku volk temveč brat Karel MauS61-'
Meštrovicev spomenik za Njegoša
nekaj več vreden. To je prostor, kjer naj bi se vsako leto pokazali predstavniki narodov, ki žive v svobodni Ameriki. To je prostor, kjer naj bi otroci videli domačo prisrčnost očetove rojstne domovine. To je prostor, kjer naj bi se pokazala trdna vez, ki veže ljudi različnih narodnosti v trdno ameriško celoto.
Zato mi je,žal, da letos ni bilo kakor bi moralo biti. Ali je to
Zagreb. — Po vesti, katero prinesel zgrebški list Vjesni^’ misli ustvariti jugoslovanski par Ivan Meštrovič spomenik največjemu črnogorskemu PeS' niku Njegošu. Spomenik naj ^ bil zgrajen v obliki mavzoleja ^ naj bi stal na samem vrhu ne Lovč.en v Črni gori, na mestJ kjer stoji zdaj planinska kape^
Smilile so se mi žene Oltarnih društev, ki so morale kuhati na prostem na tako slabi pripravi-Pa še drva so morale sproti nabirati. Mr. Ižanc jim je priskočil na pomoč in skrbel, da je bil° dovolj ognja pod lonci. Iskrena-hvala Mr. in Mrs. Rožanc za tež-
Pozdrave vsem naročnikom ko in požrtvovalno delo. Hvala' Ameriške Domovine!	Ivsem kuharicam, ki so z majhno
Mrs. F. Košir, j kuhinj o veliko lačnih nasitile-
------o------	Zahvala tudi ženam iz fare sv.
Lovrenca, ki so pripravile in prodajale krofe. Hvala vsem govornikom in vsem, ki ste pomagali/ da smo naš dan tako lepo preživeli.
Naj lepša hvala udeležencem-Vse naše delo bi bilo zaman, da niste prišli. Vi ste pripomogli/ da je bil dan res lep. Vsem naj bo Bog plačnik.
Jakob Resnik-
Ko sva s prijateljem Severjem znak nedelavnosti narodnih sku-stopila v prijetno senco dreves, |pin, ali je to morda znak, da od-
mirajo ljudje, ki so z vsem biljem in žit jem viseli na pestrosti narodnega blaga? Ne vem. Vem samo to, da bi se dalo več pokazati. Od slovenske strani prav gotovo.
Mnogi govorniki so nastopih-Med njimi prvi guverner LaU' sche. Slišal sem ga že, toda V krat mi je bil posebno všeč.
— Vesel sem, da govorim v ju' goslovanskem Kulturnem vrt'-1 — je dejal. — Sam sem sloven' ske matere sin. Prva beseda l*1 prva pesem, ki sem jo slišal, !e bila slovenska. Vem, da je težko razumljivo, kako moreš ljubih svoj dom in vendar biti dobet Amerikanec. Pa vem, da je m°( goče. Moji starši so ljubili svoj dom, opevali so ga v pesmih. Lju( bili pa so Ameriko, ker so v njeJ našli svobodo in kruh. Tako tv di jaz. Svoboda je tista, kar do' la Ameriko veliko in zavoljo česa jo ljubimo. Naj kriče nekateri, da imajo “svobodo.” Mi n0 verjamemo, ker so tu priče tisi0 svobode, pred katero so ljudj0 bežali. —
To je samo nekaj utrinkov ^ govora guvernerja. Brez dvom3 je bil ta govor krasen zaključek v Kulturnem vrtu. Eno je namreč gotovo, da je vsaka kultura3 dejavnost odvisna od svobode-Od take svobode, kjer lahko vS-pove svoje mnenje in kjer 1 umetniku ni treba bati iz dneVa v dan za obstanek in življenje.
Kulturni vrt zasluži našo P0-zornost. Tu naj bo naš prosto1, in tu pokažimo trdoživost slovenskega človeka, narodne običaje in njegove kulturne delavce, ki se z drugimi umetniki sve'
— Uslužbenci pri železniški družbah v Ameriki so zasluzi 1. 1950 na uro povprečno $1,5^'
Or. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Albreht in Sigismund so $e tako dogovoril^ da dobi Friderik Spodnjo Avsrtijo, Albreht Zgornjo Avstrijo, Sigismund pa tretji del dohodkov iz obeh dežel.
V Spodnji Avstriji so bili s Friderikovo vlado kmalu zelo nezadovoljni, ker ni mogel vzdržati reda in miru v deželi. Cesarjevi najemniki so v družbi s klativitezi plenili, pustošiti in stiskali prebivalstvo. “Kaj nam pomagajo vojvode,” je vzkliknil nevoljno znameniti dunajski učenjak Tomaž Ebendor-fer, “ako nam bodočnost ne kaže drugega; kakor da bodemo morali oplenjeni od roparjev iti beračit od hiše do hiše, ali šepa vsaj nikdar ne moremo mirno vleči k počitku”. — Razne roparske čete so zasedle kraje Po okolici dunajski in zabranje-vale dovoz živil. Friderik pa se ni zmenil za tako stisko prebi-vlastva in niti v deželo ni prišel, izbruhnil je očiten upor. Na Dunaju so nezadovoljni meščani župana in občinske svetovalce Vrgli v ječo in izvolili Volbenka Holzerja za svojega voditelja 11462). Friderik se je sedaj ven-iar dvignil s Štajerskega in prižel na Dunaj.
Toda upom’ meščani so pod Vodstvom FLlzerjem obkolili cesarski grad in ga pričeli obležati. Tudi Friderikov brat, vojvoda Albreht, je potegnil z uporniki in poslal dvesto konjenikov na pomoč. Oblegana cesarska 'družina je bila kmalu v veliki Zadregi. Živila so pošla, celo ntačke in psi so jim. morali biti v živež. Toda v naj večji sili je došla pomoč.
Deželni stanovi “Notranje Av-strije” so bili takrat zbrani na deželnem zboru v Lipnici. Uporni Avstrijci so tudi te hoteli dobiti na svojo stran in jim živo siikali žalostne razmere pod Friderikovo vlado. Toda stanovi se niso dali omajati v svoji zvestobi in so sklenili poslati cesarju vojsko v pomoč. Šta-Jerski plemič Erazem Štuben-^erg jo bil izbran za vojnega Poveljnika. Sedemnajstega novembra sta dva poslanca prine-sia cesarju v grad poročilo, da Se bliža vojska iz notramjeav-^frijskih dežel. Hkrati je do-®el s severa na pomoč Jurij odjebrad. Dva' dni pozneje se Je pri Dunaju vnela ljuta bitka, ]er so bili uporniki poraženi in riderik osvobojen.
Trdili smemo, da so v teh u-mdnih trenotkih, ko je šlo za riderikovo oblast, prav naše dežele odločilno posegle v av-^ijsko zgodovino. Le vsled nji.
°ve zvestobe in hitre pomoči ^ Friderik obdržal svojo oblast. 0 je cesar tudi sam priznal in usti počastil kranjsko deželo s errb da ji je “zboljšal” grb. Deželni grb kranjski je do ti-. 1u časov kazal orla, kateremu
bel
orel
Preko prsi bil razpet trak v o-modro-rdeči barvi. Fride-
je odločil, da naj bo poslej v grbu okrašen s kraljevo r°Uo in naj se mesto bele bar-lT Pri traku rabi zlata. Ta ob-a kranjskega deželnega grba Je bila v rabi do leta 1848., ko e Ministrstvo na prošnjo slo-eUskih društev in državnih po-^uucev zopet dovolilo rabo pr-ne belo-rnodro-rdeče barve, f ik'eSar Se v odloku z dne 12. zb	1460., s katerim je
otjsal grb, spominja posebno estobe in junaštva kranjske-j^-itežtva, ki mu je došlo v ve-. 1 sili na pomoč. Posebej se Nk irnenuie: deželni glavar Ul-Hamburg, Jurij Črnomelj,ski, ’ avar v Postojni, Gašper Črno-k ? deželni stotnik in os-he ^ v Smledniku, Andrej Ho-►p a^vart, glavar v Metliki, Ivan orjaški, Andrej Apfaltrer, E
j .f1 Neuhaus, Jošt Galenberg) Sprii Lamberg, Ivan Gali, Oton '^•rLdrej Semenič, Fri-Logar> Nikolaj Ravbar
itd. Cesar jim je podelil mnoge privilegije in častne službe.
Komaj je bila vojska v Spodnji Avstriji končana, je. že prišlo do novega spopada z Benečani zaradi Trsta.
Odkar je bil Trst pod avstrijsko oblastjo (1382), so si Benečani prizadevali, da napeljejo trgovino iz slovenskih dežel na svoja mesta: Milje, Koper Piran. Zato so dajali trgovcem razne ugodnosti. Videti je, da so kranjski in štajerski trgovci svoje blago raje izvažali v istrska mesta kakor pa v Trst. O pomenu te trgovine se nekoliko poučimo, ako čitamo, da je na leto do 40,000 tovornih konj in mul šlo čez Kras v Istro. Tržačani so to živahno trgovino za-vidno gledali in s silo napeljali promet na svoje pristanišče. Napadali so trgovske karavane, ki so prihajale iz Kranjskega, jih oropali in trgovce pretepli. Isto se je godilo, kadar so se iz Istre vračale oste tovorne živine, obločne s soljo, vinom in oljem. Istrska mesta so prosila Benečane za pomoč. Kmalu je republika poslala 20,000 mož, ki so z morske strani naskočili Trst. Toda mesto je bilo dobro utrjeno in se ni kmalu udalo. Pričelo se je dolgotrajno obleganje. — Tržačani so prosili pomoči bližnje dežele in cesarja Friderika. Došlo je 200 konjenikov in tisoč strelcev, ki pa niso bili kos mnogobrojni beneški vojski. Benečani so zaprli celo cesto proti Kranjski in zasedli Corniale, Kačiče in Završnik (Schwarzenegg). V Trstu je zmanjkalo živeža, tako da so obleganci morali jesti celo podgane, miši in omehčano usnje. Mohov in Novi grad sta že bila v oblasti sovražnikov. Gotovo bi se bil Trst takrat moral vdati na milost in nemilost, ako bi ne bil nekdanji tržaški škof in tedanji papež Pij II. posredoval za mir, ki je bil sklenjen v Benetkah 12. novembra 1463. Tržačani so morali izven mesta Benečanom prepustiti vse ozemlje, opustiti svoje soline in zagotoviti neomejeno svoboda za trgovino med Kranjsko in Istro.
* * *
Kako slabotna je bila vlada Friderikova vzlie dobri volji vladarjevi, kakšno moč so imeli v tistih časih še razni plemiči in roparski vitezi, nam priča dogodek z Andrejem Baumkir-oherjam in Erazmom Logarjem iz Predjame.
Baumkircherji so bili plemiški rod, ki je imel posestva na Kranjskem in Štajerskem. Cesar Friderik je podaril Viljemu Baumkircherju leta 1437. neki stolp (grad) pri Vipavi in več zemljišč v Ribnici. Grad moramo iskati nad Lesnim Brdom pri Vrhniki, kjer je do naj novejšega časa stala utrjena zgra-dbaj ki so jo nazivali Baumkir-cherjev stolp (Baumkircher-turm). Tu se je rodil Viljemu Baumkircherju sin Andrej. Leta 1440. je prišel mladi Andrej na cesarski dvor in se pridno vadil v orožju. Vzrastel je v junaškega moža ogromne postave in silne telesne moči.
Izkazal se je zlasti leta 1452., ko je Einzinger oblegal cesarja v Dunajskem Novem mestu. Ko so sovražniki naskočili mesto in vrgli cesarske vojake nazaj, je vitez Andrej sam ob mestnih vratih toliko časa zadrževal napadalce, dokler se niso cesarski zopet zbrali in vrata zaprli. Andrej je postal slavljen, občudovan junak. Cesar mu je pokazal svojo naklonjenost s tem, da mu je podelil ba-ronstvo in ga imenoval za svojega glavarja v Požunu. Bil je v tedanjih bojevitih časih najbolj pripraven za voditelja vojaških čet in drznega napado-yalca. ............... ......* ,
Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
1 *
A	» p L: -
J&: r-


THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
Slovenci na televiziji
V soboto, 23. avgusta bo na milwauski televizijski postaji Milwaukee Journal nastopila slovenska skupina v 15 minu-tem programu. Program bodo -oddajali od 1:15 do 1:30 pop. na omenjeni dan, in sicer kot del serije narodnostnih programov “Parade of Nations,” ki jih omenjena postaja oddaja ob tem času vsako soboto. Ti programi se oddajajo pod avspici-jo milwauskega muzeja in daje televizijski čas zanje postaja brezplačno v svrho boljšega medsebojnega spoznavanja izvora, običajev in narodnega značaja različnih narodov, katerih člani so si v tej veliki deželi svobode poiskali in našli svoj drugi dom. Programe vodi Miss Edith H. Quade, pomožna kuratorica vzgojnega oddelka milwauskega muzeja in so običajno razdeljeni (v kolikor kratko odmerjeni čas dopušča) na tri. dele: glavni, kratki obrisi izvora in zgodovine, kultura in običaji, narodni izdelki. Vsi ti programi so zaenkrat v poizkusnem stadiju, to je; da se posameznim narodnostnim skupinam v milwauskem okraju nudi prilika, da pokažejo, kaj zmorejo doprinesti k boljšemu spoznavanju in razumevanju narodnega značaja, šeg in navad svojega naroda svojim ameriškim sodržavljanom. Ako bodo ti programi vzbudili zadoptno pozornost med ameriško televi-
RADO STAUT
direktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis.
zijsko publiko, bo po zaključku te serije odmerjen vsaki narodnosti daljši čas na televiziji za poznejše programe. Važno je zato, da po končanem slovenskem programu Slovenci pošljejo čim več kart in svojih komentarjev na postajo, in jih naslovijo takole: “Parade of Nations,” WTMJ-TV, Radio City, Milwaukee 11, Wis. — O slovenski skupini, ki bo nastopila in se sedaj organizira, bomo pred nastopom še pisali.
* * •
Baton Twirling Contest At The Wisconsin State Fair
Batons will fly fast and high in the third annual Wisconsin State Championship Baton Twirling contest, Tuesday morning, Aug. 19, at the Wisconsin State Fair. This was announced by Willard M. Master-son, manager of the 1952 Fair which wil be held in Milwaukee, Aug. 16-24.
More than 100 . contestants are expected to enter the event in five different divisions. These include two open groups for boys and three for girls. Boys up to and including 14 years of age will enter the Junior group; boys 15 and over will enter the Senior group. Croups for girls are Juveniles, up to and including 10 years ot .age; Juniors, 11 through 14 years; and Seniors, 15 years and over.
Twirlers placing first in each group will be awarded a beautiful trophy. Second and third place winners will receive medals. Junior and Senior girl winners will represent the State of Wisconsin in the National Majorette contest at St. Paul( Minn, in January, 1953.
Wisconsin’s junior representative. Mis Sherry Lou Daley, 13, Milwaukee, won the Junior national championship title in the national contest last Janu-
8 IMENIK 1
H SLOVENSKIH IN SLOVENCEM | 3 NAKLONJENIH TRGOVSKIH S ( PODJETIJ IN OBRTNIKOV H V MILWAUKEE
mtmmtnmmmtmmmtmnmmmtmt
RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490.
Poslušajte
prvo in najstarejšo slovensko radijsko oddajo na osrednjem zapadu
Ameriško-
Slovensko
RADIO URO
v Milwaukee
oddajano
vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure centralni čas (od 12. do 1. ure opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj
WRJN ” WRJN-FM
(1400 k.c.)	(100.7 m.c.)
DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W National Ave.—Tel. OR 2-1370.
FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So 5th St., tel.: OR 2-2156.
GLO.IEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728.
SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620.
CANADA DRY BOTTLING CO., Inc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152.
KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 W. National Ave., tel.: MI 5-6653.
TTY LIQUOR DISTR., (Prank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.)
GOOD HOPE CEMETERY
S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis.
Program vodita in napovedujeta v slovenščini in angleščini
Mr. in Mrs. Rado Staut

Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite:
Mitchell 5-8478
Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča
A.......................h
ary. Miss Daley was the first Wisconsin girl ever to win the official national title. This year she will appear at the State Fair as an exhibitionist only. She will perform before evening grandstand crowds Aug. 16-24.
Contestants are asked to send all entries to Don Sartell, National Baton Twirling Association, Box 266, Janesville, Wis. The entry fee is $1.00 for each contestant.
------o------
Vesti iz Slovenije
ni mogel priti na birmo v Novo j ni proti škofoma Vovku in dr. mesto, je dejal, da bo v Ljubija- Deržečniku, pa tudi proti dr. ni birmal vsak dan, če bo le pri- Antonu Čeponu, dr. Janku Ar-šel kak birmanec. In res se se- , nejcu in dr. Šimencu, ki ne pod-daj vozijo botri s svojimi bir- j pirajo režimskega Cirilmetodij-manci v Ljubljano, škof Vovk' skega društva. Položaj je iz jim pa podeljuje zakrament sv. | dneva v dan težji. Kom. stran-birme v stolnici.	j ka je organizirala sedaj tudi po-
*	*	*	j šiljanje protestnih pisem vladi
Poostritev napadov na kat. ' s pozivi, naj vendar prepreči de-Cerkev. Ves režimski aparat ko- | lovanje “tega slovenskega ško-munistične stranke Slovenije je | fa” Vovka, posebno odkar je ob-razširil časopisi e napade in jav- ! javil zadnja papeževa navodila no gonjo proti vsemu, kar ima ! glede krščanskega pojmovanja kakršnokoli zvezo s cerkvijo. ! splava, reševanja otroka ali ma-Ostri napadi sc zlasti naperje- tere itd.
V No verni mestu niso smeli imeti birme. Letos so imeli birmo v Črnomlju, Metliki in po drugih farah, ludi v Novem mestu bi bila morala biti in je bila tudi napovedana. Farani so se nanjo precej časa pripravljali ter so cerkev tudi lepo okrasili. Toda dva dni pred birmo so komunisti v Novem mestu organizirali manifestacije za Trst. Po končanih obhodih so komunisti množico poslali opolnoči razgrajat pred kapitelj. Nahujskani ljudje so vpili proti “farjem” in so župnišče obmetavali s kamenjem ter tulili, da ne sme biti birme. Pojavit: so se morali vsi duhovniki in razgrajačem, obljubiti, da bo eden od njih šel v Ljubljano in dosegel, da birme ne bo, kakor so zahtevali komunisti. In tako birme v Novem mestu res ni bilo. Ljudje iz o-koliških krajev pa za to, da ne bo birme, niso zvedeli in so na dan, ki je bil določen za birmo, prišli z birmanci v Novo mesto lepo praznično napravljeni. Ljudi in birmancev je bili toliko, kot dosedaj še nikoli. Ker škof
NI PRAVI — Tjulenj v londonskem živalskem vrtu se ozira po svojem čuvaju, če mu bo vrgel v vodo kak kos hrane. Pa izgleda, da ne bo nič. Zavaljena in navidez nerodna žival, se giblje spretno tudi na suhem, čeprav je ustvarjena za življenje v vodi.
What a satisfaction it is, in time of trouble, to know you’re insured! And isn’t it mighty comforting to realize, too, that another familiar, trustworthy guardian—your telephone—stands ready to serve and protect you, day and night? The doctor, the firemen, the police, besides an army of business and service organizations, are as close as your telephone. Insurance policies? They’re grand safeguards—splendid investments. And for peace-of-mind, for sheer mental comfort, your telephone brings the reassurance of knowing you can call for help, for advice, for service, any time.
(fSrh WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
forking always to serve Wisconsin better
&
.4
Jr

Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Uitanovljena Z$. novembra 1914.
Sedež: Joliet, IM. i^uTM
Naie geslo: “Vse n vero, dom In narod; vsi ea enega, eden aa vse.”
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK TUSHEX, 716 Raub St. Joliet. Illinois .
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St.. Jollfct, Elinpls Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O, UL Vrh.’ zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. Ul.
NADZORNI ODBOR: _ ,	.
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Ul. JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet, Ulihola
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVTCH 3» Wlnchell St.. Sharosburg. Pa. MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St., Chicago, Illinois FRANK LESS 1206 Chestnut St., Ottawa, Ul.
Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago. Ul.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio
Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav * ne manj kot 5 Člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
rUa.
Poleg smrtnlne Izplačuje DSD svojim članom(Icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik Je slovenski in angleški.
Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo!
Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. SOI Ume St, Joliet, Dl.
^ ----------------------------------------------------------------^
Dobrodošli delegati DSD na XIV. konvenciji!
Dobrodošli v Chicagu, delegati in prijatelji DSD. Srečen in zadovoljen sem, da vas končno morem spet pozdraviti v Chicagu. Storili smo vse, kar je bilo mogoče, da bi se vsakdo izmed vas v času svojega bivanja tukaj res dobro počutil. Konvencija je za nekatere vsaj v mali meri tudi nekak odih, med tem ko se morajo drugi potruditi, da bpravijo predvideno nalogo. Da, vsak delegat se mora zavedati, da mora storiti vse, kar le more, za dobrobit svojega društva in celotne organizacije. Predvsem bi bilo dobro, da bi se vsak delegat obvezal pridobiti Družbi vsako leto vsaj pet novih članov. Delegati naj bi dajali drugim članom vzgled s tem, da bi se redno udeleževali sej in vneto pomagali pri društvenem delu. Če bodo to v resnici delali, jim bodo drugi člani sledili. Pa dovolj o tem!
Zelo vesel sem, da bom videl tudi vas — prijatelji, ki ne živite v našem mestu, saj se nismo srečali vse od zadnje konvencije. Svidenje bo prav prijetno! Na svidenje 10. avgusta!
Z bratskimi pozdravi vaš
Steve Kosar, 1. gl. podpreds.
------------o------------
Iz gl. urada Družbe sv. Družine
Uradno naznanilo
Imena delegatov in delega-tinj ter njih namestnikov, izvoljenih po krajevnih društev za (14) redno konvencijo D. S. D., ki se bo pričela v ponedeljek dne 11. avgusta v dvorani sv. Štefana. Corner Wolcott in W. Cermak Road, Chicago, 111., so: Društ. štev. 1 — Joliet, Illinois: delegati: Joseph Buchar, Louis Avsec, Mary Avsec, John Barbie, Matt Vranesic, Anton Bartol, Nick Vranichar Simon Se-tina, Matt Kraii, Jacob Popek. Namestniki: Frank Zelko, Matt Gersich, Frank Lamut, Joseph Avsec, Steve Yuranko, Peter Stefani ch.
Društ. štev. 3 — La Salle, 111. Delegat: John Prazen; namestnik: Joseph. Brate.
Društ. štev. 4 — Bradley, UL, ne pošlje delegata.
Društ. štev. 13 — Ottawar IH-, delegat: Martin Less.
Društ. štev. d — Waukegan, lil., ni nič naznanilo.
Društ. štev. 8 — Rockdale, lil., ne pošlje delegata.
Društ. štev. 11 — Pittsburgh, Pa. Delegata: George Weselich in Joseph Krosel; namestnika: Joseph Pavlakovich in John Pavlakovich.
Društ, štev. 12 — Joliet, lil. Delegatinje: Ju’ia Camp, Mary
Wedic, Jennie Kraii, Mary Am-brosich; namestnioe: Anna Železnik. Mary Hochevar, Jennie Bambič.
Društ. štev. 13 — Chicago, 111. Delegati- Clara Foys, John Toplak, John Densa, Louis Ze-fran; namestniki(ce): Mary Tomazin, Antonia Densa, Frank Toplak, Nick Zunich.
Društ. štev. 14 — East Pittsburgh, Pa. Delegata: Peter Ma-lek, Anna Thomas; namestniki: John Pavlakovich, Mary Secan.
Društ. štev. 16 — Chicago, 111. Delegatinja: Jennie Stayer; namestnica: Theresa Pintar.
Društ. štev. 17 — Ottawa, 111. Delegatinja: Katherine Bayuk.
Društva štev. 18, 19, 20 in 22 ne pošljejo delegatov.
Konvenčni program je: V nedeljo dne 10. avgusta ob 11:30 sv. maša v cerkvi sv. Štefana za žive in mrtve člane in članice, daroval jo bo duhovni vodja Rev. George Kuzma. Po maši je banket v Faicon Hall na 1921 W. Cermak Road, zvečer pa zabava. Vsi smo naprošeni, se zagotovo udeležimo sv. maše kakor tudi banketa. Želja gl. odbora je, 'če le mogoče, da vsi to storimo.
Za D. S. D.
Frank Wedic, gl. tajnik.
Finančno poročilo D.S.D. — Finanrial Report H.F.S. from January 1st to June 30th, 1952
DOHODKI — INCOME
Preostanek v blagajni — Balance Jan. 1, 1952.......................$170,604.56
Prejeli za smrtninski sklad — Mortuary Fund ............$4,889.93
Prejeli za poškodninski sklad — Disability Fund ........ 847.20
Prejeli za bolniški sklad — Sick Fund .................. 2,030.70
Prejeli za mladinski sklad — Juvenile Fund ............. 509.16
Prejeli za stroškovni sklad — Expense Fund ............... 951.40
Prejeli za konvenčni sklad — Convention Fund ........... 171.00
Prejeli obresti — Interest and Dividends ............... 2,106.26
Prejeli na principal — Principal on Bonds .............. 4,273.19
Odjem za Soc. Security in W. Tax —
Social Security and W. Tax Deduction ................ 76.95
Skupni dohodki — Total Income ....................................$ 15,855.79
Skupaj — Total................................................$186,460.35
STROŠKI — DISBURSEMENTS
Izplačali za posmrtnine — Death Claims ...............$4,500.00
Izplačali za operacije in poškod. — Disability Claims.... 775.00
Bolniške in porodne podpore — Sick Claims ............ 2,331.00
Izplačali na certifikate — Cash Surrenders ........... 141.00
Dnevnice in vožnja — Per diem and Travel ............. 86.36
Plača gl. odbora — Salaries less Deductions .......... 1,173.05
Za Glasilo — Official Publication .................... 398.80
Najemnina gl. urada — Rental Home Office ............. 60.00
Shramba na banki — Safe Deposit Rent ................. 14.40
Tiskovine in uradne potrebščine —
Printing and Office Supplies ...................... 16.41
Nagrade — Commission for New Members ................. 137.82
Telefon — Telephone .................................... 35.62
Darovi — Donation: Bowling Team ...................... 28.90
Aktuarska poročila Actuary Services .................. 565.00
Zdravniške preiskave — Medical Fees .................. 23.00
Naročnine — 111. Fraternal Congress Dues ............. 10.00
Državno dovoljenje — Filing Fees, State of 111........ 6.00
Plačali za Soc. Security in Withholding Tax —
Social Security and Withholding Tax ............... 114.45
Dotočene obresti — Accrued Interest .................. 48.79
Nakup bondov — Bond Investments ...................... 6,105.00
Skupni stroški — Total Disbursements ....................$ 16,570.60
Skupaj — Total ................................................$169,889.75
Razlika v bondih — Difference in »Bonds ....................... 1,864.68
Preostanek — Balance ..........................................$171,754.43
RAZPOREDBA PREMOŽENJA — INVESTMENTS
U.S. Defense Bonds ...................................
U.S. Treasury Bonds ............................ 2J4%
Puerto Rico Water-Electric Revenue ............. 2	%
Seattle Gas Co.................................. 3%%
Lower Nechez Valley Authority .................. 2G %
City of Royal Oak, Mich., G. O...............3 & 33/4j4
Middle Rio Grande Const. Dist. Rev...........2 7/10%
Chicago Transit Authority ........................ 3%%
Village of McCook Sanitary District ............ 3%%
University of Colorado Dormitory Revenue ......... 2 '%
Texas Tech. College Revenue ...................... 2G%
Salem Community T. S. Dist. No. 600 ............ 3%%
Standard Thompson Corp.......................... 3	%
Northern Pacific R. R........................... 4	%
Illinois Central R. R........................... 5	%
Booth Fisheries Corp............................ 4	%
Hudson Pulp Paper Corp.......................... 5	%
Central Telephone Co............................ 4	%
Washington Toll Bridge ..........................  3%%
City of Phoenix, Ariz., G. 0.................... 2%%
Citizens Utilities Co. 1st Coll....:............ 3G%
Village of Narissao, 111., Sewer and Water Rev.. _3G%
Michigan Consolidated Gas Co.................... 37/s%
Pacific Western Oil Corp........................ 3G%
City of Springfield, Tenn., Nat. Gas Rev........ 3;4%
General Finance Corp............................ 4	%
City of Marian Co., 111., Sewer and Water Rev... 4	%
Dyer Co., Tenn. School District ................ 3G%
Oklahoma Planning Res. Rev...................... 4	%
Southwest Texas State Teachers College ......... 3V4%
Mobile, Alabama, Water Revenue ................. 3	%
Gilchrist Company 1st Coll...................... 4	%
Cleveland Union Terminal Co..................... 3%%
Village of Elliott Water Revenue................ 4	%
Kinmundy, Illinois — Water Rev.................. 41/4%,
Costa Mesa, Calif, Sanitary Dist................ 3	%
Federal Savings and Loan ....................... 3	%
City of Joliet Improvement Bonds ............... fT	%
Village of Rockdale Improvement Bonds .......... 5	%
City of Calumet Improvement Bonds .............. 5	%
Mortgages ................................... 4 & 5%
Policy Loans.................................... 6	%
Checking Accounts ....................................
...$25,000.00 ... 25,000.00 ... 5,000.00 ... 2,000.00 ... 5,000.00 ... 5,000.00 ... 5,000.00 ... 2,000.00 ... 5,000.00 ... 5,000.00 ... 5,000.00 ... 2,000.00 ... 3,000.00 ...	4)000.00
... 1,000.00 ... 2,500.00 ... 2,500.00 ... 2,500.00 ... 2,000.00 ... 2,000.00 ... 2,000.00 ... 2,000.00 ... 2,003.00 ... 2,000.00 ... 2,000.00 ... 2,000.00 ... 2,030.00 ... 2,000.00 ...	3,000.00
... 3,000.00 ... 3,000.00 ... 3,000.00 ... 2,000.00 ... 2,000.00 ... 3,000.00 ... 3,000.00 ... 5,000.03 662.63 ...	5,900.00
478.12 „. 3,800.00 100.00 ... 7,313.68
Skupaj — Total .............................................$171,754.43
Nabani asesmenti še ne poslani na gl. urad —
Assessments collected not yet received ........................>.	2,417.82
Članstvo dolguje — Due from members ............................. 784.99
Dozorele in dotočene obresti — Interest and Dividends.........
Due and Accrued .............................................. 1,711.01
Inventar premičnega premoženja —1 Inventory ..................... 750.00
Skupaj — Total ................................................$177,418.25
DOLG D.S.D. — LIABILITIES
Neizplačane posmrtnine — Unpaid Death Claims ................. 938.00
Skupno premoženje 30. junija 1952 — Total Assets ........$176,480.25
Nadzornemu odboru bratsko predloženo na pol-letni seji 29. junija 1952.
Respectfully submitted to the Board of Trustees this 29th day of June 1952.
FRANK TUSHEK, predsednik - President FRANK J. WEDIC, tajnik - Secretary ANTON J. SMREKAR, blagajnik - Treasurer
S tem potrjujemo, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika ter vse listine in vrednosti Družbe. Našli smo, da se vse popolnoma strinja in da je vse tudi v pravem in najlepšem redu.
This is to certify that we examined the books of the Secretary and Treasurer, also all the Society’s Documents and Investments, and find that everything to correspond and in the best of order, according to our best belief.
ANDREW GLAVACH, 1. nadzornik - Trustee ANNA FRANK, 2. nadzornica - Trustee JOSEPH JERMAN, 3. nadzornik - Trustee
Naslov konvenčnega zborova- domačih društev, glavnih urad-
nja.
St. Stephen’s Hall, — Cor. Wolcott & 22nd Place — Chicago, Illinois.
-------o-------
Članom dr. sv. Ivana Kr-siileljast. 13 in društvu sv. Terezije št. 16 DSD
Chicago, 111. — Ko boste brali tole poročilo, bo že vse pripravljeno za sprejem glavnih uradnikov (ic). delegatov in delegatij za 14. redno konvencijo DSD, ki se prične v ponedeljek 11. avgusta. Pripravljalni odbor je storil vse, kakor je najboljše vedel. Zdaj je odvisno od vas dragi1 bratje in sestre, če upoštevate njegovGjdelo in se udeležite pred-konvenenega programa, ki se
nikov, delegatov in gostov v šolskih prostorih sv. Štefana na Cermak Rd. in Wolcott Ave. Ob' 11:30 bo daroval duhovni vodja DSD Rev. George Kuzma sv. mašo za vse žive in mrtve člane in članice organizacije. Po maši se bo vršil konvenčni banket, na katerem bosta nastopila pevski zbor sv. Štefana in pevski zbor Podružnice št. 2 Slov. žen. zveze. Po popoldanskem sporedu bo plesna zabava, pri kateri bo igral Jimy Bovdick. Vstopnina za banket je $2.50, za ples pa 75c.
Prisrčno so vabljeni člani in članice čikaških društev, prijatelji in znanci. Člani in članice' obeh društev, pridružite se, da skupno pozdravimo delegacijo D. S. D. in zunanje goste. Naj veljai prične v nedeljo 10. avgusta. še v bodoče pregovor, da smo Ob 10. uri dopoldne je zbiranje čikaški Slovenci prijazni in po-
Iz pogovora s kiparjem Goršefom
Med svojimi clevelandskimi ^ lastnik ene izmed najbolj ugled-prijatelji zlasti dva občudujem: jnih clevelandskih umetniških ga-pisatelja Karla Mauser j a in ki- lerij, tako imenovane “Art Colo-
parja Franceta Goršeta. Oba sta
by,” ki ga je povabil, naj bi pri
izrazita naša slovenska kulturna njem razstavil v družbi z ameri-
delavca. Prvi je pisatelj, in sicer brezdvomno danes najplodo-vitejši slovenski pisatelj v za-
škim slikarjem Robertom Bris-ileyem, in to že meseca oktobra. Naš slovenski mojster se ni dol-
mejstvu, drugi pa umetnik, ki si go premišljal. Dal je svoj prista-
je s svojim dosedanjim delom že zagotovil mesto v zgodovini slovenske likovne umetnosti. Karl
nek. Dogovorila sta se glede trajanja razstave kakor tudi glede števila del, ki jih bo vsak umet-
občudujem pri enem kakor tudi: nik razstavil. In tako bo cleve-pri drugem, je naravnost ne-jlandska umetniška javnost mo-skončna vdanost, s katero se oba’gla spet videti in povedati svojo posvečujeta svojemu duhovnemu'sodbo o delu tega velikega naše-poslanstvu, in to v gmotnih raz-jga umetnika. Slovenske kulturne merah, ki so vseprej kakor zavi-1ljudi more ta uspeh našega umet-danja vredne. Človek bi skoro pika samo veseliti.
upravičeno pričakoval, da bo prvi kakor drugi zabrisal pero od-
Mojster Gorše ni več mlad člo* vek, lahko rečemo, da je umetni-
nosno dleto in čopič vkraj, ko sta jgko že dozorel. Svojo umetniško tako rekoč brez vsakega upanja,! pot je nastopil v Trstu to je da bo njuno delo kdaj izšlo ob . dve leti po opravljenih študijah našlo kupca, da o plačilu za delo ^ na zagrebški umetniški akademi-niti ne govorim. Toda umetniški j j pri mojstru Meštroviču. Tuje poklic je božji dar, ki ga pravi odslej razstavljal z italijanskimi umetnik nikdar ne zakoplje. umetniki polnih pet let. Njego-Kadar koli me pot zanese na va prva dela so bila še precej St. Clair, vselej rad zavijem v akademsko naturalistično omled,
atelje mojstra Franceta Goršeta.
na, posebno tista, pri katerih jt°
Tako domače se mi zdi v njem bil vezan strogo na model. V pro-in ob njegovih delih. In tisto stih kompozicijah pa je bil pr-prijetno kramljanje o sloven-(vib deset let pod močnim Meškem umetniškem ustvarjanju .štrovičevim vplivom. Pozneje pa doma in v tujini! Ob tem pa se se je vedno bolj oproščal njegove mi vselej zazdi, kolikšna škoda je sheme in začel ustvarjati dela z za vse ameriško slovenstvo, da | vedno bolj izrazitim svojim smo izgubili Jaka Debevca, ki je osebnim obeležjem.
s tako ljubeznijo spremljal vse slovensko kulturno ustvarjanje.
Leta 1930. se je Gorše vrnil v
Ljubljano, kjer se je lotil s po-
zanosom
Ko je mojster Gorše letošnjo ^ se|3njm umetniškim spomlad, komaj par mesecev P°| večjih figur in prostih kompozi-svojem prihodu v Cleveland, pri- cij) med katerimi pa ni manjka-pravljal razstavo svojih del, sem i0 portretov. Ko ga je Ljubše naravnost čudil njegovi drz- ]jana spoznala, je začel dobivati nosti. Niti jaz niti prijatelj Mau- vedno več javnih naročil, ser mu nisva prikrivala tega svo-iVmes pa je izvršil tudi celo vr_
jega občutka. Bolj kot to, sto umetniško zasnovanih na-kaj so kasneje pisali o nje- grobnikov in dekorativnih figur g o vi prvi razstavi v na- 'za javne in zasebne vrtove, šem mestu, je mene zanima- j j-ja slovenska clevelandska jav-
lo, kaj sodi mojster sam nje- nost umetnika kar se da spozna, nem uspehu. In moram red, dd naj nažtejem tukaj samo nekaj
me je znova iznenadil, toda to- najbolj značilnih del iz te dobe;
krat ne vec v tisti meri kot pr-1 , .	,	,.	^
.v -n ,	. . ..	.	tako bronasti spomenik Doli-
vic. Razstava je bila primeroma narju pri Sv Križ^ omenik dr
dobro obiskana dasi Interna- Ivanu prijatelju pred univerzi.
tional institute m bil Bog ve tetno knjižnico y Lj ; za Narodno
kako ugoden prostor za njo. 'skupščin0 v Beogradu pa je iz_
naci no pa je, ^ a so jo ujci o vrgd dve veji]^i marmornati žen-iskah v večjem številu kakor slo- ski figurij ena predstavlja kme_
vens i roja n e ™^mi 30 ^ tijstvo, druga pa industrijo, obe pokazali posebno umetniško za-'	,	.	„
G	,	. ista v dvorani za razgovor. Gor-
mmanje poleg angleških Amen-,
kancev, Italijani, Litvanci iri' setova dela pa so tudi v Narod-. ’	. G ’	. m galeriji v Ljubljani, Gorici,
orne. Mojstru samemu pa je	Milanu Vatikanu
razstava prinesla vrsto novih _	.	. v ,	,	.
. ^	Omenim naj se to, da je moj-
spoznanj, mu vlila novega pogu- s(er ^ ^ 1944	iziral
ma m mu dala veliko upanja 'in ^ y Ljubljani zasebn0 Poleg mogočne alegorične 1_ | umetniško šolo, iz katere je med gure Cleveland in^ doprsnega drugimi izšel mladi umetnik Bo-kipa v glini škofa Rožmana, ki bi ^jdar Kramolc, ki se v zadnjem žlasti v primernejših razstavnih £asu Vedno bolj uveljavlja v ka-prostorih prišla še do vse bolj nads^j umetniški javnosti, mogočnega vtisa, so bila najbolj j j^-0 gem ^ dn- govorjj z moj-značilna dela na Goršetovi prvi tS^rom Goršetom o njegovi bodo-razstavi v Clevelandu njegove umetnjgkj pcdb mj je odgovo-kompozicije v bakru, stvar, ki bi r-^ da daneSj potem, ko je obiskal jo mogli- v dosedanjem mojstro- na svoji študijski poti pariZ; Rimj
vem umetniškem razvoju ozna- Kew York in druga mesta z viso-menovati kot nekaj novega. Po ko razvito umetniško kuitur0, in tej razstavi pa je bil mojster ze po^em ko je vjde^ tolikšno števi-skoro na tem, da opusti svojo umetniških muzejev in gale-tehniko bakra, da ni prišel v stik ^ jasno V6j kakgne probleme z zdravnikom dr. Gilkonsonom. naj ko£ urne|-njk rešuje in po Tega izrazitega angleškega umet- kakgnj poB naj hodi. Pri tem si nostnega prijatelja je Gorsetova je pomagai z latinskim rekom, bakrena tehnika tako prevze a, ik- pravj “Ars longa, vita bre-da si je dal pri njem narediti kar yis „ Za Goršeta je samo.tista
dva slovenska monumenta na re umej;nina popolna, ki je celota,
liefa, motiva “Pastirja” m De- .	.	,
m sicer celota skladnosti hote-
setega brata ;-.>koda le, da je a nja čuvstva in razuma vse, kar umetniški sladokusec tako hitro	. . , . t . ’	4.
,	ne vsebuje v skladni strnjenosti
vzel svoji de i k sebi na o , vsega tega) je nepopolno in eno-smo jih imeli priliko komaj par stransko in ^ neumetniško. dni videti v umetnikovem atelje- Do tega zaključka pa pride res
Ju' ..	.	.	samo zrel umetnik in to je naš
Prijatelj France mi gotovo^ne mojs^er res -e £Ucb y pojnj meri.
bo zameril, če ze danes sporočim sloveski javnosti, da se je prav kmalu po svoji prvi razstavi odločil že za novo Za letošnji božič je nameraval prirediti v svojem ateljeju na St. Clairju 6519 razstavo svojih novih plastik. Pa se je spet zgodilo, da se je sredi priprav za njo oglasil pri njem
J. Sever.
strežljivi.
Z naj lepšimi pozdravi kličem: Prisrčno dobrodošli!
Anna Frank, tajnica.
IZLET
PODR. ŠT. 49 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
ima izlet v nedeljo na Frank Kostenovi farmi, Lake Shore Blvd., Willoughby, O., 4 milje od Twilight Tovern. Mrs. Kosten se je vrnila iz Jugoslavije in ima dosti za povedati. Če nimate z kom se peljati, kličite RE 1-0494.
Žfenske dobijo delo
Dekleta in ženske
17 let stare in več potrebujemo za sortirat in zavijat. Delo v pralnici.
Menk Bros. Laundry
643 E. 103 St. (156)
Moški dobijo delo
KOVAČ	,
Plača od ure in od kosa Izučen
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64th St. ____________________056)
MALI OGLASI
Avto naprodaj
Chevrolet 1950 v najboljšem stanju naprodaj. Majhna mi-ijaža. Vpraša se na 6414 Va-rian Ave., zgoraj, zadaj. EX 1-1001.	—(155)
Hiša naprodaj
2 stanovanji po 5 sob. Zgoraj lepo dekorirano z moderno kuhinjo in kopalnico. Dvojna garaža. Vpraša se na 9311 Wright St .ali kličite GL 1-2359.
-(156)
V najem
V najem dobite urad v poslopju, kjer so tudi drugi profesijonalisti.
The North American Bank Bldg.
15619 Waterloo Rd.
(155)
Hiša napoodaj
2-stanovanjska hiša, 4-4, z .gretjem na plin in zimskimi okni v zelo dobrem stanju je naprodaj na School Ave. Kličite po 5. uri zvečer LI 1-6820.
(155)
Lepa prilika
Trije lotje ali 120 čevljev na Ozark Ave., med E. 171 St. in E. 174 St., blizu Lake Shore Blvd., da lahko zgradite tako-zvani “ranch type” hišo. Ves zidarski materijal je že na mestu. Odidem v Florido. Prodam vse za $5500. Vpraša se na 1112 E. 174 St., IV 1-3153.
____________________—(155)
Hiša naprodaj
Vzhodno od Chardon na Rt. 6 je naprodaj nova manjša hiša z ugodnostmi, ima l1/^ ak-rov. Cena $6200.
Naprodaj so tudi parcele po $300 en aker.
Pokličite BR 1-3907
(154)
Stanovanje
Zaposlen zakonski par ali 2 pošteni dekleti dobijo spalno sobo in druge privilegije. Si lahko tudi kuhajo. Tudi garaža na razpolago. Pokličite MU 1-0089.	(155)
Soda se odda
Soba se odda na 1083 Addison Rd.	(154)
Hiša naprodaj
Na Beckford Ave., v Eucli-du pri cerkvi sv. Kristine, 4 sobe in kopalnica in ena ne-zgotovljena soba v drugem nadstropju.
Za podrobnosti pokličite
Matt F. Intihar
630 E. 222 St.
Teb: RE 1-6888 ali IV 1-0678
Naprodaj
Apartment za 4 družine 5 garaž, dobri dohodki $1800 na leto. Nanovo dekoriran0-Nahaja se na 5416 Homer Ave. Vpraša se zdolej na gornjem naslovu ali pa pokličite za sestanek WIckliffe 3-0921. (TJi)
Spomini na Jakobovo nedeljo — Zlata maša p. Kazimirja Zakrajška
Cleveland, O. — Jakobova ne_ j ni lepi mlaji, s katerimi niso nič ^elja je danes, ko to piaom. Na'stedili prevaljski gospodarji, so fri posebne dogodke me spominja ta nedelja. Prvič na tako-2vano žegnanje, ki je bilo to netijo v moji rojstni vasi Prevale. Tisto nedelj o, vsako leto je na Žalostni gori patronsko °pravilo, na vasi Prevalje po-
stali po griču ter delali družbo 'košatim lipam, ki so obkrožale cerkev. Še danes zrem mlaje tega slavnostnega dneva, ko je vsie hitelo na goro, da prisostvu- gor”i 27. julija 1902 je slovesni prvi maši Kovačevega gospoda iz vasi Preserje, ki
Preserja, so nam odločili sedeže prav blizu oltarja; čč. 00. frančiškani so nam res odkazali prvo mesto v cerkvi; zato se je po. sebej potrudil p. Odilo Hajnšek, ki je vodil tuai petje v cerkvi, da je bilo res izredno lepo. Cerkev Marije Pomagaj je bila znotraj in zunaj lepo okinčana in je v marsičem sličila Žalostni
tetti pa žegnanje, ker vas spada je na Jakobovo nedeljo ob pat-P°d Žalostno goro kot svojo po-^užnico; prav tja spada tudi vas Goričica. Tako je bila tista nedelja za nas prav znamenita.
Cerkev na Žalostni gori je posvečena Marij x Siedem žalosti, eden stranskih oltarjev pa apo-stolu sv. Jakobu, katerega slika le ovekovečena na velikem ža-l°stnogorskem banderu. Tako je bilo to godovanje na Jakobovo ^deljo.
Drugi dogodek Jakobove ne-delje je bil pa 26. julija 1914, ko lo Avstro-Ogrska razglasila mobilizacijo. Takrat sem bil kot v°jak 17. pešpolka v šentpeter-vojašnici v Ljubljani. Dan l31-6!, v soboto 25. julija smo v ^°jašnici zvedeli novico: vojska °- Avstrija je poslala Srbiji ul-bbfiat, ki je bil pa od strani Srbije zavrnjen. Takrat sem že-®1 iti za Jakobovo nedeljo na revalje na Kratek dopust in si-m že vprašal svoje vojaške P^dstojnike za kratek “urlaub,” ® Mobilizacija, ki je bila razglasa, mi je vse to preprečila. akobovo nedeljo namesto, da se §rem poštrekaci na Žalostno go-v svoji vojaf'ki uniformi, sem Moral le ostati v vojašnici, kjisr sMo pripravili vse potrebno za b°Vodošle rezerviste, pa bajone-6 smo brusili in pripravili pu-ske . . _ To ni bila vesela nede-la' Na vojsko bo treba iti. Oj ePec neumni, sem dejal, čemu “ern prišel iz Amerike, iz svo-0dnega Clevelanda v Ljublja-110 v vojašnico, mar bi po ^Melairski cesti hodil, ne pa po
Li
'Mbljani kot vojak marširal.
akrat mi je bilo hudo žal, da-1168 mi pa ni, ker vse je presta-
b° in kar prav jte bilo tako.
• * *
. ^ret.ii dogodek je pa bil, ko ■*e na to nedeljo 27. julija 1902 ^ater Kazimir Zakrajšek na Ža-°stni gori svo^o novo mašo pel. j 0 le bil pa dan, karšnih je Ža-°stna gora malo videla, Ta:-rat je bila Žalostna gora nad-Tj2 Praznično okinčana. Ponos-
FRANK KLEMENC
BARVAR in DEKORATOR
♦
18715 Muskoka Ave. IV 1-6546
Auto Body Co.
davimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. , °Pravljamo body in fenderje.
I,.	Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 t>j®82 East 152nd Street
ronskem opravilu zapel prvo Glorije. No in prav radi tega pišem, ker mi je to v spominu in ker sem zadnjič prisostvoval zlati maši patra Kazimirja Zakrajška v Lemontu.
Ko sem zvedel, da bo 13. julija obhajal svojo zlato mašo p. Kazimir, sem bil takoj odločen, da na njegovo zlato mašo grem, naj pride, kar hoče. Prav neprijetno me je pa dirnilo naznanilo p. Urankarja, da zlate maše p. Kazimirja Zakrajška zaradi bolezni riie bo.
Ja, če pa p. Kazimir ne bo imel ta dan svoje zlate maše in bodo to opravili drugi, potem pa jaz v Lemont ne grem. Moj sklep, sta pa omajala in podrla stric Anton Grdina, ki je rekel, oh le pojdi, veš, saj nazadnje bo pa le on mašo imel, čeprav je bolan; potem pa moja žena, ki je rekla: Ja kaj, da ne boš šel na zlato mašo, ko sta pa skupaj doma. Ja, že, saj na p. Kazimir-jevo zlato maš^ sem bil trdno odločen, ampak zdaj jo radi p. Kazimir j e ve bolezni ne bo, ji razlagam jaz. Ona pa pravi: “Pojdi vseeno, ker ta dan bo itak tam slovesnost te zlate maše, čeprav p Kazimir ne bo sam maševal. Tako sem potem spremenil svoj sklep in šel.
Prišsdši v Lemont sem videl, da je bilo zelo pametno, da sem upošteval nasvete obeh in šel. Posebej iznenaden sem bil, ko sem čul, da p. Kazimir Zakrajšek sam opravi svojo zlato mašo, ne pa kdo drugi v njegovem imenu. Okreval je od bolezni in prišel v spremstvu svojih rodovnih bratov v cerkev, blagoslovil ob veliki udeležbi občinstva nove orgije ter pričel svojo zlato mašo. Poteg mnogo duhovnikov so bili navzoči tudi prevzvišeni knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, ki so imeli tudi globoko zamišljen govor. Za nas, kar nas je bilo iz
r —--------- ■ ..............—
Seveda so v Lemontu malo začudeni gledali, da ni več Pre-serqev tam, dasi jih je bilo vse eno precej. Vem, da so bile tam kar častno zastopane vasi preserske župnije: Preserje, Kamnik, Prevalje, Goričica, Jeziero, Podpeč in Bi-ezovice. Pa bi jih bilo gotovo veliko več, ako ne bi pisali, da p. Kazimir radi bolezni ne bo imel zlate maše. Jaz
klonit toliko ljudi iz raznih krajev kot se jih je prišlo p. Kazimirju Zakrajšku. Tu se je videlo, kaj je p. Kazimir za ameriške Slovence. Naj reče kdo kar hoče, pes je, kakor je rekel v Clrcagi nek prav ugleden mož-lajik: “Pater Kazimir Zakrajšek je storil za ameriške Slovence največ:” Bo držalo!
P. Kazimirja poznam še iz domovine. Še se spominjam, kako so ljudje pravili, kako je Kova-ččv Nace (to je njegovo krstno ime) bolan; sama kost in koža ga je. In so tudi povedali takrat, da je napravil obljubo, da če mu Marija iz prosi zdravje, da bo na Žalostni gori novo mašo pel.
V tej svoji prošnji do Marije, je bil uslišan ter je potem ob-
sem že eden takih, ki prav radi ljubo izpolnil in je na Žalostni
tega nisem mislil iti. Prav tako je bilo tudi z drugimi ljudmi in jih radi tega dosti ni prišlo. Prepričan sem, ako bi tega ne bilo, da bi bilo v Lemontu takrat vsaj še enkrat toliko ljudi, kot jih je bilo, dasi jih je bilo kljub temu dosti. Od vseh raznih strani so prišli naši Slovenci in Slovenke, iz Colorado in Minnesote, Pennsylvanije in Ohio ter drugih držav Amerike. Težko, da bi se prišlo kakemu drugemu ameriškrmu Slovencu po-
gori, ne pa v župni cerkvi sv.
rij a in Koledar, vse to priča o | skih delavcev, kaj potegnil za velikem in požrtvovalnem delu | pravice bičanih delavcev v do-p. Kazimirja Zakrajška. In pa 1 movini.
njegovi mnogi misijoni med Slovenci širom Amerike! Mihael Hočevar iz Briclgeporta, O. mi je pripovedoval kako je p. Kazimir zbiral rojake po tej pre-mogarski naselbini, jim pridigo-val in jih spovedoval. Še danes so mu hvaležni ti in mnogo drugih iz raznih malih in večjih naselbin v Ameriki.
In list Ave Marija, pa koledarji. Pred seboj imam letnike tega lista in Koledarje iz 1. 1915, 16., 17., 18. itd. ter prvi Koledar Ave Marija za 1. 1913. Tam se vidi delo p. Kazimirja. Iz vsebine se vidi, kake boje je imel p. Kazimir s slovenskimi socijalisti v Ameriki, katerim je načeloval Etbin Kristan, ki je farbal slovenske naseljence v z
Vida, ki je nedaleč od njegove j Ameriki z raznimi frazami, rojstne hiše, novo mašo pel. | Zdaj pa poglejte, kje je Etbin Ljudje mu niso takrat prisodili! Kristan, ki se je požvižgal na dosti življenja: zdaj pa smo bili! svoja gesla in fraze za “delav-
Malo predaleč sem zašel, pa ne morem mimo dejstev, ki so tako nazorna m jasna. P. Kazimir uživa zdaj zasluženi pokoj na Ameriških Brezjah. 'Mi mu želimo še dolgo let; vsaj toliko še, da bi dočakal, da bi še enkrat na Žalostni gori, če mogoče na Jakobovo nedeljo sv. mašo pel Bog daj, da — biserno.
P. Kazimirju Zakrajšku in vsem 00. frančiškanom pa naj-lepša hvala za ta dan, ki smo. ga doživeli na Ameriških Brezjah.
Iz Lemonta sem se se peljal v družbi Mrs. Terlep in več drugih še v Joliet kjer sem obiskal gl. urad KSKJ. Tu sta me prijazno sprejela gl. tajnik Jos. Zalar in njegov pomočnik Louis Železnikar. Pn Jeretinovih, ki so še člani našega društva, sem lepo prespal noč, obiskal starega znanca in prijatelja Miha Hočevar in še nekaj drugih, po-
MALI OGLASI
BANČNI URADNIKI
Pctebujemo 2 osebi, moške ali ženske, 35 let ali manj. 5 dni v tednu. Stalno delo. Dobra plača. Dobre delovne pogoje. Plačane počitnice, skupna zavarovalnina, bolniška zavarovalnina in pokojnina. Pridite osebno in vprašajte za Mrs. Sotak.
THE STATE SAVINGS & LOAN CO.
2945 Woodhill Road vogal Sophia Ave.
(aug.7,11)
Stanovanje iščejo Mlad par z enim otrokom iščeta 4 ali 5 sob v slovenski naselbini. Kkdor ima kaj naj pokliče EX 1-1787.	(155)
Iščejo stanovanje
j Mož, žena in dva otroka išče-i jo 4 do 5 sob. Kdor ima kaj naj pokliče UT 1-4599.	(155)
priča njegove zlate maše. Bog stvo” in S/e lepo zabava v Jugo-! tem pa nazaj y Čikago, kjer sem
in Marija sta ga ohranila za Slovence v Ameriki. Pot ga je potem vodila z Žalostne gore vse tja na Ameriške Brezje, za katere je delal p. Kazimir od začetka in sad njegovega dela danes je velik. Lemont z ameriškimi Brezjanu, list Ave Ma-
slaviji. Poglejte pa p. Kazimir-| obiskal Gotllieba, Jerinove, ja Zakrajška, ostal je, kar je [Mlakarja, L. Mladiča, g. Gerati-
bil; nič se ni spremenil, le postaral se je jje, a je isti p. Zakraj, šek. Etbin Kristan pa ni, ampak je tam, kjer vihtijo nad Slovenci korobač in kar nič ne slišimo, da bi se “voditelj” sloven-
STVAR PRETEKLOSTI — Konjenica francoskih spahijev iz Algerije drvi v paradi preko vežbališča v Vincennes na proslavi stoletnice ustanovitve “Medaille Militaire,” enega najvišjih francoskih vojaških odlikovanj. Pri paradi je sodelovalo okoli 5,000 vojakov.
MUČI REVMATIZEM?
p * imamo nekaj posebnega bas1 revmai:izmu. Vprašajte
Mandel drug
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd. ______KE 1-0034______
MAX’S AUTO BODY SHOP
ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.; UTah 1-3040
e Priporoča za popravila in a’'Vanj e vašega avtomobi-a- Delo točno in dobro.
^raška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
OT LVanhoe 1-2237 Ca v, „ bo VENSKA izdelovalni-nagROBNIH spomenikov
f
The BAILEY Co.
*MI DAJEMO MERCHANTS’ ZNAMKE
*POSLUŽITE SE NAŠIH UGODNIH POGOJEV
_ . —
80 SQ. PREVLEKE ZA ODEJO
Reg. cena 5.98
4-"
Izključno 80 sq. Valencia prevleke za odeje. Na ducate vzorcev in kombinacij. Nerjaveči zapirač (zipper). Na izbiro v roza, modri, zeleni in drugih barvah.
BAILEY’S četrto nadstropje in v vseh podružnicah
\
17 inč PLATNENE BRISAČE
Reg. cena 59c
36£ id-
Gosto tkano, čisto beljeno, uvoženo platno, ob straneh vtkana bordura. Vpojljive, brez lana, Na izbiro v rdeči, modri, zeleni aii zlati barvi.
BAILEY’S četrto nadstropje in v vseh podružnicah
RAZPRODAJA BELEGA BLAGA
1.19 nepredirno
D0WNPRQ0F TICKING
Samo 1500 jardov v prodaji
79' rd.
1 jard široko, rdeče ali modro črtasto blago. Perje ali puh ne prodre. Kupite po tej izredno nizki ceni.
69c
vsaka
98c B E L J E N E notranje PREVLEKE
80 square beljene notranje prevleke blazin z zapiračem. Kot nalašč za toplo vreme in tudi za pozneje.
BAILEY’S četrto nadstropje in v vseh podružnicah
RAZPRODAJA BELEGA BLAGA	98c Pequot
PILLOW TUBING	
42 inč ali 45 inč Vaša izbiVa	68( fd’
Na razpolago so vam dve meri od 140 Pequot beljenega pillow	
tubinga. Prihranite 30c pri jardu.	
79c
98c NEPRODIRNI PILLOW TICKS
Črtaste tiks, gotove za rabo. Puh in perje ne prodreta, vaše stare blazine. Naredite si nove.
BAILEY’S četrto nadstropje in v vseh podružnicah
vsaka
Prenovite
ča in še več drugih, nakar sem jo radi zaposlenosti doma ubral nazaj v Cleveland.
Jože Grdina.
-------o-------
•—Okoli 250 milijonov galon petrolejskih proizvodov se vpo-rabi dnevno v Združenih državah.
Hiše naprodaj
Za 2 družin:, zidana, 3 spalne sobe dvojna garaža, na 19500 Lake Shore Blvd.
2 nova zidana “bungalows” z 2 ali 4 spalnimi sobami in dvojna garaža na 24430 in 24551 Yo-semite Drive, v Beverly Hills med Euclid in Chardon Rd.
JOHN ROBICH Gen. Bldg. Contractor RE 1-6230
(155)
bauiiiiiiiiiiEuiHHimnimiiuunimHHUimiiimmiimiimmimnimnmmimimir.;
»Jo««*.	in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583
COLLINWOODSKE URAD
452 E. 152nd STREET
Tel.: IVanhoe 1-3118
f
Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
»’"MuiiiimmimimiimimnuimimiiimimiiimiimiiiiiiiiwiMiiMiiiiiiimiiim

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 SL Clair Avenue	HEnderson 1-0628
PRVA MOŠEJA V ZDA — Gradnja prve mošeje v Ameriki, ki bo stala v Washingtonu, D. C., se bliža koncu. Graditi so jo začeli l. 1949. S pročelja zgradbe se dinga proti nebu 150 čevljev visok minaret, s katerega bo vabil mu-zein vsak dan trikrat k molitvi.
V tsm hipu je kakor bomba prihrumel kraljevski stražnik, bled in ves iz sebe vsled besnosti, ali že nekoliko trezen.
“Govori, gospod!” je rekel knez k jvilihovskemu.
ZacvT hovski je pripovedoval vso stv.ir, na kako neplemenit
Milostivi knez, pravice!” je! in nespodoben, ne le za dosto-
vpil. “V tem taboru je kakor v taboru Hmielmekega, ne ozirajo se niti na rod niti na dostojanstvo. S sabljami sekajo kro-nine dostojanstvenike! Ako mi vaša knežnja milost ne dopomo-re do pravice m na smrt ne obsodi krivcev, si odmerim pravico sam.”
Knez je planil s stola.
“Kaj se je zgodilo? Kdo je napadel gospoda?”
“Tvoj oficir — Skrzetuski.”
Prava osuplost je stopila knezu na obličje.
“Skrzetuski?”
Naglo so se odprle duri in vstopil je Zacvdihovski.
“Milostivi knez, jaz sem bil svedok.” je dejal.
“Jaz nisem prišel poročat, temveč zahtevat kazni,” je vpil Lašč.
Knez se je obrnil k njemu in uprl oči vanj.
“Počasi, počasi!” je pekel tiho in s poudarkom.
Bilo je nekaj tako strašnega v njecovih očeh in v pridušenem glasu, da je stražnik, ki je bil znan po svoji drznosti, takoj umolknil, kakor bi bil izgubil glas, — in gospodje so kar prebledeli.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA
BLAGOPOKOJNEGA SOPROGA, SINA IN BRATA
Milan J. Slak
ki je preminul dne 7. avg. 1951 rojen 4. sept. 1921 Leto dni Te že zemlja krije, truplo v grobu tam trohni, nam pa težko je pri srcu, po licu solza nam drsi.
Žalujoči ostali:
SOPROGA OČE in BRAT
Cleveland, O., in Denver, Colo.,
7. avgusta 1952.
janstvenika, marveč tudi šlah-čiča nevreden način je gospod stražnik začel zasmehovati bolečine gospoda Skrzetuskega in kako se je naposled vrgel s sabljo nanj; kako zdržljivost, nenavadno njegovi starosti, je pokazal gospod namestnik ter je napadalcu izbil samo orožje iz rok in prenehal; naposled je starček končal:
“In kakor me vaša knežnja moč pozna, da do svojih sedemdesetih let laž ni okalila mojih usten in da jih ne okali, dokler živim, tako ne bi mogel pod prisego premeniti niti ene besie-de v svojem poročilu,”
Knez je vedel, da je beseda Zacvilihovskega zlata vredna, pri tem pa je predobro poznal Lašča. Toda v prvem hipu ni odgovoril ničesar, vzel je le pero in začel pisati.
Ko je končal, je pogledal na gospoda stražnika.
“Pravica se ti bo odmerila, gospod,” je rekel.
Gospod stražnik je odprl u-sta in je hotel nekaj govoriti, a besede so mu nekako zastale. Uprl se je torej ob bok, se priklonil in šel ponosno iz sobe. -“Želenjski!” je rekel knez, “to pismo izroči gospodu Skrzetu-skemu.”
Gospod Volodijovski, ki se ni ganil od namestnika, se je nekoliko vznemiril, uzrši kneže-vega siugo, ker jre bil gotov, da bosta morala takoj h knezu. Toda sluga je oddal list in odšel, ne da bi rekel besedo. Skrzetuski ga je pa prečital in ga podal prijatelju.
“Čitaj!” je rekel Gospod Volodijovski jie pogledal in vzkliknil:
“Imenovanje za poročnika!”
katerem je služil gospod Skrzetuski, je bil ritmojster sam knez, nominalen . poročnik pa gospod Šufčinjski s Sienče, že postaren mož in že davno iz aktivne službe. Gospod Jan je že od davna de facto opravljal službo tega in onega, kar se je sicer često dogajalo v podobnih praporah, v katerih sta bili prvi dve stopnji mnogokrat le titulama dostojanstva.
Ritmojster kraljevega polka jie bil sam kralj, primasovega sam primas, poročniki so bili v obeh visoki dvorni dostojan stevniki — a prapore so v resnici oskrbovali namestniki, ki so se radi tega v navadnem govoru imenovali poročniki ali polkovniki. Tak faktični poročnik ali polkovnik je bil gospod Jan. Toda med faktičnim izvr-šievanjem službe, med naslovom, ki se je dajal v navadnem govoru, in med resničnim je bila velika razlika. Po kneževem i-menovanju je postal sedaj gospod Skrzetuski eden prvih oficirjev vojvod? ruskega.
Toda med tem, ko so se prijatelji topili v radosti, čestitajoč mu k novi zaščiti, se njegovo obličje ni izpremenilo niti za trenutek in ostalo' ravno tako resno in kameneno, saj na svetu ni bilo takih stopinj in dostojanstev, ki bi mu ga mogle razjasniti.
Vstal je ter šel h knezu se zahvalit v tem pa je malli Volodijovski hodil po njegovem stanovanju ter si mel roke.
“No, no!” je govoril, “imenovan poročnik v huzarskem polku! V tako mladih letih se najbrž S3 nikomur ni pripetilo.” “Da bi mu le Bog vrnil srečo!” je rekel Zagloba.
“Vidite, kaj je! Vidite, kaj je! Videli ste, da se niti ganil ni.” “On bi se rad še temu odpovedal!” je pekel gospod Longinus.
“Velemožni gospodje,” je vzdihnil Zagloba, “ni čuda! Jaz bi dal zanjo teh pet mojih prstov, dasi sem z njimi zajel prapor.” “Tako je, tako!”
“Toda gospod Šufčinjski je moral umreti?” je pripomnil Volodijovski.
“Gotovo, da j'? umrl.”
“Kdo pa dobi namestništvo? Praporščak je mladič in vrši slu. j žbo šele od Konstantinova.”
To vprašanje je ostalo nereše-
Poročniška čast v huzarskem no; toda odgovor nanje je pri-praporu je bila malone vojaško nesel sam poročnik Skrzetuski. dostojanstvo. Temu praporu, v ko se ';e vrnil.
r

N0VICE--zvse9asve,a
N-0 VIC E - -ki j'h p°|re,,uie,e NOV!CE"kiiih ^oki,e je sveze
N O VIC E - - P0P0,n0ma nepristranske N O VIC E - - k°l|kor mogoče originalne N O V1C E - -k'so zan'mive
vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
“Velemožni gospod,” je rekel gospodu Pobipieti, “knez vas je imenoval za namestnika.”
“O Bog! O Bog!” je jeknil gospod Longinus, sklenivši roke kakor k molitvi.
“Ravno tako bi bil lahko imenoval njegovo iflandsko kobilo!” je zamrmral Zagloba.
“No, in podjezd?” je vprašal gospod Volodiiovski.
“Pojdemo brez odloga!” je odgovoril gospod Skrzetuski.
“Ali je knez velel vzeti mnogo ljudi?”
“En kožaški in en vlaški polk, skupaj pet sto ijudi.”
Hej, to je že pohod, ne po-jezd! Toda če je tako, je čas, da krenemo na pot.”
“Na pot, na pot!” je ponovil gospod Zagloba. “Morda nam Bog pomore, da zasežemo kake vesti.”
Dve uri pozneje, ravno ob solnčnem zahodu, so šli štirje prijatelji iz Čdlhanskega kamenja proti jugu, ob istem času pa je tudi kronski stražnik s svojimi ljudmi zapuščal tabor. Ta
odhod je gledala množica vojaštva izpod različnih praporov in ni štedila s kriki in zasmehovanji; častniki so se gnetli okoli gospoda Kušla, ki je pripovedo. val, iz kakega vzroka je bil gospod stražnik spoden in kako se je to zgodilo.
“Jaz sem mu nesel knežev ukaz,” je pravil gospod Kušel, “in verujte mi, gospodje, da je bila nevarna ta misija, zakaj ko 3em mu prečital ukaz, je začel tako tuliti, kakor vol, kadar ga z železom zaznamujejo. Name je tud. planil z mlatom in čudno, da me ni udaril, a zdi se, da je skozi okno ugledal Nemce gospoda Korickega, ki so obkoljevali stan, in moje dragonce z bandoleti v roki. Šele sedaj je začel kričati: ‘Dobro! Dobro! O-didem, ker me odganjajo.
Pojdem h knezu Dominiku, ki mi hvaležno sprejme! Ne bom’ — pravi — ‘z berači služil, a se osvetlm’ — je kričal — ‘kaor sem Lašč! Kakor sem Lašč — in od tega poprednika’ pravi, ‘moram iz jeze mah na
Ameriško-slovenski radio Chicago
oddaja vsako soboto od 3:30 - 4:30 preko postaje
W H' F G---------1450 KG
edini slovenski program za Chicago in okolico
Direktorji in napovedovalci:
Dr. Ludvik Leskovar - Louis Novak £d Blatnick
Vabimo Te:
POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov,. kakor tudi naj- y lepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije-
PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi—
OGLAŠUJ preko slovenskega programa—
RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah letnicah s sporočili in voščili preko radia.—
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
in ob-
AMERICAN-SLOVENIAN RADIO ASSOCIATION c/o DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue	Tel.: DElaware 7-8515
Chicago 11, Illinois
mah. In povem vam, da nisem gotov, da se ne bi kaj zlega pripetilo gospodu Skrzetuskemu, zakaj s stražnikom se ni šaliti. To je ohol in ponoson človek, kateri ni pustil ae nobene razžalitve brez osvete, hraber je in pri tem dostojanstvenik.”
“Kaj se more Skrzetuskemu zgodit: sub tu te! a gospodo kneza?” je rekiel eden izmed oficirjev. “In gospod stražnik, dasi je na vse pripravljen, bo računal s tako roko.”
Vtem se je poročnik, ne vedoč o grožnjah gospoda stražnika, na čelu svojega oddelka čim dalje bolj oddaljeval od tabora držieč se k Ožigovcem proti Bohu in Medvedevki. Dasi je že september osmodil listje na drevesih, je bila noč lepa in topla kakor v juliju, zakaj je bilo prav vse to leto, v katerem ni bilo prave zime, in pomladi je vzcevetelo že vse takrat, ko je druga leta še ?ežal debel sneg po stepah. Po dosti mokrem
poletju so postali prvi mesec* jeseni suhi in prijetni, ob ble' dih dnevih in svetlih mesečnih nočeh. Jahali so torej po lep' cesti in niso mnogo pazili, ker so bili še dosti blizu tabora, ^ bi jim imel groziti kak napač' Potovali so živahno: namestnik z nekoliko konji spredaj, ^ njim po Volodijovski, Zaglob3 in gospod Longinus.
(Dalje prihodnjič)
Kupujte Victory bond«!
Nove uradne ure
Od 10 do 5 Zvečer po dogovoru Ob sredah zaprto celi dan
Dr* L. A. Starce
OPTOMETRIST PREGLED OČI TER KOMPLETNA OČESNA POSTREŽBA
6411 St. Clair Ave.
HE 1-1123

RDEČA ZVER, PIJANA KRVI
Sestavil Matija Škerbec
IV. zvezek je izšel
V tem zvezku se nahajajo sledeči sestavki:
1.	Ing. Fanuš Emer, oh desetletnici njegovega umora.
2.	Feliks Pogačnik.
3.	Mihajlovič - Churchill - Tito.
4.	Cerklje pri Kranju med okupacijo in revolucijo.
Vsak zaveden Slovenec bi moral imeti te brošure, ki bodo ostale zgodovinska priča o krvavem divjanju komunizma v slovenski domovini.
Knjižice se dobe: V upravi Ameriške Domovine, pri pisatelju samemu, 1165 E. 58 St., v trgovini J. Grdina na St. Clairu.
Cena brošuri je 50c, po pošti pa 60c.
u
PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
THE MAY CO.’S hladen BASEMENT
Odlične ženske rayon
Hlačke, kratke ali daljše
Regularno 59c Najboljše kakovosti
Dobre kakovosti Sparkle pletene rayon kratke hlače spodaj z elastiko ali trakom. Tudi običajni kroji na razpolago. Vse so boljše kakovosti, raza ali bele barve. Briefs, mere 5, 6 in 7. Panties, mere: 5, 6, 7 in 8.
The Mav Company’s Basemeht Oddelek za pleteno perilo
Sprejemamo pismena in telefonska naročila v vrednosti do najmanj 2.01, vključno davek Ves dan v soboto in pond, do 9. ure zv. Kličite CHerry 1-3000.
Deške 8 ounce težke, izredno močne NA KOLENIH PODLOŽENE, neuskočljive
Dungarees
Posebna dolžina za zavihati
Iz temno-modrega denima, z zapi-račem (zipper), dva zadnja in dva stranska žepa. Trdne> kovinske sponke. V merah 6 do 16.
(*Uskočijo manj kot 1%)
Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto ves dan in v ponedeljek do 9. ure zvečer. Kličite CHerry 1-3000.
The May Company’s Basement Oddelek za deška oblačila