SLOVENSKI Naročnina za Avstroogersko : 'Л leta K 2*— Vi leta K 4*— celo leto K 8-— za inozemstvo : „ » 2*50 „ „ 5*— „ „10'— Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust. Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 22. = Laško-turška vojna. = Zasedanje turškega otoka Rodus (Rod). ST ARO GORSKI: V žaru juga . . . Plavaj, plavaj čolnič v kteri koli kraj, jaz ne bom te vodil, cilj ti sam si daj ! »Oho, gospod doktor, to bova pa zapela doma«, vzklikne Helena. Nato se obrne k materi. »Saj ostane gospod doktor nocoj pri nas. mama?!« »Ootovo, če ga bo le veselilo. Zadnji dan je, zadnji večer, gospod doktor. Prosim!« Slivar se je priklonil. »Prosim, gospa!« V duši mu je odmevalo: »Zadnji dan je, zadnji večer!«-------- Zjutraj je bil zrak svež in čist. S perona na postaji Opatija-Matulje se je videlo daleč tja po morju. Parniki so se videli, kakor majhne lupine in morske ceste so se križale, kakor mreže. Helena je zrla po morju. Njen obraz je bil nekako bled, oči vlažne. Ali se vrača bolezen? Mati se ji čudi. ji gleda v oči in — razume. Okrevala je od bolezni, a dobila je drugo. Žar juga ji je pričaral v dušo dekliški sen... Skrivaj, nehote se ozre mati po zdravniku. Tudi on je gledal po morju. Zamišljen je bil in molčeč. Helena je skrivala svoj pogled pred mamico. Skušala se smejati. »Glej, mama, kako hitro pluje tam oni parnik. In vedno manjši je. AH vidite, gospod doktor?« »Vidim, gospodična. Manjša se in manjša, dokler ne izgine iz vida in ne dospe na svoj cilj. Ali ni tudi v življenju tako. gospodična?« Zaslišal se je žvižg vlaka, prihajajočega iz Reke. Trenutek slovesa. Gospa je podala zdravniku roko. Glas ji je nekoliko drhtel. »Ostanite zdravi, gospod doktor in še enkrat vam iskrena hvala. Ne bomo vas pozabili!« Doktor Slivar je poljubil njeno roko. Nato je podal roko Heleni. »Bog vas čuvaj, gospodičina. Videli smo se. spoznali... Bog ve, če se še srečamo kedaj v življenju. Ostanite zdravi in srečni!« Ona pa ga je jedva pogledala in zašepetala komaj slišno : »Hvala vam, gospod doktor!« Slivar se je zdrznil. Solza je padla na njegovo roko. Solza iz teh lepih, črnih oči... Kakor blisk, ga je zadelo. Te solze ... Kaj so te solze ... Bolest ljubeče duše? In zašepetal je: »Vi plakate?« Tedaj pa se Helena ni mogla več zdržati. Zakrila si je oči in tiho zaihtela. On pa jo je stisnil k sebi in nevede, kaj dela, šepetal : »Helena ... ljubim vas ...« Gospa, ki je v prvem hipu obstala osupla, je prijela Heleno za roko : »Helena, za božjo voljo?« Sedaj se je zavedla tudi deklica. Ozrla se je videč ljudi, ki so več ali manj radovedni gledali ta prizor, je zardela, kakor jagoda in zletela v kupe. Gospa pa je rekla: »Gospod doktor, obiščite nas!« »Obiščem vas!« Vrata kupeja so se zaprla. Vlak se je jel pomikati. Skozi okno se je prikazala glavica Helene, žarečih lic, smehljajoča: »Milan moj, ne pozabi!« Vlak je dirja! naprej in se izgubil za ovinkom, a Slivar je še slišal besede: ■ »Milan moj, ne pozabi!« In bilo mu je tako prijetno, tako sladko, da bi najraje zavriskal: »Ne pozabim te, Helena, biser moj... ti breskvin cvet. uteha moje duše ...« Helena pa je slonela materi na prsih in jo objemala v svoji sreči. Solza je pritekla mamici iz očesa, solza veselja in kanila na glavo hčerke, blagoslavljale jo. Južno sobice pa je sijalo na morje in na Krasa sivo kamenje. Rahel vetrič se je ustavljal med vejami oljk in jim pripovedoval o ljudeh, srečnih in veselih ... Laško-turška vojna. Lahi vojake, ki sc vračajo iz Tripolisa, zelo sijajno in navdušeno sprejemajo. Laško časopisje pa ni za vojno nič več tako navdušeno, kakor je bilo začetkom vojne. Prebivalstvo industrijske Gornje Italije je pa že nevoljno, ker vojne ni konec, kar seveda trgovini zelo škoduje. »111 Sole« že tudi napoveduje, da bodo morali Lahi najeti posojilo. Laško časopisje, kakor n. pr. Spovednik našega cesarja škof dr. Laurencij Mayer umrl. »Stampa«, se že celo sprijaznuje z mislijo, da naj bi se Lahi s Turki pričeli pogajati za tak mir, da bi ostal sultan po imenu vladar Tripolisa in Cirenejke, kakor je še danes po imenru vladar Egipta, dasi vladajo deželi Faraonov Angleži. Da se dvigne navdušenje za vojno, so Lahi izkrcali pod poveljstvom generala Ameglia na turškem otoku Rhodos vojaške čete in osvojili po kratkih bojih z malo turško posadko cel otok. Naša slika nam kaže bitko na otoku Rhodosu. V jeli so pri tem nekaj turških vojakov in uradnikov, ter je poslali v Italijo. Vsled tega so laški listi seveda vsi srečni veselja, ker upajo, da se sedaj sreča obrne in se vojska začne čisto na drug način. Sodi se. da Lahi zasedejo še nekatere otoke, kakor Chips, Lemnos itd., da Turkom zapro pot iz Carigrada v oddaljenejše dežele, posebno v Tripolis. Otok Rhodos meri 1460 kvadratnih kilometrov in ima 30.000 prebivalcev; dve tretjini Grkov, 7000 Turkov, 250 drugih Evropejcev. Na Rhodosu ima naša država postajo parnikov in podkonzula. Poroča se, da vlada v mestu Rhodu živahen promet in največji red. Lahi so izkrcali železniške vagone in tračnice, da zgrade veliko cestno železnico. Izkrcali so 1000 konj, 1000 mul, 1000 volov in 2000 vreč moke, les, kurivo in tri zrakoplove. Lahi so že pričeli graditi stavbe v pristanišču, da bodo lahko ostajale v pristanišču tudi velike ladje in grade tudi svetilnik. Spovednik našega cesarja umrl. Ni bil sijajni cerkveni knez, ni bil mogočni duhoven, škof doktor Lavrencij Mayer. Skromen služabnik božji, in pod škofijskim ornatom mu je bilo toplo srce za bedo človeštva. Bil je dolgo let spovednik in duševni svetovalec našega cesarja. Kot izboren propovednik je privabil množico ljudi k svojim pridigam. Leta 1868. je postal spovednik cesarja in cesarice. Leta 1870. je bil imenovan kanonikom stolne cerkve sv. Štefana. Kot spremljevalec pokojnega prestolonaslednika Rudolfa je obiskal leta 1881. sveto deželo. Leta 1890. je postal feldvikar in leta 1899. škof Razen teh odlikovanj je bil deležen še mnogo drugih. Živel je tiho, mirno življenje in po daljši bolezni je 12. majnika zatisnil oči. F’ogreba se je udeležil sam cesar s svojim spremstvom. Pogreb je vodil kardinal nadškof dr. Nagi. Nogometna tekma Ljubljana-Celovec. V nedeljo popoldne se je vršila ob obilni udeležbi občinstva zanimiva nogometna tekma med ljubljanskim in celovškim moštvom. Ta tekma je pokazala, koliko je naše moštvo v tem kratkem času in kljub ponovnemu menjavanju moči napredovalo. Pred 14. dnevi je igralo naše moštvo v Celovcu, kjer je doseglo proti celovškemu moštvu, ki je priznano, dobro zmago, in sicer 2 : 1. Celovčani so revan-žirali tekmo in prišli v nedeljo v Ljubljano. Na igrišče so postavili svoje najboljše moči in malo je bilo upati na zmago. Toda naši so se izborno držali. Kot že večkrat omenjeno, so naši jako dobri v kombinaciji, poleg tega je več prav dobrih strelcev. 'Ludi v teku se odlikujejo. Tekma je bila zelo živahna in videlo se je, da so izrabili igralci vse moči. Celovčani so hudo naskakovali, toda tudi v hrambi so se naši izkazali in vrlo obnesli. Posebno dober je bil naš vratar, ki je odbil z veliko spretnostjo okroglo 30 strelov. Kljub temu pa so igrali naši vztrajno, sigurno in brez vzemirjenja. V prvi polovici je doseglo naše moštvo dva gola. Po odmoru se je tekma poostrila. Celovčani so skušali na vsak način, da dosežejo kakšne uspehe in končno se jim je posrečilo, da so si priborili časten gol. Tako je tekma končala z zmago naših, rezultat je bil Ljubljana-Celovec 2 : 1. Nadvojvoda Friderik. Ljubljana je imela te dni zaporedoma visoke obiske. Tekmovalno streljanje v Ljubljani je obiskal tudi nadvojvoda Friderik. Nato se je udeležil razdelitve nagrad častnikom v slavnostni dvorani deželne vlade. Pri razdelitvi daril so bili navzoči deželni glavar dr. Šušteršič, deželni predsednik baron Schwarz, župan dr. Tavčar, v Ljubljani navzoči generali in veliko drugih dostojanstvenikov s svojimi damami. Ob razdelitvi daril je nagovoril nadvojvoda navzoče tako-le: »Z velikim veseljem sem se udeležil letošnjega tekmovalnega streljanja gorskih čet. Kranjska dežela, mesto Ljubljana in njeno prebivalstvo je v vojaško patriotičnem duhu naravnost tekmovalo, naklonilo vojakom dragocena častna darila, bogato okinčalo hiše z zastavami in z drugimi prireditvami lepšalo vojaško slavnostno streljanje. Zdi se mi potrebno, da se tukaj Nadvojvoda Friderik v Ljubljani. (Fotogr. a. Krema ) 1. Polkovnik Nemetschek. 2. Generalmajor Schmidt. 3. Excel. Feldmleut. Kusmaneck. 4. Major Raimann. 5. Excel. Feldmleut. Winkler. 6. Nadvoj. Friderik. 7. Polkovnik Marianović. 8. Excel. Feldmleut. Tschurtschentaler. 9. Podpolkovnik Breindl. 10. Polkovnik Weber. 11. Major Leser. 12. Polkovnik Georgi. 13. Generalmajor Stöger. 14. Polkovnik Zahradniczek. 15. Polkovnik Englart. 16. Polkovnik pl. Eckharrdt. 17. Stotnik pl. Höffern. 18. Stotnik Blaschke. deželi, mestu in lojalnemu prebivalstvu za to patriotično delovanje najtopleje zahvalim. Zelo obžalujem, ker sem bil vsled žalostnega slučaja (dvorno žalovanje radi smrti danskega kralja) zadržan, se udeležiti lepih patriotičnih slavnosti ljubljanskega prebivalstva. Z velikim zadoščenjem sem se zopet prepričal o velikem veselju za streljanje in o izobrazbi gorskih čet. Moštvo kakor tudi gospodje častniki so pri streljanju dosegli odlične uspehe. V imenu Najvišje službe se zahvaljujem vsem prizadetim častnikom in vojakom za njih požrtvovalnost v tej vele-važni stroki vojaške izobrazbe. Predno razdelim zaslužene nagrade, se spominjajmo v vsej zvestobi in navdušenju Najvišjega darovalca potujočega tekmovalnega darila, našega najvišjega vojnega gospoda in dobrega vladarja. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef I. naj živiU Navzoči so se navdušeno od-ZYali in _ klicali vladarju navdušeno : »Živio!« Častniki in vojaki so v soboto 25. maja zapustili Ljubljano, ki jo gotovo ohranijo v dobrem spominu. Nadvojvoda Friderik je izročil ljubljanskemu županu 400 K za mestne reveže Nenavadna smrt danskega kralja. Da poišče zdravja se je podal danski kralj Friderik Vlil. na francosko Riviero. Ko so je vračal domov se je vstavil v Hamburgu in tukaj ga je na cesti dohitela smrt. Ko se je s svojim spremstvom nastanil v hotelu se je počutil zelo čilega in zdravega. Ob 10. uri zvečer je šel nekoliko na sprehod brez vsakega spremljevalca. Naenkrat mu pride slabo in omahne. Ko ga prihiteli stražnik vpraša, kdo je, ni model več govoriti. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, in ker je med potjo umrl so ga djali v tamošnjo mrtvašnico. Spremstvo v hotelu je bilo v velikih skrbeh, kje se nahaja kralj, da ga ni bilo od nikoder in je prosilo policijo za poizvedbo. A še le drugi dan so dognali, da je oni neznanec» ki so ga med tem postavili že med druge mrliče, danski kralj in prepeljali njegovo truplo v hotel in od tod v Kopenhagen, glavno mesto Danske. Kralj Friderik je bil star 69 let in je kot naslednik očeta Kristjana IX. vladal šest in pol leta Dansko državo. Ljudstvp je svojega kralja, ki je bil dober, zelo ljubilo in ga je vest o nenadni smrti kraljevi zelo potrla. V smislu ustave se je ta- koj, ko se je raznesla vest o kraljevi smrti vršila proklamacija novega kralja. Pred kraljevim gradom se je zbrala 40.000 glav brcječa množica. Ministrski predsednik Bemtsen je z balkona zaklical z glasnim glasom: »Kralj Friderik VIII. je mrtev, naj živi kralj Kristjan X.« Med ogromnimi hura-klici je vstopil nato novi kralj v generalni uniformi na balkon, se odkril in nagovoril narod. Kralj Kristjan je star 42 let in poročen od leta 1898. z Aleksandro vojvodinjo Meklenburško, sestro nemškega prestolonaslednika. Mlajši brat kraljev, princ Karl je leta 1905. zasedel norveški prestol kot kralj Hakon. To je pač menda prvi slučaj, da bi kralj umrl nepoznan in da bi ga djali na pare v javni mrtvašnici med druge mrtvece navadne zemljane. Smrt pač vse zjednači. Iz Opatije. Danes prinašamo sliko avijatika Prodana, ki je v četrtek dne 16. maja popoldne poskusil svojo srečo s poletom iz Reke v Opatijo in nazaj, a mu je počil stroj, vsled česa je padel pri otoku Cresu s strojem v morje. Stroj se je potopil a njega so rešile ribiške ladje in ga oddale torpedovki, ki je priplula na mesto Nogometna tekma Ljubljana-Celovec (2:1) na levi Celovčani in na desni Ljubljančani (z zvezdami), X vodja Ljubljančanov, XX vodja Celovčanov. (Fotogr. A. Krema.) Nenavadna smrt danskega kralja: kralj Friderik Vlil., ki je umrl v Hamburgu na cesti zadet od srčne kapi. nesreče. Da ne bodo pa Slovenci širem naše domovine mislili, da Slovenci v Opatiji spijo, prinašamo tudi sliko lokala Slov. izobr. in podp. društva v Opatiji, ki šteje že danes okoli 300 zavedih članov. Priobčujemo pa tudi sliko njegovega marljivega predsednika g. Ante Vahtarja, katerega zasluga je. da se društvo tako lepo razvija in napreduje. Deset bratov. Mnogo pripovesti imamo o desetem bratu t. j. o takem, ki nima nič sester pač pa devet bratov. Pravijo. da mora po svetu, da ima dar, da vidi prihodnje dogodke itd. Seve so take pravljice vzrastle le v domišljiji ljudstva, kajti deseti brat je ravno tak človek kakor so ostali bratje in vsi drugi ljudje. A eno je gotovo, namreč, da se vseh deset ne more preživljati za vedno na domači grudi in da mora jih nekaj ali večina iti po svetu si kruha služit in navadno tudi najmlajši t. j. deseti brat. Slučaji, da bi v kateri rodbini bilo deset bratov in nič sester so zelo redki. Danes priobčujemo sliko take slovenske rodbine z Vrbe na Koroškem. Oče je že umrl 1910 in živi le še mati. Vsi bratje so zakonski, pet starejših je bilo vseh pet vojakov. ostali pa še najbrže tudi bodo. Najstarejša dva sta že oženjena. Vsi pa so pridni in delovni ter iskreno ljubijo svojo sivo mater. Ako je še kje deset bratov ali deset sester, prosimo, da se oglasijo in pošljejo sliko, da jo priobčimo v »Slov. Ilustr. Tedniku«. Prostovoljno gasilno društvo v Žireh je ustanovljeno L 1888. ter je v teku časa bilo v 30tih požarih oziroma jih preprečilo. Lansko leto so se pripetili trije požari, in se je radi vtrudljivosti moštva zbudila misel za parno brizgalno. Naročila se je od tvrdke K, A, Smekal v Smihovem pri Pragi, za ceno 6000 K, tehta 1800 kg, daje na minuto 600 litrov vode. Nova brizgalna lahko črpa vodo iz globočine 10 m. jo dovaja na 100 m daljave ter jo brizga do 80 m visoko. Današnja slika nam kaže blagoslovljenje parne brizgalne. Blagoslovil jo je župnik g. Jožef Lugor dne 5. maja 1912. Navzoča so bila štiri sosedna gasilna društva. NOVICE. Najboljši naročnik je oni, ki vselej vestno prebere ves list in ga priporoča tudi drugim ter vselej o pravem času obnovi naročnino. Ali ravnate tako? Časopisje je dandanes svetovna sila. Človek brez časopisa je kakor napol mrtev za življenje. Berite, učite se! Književno poročilo. — Škola. 3. in 4. zvezek. Mesečnik, urejuje in i zdaja Stjepan Širola v Zagrebu. —- Gorenjska knjižnica. III. zvezek. Ponatis iz »Gorenjca« v Kranju. Cena 30 vin. — Črtice iz slov. pol. dela in boja. 5. zvezek knjižnice »Mariborskega Sokola«. Cena 80 vin. trike; dalje velikanska naprava za mešanje in topitev rude, lastne koksove peči in mlini za rudo. Velikanski takozvani železni »Merchant« mlin je dolg 1040 čevljev. Poleg tega je še več velikanskih zgradb, dolgih pa 1960 čevljev. Vseh je nemogoče na tem mestu opisati. Sedaj kopljejo temelj za »tip« topilnico dolgo 540 čevljev. Dosedaj so že izkopali 200.000 kubičnih jardov zemlje ali gramoza in 70.000 jardov cementnega ozidja se je uzidalo. Prevrtali so tudi že 7000 čevljev na dolgo podzemlje za jarke, rove in kanale na nekaterih mestih 30 čevljev globoko in 80 palcev v premeru. Za utrdbo podzemlja so uporabili sedaj že 10 milj daljave železnih traverz. 12 milj daljave za cevi gonilnih moči in dve milji vodovodnih cevij. 500.000 blokov iz konkreta se je uzidalo, ter uporabilo 6500 ton jekla za stavbe. Izdelane jeklene dele naredila je znana »Ameriška mostovna družba« (American Bridge Co.) Velikansko započeto delo hitro napreduje. Inženirji so trdno prepričani, da bodo z zgradbami še pred terminom gotovi in to bo morda čez dve leti. Ko bode ogromno podjetje v polnem tiru bode zaposljenih približno 15 tisoč delavcev pri tej družbi. ir x sJlilii . s Največja jeklarna na svetu. Kakor znano gradi naša »Minnesota Steel Co.« pri Špirit Lake velikanske jeklarne, katere bodo največje na svetu. Za zgradbo tega ogromnega podjetja, najela je bogata družba najbolj vešče inženirje. Vseh tovarn ali poslopij bode 86. Skupni stroški so proračunjeni na 25 miljonov dol. Dosedaj je že 13 poslopij gotovih. Za temelje ali zemljišča plačalo se je 1,750.000 dol. Dosedaj znašajo skupni stroški že 6 miljon. dol. Med dodelanimi tovarnami je tudi velikanska zgradba za gonilno moč z najbolj modernimi stroji. Samo en parni stroj ima 8000 konjskih moči gonilne sile, ter drugi je 5000 kilovatov električni stroj. V obsegu bodo merile vse tovarne 4000 blokov. Sezidana je tudi že bolnišnica, ter zgradba za ambulančne vozove. Strojedelnica meri 280x140 čevljev ter krije 56.000 kvadratnih čevljev v notranjščini. Tovarna za izdelovanje že- leznih plošč meri 140x80, kovačnica pafi^ Nenavadna smrt danskega kralja: 140x65 cevbev. Med posameznimi tovar- ,z,„ zxzx . . ,. nami izkopali so 648 čevliev dolg kanal Kra'l 6"1=r.k niMX^n» sprehodu, k,er ga za- za prevaženje rude in blaga. Sezidana bft posebna tovarna za nabavo plina, elek- Priprava za spoved. Ljudskošolski učenec piše na papir svoje grehe, katerih se obtoži pri velikonočni spovedi. Mati: »Kaj pišeš?« Deček: »Grehe.« Mati: »Le pazi, da katerega ne spustiš; vse moraš povedati pri spovedi.« Deček: »Pa če katerega pozabim?« Mati »Boš imel velik greh in k obhajilu ne smeš.« Deček: gleda na papir, kjer je zapisal, da je jemal materi sladkor, cvebe, Špeh itd. - kar vsklik-ne: »Mama. da kaj ne pozabim, porečem, da sem ti »kradel« — jestvine.« Velike nesreče na morju. 1866 London 220, 1867 Rhone in Wyne 1000, 1873 Northfleet 300, 1873 Atlantic 547, 1874 Cespatrick 476, 1878 Eurydice 300, 1878 Princess Alice 700. 1878 Byzan 210. 1880 Atlanta 290, 1887 Kapunda 300, 1887 Wah Young 400. 1890 Duburg 400, 1891 Utopia 574, 1892 Namehow 414. 1894 Norge 600, 1895 Elbe 335, 1895 Reina 400, 1898 La Bourgoggne 571, 1898 Clara Nevada 110, 1904 Gen. Slocum 1000, 1906 Aquidaban 212, 1906 Valencia 117, 1906 Sirio 350, 1907 Columbia 86, 1908 Mutsu 300, 1908 Mutsu Shima 200. 1912 Titanic 1676. _ Letni promet pisem na vsem svetu. Nenavadna smrt danskega kralja: Koliko pisem Se razpošilja na leto po Novi kralj Kristijan X. s sinoma prestolonaslednikom vsem svetu? lo vprašanje utegne gotovo Fridrikom in princem Knudom. zanimati vsakogar. Glasom neke stati- 'E c 0) v Q S « E /2 „ štof za bluze s svilo ... „ 5 „ 2 „ čisto volneno angleško sukno „ 5 „ 4 komade sortiranih predpasnikov za kuhinje.................. „ 5 „ 2 „ fini laneni prti.......... „ 5 „ 2 „ fine posteljne odeje ... „ 5 „ pošilja se po pošt. povzetju pri naročilu od 15 K franko. Rudolf Lichtner, Litmerice V. Češko. Za neuga jajoče denar nazaj ! Češko. delavnica. Poliranje z elek- trično gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri BATJEL-U Gorica, Stolna ulica št. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev. I a Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku ! Eiiiiiiiiiiiiliiii 111111111111111111 iii!!!!!!!!!!!i!!i!!!!!B :iE Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. Ej; I Pege, pike, izpuščaje [ EH rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise Eji EE: in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- == =: jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- E:: EE: klenica K 2 50. Rationell hals, milo K V20. Ej! jii Učinek je opaziti že po enkratni rabi. Eji I ------ Neprijetne dlačice = Ш ÉEE z obličja in rok odstrani trajno^ in brez bo- jjj EEf lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- E:; EEE ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50. E= ji = Bujna rast las in brk = Ш EEE se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo E= EEE (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2. EEE Bujno polnost-krasno I — oprsje = J =: doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. EH Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- EH EH znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- EH EH polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino EH EH krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- EH EH klenice univerzalnega sredstva Et - Admille g EH z navodilom 5 K. K temu posebni kremni == EH izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- || EH šil j a edino ord. kosm. laboratorij he e W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. « Ana Goreč KLIŠEJE na cink, baker in medenino za / , časopise, umetniške priloge, / I učinkujoče (efektne) inserate, i cenike, varstvene znamke. (! i Debeli tisk za foto lito g rafij o; 1 , stance, risbe vsake vrste. 1 JOSIP STRANYÄK I § fotokemigrafičen 8 1 A umetniški zavod 5 1 1 DUNAJ VIII/2, I 1 8 Tigergasse štev. 13 8 ' i i § Telephon 18.085 § / I , ОооООООСХХХЖЈООООООООООООООООООООООООООО® , I 1i Občinska hranilnica v Drnišu v Dalmaciji sprejema hranilne vloge od K 2-— do K 100.000 — proti 5% obrestovanju, ter povrača zneske do K 5001 brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. Za varnost hranilnih vi og in njih obrestovanjc jamči občina Drniš. Pozor ! Pozor : Drože — Presgerm Cene po dogovoru, večja nalomila imajo še za celo leto dopust. — Naročila od 4 kg pošiljam franko. Pričakuje cenj naročil beležim z odi. spoštov Maks Zaloker Piva ljubljanska tovarna drož v lastni hiši Rečna ulica štev. 5 in Kladezna ulica štev. 17. V. Plachota civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav, občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne. Mazilo za lase napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica. Gregor Jenko čevljarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 43. se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš. Ljubljana, Rimska cesta št. 11 Podružnica : Marija Terezija cesta štev. 14, gostilna pri „Novem svetu“. Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj e va »je koles. IVAN MOHORIČ, krojač 213 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in naj-rovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. IVAN TFIFR LJUBLJANA : : : I V AiN tl Ej LetiIX, Hilšerjeva unča št. 5 kolarski mojster. 211 Izdelovatelj vsakovrstnih vozov in v to stroko spadajočih del, — Solidno — hitro — cene nizke. Trgovina s steklom M.TllŠek, Ljubljana Stari trg štev. 28. priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela. Najsolidnejša in točna postrežba. Ivan Slana, krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 52. se priporoča slav. občinstvu v izvršitev vsakojakih kro-.•. jaških del. .*. .'. Cene zmerne. Postrežba solidna.