GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Vhe amly ifi the United States* §= m mm Issued every day accept mMtfi —s asd Legal Holiday*, s— 50.000 Readers, s« TEUTON PZ8A&NE: 4687 COKTLANDT. Entered aa SeoondClass Matter, September 21,1903; al tha Poat Office at Haw York, H. Y., nadar Um Act of Congress of March 3,187t. TELEFON PISARNE 14687 OORTLANDT, NO. 171. — fiTEV. 171. NEW YORK, SATURDAY, JULY 22, 1916. — SOBOTA, 22. JULIJA, 1916. VOLUME XXXV.«-- XJSTNIg XXIV, Majhni angl. uspehi; nemški protinapadi. ANGLEŽI SO DOSEGLI TRETJO NEMŠKO BOJNO ČETO. — NEMŠKE ČETE SE ANGLEŠKIM NADVSE HRABRO ZOPERSTAVLJAJO IN ZAVZEMAJO NAZAJ ODVZETE POZICLJE. — V ENEM SAMEM NA PADU JE, GLASOM NEMŠKEGA POROČILA, PAD LO 2,000 ANGLEŠKIH VOJAKOV. — NEMCI SO POTEGNILI SVOJE ČETE IZPRED VERDUNA. — VELIKANSKE IZGUBE. Nemčija in Italija. Napetost med Nemčijo in Italijo neprestano narašča. — Najbrže bo prišlo do napovedi vojne. London, Anglija, lil. julija. — Angleži napredujejo na svoji fronti, ki se vleče od Pozieresa do Delville gozda. Osvojili so Foureaux in nek gozd, ki leži med Lomai-evalom in Martipuniehem, toda Nemci so pozneje vprizo-rili hud protinapad, v katerem so vzeli Angležem na "a j polovico onih zakopov. S tem, da so angleške čete prišle do Foureaux gozda, so dosegle nemško tretjo bojno črto, kar je zelo velikega strategienega pomena, iz česar se da tolmačiti, zakaj so Angleži že toliko žrtvovali in se toliko trudili, da bi održali pozicije pri Longuevalu in Delville gozdu. Popoldansko angleško uradno poročilo se trlasi: — Boji se nadaljujejo, zlasti budi so na fronti Del-ville-Bazentin-Longupval, kjer smo Nemce pognali iz nekaterih zakopov; napredovali smo tudi nekoliko proti gozdu Foureaux. Tekom noči je vprizoril sovražnik protinapad, toda imel ni večjega uspeha, da je nas prepodil le z nekaterih postojank. Na južnem delu smo vse zavzete pozicije obdržali. Na vseh drugih delih fronte je položaj neizpremenjen.— , Angleško uradno poročilo izdano danes ponoči, se glasi: — Bilo je le nekaj lokalnih bojev, ki pa niso imeli nikakega pomena oziroma posledic. Poleg tega se je pa vršilo več zračnih bojev, k iter h se je vdeležilo enajst nemških zrakoplovov, izmed katerih so jih izgubili pet; mi smo izgubili en stroj. Tem potom se naj tudi naznani, da se je dognalo, da so Nemci dne 18. julija v svojih protinapadih porabi1 i najmanj trinajst bataljonov iz raznih divizij, iz česar se da sklepati, da so vsi nemški polki nepopolni. Izgube Nemcev so ogromne. Berlin, Nemčija, 21. julija. — Nemško uradno poročilo se glasi: — Angleži so v sredo vprizorili napad na okraj Fro-melees, toda se jim ni posrečil. Naše hrabre bavarske te, ki so se borile proti sovražniku v tem napadu, so po končanem boju naštele, da je padlo pred njihovimi zako-pi nad 2,000 Angležev, poleg tega so pa vjele še 481 mož iii zaplenili veliko množino vojnega materijala, med drugim tudi šestnajst strojnih pušk. Včeraj se je pričakovalo, da bo sovražnik na obeh straneh Somme vprizarjal napade, toda to se ni zgodilo. Po daljšem pripravljanju so angleške čete uprizorile napad na fronti med Pozieresom in Verdmadovliler-soni. V bo j so poslali nad 200,000 mož. Rezultat sovražnega napada je bil, da je sovražnik potisnil naše čete nazaj v zakope, ki se nahajajo nekako 800 metrov za prvotnimi, toda pozneje smo vprizorili hud protinapad in jim še ta malenkostni uspeh zmanjšali, kpi-ti zavzeli smo velik del izgubljenih postojank. Na ostalih delih fronte se je sicer vršilo več bojev, toda izprememb v položaju ni. Tekom te zavezniške ofenzive smo vjeli 1.200 mo? med njimi sedemnajst častnikov. Paril, Francija, 21. julija. — Francoski vo^ii urad je izdal sledeče poročilo: — V južnem delu Somme je sovražnik vprizoril hud protinapad na naše na novo zavzete pozicije pri Soye-eourtu. Sovražni bataljon, ki je ta napad izvršil, smo presenetili s strašnim ognjem iz strojnih pušk. Nemci so se morali v neredu vrniti na svoje postojanke; izgube co imeli velikanske. V okraju Chaulnes je poskušal nek močan sovražni oddelek prodreti našo črto pri Maucourtu, toda smo ga zavrnili z bajoneti. Na verdunski fronti so se vršili hudi boji, toda položaj je neizpremenjen. Pari«, Francija, 21. julija. — Danes popoldne je do-sio sem iz Somme doline poročilo, da so Nemei premestili veliko množino svojih čet iz verdunskega bojišča v dolino Somme, iz česar se da sklepati, da so doživeli Nem ci pri Verdimu velik polom. Današnje časopisje na dolgo in široko tozadevno razpravlja ter hvali francosko vojaštvo, češ, da zaslu-1 ga verdunskih branilcev, da so se mogli zavezniki pripraviti in zdaj pričeti proti Nemcem s tako ofenzivo. Rim, Italija. 21. julija. — Da nes je bila izdana tukaj ministr-ska odredba, ki določa, da naj se z nemškimi podložniki v Italiji ravno tako postopa kot z avstrijskimi. Iz tega sledi, da bo italijanska vlada zaplenila vse premoženje, ki ga imajo Nemci v Italiji. To premoženje je znašalo pred vojno kakih $250.000,000. Zdaj ga cenijo na $150,000,000. V tem času se nahaja v Italiji primeroma malo Nemcev. Italjani jih bodo poslali bodisi v koncentracijske tabore, bodisi preko Švice v Nemčijo. Ita ljani so že dolgo časa zelo ogorčeni na Nemčijo in zahtevajo od svoje vlade, da naj ji napove vojno. — Ko se je vršilo mesca februarja v Parizu veliko vojno posvetovanje zaveznikov, so zahtevali delegati od italjanskih diplomatov po jasnilo, zakaj Italija ne napove Nemčiji vojne. Italjanski diplomati niso mogli odprovoriti na to vprašanje. 29. februarja so zaplenile ita-ljanske oblasti 34 nemških ladij. Nemčija ni vložila proti temu ni-kakego protesta. Ko so Portugalci zaplenili nekaj nemških ladij, je Nemčija takoj napovedala Portugalski vojno. Ako pride do vojne, bodo poslali Italjani nekaj svojih čet na zapad-no bejišče. Zadeva "Petrolite". Washington, D. C., 21. julija. — Aameriški poslanik na Dunaju Mr. Penfield je sporočil državnemu departments da želi avstro-ogrska vlada, da ji da vlada Združenih držav glede napada na parnik "Petrolite", kaj več podrobnosti. Mr. Penfield nič ne omenja kaj namerava Avstrija storiti. Državni uradniki niso hoteli tozadevno dati nobenih izjav. Vlada Združenih držav bo najbrže v kratkem času vstregla vladi Avstro-Ogrske. Nekatera mnenja so, da vstraja Avstrija na tem, da je poveljnik avstrijskega podmorskega čolna po pomoti oddal par strelov na "Petrolite", nakar je kapitan o-menjenega parnika prostovoljno dal nekaj potrebščin. Kapitan parnika je pa prisegel, da ga je avstrijski submarin prisilil, da mu je izročil blago. Zavezniški podmorski čoln potopljen v Jadranskem morju. Berlin, Nemčija, 21. julija. — (Brezžično preko Sayville). — Naznanja se, da je nek avstrijski tor-pedni rušilec dne 15. julija v severnem delu Jadranskega morja potopil dva zavezniška podmorska čolna, eden je bil italjanski. Wilson in Poljska. Predsednik je v privatnih brzojavkah pozval evropske vladarje, da se ozirajo na Poljsko. Washington, D. C., 21. julija. — Danes je predsednik Wilson poslal evropskim vladarjem privatne brzojavke, v katerih jih prosi, da bi delovali na to, da bi mogle Združene države poslati hrano v Poljsko, kajti ljudstvo strada. Tozadevno je državni department poskušal že večkrat doseči kak tozadevni uspeh, toda vsi poskusi so bili zastonj. Znano je, da je ruski ministrski predsednik pred par dnevi izjavil napram ameriškemu poslaniku, da ne bo ruska vlada imela nič zoper pošiljanje hrang na Poljsko. Napram poljski delegaciji, ki je bila nedavno v Beli hiši, se je predsednik Wilson izrazil, da je Anglija, kakor tudi druge zavezniške države, pripravljena pustiti skozi hrano, ako bo Nemčija garantirala, da ne bo dotične hrane rabila za vojaške svrhe. Predsednik se je obrnil na sledeče vladarje: angleškega kralja, francoskega predsednika, nemške ga cesarja, ruskega carja in avstrijskega cesarja. I Veliki uspehi ruskih čet Nemški podmorski čoln ne bo še tako kmaJo odplul. — Zavezniške bojne L*dje v bližini. Mehiške zadeve. Vse zadeve se bo gotovo čisto mirno rešilo. — Carranza ne bo več predsednik, Obregon bo kandidat. DENAR SE LAHKO ODPO&LJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoStevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične posiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošiljat ve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče- dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da noiiljatev traje tudi dalj časa in to, ako m napravijo napake pri brezžičnem brzojavn $ denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor feli poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: pofljt naj m po brafifi&fta brzojavu. Washington, D. C., 21. julija. — Kako se bo rešilo vse mehiške za-pletljaje zdaj še .ni gotovo. Kot znano, je Carranzova vlada svoječasno v posebni noti predlagala, da bi se katerokolim potom orišlo do sporazumljenja in se tako odstranilo nevarnost preteče vojne. Predsednik Wilson je odgovoril, da je s predlogom zadovoljen, toda dotieni odgovor je dal Carranza šele te dni v javnost, vsled česar se da sklepati, da ima Carranza pri tem še kake pomisleke. Državni uradniki niso hoteli včeraj nič razpravljati glede mehiških afer; omeniti niso niti hoteli, ako je že Carranza odgovori na zadnjo noto Združenih držav, niti kdaj jo pričakujejo. Včeraj dopoldne sta se poslujoči državni tajnik in mehiški poslanik Arredondo daljčasa posvetovala, nakar je šel Mr. Polk b kabinetni seji, ki se vrši vsak petek, pri kateri je najbrže predložil vse kar se tiče Mehike. Tekom zadnjih dni je bilo večkrat slišati kake opombe od strani državnih uradnikov, da se Carranza ne požuri, da bi se te neprijetne stvari že enkrat rešilo. Iz zanesljivih virov so došla sem poročila, da Carranza ne bo kandidiral več za predsednika mehiške republike, temveč Obregon, sedanji vojni minister. — Carranza bo Obregona podpiral. V zbornici se je včeraj dajčasa razpravljalo o mehiškem položaju in sprejelo se je resolucijo, v kateri se zahteva od predsednika, da pojasni zakaj drži milico na meji. Zadnji čas je došlo z meje več poročil, nad katerih vsebino se mora vsak zgražati. Poročajo, da je veliko vojakov^obolelo, vsled hude vročine, za katere se pa ne skrbi kot bi se moralo. Dalje pravijo, da morajo vojaki na tleh ležati! med tem ko se častniki spočijejo na udobnih posteljah. Baltimore, Md., 21. julija. — Ker še zdaj niso končana pogajanja med Eastern Fordwarding Co., in med neko ameriško banko glede velike svote denarja, katerega bi se poslalo z 4' Deutschland " v Nemčijo, podmorski čoln ne bo tako kmalo odplul kot se je začetkoma mislilo. — Pavel G. L. Hilken, predsednik omenjene korporacije se še zdaj ni vrnil sem. Kapitan Koenig je danes zopet zamenjal svojo niformo za civilno obleko in napravil daljši izlet v o-kolico. Iz zanesljivega vira se je dozna-lo, da je oddaljen drugi nemški podmorski čoln "Bremen" le par milj od obrežja ter da bo v najkrajšem času dospel v eno izmed ameriških pristanišč. Nekateri pravijo, da bo priplul v New York. Vrjetna je tudi trditev, da bo Nemčija poslala v šest Novi spopadi v Voliniji. AVSTRIJCI SO POGNALI SOVRAŽNIKA IZ GOROVJA PRISLOP. — RUSI SO SI PRIBORILI PREHOD PREKO REKE LIPE IN VJELI 3,000 VOJAKOV, -h V BUKOVINI SO SE MORALE RUSKE ČETE NEKOLIKO UMAKNITI. — OB REKI DVINI SE VRŠE VROČI ARTILERIJSKI SPOPADI. - RUSI SI NA VSE NAČINE PRIZADEVAJO, DA BI PRODRLI HINDENBURGOVO FRONTO. i t. Belgijski duhovnik zaprt v Nemčiji Amsterdam, Nizozemska, 21. julija. — Nemške vojaške oblasti v Belgiji so obsodile nekega belgijskega duhovnika, ki je obdolien, da je bil v zvezi s skrivnostnim listom "La Libre Belgique", ki že skoro tekom cele vojne izhaja, ne da bi mu nemške oblasti mogle priti na sled. Duhovnik bo zaprt dvanajst let v Nemčiji. Tako poroča dopisnik "Tyd Du-barV\ Petrograd, Rusija, 21. julija..— Iz zadnjih poročil je razvidno, da so stopili Rusi ob celi fronti med Rigo in Bukovino v ofenzivo ter da so začeli na vsej Črti prodirati. Nekaterim ruskim četam se je posrečilo prodreti fronto generala Hindenburga med Dvinskom in Smorgonom. Nemške in avstrijske čete, ki so se nahajale zapad-no od Baranovičev, se v divjem begu umikajo, uu v .. . Armada generala Linsingena, ki se nahaja v Volini- ameriških pristanišč svoje pod-' ji? je doživela zadnje dni več težkih porazov. Kljub temu, morske čolne. | da so reke precej narasle in da neprestano dežuje, Rusi Zavezniki nimajo ob amer. obali prav dobro napredujejo južno od reke Dnjestra iu v Bu-toliko svojih bojnih ladij, da bi za- kovini To! milje * ••petrograd, Rusija, 21. julija. - Zadnje oficielno po-, land" je zasidran italjanski par- rocil° ruskega generalnega štaba se glasi: nik "Abalion", v neposredni bli- — Ob reki Dvini se vrše vroči artilerijski spopadi, žini pa ruski parnik "Naemi". Ob sovodju reke Styr in Lipe smo pregnali sovražrika iz Moštvo nemškepa podmorskega njegovih postojank in ga zapodili proti jugu. čolna je dobilo danes daljši do-| y okolici Berestecka smo vieli 30 nemških častnikov pust. . 1 v Kapitani raznih arnikov ki " ' m°Z' hajajo^apri7tanišeeaso^zTaVillPdal ^neral Saharov si je z velikimi težavami priboril je nedaleč od Virginia Capes pet prenod preko reke Lipe ter vjel nad tisoč sovražnikov in ali šest zavezniških bojnih ladij, zaplenil štiri topove. Na severnem bregu reke T_ipe se ju ki imajo namen " Deutchland"i Vliela vroča bitka. vjeti ali potopiti. — Ako se jim bo Na tej fronti smo vieli 75 častnikov ter skoraj tri- to posrečilo, je seveda drugi vpra- tiso£ mož šanje. t% ± ' j t, • • __Petrograd, Rusija, 21. julija. — Vrhovno poveljstvo ruske armade naznanja: Eusiia in turški bolniški parniki. — Ob reki Dvini je prišlo do vročih artilerijskih spo- London, Anglija, 21. julija. — padov. Več prehodov preko reke Styr je v naših rokah. Neko Reuterjevo poročilo s Petro-1 Ob celi fronti, ki sega od Rige do Bukovine, prav do-,da je Rusi-»a P°tom bro napredujemo/Južno od Kiinpolunga v Bukovci se je španskega vladnega zastopnika v i , -,, , . „ , . . ,x „ n . , _ ,J . Petrogradu naznanila Turčiji da ^^ VT°™ bltka' kl Se ZdaJ 111 koilcaua- A1*0 bomo V tej se ne bo nič več ozirala na turške zmagovalci, ne more nobena stvar ovirati prehoda, bolniške parnike kot to določa preko Karpatov. medrodno pravo, temveč se bo po-' Nemci so dobili zadnji čas nekaj ojačenj, pa kljub stopalo žnjimi kot z drugimi par-itemu ne morejo ničesar opraviti. -----— | Pri reki Lipi smo zaplenili tri topove, 40 strojnih Pozor pošiljatelji denarja! rSrovroS'g?anaatbojev granat'660 zabojrv --> | Berlin, Nemčija, 21. julija. — Na vzhodnem bojišču Vded negotovega dostavljanja si Rusi na vse mogoče načine prizadevajo, da bi nrodrli afa5 , . _ , , , „ vsako denarno počiljatov toliko -Kazen malih spopadov ob bmorgonu vlada ol» fronti $asa> da se izplača na določeni na- bavarskega princa Leopolda mir. dov. Zstotako nam jamčijo xanes-j V Voliniji se je vnela pri Werbenu vroča bi -ka. Ijive ameriške banke, s katerimi V vzhodnem delu Galicije in v severni Bukcvini ie v ^ j? položaj neizpremenjen. radi popolno sigurnosti pri poii- r - j t^ • ± „ ... , , .. . ------------p»* ptm juzno od Dnjestra so odbili Avstrijci vse ruske ua- pade in so stopili na več mestih v ofenzivo Berlin, Nemčija, 21. julija. — Današnje ofic.elno po-16.80 ročilo velikega nemškega generalnega štaba se glasi: l&eo — Južno od Rige so odbile čete generala Hindenbur-21.00 ga vse sovražniške napade. Sovražno prodiranje smo žč 2&80 Prej vstavili, predno je doseglo kaj uspehov. 25.20 Pri Sventenu se je posrečilo malemu ruskemu od-28.00 delku prekoračiti reko Dvino, ter zasesti nekaj pozicij na 35^00 zapadnem bregu. Dunaj, Avstrija, 21. julija. — Iz avstrjiskega glavnega stana poročajo: — V Bukovini so pognale naše čete sovražnika z vi-84XK> šine Cahuli. Sovražnik je bil prisiljen umakniti se z vi-98.00 sin, ki se nahajajo severno od Prislop pogorja. 22« Vse napade, katere je vprizoril sovražnik zapadro Ijanju denarja. Cene K 5.. 10.. 15.. 20.. 25.. 30.. 35.. 40.. 45.. 50.. 55.. 60.. 65.. 70.. 75.. 80.. 85.. 90.. too.. 110.. .90 1.60 2.30 3.00 3.70 4.40 5.10 5.80 6.50 7.20 7.85 8.55 9.25 9.95 10.65 11.35 12.05 12.75 14.00 15.40 42.00 49.00 56.00 63.00 Ker se zdaj cone denarju skoraj V Voliniji so začeli Rusi obstreljevati naše poziciie Prit ^rbeT Vsa poročila, da so zavzeli Rusi nekaj kar-bomo tudi nakazovali po njih ~ Patskl11 prelazov in da se nahajajo ruski kozaki že na Včasih m bo zgodilo, da doM na- odrskih tleli, so neresnična. slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj London, Anglija, 21. julija. — Iz zanesljivega vira manj. Ust dospe na sapad pona- se je doznalo, da so poslali Avstrijci veliko množir.o SVO- l^MŠSk^^ ^L^ jih čet z italjanske fronte v Bukovino, oziroma v Galicijo, pri nas cene morda U Vsled nePrestanega deževja so na ruskem bojišču • ceste tako razorane, da je po njih skoraj vsak transport »AITO, J nemogoč. Drugo rusko ofenzivno prodiranje, na katere-r. Y. ga so se Rusi tri tedne pripravljali, se jej zopet začelo, i CIAS MWDA" T8loT«iW-D*Uy.) •a Hovmo FUBUsHixa oa U MrpondoL) VIAHK BAKSEB, LOOII BUM HOIK. vem al l lutoHi at tt» corporation tal add mm at ifcnTii odkara: m OorttaM it Street, Bocooik of Mtt> fetttu, H«v York atr, n. T. g* celo let« » reU* Uet m Ameriko te flmflit • pol leta _ im kar* MOTfinMM.tM « n mmlo Mt mm Meto New Tort- 4.00 m pol lete ■viuiw m motto Sow Tort- 2.00 m mrmieto t-90 m m ■ pot lete 1» m ■ „ Četrt lete____1.70 -ttLJLfi NABODA" lsbaj* nedelj In praznikov. H L AS NARODA" ("Teko* of ttt PeepUT) day ercept Sunday! Holiday*. mrly IILOIl rn podpiM In uefbnooH m prUbCsMa ta) m bU*oToil poBtJttti fl Mcoer Order. knjt ntroEnlkof pro-da. m um cadi pnjhj« M-«fltf«it1 da tiltraja ftoj-dctDO noolomlka._ tn poAHJetram earedltete "QLA8 NABODA" m Oeetteadt Bfc, NewTortcqtr Telefon 468T Oortlandt. 5,000 žrtev. " Neues Wiener Tagblatt" pis«: V prvih 14 mescih vojne je bilo v Avstro-Ojrrski zaradi veleizdajc in drugih političnih prestopkov o-be&enih oziroma ustreljenih 4373 «s« b in nicer: na 1'eikem 720 oseb; na Moravskem 346; v Bosni in Hercegovini 900; v Galiciji 486; v Bukovim 3*20; na Hrvaškem in v Slavoniji 513; v slovenskih kronovinah 469. Vse te žrtve so bile rodom Slo vani. Italijanov je bilo usmrčenih v Trstu 200, v Istri 90, na Južnem Tirolskem 330. Med temi žrtvami ni bilo niti en«'jra Nemca ali Ogra. Tako se glasi suhoparno poroči-lo dunajskega lista. To pbročilo smo priobčili v nadi, da se bodo zanimali zanj oni naši rojaki, ki se ne menijo več za po ročila z bojišč. Avstrija je naložila svojim državljanom dvoje težkih nalog: Za vojaščino sposobni so morali iti na bojišče, za vojaščino nesposobni so morali ostati doma in se morajo strinjali z vsemi pravičnimi in nepravičnimi odredbami vlade. Beseda veleizdajalee je dobila zdaj v vojni obširnejši pomen. Veleizdajalee ni le oni, ki pripomore z izdajstvom sovražniku k zmagi, pač pa vsak državljan, kateri javno pokaže, da je nezadovoljen z vladnimi odredbami. Nikdo ne(sme vpraševati in razsojati, če so odredbe pravične ali krivične, ampak vsak se jim mora brezpogojno pokoriti. Če tega ne stori, je veleizdajalee in kot takega ga zadene smrt na ve&alih. Najbolj značilno jc vsekakor to. da so bili v^treljeni in obešeni samo Slovani ter da ni bilo med njimi niti enega Nemca ali Madžare. Kako naj si to tolmačimo T Vzrok je čisto enostaven. Slovani v Avstriji niso bili nikoli prav zadovoljni s svojo via do ,ker jih je pri vsaki priliki zapostavljala in jim ni dajala onih ugodnosti kot Nemcem in Madžarom. O enakopravnosti narodov, pre-bivajočih v Avstriji, ni bilo pred vojno niti govora, zdaj za časa vojne pa še toliko manj. Največja teža vojne teži v Avstriji na Slovanih. Madžari in Nemci že vsaj vedo zakaj se bore. Ako bosta zmagali Avstrija in Nemčija, in čc bosta imeli od te zmage kaj dobička, je mevno. da ga bodo v precejšnji meri deležni tudi Madžari in Nemci. In kaj bodo dobili Slovani? Ničesar. S tem. da so se borili in prelivali svojo kri za Avstrijo in cesarja in da so veliko pripomogli k zmagi, so izpolnili svojo dolžnost Za to ne bodo dobili nikuke nagrade. Njihova usoda je izpolnjevati dolžnosti is živeti fcre* pr*vfo Ponavadi trpe tiho in se vdaja jo v svojo usodo. Nit čudnega pa ni, če se najdejo med njimi možje, kateri ne morejo vež skrivati v srcih svojih mi sli, ampak odločno zahtevajo od vlade, da naj da Slovanom delež, ki jim gre po božjih in človeških postavah. S tem da govore pravico in zahtevajo nekaj pravičnega se pre-greše proti državnim zakonom in postanejo veleizdajalci. So pa ae druge vrste "veleizda* jalci". To so ljudje, ki spoštujejo veli ko zapoved "Ne ubijaj", ki ve do, da nimajo narodi od vojne dobička, ki v takozvanem "sovražniku' ne vidijo sovražnika, pač pa človeka. Svojo trditev, da je ubijanje greh, morajo plačati s smrtjo na vešalih. V prvih štirinajstih mescih je bilo torej v Avstriji obešenih oziroma ustreljenih pet tisoč ljudi. — Doa S-v<>r..vi Zilmvila. < »meni««' ime Severu ter m* s tem obvarujte nadomestitev. Al*., ne iu. rete dobiti iieverove Pripravke v vaSi okolici, nurc čijie jih od nas. Naslovilo W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. I Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po............... 70c gallon črno vino po................ 60c ,t I) rožnik 4 gallon e zs ............................£11.00 Brinjevec 12 stcklenic za................................|tl2!fX) 4 gallone (sodček) za.. Za obilno naročbo se priporoči $16 fK) Marija Grill, 5308 St. Gair Ave., N. E„ Cleveland, Ohio Novice. _ druffo kuhinjsko orodje in posodo nam skrbe Ribničani; tako izdelajo vsako leto n. pr. 1500 valjarjev. 550 kladev, 7500 ribežnov, 5500 solnic in posod za sladkor, 12,000 cedilnikov itd. Na gospodarska orodja in posodo seveda ne pozabijo in^ napravijo vsako leto do 3000 kadi, 5000 banj, veliko plugov, največ pa grabelj. Grablje izdelujejo v Laporjah, Zgoneem in Gorici vasi pri Ribni-C1- — Ker je človeku muha nepriljubljen gost, so si izmislili Rib- danje in prenašanje" že pečenega nič?ni tudi orožje zoI>cr nJ° ~ kruha. Ravna ploskev je štiri- ™uhov'ni5£et katerih prodajo vsa- ko poletje do 2000. Našteli smo dokaj stvari, ----------------, pre- Ostale vrste so več ali manj po- eej pa smo jih še izpustili, ker ni-dobne tem. — Lopat, loparjev in ti sam Ribničan bi vam ne mogel vevnie se naredi v kočevskih va- našteti vseh izde^ov svojega les-seh veliko. Ker so obrtniki raz- ne£a obrta. Da mu ta obrt precej treseni po različnih vaseh, ni mo- nese< se razume. Natančne svote goče podati natančnega števila iz- seveda ni mogoče povedati, ven-delkov; zadostuje naj, ako ome- dar ni pretirano, ako se ceni vred-nimo, da se naredi samo lopat za n°st vseh izdelkov, vštevši sita, žito, kakršnih smo omenili pod rpšeta in rete, na okroglo en mi-b), nad štiri tisoč vsako leto. Pa Vi00 kron. Pač lepi denarci, ki bi tudi druge vrste ne zaostajajo la^ pa še izdatno pomnožili, ako bi to. Prodajo to robo deloma doma, se tlovedlo ljudstvo vsaj deloma Se vef |>a je azps&jejo gs grp^n do g^ems tsitfukfi ifl bi §s u&ej- Ežž^č^žiikic.-i:-- li,. . .Mafli.... Zaplenjena pošta. Berlin, Nemčija, 20. julija. — (Brezžično preko Savville). — Neko poročilo ia Amsterdama naznanja, da so angleške blokadne o-blasti zaplenile vso pošto s parnika nizozemsko-ameriške črte "Nor-dam-a", ki je bil na potu iz New Yorka v Rotterdam. Paraliza. Tekom včerajšnjega dne se je pojavilo 119 novih slučajev otroške paralize, 31 je bilo pa smrtnih slučajev. Masarykova hči je še živa. Washington, D. C., 20. julija. — Državni department je dobil iz Dpnaja poročilo, da je Masarykova hči še živa in zdrava, toda ae nahaja še v ječi, ker je obtožena, d aje svojemu očetu pomagala, da je ušel iz Avstrije. Masaryk, ki je eden največjih čeških politikov in učenjakov, se nahaja zdaj v Franciji, kjer dela za češko stvar. Tozadevno se je že večkrat poročalo. Rusija bo organizirala delavstvo. Petrograd, Rusija, 20. julija. — Ruska vlada je odredila, da se mora organizirati vse možke od 19 do 43 leta, ki še niso v vojni, da bodo v slučaju potrebe pripravljeni graditi utrdbe za prodirajo-čo armado. Lakota v okraju Smime. HRtiline, Grška. 20. julija. — Sem je prišlo več beguncev iz Male Azije, ki poročajoJ da vlada v celem okraju Smirne velika beda: ljudstvo baje lakote umira. Bnsi so vničili Zeppelin. London, Anglija, 20. julija. — Ruska protizračna baterija je izstrelila z zraka nek nemški Zeppelin, ki je že dalj časa vprizarjal zračne napade na Sigo, _^ Rusko-japonska zaveza. Tokio, Japonska. 20. julija.. — Vso japonsko časopisje piše, da sta postali Rusija in Japonska vladarici Vzhoda, ko sta sklenili Zavezo. — Ministrski 7>mlscdnik Okrnim je rekel, da bo ta Zaveza garantirala trajen svetoven mir. VABILO na PLESNO VESELICO, ki jo priredi dr. sv. Alojzija št. 13 J. S. K. J. v Baggnlev, Pa., v soboto dne 29. julija v prostorih br. Antona Mauser na Hostetter, Pa. Začctok o!> 7. uri zvečer. Vstop- Ameriški poslanik v Angliii bo pri-, nina za im,*ke *L00' dame šel v Združene države. vstopnine proste; pivo prosto. T j , ... • Tenipotomi vabimo vse rojake in .London, Anglija, 21. 111 na. — , -■ - . , , TT , "vit Tf. „ . . rojakinje ter brate Hrvate m vsa ^ alter limes Page, ameriški po- sosedllja dni5tva, da se naše ve.se- slanik v Angliji, bo prisel ,,ricet-|yKe p(>i„številno vdeieže, kajti tudi naše društvo bo vedno vsem v pomoč. države. kom avgusta v Združene kjer bo ost;il en mesec. Poslanik že ni bil tri leta v domovini. Sporočiti ima več važnih zadev državnemu department!! v Wash-ingtomi. POTREBUJEMO 200 mož za rezanje kemičnega lesa. $1.50 od klaftre. Ravnina in lep gozd. Potrebujemo takoj 6 ali 8 boardingbossov. Ward & Guncheon, Norwich, McKean Co., Pa. (11-22—7) Kje je JOHN JEREB? .Slišal sem, da se nahaja na farmi blizo Clevelanda. Ker pa ne vem za njegov naslov, zato prosim cenjene rojake, če kdo »ve, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. Anton Erzložnik. Box 110, Turtle Creek, Pa. (20-22—7) Članom tega društva se pa naznanja, da je bilo sklonjeno pri zadnji seji, da bo moral vsak član prispevati $1.00, če se veselico vdeleži ali ne; to velja tudi za oddaljene člane. Blagajna je skoro prazna in v slučaju bolezni imamo vsi enake pravice, zato tudi ob priliki, ko se gre za pomoč blagajni, ne more biti nobene izjeme. Za dobro in sveže pivo ter fini prigrizek bo dobro preskrbljeno. Godbo bo preskrbel naš sob rat Anton Mauser, igral bo same lepe komade, tako, da se bo vsak lahko zasukal. Torej na svidenje 20. julija! Ivan Arh, tajnik. (20-22—7) Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik t Zfir. državah. MODERNO UREJENA TISKAMA KLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • m m- • UNIJSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SL0VEM6 PUBLISH!« 61, 82 Cortlandt St., New York, H. Y. GLAS NARODA, 22. JUL. 1916. Sorodniki. K. flojanov. je Na vasi je bil polom. Marko \ec in Podravnikar sta se zopet. — Kdaj si ti meni dajal jesti — je vpil Podravnikar nad Mar koveem. — Vraua lačna, niti sam nimaš, da bi se pošteno na jedel, in da bi tvoji otroei ne be račili po hišah kruha! — Ali nisi precej tiho! — se je zadri Markovec. — čakaj — č me obesijo, jaz ti dam po čeljustih. da me boš pomnil! — Ljudje, pomagajte! -kričala Markovčeva, ki je zastavljala razjarjenemu možu pot. — Lase je imela razpletene, da so ji padali po ramah in ji dajali podobo besne furije. — Proč.... jaz mu že dam., bode čutil! — je sikal Podravni. ksr. — Možje, pomagajte! — .Jaz bi že, — Je trdil Lesni kar, — pa ne maram brskati po taki žarjaviei. — Prav imaš. Lesni kar, — je pritrjeval Rebnikar; — drugega ne bi imel, kakor sitnosti, morda bi Še katero skupil, in pota bi bi la k sodniji. Mali Kapunček, ki je bil sa ruee in Markovčev boter, pa je gledal viharni prizor izza vežnih vrat, pa tako previdno, da je bil ves zavarovan, le svoj suhi obrazek je semintja malce na piano pomolil, pa ga zopet hitro umaknil. — .laz bi mil že dal; kaj bo govoril to skopuh Podravnikar. ki j» same lakomnosti suh kakor — strašilo! Tako je bobnal Kapunček sam zase v svoji trdnjavi, a pazil je, da ga ni nihče slišal, sieer bi se bil utegnil kar nehote zamotati v štreno. Markovec pa je pahnil svojo ženo vstran, ter hitel k Bregar jevemu plotu, kjer je penečih ust rotee da zaveže Podravnikar-ju pregrešni jezik, pulil iz zemlje kol. — Le izpuli ga. š.* počakam te! je jezikal Podravnikar, Njegova ljubezniva gi je tešila z vsem na svetu, da m.j ga pusti v miru, sicer ga res ubije oni divjak. — Matija, lepo te prosim, nikar! Kaj hočem z otroki, če te /apro! Markovee pa Je bil gluh za iiiiIh prošnje ter je pulil dalje kol iz Bregarjewga plotu.'.. Medtem pa sta se udarili ženski. — Ti si v se pa kriva! — je zavpita Markovčeva na Podra vni-karjevo; — ti si ga naščuvala, da naj pokaže našemu, kar mu pr^! Kdo pa je ščuval? — je o-blsstno vprašala Podravnikar- jpva. — Ti' Pa hvaležna bodi, da ga imaš: saj si dosti moledovala o-koli njega, da te je vzel. Drugi te nihče ni uiaral. Podravnikarjevi je za\rela kri. Kar v obraz bi se bila Markov cevi spustila^ da je ni potegnila stara soseda nazaj. Zato pa je odpri* zaklad svojih skrivnosti, ter pričela nasprotnici izpraše-\ati vest. — Nobena ni bolj hodila za njim, kakor ti. Kamor se je ga-r.jl, ste ga vsi lovili, t! in tvoj brat, da si ga dobila — pijanca, ki je zate dober, ker fr.araa nisi boljša... — čakajte, zdaj-le! ... Markovee je izvrval kol, ga dvignil kvišku in jo ubral proti Podravnikarji in njegovi boljši polovici... Takrat so pa priskočil možje, mu izvili kol iz rok, ter ga mirili. Pod ravni karja pa so drugi odpeljali v njegovo hišo. Med potjo so ga tolažili s tem, da so silno zabavljali na Markovca. Tudi Kapunček se je ojunačil ter se vrinil med druge možakar je, ki so se gnetli okoli Markovca, ter se rotil, da bod*.' on, Markovčev boter, dal P«»dravnikar-ju duhati, da bo dosti imel... Tudi Markovca so spravili domov. Potlej pa so se med seboj posmehoval i in govorili, češ: — Sorodniki — pa i»i se najrajši pobili... No, vemo zakaj. • Gluhi Matej se je gori za vasjo, v beli hišici, ki je bila njegova dedščina po stariŠih, pripravljal za belo smrt. V svoji samoti ni imel drugega prijatelja, kakor srebrne krone, sa katere bi se iil dal, skop kakor je bil, gotovo kriiati. Gluh je bil kakor mrtva stena. Ako mu je kdo hotel kako no- vico povedati, se je moral skloniti k njegovemu prceej velikemu ušesu ter precej glasno, besedo za besedo, govoriti naravnost v Matejevo uho. Takrat pa je Ma tej vzel pipo iz ust, ter z odprtimi ust poslušal pripovedovalca. Kadar je bila povest končana, je vtaknil pipo zopet v usta in nategnil gostozarasle obrvi tako, da se je izza njih posvetilo dvoje zelenkastih oči. Matej je stotake, ki jih je dobil po stariših, vtaknil v hranilnico, in vrhutega skoparil na vseh straneh, da jim jj mogel še katerega pridejati. Njegovi sorodniki so slutili, da Matej ni brez krajcarja, zato to ga radi obiskavala in mu radi omenjali, da so ž njim v sorodstvu. Markovec in Podravnikar sta napela vse strune, kako bi ta ali oni pripravil strica, da Li se preselil v njegovo hišo. — Stric, — mu je svetoval nekoč Podravnikar, — saj se mora te vendar naveličati tako sami v t; puščavi. Nikogar nimate, ki bi \am kaj počedil in ?ašil, moški jc pa le neokreten pri takem delu. — To je pa res, — je prikima val Matej. — Na zimo bi bilo nolje, da pridete doli v vas. Moja žena mi vedno pravi, da bi vam tako lepo postreg"a. če bi le hoteli priti. — Meni bi se pa tudi dobro zdelo, da morem stricu na stare dni o-lajšati kako uro. — Preveč sem se tukaj nava dil. ne mogel bi biti v vasi. — Pojdite no. to je sedaj, ko ste zdravi. Kadar pa pride bolezen, pa človek milo gleoa, od katere strani bo kdo prišel, da mu popravi vzglavje, skuha in ga epere. Vidite, pri nas bi se bo-remalo poznalo, ako bi prišel še (n človek v družino. Imeli bi pa iudi vsega, česar bi se vam zlju-bilo. Markovec pa, ki je tudi Mateja častil z lepim imenom stric, ni bil iako neumen človek, da ne bi bil prodrl v skrivnosti Podravni-karjeve ljubezni. — Tukaj sem vam nekaj prinesel, da si malo usta popravite. — je rekel Markovee gluhemu stricu, ko ga je nekoč obiskal ter mu prinesel nekaj pomeranč. — Pa bi nas vendar kaj obiskali. — Bi že... bi že! — je godrnjal gluhi stric. — Jaz bi ne mogel kar tako živeti, da bi nikdar no pogledal med ljudi. Matej je držal pipo v roki ter poslušal rahločutnega Markovca. Čudno se mu je zdelo, kako je to. tla so ga začeli preganjati iz samote med ljudi. — Z žena sva bili v skrbi, da ste nemara zboleli, ker vas ni bilo nikjer videti. — Žena ti je zbolela * — je v-prasal Matej zategnjetio. — O. ne. Z ženo, pravim, sva se menila, da ste morda zboleli. — Tega pa ne; zdrav sem pa, zdrav, — je smehljaje trdil Matej. — Kadar bi česa potrebovali, — je dopovedal Markovee dalje, — bi nam pa sporočili, da vam postrežemo. Morebiti imate radi sadje; bom takoj Francka poslal gori, da ga vam prinese. Jabolka imamo tako lepa. da ."-Ioveka res kar mičejo. — Ali si jih dosti pridelal? — je vprašal Matej, ter v pri svoje-zelenkaste oči v Markovca. — Tako dobre letina že davno ni bilo. — Glejte no, — je godrnjal stari. — Zato pa pravim, da jih vam rad dam, če se jih vam le zljubi. Kamu rajši, kakor vam, ki sva si v sorodu. Te pomeranče smo pa danes kupili, in mimogrede sem jih vzel s seboj, da jih pokusite. Staremu Mateju se je dobro zdelo, da se ljudje sc brigajo zanj. Kar podajali so si vrata o-biskovalci. Ako morebiti ni bilo Markovca dalje časa, je hodil pa Podravnikar poizvedovat po Ftrijčevera zdravju. m Pritisnila je huda zima ter zmagala gluhega Mat^ia da je moral v posteljo. To je bilo takrat skrbi za dobrega strica, da bi ne umrl! Markovec in Podravnikar sta se kar kosala, kdo bo prej zdravnika pripeljal ali kakorkoli po-lajšal stricu bolezen. Sploh vsak 6i je prizadel, kolikor je le mogel. da bi ljudje videli, kako lepo skrbi za gluhega sorodnika, in da bi se ne opravljalo, češ, kako trdi in brezarčni so njegovi ljudje! H_ Stric Matej pa je vedno bolj« — Naj ima, zaleglo temu lako- slabel, in bela žena smrt, ki jo je čakal tako sam na božjem svetu, mu je slednjič zaprla oči k večnemu počitku. — Pogreb mora biti tak, kot se za strica spodobi, — je gospodarsko ukazoval Podre v nikar. Markovec pa je nevoljno hodil iz hiše v vežo; tudi on je tukaj ukazoval, tamkaj se jezil nad počasnim cerkvenikom. ki je cincal okoli mrtvaškega odra ter nerodno oblačil mrtvega Mateja. — Šest velikih cerkvcnih svečnikov še prinesi, Jurij, — je velel Markovec cerkveniku. — Takoj stopim ponje. Podravnikar je nevoljno poslušal, kako naroča Markovec kar brez njegove volje. — Meni se zdi, da bi bili zadosti štirje, — je nagaljivo pripomnil. Markovec je čutil, da mu sorodnik hoče kljubovati, zato je nalahko dejal: — Pa naj bode po tvojem! — Podravnikar ima povsod svoj nos; pa bi mu vendar-- — Ne bodi sitna! — je opomnil Markovee svojo ženo, ki ga je zbadala. zakaj pusti Podravni-karja tako svojeglavno gospodariti. — Bomo že še govorili, — se je tolažil Markovec. • Mateja so zagrebli, in njegovi ožji sorodniki so šli v županovo gostilno, da opravijo nepotrebno sedmino. — Dolgčas mi bode po stricu. Glejte no, z rajnim mojim očetom sta dve leti narazen šla na oni svet. Takrat so bili stric še tako močni, da bi jim Ml najmanj dvajset let življenja prisodil. Tako naenkrat jih je omagalo, pa kar nič več jim ni moglo dati moči, da bi se spravili zopet na noge. Nekako tako žalostiuko je za uvod pri sedmini povedal Podravnikar. Njegova žena pa je nadaljevala : — Jaz sem pa trdno pričakovala. da se jim spomladi zboljša. Kaj se hoče; star čbutk se od One do dne popravlja, pa malo bolj pritisne bolezen, ga pa pobere. — Zaradi starosti.. — je pripomnila Markovčeva. — bi bili prav lahko še kak dan poživeii. — Saj slabo ni zanje Nikomur niso storili zla, živeli so mirno, kakor da jih ni bilo na svetu. Pogovorili so se pa tudi radi. samo da jih je kdo nagovoril. V miru naj počivajo; zato pa jih mi ne motimo in pijino v spomin našega strica! Markovec je natakal, iu pili so Matejevi dediči. — Glej jo no. kaj pa misliš. Meta; škodoval ti ne bode, le malo bolj poglej v kozarec, — je prigovarjal Markovec Podravnikarjevi. — Oče župan, pa nam prinesite še eno mero prav takega. kot smo ga zdajle p;li. — Ti že, ti! — mu je šepnil župan. — ki ga sedaj lahko pi-jes brez skrbi, ker je stric umrl. Jaz bi si ga tudi privoščil, da sem v tvoji koži. — Ne vem, morebiti bo kaj, ali pa nič, — je nalašč dvomil Markovec. — Tukaj, otroci, i 'jte, — jc dejal Markovec svojim in Pod-ravnikarjevim otrokom ter jim dajal svinjine in klobas. Podravnikar in njegova žena sta se ravnala domov, Markovec pa ju je nevoljen zavrnil: — V sorodstvu smo, tako malokdaj se vidimo, in še danes, ko se vendar spodobi, da malo posedimo in se pomenimo, pa hitita domov. — Podravnikar, ko bi bil jaz tak gospodar, kakor si ti, bi se pa ne držal tako trdo. Baš danes so te kovali Sorčani v zvezde, da si tak gospodar, kakršnega ni dobiti v vsaki fari. Krčmar je znal prekanjeno mehčati Podnikarjevo srce. — Meta, — je rekel Podravnikar ženi, — pa posedi v a še malo. Hlapec in dekla tako vicsfca, kaj naj delata, za hrbtom Jfl^ pa tudi vedno ne morem s^^ndasi bi bil doma. — Ti, — je rekel županu, — pry j ta moj račun še eno mero. — Danes plačujem — se je odrezal Markovee. — Drugikrat kadar zopet pridemo k županu, plačaš ti. — Bodi no pameten! — mu je branil Podravnikar, — to bi vendar ne bilo lepo, da bi ti sam plačeval, mi pa le pili! — Kar meni napiši. France! — je klical za odhajajočim kržmar-jem Markovec... umniku ne bi, naj je še trikrat toliko dobil, kakor je! Tako je tolažila Markovčeva svojega moža osmi dan po Matejevi smrti, ko se je izvedelo, da je Podravnikar skoraj polovico več dobil po rajnem stricu, nego Markovec. V Markovčevo razburkano domišljijo so prihajali .mi litri vina, ki jih je zadnjič plačeval pri županu. Peklo ga je, da bi bil najrajši šel k županu, ter zahteval, naj mu račun pjpravi, in nekaj na troške Podravnikarjeve mošnje napiše. — O. ko bi bil vedel, da bode tako! Niti krajcara ne bi plačal za Podravnikar je v goltanec! — Takrat se je lakomnik vsaj zastonj najedel in napil! — je razlagala Markovčeva. — Ti pa seveda tudi ne znaš nehati vlivati vase, kadar se polotiš. Kar plačuješ zase in za druge, kakor da nimaš nikogar za seboj. — Umazan vendar nt- morem biti. Kdo pa je mislil, da bo tako! Kako pa ne bi preslepil strica, ko je vedno slečal pri njem ter se mu lizal. — Morebiti bi bilo tudi zate sedaj boljše, da si večkrat pogledal gori. Pa te kar pripraviti nisem mogla, da bi se Vi ganil z doma. Podravnikar pa si je veselja mel roke, da je tako dobro o-pravil. — Markovec je menil, da je najmanj polovico stričevih krone i_jegovih. Pa se je zmonl! — Zato je pa plačeval Hter za iitrom, da bi nihče ne mogel reči, kako skopari bas sedaj ko bode toliko pograbil! — je dostavljala Meta. — Pa prav je tako — saj bi mu nič ne zaleglo, pijancu! Tako in enako so se sodili s rodni ki osmi dan. Markovčevo pa je težilo nekaj v duši. Cel dan je postopala čme-rikavo semintja, ter iskala prilike, da se znosi, ali nad možem, ali pa nad hlapcem in deklo. Zvečer so pa natečne babnice, ki so hodile k Markoveu po mleko, tako dolgo vrtile svoje jezike, da so zadele ob dedščino rajnega Mateja. — Kakor ste srečni, -la ste toliko dobili! — je-hohn.iala Sed-larka, — Človek pa res ne ve. kje ga sreča išče, — je pomagala druga soseda. — Nekaj smo res dobili, — je menila nevoljno Markovčeva, — lpa bi bili lahko več, k j bi... pa *kaj bi pravila... Radovednost ženic pa se je tako dolgo vrivala v Markovčeve skrivnosti, da je začeia obirati Podravnikarja, in vse njegove dobre lastnosti zabelila s tem, da je pri sedmini za denarje njenega moža jedel in pil... Malo bolj pisana povest, kot jo je pravila Markovčeva babnicam je prišla do Podnikarjevih ušes. — Jaz mu že povem, sleparju! — je zabesnil Podravnikar. In na vasi je bil polom: Markovee in Podravaikar sta se.. - Stavka vsled vročine. Toledo, Ohio, 19. julija. — Ma-leable Castings Co. je včeraj za-stavkalo 160 delavcev, ker je bila v tovarni neznosna vročina. Na delo se bodo vrnili, ko bo postalo hladneje. 350,657 Kanadčanov je stopilo v armado. Otawa, 19. julija. — Do 15. julija se je bilo vpisalo 350,657 v armado. — Največ se jih je iz Ontario, namreč 145,195. Howe in Bennet. Frederick C. Howe, naseljeniški komišner v newyorškem pristanišču, katerega je zastopnik Bennet v vvashingtonski zbornici obdolžil, da je nemoralen in da ne odgovarja svojemu mestu, je včeraj odgovoril tem napadom. Njegov zagovor je dolg, navaja kake težkoče je imel itd. Glede "nemorale" pravi: "Tekom časa odkar sem našel j-niški komišner sem dobil dvoje pritožb glede nemorale; oba slučaja sem natančno preiskal, toda oba sta se izkazala, da so bile obdolži-tve krivične. Vse, kar morem posneti iz Mr. Bennetovega izvajanja je to, da nekatere osebe na Ellis Islandu, s katerimi je bil on v zvezi, mislijo, da je to nemoralno, ako se ženske izprehajajo z naseljeniki, s katerimi so se seznanile na pot ali na otoku, na izprehajališčih na strehah in drugod. "Jaz sem vedno gledal, da je vladala v vseh prostorih splošna vzornost in to tudi lahko vedno dokažem. ---" Sedajni kapitalistični sistem. Slo e n • ko Jk m t o 1 K* k o B =E3 Znano je, da je v New Yorku že od -pričetka maja velika stavka! krotfačev. J V kakih razmerah so morali ti ubogi ljudje delati, smo že par-krat pisali. Očetje velikih družin so imeli k večjem enajst ali dvanajst dolar-J jev plače na teden, poleg tega so' morali pa delati še v takih delavnicah, ki niso nikakor odgovarjale sanitaričnim odredbam. Pričeli so stawko. toda v talko neugodjem času, da stavka še sedaj ni končana in še tudi ni upanja, da bi v kratkem bila končana. namreč v prilog krojače v. Zastavkali so ravno, ko je bilo konec velikonočne krojaške seteo-ne. vsled česatr delodajalce ni posebno zabolelo, tko so zaprli svoje j delavnice in postavili na cesto o-koli petdeset tisoč ljwdi, češ, pri-} dite nazaj, ako hočete delati za staro plačo, sicer pa laihko poginete vi in vaše družine. Ako !bi bili zastavkali pred velikonočno sezijo, bi 'bilo seveda malo drugačne. To je brez dvoma neugoden korak delavcev samih. Štirideset oziroma petdeset tisoč ljudi stavka in pri tem najmanj še enkrat toliko bitij, main-1 reč članov stavkairskih družin, strakla. ' i j Ta teden so imeli na poziv mestnega župana konferenco zastopniki stavkarjev in "bossi". Posredoval je župan in par drugih. Uspeha ni bilo, ker "bossi" so bili pripravljeni le toliko ugoditi, kar bi se dalo primerjati ničli. Stavkarji morajo nadaljevati s svojim bojem in seveda tudi naprej stradati. Delodajalci so pripravljeni zaposliti uuijske delavce, toda nočejo, da bi imela unija kako moč napraim njim. Postopanje teh delodajalcev je .naravnost brutalno. Te dni so imeli delaivci v desetih dvoranah zborovanja, pri katerih so sklenili vst rajati do konč- ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY, PA. mm 21. ^mmM 1*02 * MmI F« GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PKTERNEL, Box 90 W11 lock. Pa. I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City. Pa. IK. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835. Rock Springs, Wye. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN O SO LIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537. Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, D L VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN IVBO. 900 Chicago St.. Joliet, HI. ! NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ. Box 622, Forest City, Pa. II. nidzornik: FRANK PAVLOVClC. Box 705, Conemaagh. Pa. IIL nad*ornlk: ANDREJ SLAK. 7713 Issier Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. L porotnik: MARTIN ŠTEFANClC, Box 78, Franklin, Kane. IL porotnik: MIHAEL KLOPČ1Č, 528 Da v son Ave., R. F. D. 1, Oren. field. Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11 H, Bridgeport. O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. * H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, HL Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Tel ban. P. O. Box 707, Fortet dtr. Penna. ____ , Društveno glasilo :"QL18 NARODA". Sedem tednov ruske ofenzive, ne zmage. Ako bodo delavci vzdržali, ako .................. , . ... , , , « , j .mora pravzaprav ceniti po izgubi jih ne bo ibeda prisilila, bodo de- . - * , . . , . x ..... i življenj in ne po zavzetenn ozem- lodajalci končno gotovo prisiljeni,',• . - , . . . j j-t i • jJu; tO ne sicer v vsakem-»krčajxi, da boldo ugodili, aiko ne čisto, višaj deloma, kajti iže zdaj imajo lastniki krojačnic nad sto miljonov katerikoli drug način pomagati zaveznikom. "Rusija je gotova", so rekli Neunci, ko je padla Vrhia, ko so se Nemci vstavili v ruskem ozem-Iju. Raivnokar je preteklo sedeim te ! Hekli *><>: "Zdaj imamo proste diiov, odkar so Rusi pričeli s svo- roke, da bomo končali Francijo." jo ofenzivo. | Toda zdaj. devet mesecev po- Dasi se rusko prodiranje še ni zneje. so ruski uspehi, ki sicer ni-komčalo, je vendar nekako jasno,1 so tako velikanski kot -so bili oni da Rusi nič več ta'ko ne napredu-jv supteinbi u l!»14, .pokazali, da so jejo kot so spričetka. Vsled tega bila ona prerokovanja napačna. Zdaj poročajo Nemci le o grozoviti ruski premoči. Bila jc grozovito napačna kalkulacija, ko so mislili, da je Rusija "gotova". Namesto o z rušenju Rusije pišejo zdajj nemški časopisi o polomu Avstrije. je mogoče, da sežemo po podrobnostih te velike kampanje. Uspeh kake vojne kampanrje se pač pa v večini slučajev. Ruske uradne številke kažejo, j , . .n j , , da so Rusi vjeli tekom te ofenzi-l Avstrijski polom ie zda i tak doianev škode, poleg tega jth bo ye ^ avtrtrijfc)ki,h in IieIllSkih kot ^ bL, olli v septembru 1914. pa tudi mesto in jawno mnenje ■ ,ntf r, . , . f VT . . , ,, j ji i -v i vojakov. Zopet je odvisno od Nemcev, ako prisililo, da se bodo liklonili. . .. u i i i- To je zopet jasna slika, kalksenl Nemška m avstrijska poročil«!bo 'mlom P* za- je današnji kapitalistični sistem. se «iase« <*a so Rnsi kffwbrli -Sedajni sistem je pogubonosen "f™ tolliko P™vjo, da je bilo ne samo delavskim slojem, temveč .lla,d. 262 000 moz Koliko je bilo oibituh pa Nemcev in Avstrijcev? Navadno je, da je vedno več u- bitih skot pa ujetih. Recimo, da v časen. Več tednov so Nemei drvili velikanske množine vojaštva proti Km lu in zdaj je rusko prodiranje v resnici za vstavljeno, vsaj tako hitro ne napredujejo fkot so. To je na severovzhodni fronti; preti od njegove strani celo nevarnost človeštvu. Član newyorskega zdravstvenega department a, ki je več let pro- , „ . , ... ... . .. učeval delavske razmere z zdrav- ^^ velja to pravdo; malo proti jugu se pa vidi avstry- stvenega stališča, je izjavil, da jV^1™' da je bilo u.bitdi samo 200 »ko armado se umikati m polom temu res tako l^6 Avstrijcev m Nemcev; toraj ^ bliža vedno bolj m bolj svoji On pravi, da je našel družine f^'Pf? P°l nyljona. namreč ujetih'Prosti, delavcev, ki zaslužijo na teden bo-.m „ skoro eisto ruska, rih deset ali dvanajst dolarjev, Pol miljya vojakov sprani s Kolomeja je padla^koro vse juz-stanovati v zadnMih luknjah, v poti ni meta posebno majhno ^ | ^ zelezn.ee ki vodijo preko Kar-katere ne pride ne zrak, ne svetlo- enostavno dejanje: zlasti, ako po- pa ''\vso odtrSane-ba. Otroci v takih stanovanjih se™®1"™, da se je to izvršilo vse v . Ua,JP ako Je res da so one _ , ,, sifonih t^Hni.Vi [ eete v r raneiji res make, potem, ne morejo razvijati, temveč bole-,&eam"i. teanrn. i- , , hajo ter ko doritejo, so nadležni N«mci poročajo, da je (bilo v bo- ^ POUmhmO. da SO Pl.iell zadnji sebi in drugim jih na vzhodnih bojiščih Ubitih Z8* tU(h V Ka^azu velike Sta,risi pa hirajo in umrjejo'2G2,000 Rusov. Da bi pa Avstrijci ^P^ m?nmo ^ Vldetl'7 mladi ter prepustijo otroke usodi. Tudi njegovo mnenje je, da se mora sedajni neznosni sistem odpraviti. Potrdbno je toraj, da se vse delavstvo združi in napove -boj kapitalističnemu sistemu; boj mora ali Nemci 'kdaj vjeli kako večje število Rusov, se .pa u* poročalo. Toraj so Rusi izgubili sakoro polovico manj mož kot Nemci in Avstrijci. Vpoštevati se pa mora. da so ruske zaloge vojaštva skoro neiz napovedati delavstvo, kajti drugi črpljive, medtem ko je pri Av- ga ne ibo. Boj, ne kapitalu, temveč sedaj-narnu kapitalistidnemu sistemu! Prevare ni! Včasih, mislim, kakor da bi x 97, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BAL A NT, Box 106. Pearl Are.. Ohio. Glavni tajnik: GEO. h. BBOZICH. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn. Zaopnik: LOUIS COSTELLO, Box 588, SaUda, OoU, VRHOVNI ZDBAVNIX: Dr. MABTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: temnim zelenjem. Martrarite so Jo»>et, 111.: Frank Laurich, John Za-I , ® , letel In Frank Bambich (visele na stezo pa so vztrepeta-, La SaUe. DL: Mat. Kon,p. vale, dotaknjene od njenih kril, | Nokomis, IlL in okolica: Math. Gal- in obračale za njo velike rumene shek. oči, kakor bi se čudile vili-pogor-l Oglesby, IIL: Matt. Hrlbernlk. ZT7NICH, 421 — 7th St., Calumet, Mlek. PETEB ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KBŽIŠNEK, Route 2, Burley, Idaho. POROTNIKI: PRAN JU8TIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 808—6th St., Rock Spring«, Wyo, O. J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Waih. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od druitva sv. Cirila in Metoda, Her. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, cd društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GBAHEK, tt., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči te nradnih zadev, kakor tndi denarne >ošiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, .vse pri točbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne hode oairalo. Društveno glasilo:"GLAS NABODj" Mara. Fr. S. Tinžgar. V aleji je zbujala splošno pozornost. .. Gizdalini so natikali monokle in spešili korake za njo. Gruče častnikov so s«* izzivajoče in prv- divjiše akorde — ali pa se je naslonila na okno ter brezizrazno gledala na vrt. na ulico, na nebo. — Plačana ljubezen! Tejja se ni mogla otresti. — Radi me imajo, da, radi, — zakaj? Nekaj denarja imam in moj valih je točen mož, ki vestno in dobro plačuje zame. Da sem sirota — kako malo bi me vsi ti ljubili! Tako malo kakor Tero, (tržno ozirale v njene jasiir oči; ; kateri iz vsakega koščeka kruha ko je ponosnih korakov odšla za j doni: — Tu imaš — vbograjine! pet kostanjevih debel dalje, še | Tako vzcvela bujna roža ni nihče okrenil -lave. H,-le ko |tlužtlvno bolj jzobražena kot nje-jo je množica setaleev skr.h. in je m. tovarifiice. ki so v počitnicah bilo vid« ti le sc bujno prozno se h!oiiele na vročih maternih srcih, ki so hitele s svojci od zabave do gibajoče cvetje širokejra. modernega slamnika, šele tedaj je za-mrinrala gruča hkrati isto vprašane : — Kdo je ta? Ona j«- pa setala s prijateljico, ki je bila komaj senca elegance in lepote, dalje u dalje. Kamor je dospela, povsod — triumf, povsod očaranje. Zadrh-tt»l je zelo majev vzdtih. oblil jo z dehtečim vonjem akacij, n dr<»-vesa so zatrepetala in vsula nanjo ljubezni sneg pomladnega cvetja. In v njenem srcu je tudi zacvetela pomlad s silnim vonjem in hrepenenjem... » Sedemnajsto leto je bila dovršila. Dala je slovo institutu i rt se vrnila v mesto k stari teti. Roditeljev ni imela več. Bila je sirota. Prav zato je bilo menda v njenih prsih tako tesno, tako valovito. Zdelo se ji je, da je edino teta, ki jo ljubi. A ta je bila prestarokopitna. inaloizobražena. Mare ni uineva la. Včasih je Mare pričela pripo vedovati visoke sanje svoje domišljije; njeno lice je ožarelo, iz M*ca so hoteli na dan valovi nerazumljivega hrepenenja — a — vselej je s silo zaprla vrata, udu šila kipeče besi^ie. nasmejala se teti, stisnila jo k sebi pa ji rekla: — Kaj ne tetka. kako sem neumna! — Čeueica. žene i ca, — je brbljala teta, in dobre oči so plavale v radostni rosi, njeno srce je bilo ponosuo. in v prečutih nočeh je teta pregosto modrovala, kaj neki da bo iz tega dekleta, ki govori tako modro, tako čudno u-rene stvari, da je ni razumeti. Zato je Mara od dne do dne bolj zaklepala svojo dušo. Od narave je imela vcepljeno nezaup-nost do vsakogar. Imela je učiteljice : zdelo se ji je, da jo ljubijo. Vcgojiteljce so bile nekatere kar zaljubljene vanjo. Včekrat je saeela z njimi govorti v prostih arah intimno, iz duše so ji silile skrivnosti. Gledala je vselej z velikimi rjavimi očmi vprašujoče v njihovo lice — a preden je bila iskrena, se je ustrašila, hipoma umol knila, goste, erne obrvi pod viso elim čelom so se skoro najele, ustnice je stisnila pa hitela zabave. Zabava Marina je bila knjigra; srce pa. ki jo je ljubilo, je bilo mrzlo in pokojno, globoko pod rušo — v grobu matere. Tja je zahajala pogosto vasovat in pol-slišno je šepetala v grob najgloblje skrivnosti dekliškega srca. — polslišno. da ne bi veter njenih skrivnosti odvel med ljudi s pla- čano ljubeznijo, polslino, da ne bi predramila mamice v grobu — saj matere spe tako rahlo, neprenehoma skrbeča ljubezen jim ne da brezskrbnega počitka... P« je prišlo osemnajsto leto, prišlo s krasno pomladjo. In ni bilo na vrtovih rože, ki bi proevi-tala tako bujno, kot Mara v lepoti mladega življenja. V njeni duši pa je bil vedno večji nemir za srce se ji je zdelo, da ni več prostora v prsih, želela daleč, daleč. nevemkam; zahotelo se ji je peroti, da bi vzletela čez travnike, se dvignila nad zelene gozde in glasno zavriskala, da bi dala M Rojaki vabim te, da prideš zdaj pogledat, tin ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj ;ukavo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš, od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. ^ Našel bol tukaj polje, ki ga ni nikjer na* trvetu lepla-ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo ;v vrsto terikoli dižave v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vBe vrste trave in: detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl bon, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pac hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberrv). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deh lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE D0B1S TE6A V DEŽELI -POTEM £ KATERIKOLI ZDOLEJ OOLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ, Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter, Sole, eiio do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo bol katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se na* meni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu-« kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko raz* Učnih rastlin z v spehom prideluje, kakor y tukajšnjih krajih. ^ PronaSel boS, da Vedo oni ljudje, ki te dežel'e nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra-« jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu roja* ke zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal ee bas, da Imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega pe dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. ' _ FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SOs " ~ 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiičen. aker $25.00. \ 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hiiica* 1 aker čist, aker 90 $23.00. ' ^ 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, ft akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $82.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na* Sem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 4o $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam ffaet let časa za izplačati s 5"ali 6% obresti z garancijo, la še svet cisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU JN PRIPRAVAH ZA ORATJZA SMO DO $10.68 PO AKRU. " Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol In železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 tri zastonj. Vsak izvezfian ce-Mar dobi 10 panjev čebel pod nbvezo da da meni junija polovico modn kot popolno plačo. FRANK GRAM. Navlor. Mo. A TT. GLAS NARODA, 22. JUL. 1916, Krst. Konec. II. Janez Clodbenik je pričel hoditi »pat nad hlev, kjer si je vedno re dil edino kravico. pod streho je bda shranjena mrva in stelja, in katere je bilo več, v tisto se je zavalil in zakopal. Dobro je šlo vse dozdaj. do jeseni, ko je že vse listje padlo in je postalo vreme čemerno. vlažno in megleno. Noči so se čudno ohladile, mrva gre h kraju in tudi Ntelja. le se na enem koncu zavaruje proti mrazu, pa si drugi konec razgali. In zvečer se mu res toii iti iz tople hiše. Otro-čički skačejo okoli njega, žena hodi med njimi, on pa mora tebi nič in meni nič v mrzlo prenočišče. Organist je nocoj že davno zle «el v mrvo. v star kožuh se je zavil in pod njim premišljuje to in ono, ker mu danes noče in noče spanec na oči. Otročiček Tomažek, emisija, bo zdaj o Vseh Svetih star tri mesece. Za botre je vzel striea in teto, pa sta mu dala oba skupaj samo dve kroni. Vedno se kregata, samo tam. kjer bi bilo treba kaj dati, se prav lei»o zlagata v sko-posti. No, slava Bogu na višavah, zdaj je vse minilo. — Zasluški so boljši, vreme je nezdrava, stari vaščanje umirajo, on hodi za |>o-grebi, poje črne maše in dobro služi. Agata se je prav lepo popravila. Okrogla je spet, močna in zdrava. In vidno postaja še zaokrože-nejša, prijetnejša. Organist noče premišljati o njej. vsakikrat odpodi misli, pa se sili ugibati o cerkvenem petju. Tele pesmi iz pesmaric Sv. Cecilije mu niso prav nič po volji. Prav redko kje je kak tak napev, da bi ga človek z veseljem in pridom poslušal. Zdaj gre gor. zdaj gre z glasom dol, vedno enako dolgočasno jav kanje je vse skupaj. Rihar, e, Gregor Rihar, ta je znal drugače! Ta ko jo je zakrižil. da je šla v pete in v srce obenem, da je bil vsak kristjan vesel, ki jo je slišal pri službi božji. Drugi časi so bili to, takrat jc bila Agata še dekle in eerkvena pevka. Hodila je kakor srna. gle dala živo, smejala se, kakor bi po-zcvonil novi srebrni cerkveni zvonček, ki so ga rabili samo o Binko-štih. ko je prišel škof vezat birmo. In najedala ni nikoli človeka, modrovala ni, kregala se ni. Kakor ovčiea je bila: lepa, živahna, pa ponižna in skromna. Nekoč pred Veliko nočjo, jo je srečal na temnih stopnicah, ki vodijo na kor. — Drug drugega nista videla, pa sta se treščila: tresk. On je letel nazaj na kor, ona dol s kora. Celo ob če lo sta zadela, njo je zabolelo, da je kar na mestu sedla. Tudi 011 je občutil, a ni sedel k njej zavoljo bolečine, ampak tako, ne da bi vedel zakaj. Sedel je in takrat je bilo prvič, da jo je objel okrog pasa. in zavoljo tega slučaja je prišlo menda do poroke. Vsaj povod je bil dan. svatba je sledila, veseli časi, mlada žena v sobi noč in dan.... Organist se otrese takih misli in prične ugibati o novem župniku, častitem gospodu Koštomaju, ki »e je preselil od nekod z Gorenj skega. Pokojnemu prejšnjemu župniku so rekli ljudje kar po domače 'častiti gospod AndrejSedanjemu je ime Anton, a noče, da bi mu kdo rekel "gospod Anton". Tudi drugače ima svoje zahteve. Poprej, ko so pobirali po božjem o-pravilu darove za cerkev, je zaigral Janez Godbenik vedno kaj veselega in takega, kar so imeli kmetje radi. Mnogo takih stvari se je naučil od potujočih godcev. _ Na primer tisti marš, ki začne nizko, pa gre čedalje više kvišku: ta taratatata-ta — pa spet malo nazaj — ta. Enkrat je igral, pa je u-kazal župnik: Nikoli več! Besede so pregrešne! Nepotrebno, ni res?! K«lo pa je izpregovoril kakšno besedo, kdo pa se je sploh oglasil razen orgel! Napev pa je vsak nedolžen. naj bodo že besede take ali take! V tem slučaju so bile tele: Srce je moje čebelnjak dekleta v njem pa so čebele... Mraz je. Menda brije zunaj že burja, ali pa že celo sneg naleta-va. In sosedov pes, ko bi vsaj že sosedov Sultan prenehal tuliti! In In oštir Kocmur naj bi zapiral ob nočeh kmalu (rostilno. Mladi raz-sajači kričijo in vriskajo, da človeku zveni po ušesih. V hiši m«n-da že vsi spijo. Teta Marjeta v pod strešni izbi, otroci spodaj v sobi in tndi Agata v sobi. Spi najbrž že, kajpada! Bo* ve, preden zaspi, če " P^de na pamet, kako je zdaj in " Saj jc prav- Čvrsta je, zdrava, močna. Bog ve, če se domisli nanj. Pravzaprav ne bo zdaj več mogoče prenočevati zunaj v mrazu. No či so vedno hladnejše, človek bi si nakopal bolezen in kaj bi bilo? — Kdo bi preživljal familijo? Treba se bo seliti. Včeraj se je prepirala Agata zaradi krompirja. Naročil bi ga bil lahko tam in tam, pa ga je tukaj in tukaj pri takem kmetu, ki je 0-deruh jako grde sorte. i>lo je naprej in nazadnje je dostavila: — "Saj še jaz sploh več moža nimam!" Kaj si je neki mislila? Ali je rekla zavoljo krompirja, ali tuli zategadelj, ker živita takole vsak zase: ona v hiši, on v mrvi 11a hlevu? Godbenik hoče obrnti svoje misli drugam. Spomniti se hoče, kakšno mašo so peli lani o Vseh Svetih. Ali tisto "Pred Bogom po-klekniuio", ali 0110 "Pred stolom tvoje inilisti", ali to: "Oče večni visokosti, k tebi zdaj se bliža mo". Ne more uganiti. Če se ne moti, je pela Agata naprej. Ona je pela in poje še vedno najlepše. In tudi drži se lepo, kadar poje. Drugi in druge čudno nakremži-jo pri petju obraz, oua ne. Gleda mirno, zastavna je, visoka, no, lepa pevka. Brr! Zunaj bo prav gotovo burja! In ta preklicani Sultan, da bi se že vendar enkrat natulil, in ti presneti razsajači ponočnjaški, da bi se že vendar enkrat na vriskali in nadrli! Deloma od mraza in deloma od vrišča človek ne more in ne more zatisniti očesa. Vse mogoče se mu blodi po glavi, pa je zato vedno bolj boder in čuječ, kakor [>a zaspan. Se to mu pade v spomin. kako je nekoč sam zložil •'Tantum ergo". Zložil ga je, res ga je zložil kar tako po umih, ker on ne pozna posebno not. Naučil je pevke, na koru so zaigrali in zapeli, pa ti gre po službi božji v zakristijo in se mu zasmeje novi župnik. "Danes smo pa gorejijske poslušali! 4Po jezeru bliz1 Triglava' ste nam po latinsko zakrožili!" V zadregi je bil, 11a tihem je poizkusil in primerjal, pa je bilo res. Kdo pa bi si minslil, da se da zapeti na napev te gorenjske pesmi tudi "Tantum ergo"!? Agata se je smejala, da nikoli tega. To ji jako pristoja, če se smeje. Zobe ima lepe in bele, ustnice polne in rdeče, oči temne in velike, sploh — prav čedna je. Zdaj spi, no ,seveda spi. Ali pu tudi ne! Nemara se preklada po topli postelji, misli sem in misli tja. vse križem se jep lete in blodi po možganih in nezadovoljna je. Tiste besede, ki jih je dostavila, češ. da ona sploh nima moža, bodo najbrž pomenile to, da ni prav, ker sta tako vsak sam zase in ločena. Ona v sobi v postelji, on, mož, na hlevu v mrvi in mrazu. Tudi po katoliški veri ni tako prav. Celo ore grešno bi bilo. če bi človek o-menil pri izpovedi. Kaj se hoče? Seveda so križi, povsod so križi, kje pa jih ni?! Organist se je obrnil in pri tej priliki si je razgalil hrbet, da je bil očitno nejevoljen. Zazeblo ga je, kakor bi mu potegnil kdo z le-lom po hrbtenici navzdol, ves se je pretresel in takoj je sedel. *Ja\ je zašepeta! važno, "ja. ja. zdaj pa so že tisti časi pri kraju, ko se je spalo v mri pod streho. Če me vse ne moti, diši prav resnično po snegu!" Godbenik je povohal in res je bil prepričan, da diši po snegu._ Kaj bi ukrenil, je premišljal, ali bi bilo umestno, da bi se preselil med domače ljudi v hišo. Nocoj bi končno še lahko prebil, a jutri pa ostane prav gotovo kar na gor-kcm med štirimi stenami. No, nazadnje. če se preudari. mu pravzaprav tudi to nič ne treba prenašati zime in burje mraznice. In smešno je: on, ki ima prijetno stanovanje, on. ki je gospodar, ki redi ženo in otroke, pa se potika po svi-slih kakor kak pastir ali sumljiv popotnik. Pa še tole je: zakaj pa se je oženi!, če je mislil ločen živeti, če je mislil o sebi, da bo spal kje v mrvi ali listju, Agata pa na toplem v prijeta *zbi!? Organist vstane, se zavije v plašč, odpre vrata na piano in pleza previdno po lojtri na tla. Spodaj se ogleda, strese od zime, ker je noč prav res mrazna in megle na. Tema je kakor v rogu. V bližini cvili sosedov Sultan, oštirjeva okna se svetijo iz megle kakor dvoje motnih in neznatnih kresnic. Godbenik odphane počasi vezna vrata, odpre sobna in vstoji paz-no in ponižno. "Kaj si ti?" vpraša Agata, ki vidno še ne spi, ampak ugiblje o tem in onem. "Ha-a a a-a', se zdrsne organist rsksi "lak utre? je k* kor strup. Ni, da bi bil človek zunaj. Ne prenese!" "Prav je, da si prišel!" pravi ona prav ženskoprijazno. "Prehla-dil bi se, kaj pa bi bilo?!" Mož stoji sredi sobe, gleda sem in gleda tja, prav kakor bi ne vedel. kako naj bi storil. "Kaj še ne spiš, Agata?" vpraša po molku skoro v zadregi. j "Saj vidiš, da čujeni!" se odzove oua tudi negotovo, kakor bi drugo mislila in drugo govorila. "Gle, jo, na, glej jo!" se oglasi še on, potem pa je pri organisto-vih vse tiho. Otroci spe, oče in mati spita, življenje teče enakomerno dalje: dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem. Ko pa je leto dni v kraju, pridejo zopet na vrsto domači dogodki. Topot je hčerka in krstili jo bodo po materi za Agato. Mirovna kampanja v Nem- v ■ ■■ CIJI. Berlin, Nemčija, 20. julija. {(Brezžično preko Sayville). — Konservativci in del narodnih liberalcev so organizirali Nemški narodni komitej, katerega predsednik je princ von Wedel, bivši podkralj Alzaeije in Lotaringije in sedanji cesarjev generalni adjutant. Ta komitej bo s prvim avgustom pričel z velikim gibanjem i »roti onim nemškim strankam, ki se zavzemajo za anektiranje držav, ki jih je osvojilo tekom sedanje vojne nemško orožje. V kampanji bodo najboljši nemški govorniki in učenjaki ter znani podjetniki, trgovci in drugi u-plivni možje. Nek sotrudnik te kampanje jc rekel: "Mi se bomo potegovali za časten mir, toda ne za vsako ceno. Mi nočemo, da bi se sklepanje miru zavlačevalo vsled poskusov nekaterih ljudi, ki hočejo, da obdrži Nemčija vse ozemlje, ki ga je o-svojilo nemško orožje, ne da bi se pri tem oziralo na bodočnost, 11a posledice, ki bi nastale, ako bi se ti poskusi vresničili. Naš sklep je, da bomo z vsemi silami podpirali politiki našega kanclerja. Odločno smo pa zoper to. da bi vlada prepovedovala javno razpravljati o vojni in o bodočem miru."-- Kampanja, kot že rečeno, se bo pričela s prvim avgustom; takrat se bodo v petdesetih največjih nemških mestih vršila velika zborovanja, pri katerih bodo nastopali govorniki Nemškega narodnega odbora. Policijske oblasti so v vseh slučajih dovolile, da se bodo vršila ta zborovanja, iz česar se da sklepati, da se vlada — rada ali nerada — strinja z delovanjem Odbora in da dovoljuje javno razpravljanje o vojni in o bodočem miru. Vsi večji časopisi se izražajo v prilog tega pomembnega gibanja; zlasti katoliško časopisje je navdušeno pozdravilo program kampanje. Na strani kanclerja je zdaj velika veti-ia .poslancev. Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA KALUŽA. Doma je iz vasi Narina Štev. 20. Prosim ga, da se ini oglasi, ker mu imam nekaj važnega poro čati. — Anton Marinčie, Box 45, Czar, W. Va. (21-22_7) IŠČE SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STEPHENSON CO., Trustees, (11—7 v d) Wells, Mich. HARMONIKE BRAT ZAROBLJENIH? Vsi tisti, kateri bi radi spravili svoje brate ali rojake ali pa sinove iz zarobljenih va v Rusiji, Italiji al i kje drugje sem v Ameriko, naj se neodlašano obrnejo pismeno ali osebno na spodaj podpisanega za daljna pojasnila. To vredi samo za Slovence in Hrvate. MATUA SKENDE&, JAVNI NOTAR IN PRAVNIK . za Ameriko m stari kraj- 5227 Butler St., Pittsburgh, Pa. Išče se velike močne delavce za to- ?ilnico. Stalno delo ves čas. lačamo vožnjo med Chicago in New Yorkom do sem vsakemu, ki bo sposoben in delal vsaj tri mesece. Brez štrajka. The Marshal Foundry Co., Black Lick, Indiana Co., Pa. Kje je imoj brat FRANK VOGELNIK? Doma iz Begunj pri Lescah na Gorenjskem. Pred tremi me-seci je bil v Clevelandu, O., in sedarj je baje odpotoval v Detroit, Mieh., ali v Milwaukee. "Wis. Prosim cenjene rojaike, če kdo kaj ve o njem, naj mi javi, mu bom zelo hvaležen, ali če sam črta te vnstice, naj mi pošlje svoj naslov, poročati mil rmam. nekaj važnega. — Joseph Vogelnik, 5342 Homer Avenue, £i«vj?te*d, 0, .(21-2!—11 bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korsno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL. 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio. Važno a priseljence! Državni delavski department Združenih držav je odprl avoj nrad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Torku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah m praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne. Namen tega urada jo, nuditi naseljencem nasvet, pouk in po-moč, in sicer vse brezplačno. Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav. Za storjene usluge ni treba pla-čevati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite offtbnol Rojaki! Columbia gramofone in slovenske plošče je dobiti vedno pri: IVAN PAJK, tfC CfcMtnot St, Plate no cenik. Požurite se takoj. Zadnji poziv onim9 ki si žele ustanoviti svoj dom v Pennsylvania THE COAL MINER'S HOME COMPANY, 314 House Bldg., Pittsburgh, Pa. izdaja zadnji poziv La ljudstvo, to je premogarjem, ki hočejo ustanoviti iii las to vati svoj lastni dom v P«innsy! vaniji. THE COAL MINER'S HOME PROMOTING COMPANY je zadnji čas nastanila 28 družin v enem ir-med najbogatejših premoge-vih krajev v Pennnylvaniji. Ima pa še vedno prostora za 22 družin in zato se nudi prilika onim, ki žele imeti svoj dom tam, kjer žive. Naravno je, kdor prvi pri de, prvi žanje, torej lidor se oglasi v pisarni od COAL MINER'S HOME PROMO TING COMP. (314 Hoiure Building, Pittsburgh, Pa.) bo imel priliko prvi pri izbiri, teh homestetov. Torej Če ste se naveličali težkega dela, če želite lastovati svoj dom, nikar ne zamudite te priporočljive ponudbe, ki se vam nudi le enkrat v življenju, temveč pridite ali pa pišite takoj na urad gori omenjene družbe in prejeli bodete ta koj natančna pojasnila in zanesljive nasvete in sicer brezplačno. Zapomnite to, da je tam le za 22 družin prostora in ako se ne podvizate, se lahko prigodi, da bodete prepozni za to ponudbo. Bodite zagotov ljeni, da je to zadnja prilika — ta družba je nastanila v zadnjih dveh tednih 28 družin in uprašanj po teh krasnih domovih je vsak dan več. Pridit3 ali pa pišite takoj na: * HOME MINER'S HOME PROMOTING GQNPANY 315 Dr. KOLER, 638 Penn Are., Pittsburgh, Pa. HRVATSKI ZDRAVNIK Dr. Koler Je naj-ptu-rejšii slovenski ravni k. Specialist v Pittsburghu. ki Ima 13!etno prak bo v zdravljenju tajnih moških bolezni. Sifilis all zastru-pljenje krvi zdravi - glasovi ti m 606. ki ga Je izumel dr. prof. Erllch. Ce 1-mate mozolje ali mehurčke po tele-»u. v grlu Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistll vam bo kri. ne čakajte, ker ta bolezen se nalaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali trl-per in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega Be-be. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moSka zmožnost, ne čakajte temveč pridite in Jaz vam Jo bom zopet povrnil. Sušenje cevi. k! vodi Iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah ln aicar brez optracije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotovostjo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico. Skrofle In druge kožne bolezni, ki nastanejo »sifd nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od S. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, Oetvrtklh In sobotah od S. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S poŠto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime in čtevilko! 1 T t * -*- A A A ^ ' ^ i + Frank Petkovšsk Javni notar (Notary Public) 718 720 M A RK ET STREET WAUKBGAN. ILL PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" Cortlandt Street. New York. N. Y. PRODAJA fina vina, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo i pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spada joča dela. izvrst.ie siuotkc, vseh prekomor-in ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za gesla, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrneio na slovensko linijsko tiskarno "CMandska Amerika" Mi itdelnjemo vb« društvene, trgovske in privatni tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vaeh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki. Piiit« za cen« vsake tiskovin« nam, predno se obrnet« kam drugam. Pri nas dobit« lepi«, cenejše in boljše tiskovin«, CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJ SKA TISKARNA «119 ST. CLAIR AVh CLEVELAND, O l | l Borba za življenje. Borba za življenje je vsakdan hujša, ee ni celo pogibeljna, je pa Škodljiva marsikomu, ki pozabi misliti na samega sebe in postane površen ter zanemari svoje lastno telo in zdravje. Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prebavi ja-nje in temu sledi še opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stanje zahteva takojšnjo pozornost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj TRINEW-J EVO ameriško Elixir grenko vino To ozdravi nezadostno delovanje prebavnih organov, ki so o-slabeli radi prenapornega dela ali kaj enakega s tem, da odstrani vse prebavi škodljive stvari, nabeditek, usedi PREBAVANJE, zabbani RAZPAD, OZDRAVI ZAPRTJE, i OKREPČA TELO. Trinerjeve Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje prebavnih organov. Rabite ga pri IZGUBI TEKA, , TEŽKOČAH PO OBEDU, VETROVIH, jT • neprijetnem duhu ust, r PREVLEČENEM JEZIKU, ZAPRTJU, r v OBLEDELOSTI, RAZBURJENOSTI, TELESNI OSLABELOSTI. Ono okrepča spanec in pomaga izvrševati dnevno delo z lahkoto. Stari ljudje naj ifcajo to vredno zdravilo venno pri rokah in je naj rabijo redno. Ženske, ki trpe na glavobolu in navadnem nerazpolozenju naj poskusijo Triner-jevo ameriško Elixir erenko vino. ° TRINEBJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. O«"1 W OO- , V lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, % 1333-1339 $0. ASHUND AVE., CHICAGO,ILL. _ n.m^0?-^^® Ž1^am' °trP-ljenju ud°V' "umatizmu, neuralgiji, zbadanju je Triner-jev Li-L^Lto^ ^ V' PrenaPete&a delft oslabelo milicevje drgnite g Triner-jevim Cena 25 in 50e. t lekarnah. ? r ? ? ? ? ? T r r T T Exixm BITTER-WIHE s tiinekovo HORKEVIHO ip. JOSEPH ___ _____ __ ______ S pošto 35 in 60c. GLAS NARODA, 22. JUL. 1916. eVQBN SUEl VEČNI ŽID. (Priredil J- T.) w m w w m w w w w m m w 9 e e < 4 .AAAA.AAA A A ni. liaja 47 / (Nadaljevanje). Drugo pojflavje-NESREČA SE BLIŽA. povedala. — Rekla je---- da pri- gencral za par dni ra- To se ie dotrajalo tretji dan po odhodu generala Simona, okoli osme ure zjutraj. Roza iu Bliinša »ta š«' spali. Dagobert je pa hodil po prstih po jedilnici. Ker se mu je !«• predolgo zdelo, se je sklonil k ključavnici in za klical: — (lOKpodit'iii. ali št* niste vstali ? O, I):i!?( hert, kaj -.i že na svojem mestu? — se je oglasil v sobi vewl ženski g!as. Seveda saj bo kmalo devet. — Povedati sem vama hotel, da gospe Avguštin«- ui treba čakati. — Ona se je že zpodaj zjutraj od-j peljala v mesto, kjer ima nekaj opravkov. — Menda je ne bo dva ali tri dni. Zf kaj je pa odpotovala? — je vprašala Roza. — Povej nama, Dagobert, da ne bova v skrbeh. Nikar nt skrbita otroka, — se je zasmejal Dagobert. — Kolikor je meni znano, ji je pisala neka sorodnica, da naj jo obišče. — V četrt ure bova /e napravljeni, potem pa lahko prideš. — Dobro, dobro, — je odvrnil Dagobert. zatem je pa rekel sam pri sebi.. — Tega hudirjevega Tepca moram poučiti, da ne bo kaj izbleknil. — Moj Bog. kako bi se deklici prestrašili, če bi izvedeli. da je zbolela «rosj>a Avguština na koleri. — Neumen je dovolj. Deklici sta vstali ter si začeli spletati krasne lase. Bog ve. kje je zdaj o če T — je vprašala Roza. — Kako sein bila vesela, kf-r je bila tako zadovoljna pri odhodu. — In k h ko je naju tolažil, ko sva pričeli jokati. — Seveda, služba je prva. — Cesar ga kliče. — No, ali zdaj smem? — se je oglasil Dagobert pri vratih. — Gotovo — se je zasmejala Roza. Takoj zatem je vstopil Tepec in rekel, da bi gospod Rodin rad govoril z gospodičnama. Z a njegovim hrbtom se je pojavil Rodin. hajrob^rt .je prijel Tepea vrat in «ra začel tako tresti, da je bilo Rodinu in deklicama težko pri srcu. -Strela, .di ti nisem povedal, da ne smeš pustiti nobenega človeka v hišo. ne da bi ga prej meni naznanil. — Saj nisem.... saj nisem.... gospod Dagobert — — — kaj morem zato — če je prišel takoj za menoj.... je jeeal Tepee. Npoberi se — je zakričal iu mu dal tako breo. da se je opo-tekel. — Vi pa žnjim! — Takoj! Kot zapovedujete, gospod Dapobert — je odvrnil Rodin. ne da bi se premaknil. — No. ali :".«• nisi šH ? — je zaklical Dagobert — ko je pobiral Tepee treske \ korho. Ne zamerite.... če sem čisto.... ob pamet.... ker je našo., gospo Avgust ino. . . zadela.... tako strašna ... .nesreča____ Kai pravi T Kaj govori! — sta vzkliknili Roza in Blanša naenkrat. !>a .j'- nesreča zadela našo gospo Avgustiuo? — Dagobert. povej, kai je zgodilo. — Takoj povej! Dagobert je prijel Tepea za vrat in ga vrgel skozi vrata. — Tepee je neprestano mrmral: Da, ta ko-le--ra---ko-le-ra.... — Proč! — Vstran! — je kričal Dagobert nad Rodinom. Ali ie res - se j«' začudil Rodin, ne da bi se zmeni za Dago-be rta da je naša dobra j»ospa Avjrstina zbolela na tej bolezni? Da gob«1 rt se je oglasila Roza — ti nama hočeš nekaj prikrivati* S'.laj še|e vem. zakaj.si bil tako v zadregi, ko sva te vprašali, če ni ničesar slabega. — O ie oolna — ji morava inidve streči — je rekla Blanša. — Ona ie bila vendar tako dobra z nama. — Idiva v njeno sobo — je pritrdila Roza. Dagobert ie stopil na pra«r. in rekel z osornim glasom: — Niti koraka ue čez ta prag. otroka. — Kaj b« pa o«V rekel, ako bo uboga gospa brez oskrbe? — Jaz pravim, da ne smeta prestopiti tega praga. — No. ali ste vi še vedno tukaj? — se je zadri na Rodina. — O hočete, bom sel. — Rečem vam pa. da bo dobro za vas, če me par minut poslušate. — -Faz nimam niti sekunde časa zabavati se z vami. Ako bom odšel, ne bom nn«gel izpolniti naročila gospoda generala. Tako. >ta se. — Ta človek se mi zdi kot kača. — Malo je manjkalo, da ga nisem parkrat sunil v rebra. Na vrata je nekaj potrkalo. — Naprej! Vstopil je Tepec. — Kaj hoče«? Gospod Dagobert----spodaj je____neka dama da bi rada.... govorila. t gospodičnama.... . ki pra-z gospodom generalom.... ali — Ali veš. kdo je? — Ne---- tega---- . zaradi kolekte---- _^— Saj vendar veš, da je general za par dni odpotoval — To... . sem ji povedal. ... pa je. . . . rekla .... da bi da govorila.... z gospodičnama. — ln potem.... sem.... — In potem si napravil zopet kako veliko neumnost, kaj ne? — Toda, Dagobert — je rekla Roza — če prihaja dama zastran kolekte, je ne moremo odsloviti — No, ker je ženska, jo pripelji. Par trenutkov pozneje je vstopila princeziuja Saint Dizier. Tretje poglavtje. KOLEKTA. — Oprostita, gospodični — je rekla princezinja in se priklonila — da sem vaju obiskala. — Strašna nesreča je zadela naše mesto. — Vsak pomaga po svoji moči in ravno zategadelj sem se obrnila tudi na vaju. — Jaz sem namreč predsednica dobrodelne družbe. — Hvaležno sprejmem vsak, še tako malenkosten dar. — Veliko ne moreva darovati — je odvrnila Roza. — Midve ne pripadava onim. katere je obdaril Bog z bogastvom. — Kar pa imava je vama na razpolago. Po teh besedah je odšla in se po par minutah vrnila sprecejšnjo mošnjo denarja. — Ni sicer veliko, toda upam, da boste zadovoljni. — Gospodični, skrbeti morate, da se vama ne bo slabo godilo. — Kot sem slišala, je vajin oče odpotaoval. — Gotovo vam je pustil to svoto za hrai.o in druge potrebščine. j — N''. ne. gospa — je odvrnila Blanša. — Le vzemite. — Saj je' \ end ar dolžnost vsakega človeka pomagati svojemu bližnjemu. Princezinja se je ozrla proti vratom, kjer se je bil pojavil Tepec in čakal, da ga bo kdo vprašal, po kaj je prišel. — No. kaj pa je? — je rekel Dagobert. (Dalje orihodnjič). Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER M, afcmUat in Mfft. io mi- Bc. Pri Mini prihaja v tavojn. kot je naslikan tukaj. Odklonit« vp* zavoje, ki nine zapečateni z Anchor varstveno znamko. — % in 60 centov ▼ lekarnah ali na ravno*t od F. AD. RICHTER & CO. 74-M VufcinftM S« Nn T«rk. L T. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan dn, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni sastopnik t G KRACKERJEV BRINJEVEt ie najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Cena za "BRINJKVEC" je: « steklfaie $ 6.50 12 steklf uic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPIN JE VEC il SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Tropiujevec i*>r gal. i in $J.OO Slivovi tz per gal.................$J 75—$3.00 Tropiujevec zaboj ................... $ ».on Sllvovitz zaboj........................$13.00 Rye Whiskey 5 let star. zaboj......$11.00 Rudeča Ohio vina uer gal.......55c, 60c., 75e. Catawba in Delaware per gal.......75e—SOc Za 5 in 10 gal. posodo računam« $1.00, za gal. $2.00. za večja naročila je sc-1 zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Moi?y Order iu natančni naslov. Za pristnost pijač*- jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 sr. CLAIR AVE.. CLEVELAND. 0. Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravo vel javne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravnistvo "Glaa Naroda" ijSBfgiaiigaeii!^^ CENIK KNJIG katere ihti —.25 —.50 —.40 —.70 —.40 —.50 $1.00 —.20 —.25 —.50 —.40 —.50 —.50 $2.00 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi —.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —20 llustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Leban, 100 beril —.20 Mesija, 3. in 2. zvezek —.80 Na različnih potih —.20 O jetiki —.15 Odvetniška tarifa —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titanik —.30 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina e. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, ves. —.30 Življenja trnjeva pot —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT 8T NSW YORK. M Y iii^figitftra^^ POUČNE KNJIGE: ~ Abecednik nemški Ahnov nemškoangleški tolmač, Vezan Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Hitri račmar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angl.- slov. slovar Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški tolmač POZOR ROJAKI! oeftnife nullo um i>nik« Idm. kakor ta«M H molka brka In hrarin. Od Uira mazila rra.toio v Still tedu>b kraani (t o« 11 In dolin taaja kakor tnril moiklm kraani tirki In brada In oabodo odpadali la MiTcti. Revmatiz«>m. kontihol ali tremnje ▼ rokah, nogah >n v križn. v o«mib dneh popolnoma oadra-vim. rane. opekline, hnle. tur«, kraata fn grint*. potne noec kurje očesa, otrblin« t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moje mdravila hrez uspeha rabil mu jamčim zs. *6"00. rišite takoj po cenit, ki jja takoj pošljam zaatnnj. i JACOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. SPILMANOVE POVESTI; 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 4. zv. Praški judek 6. z v. Arumugan, sin indij -skega kneza —.20 —.20 —.25 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35 —.03 —.25 —.25 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi •vet ~ —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.25 —.25 —.10 —.50 —.25 $1.50 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, postni nakaznici, ali poitnih snamkeh. Poštnina je pri vseh cenah i« vračunana. Dr. LORENZ, Specialist moških bolezni. Jhz sem rdini hrvaško govoreči fijxniaiist moških bolezni v Ptttshurgbu, Pa. UR. LORENZ. 64 i Penn A v. II. nadst. ns ulic«. Uraiine ure: dnevno c*I O. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od !>. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo