Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Na[starejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (gREDA) DECEMBER 2, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 284 WVANJE VESTI KSPANUEIZ Ameriška Slovenija od Ludske čete prodira-dneva do dneva jo proti Burgosu Mestna zbornica ne mara predloga WPA časopisna agenci-1 priznava, da 'barva' P°i'očila iz Španije tako, zahtevajo rebelni Senerali, ali, z drugimi; ®®edami, da so njena po- i ^°čila netočna. York. — Associated j H&jvečja ameriška časo-^ ^geiieija, je priznala, da svoja poročila iz Špani- i ^ ^ Ustreže rebelnim genera-! kiteri^ ^ izogne represalijam, s i Sr'oze ti generali vsem : Pr, ^opi 'istiim agencijam in poro- ki ne bi hoteli poroča- lojalisti", iz strahu' rebelni' hflar njegovo priznanje civilni vojni tako,' zahtevajo — da se jih lepšo luč, ljudsko vla-Hieg ^ slabšo! To je priznal eksekutivni po->pij agencije John Evans jevi Jessie Lloyd O'Connor-"Severoameriškega ^cif pomoč španski demo-^'na' je Evans ome- f, Qp Previdno priznanje, da A. keii" rabo izrazov kot "re J m ......- N '6rali valfgj pognali njene poroče- zelo značilno, zlasti z o-1 dogodke zadnjih dni. prsmo prihaja za pc- i % ^^^''očilu, da so fašisti umo-ie ^^^^oske poročevalce Guy: ^^^'^^Gyja, Georgesa Se- i 'eč J ^yja de Mazierea in še j ^Jati ker niso hoteli po- i listom napačnih, poročil. Evansovo ^ ■ Sev prišlo ob času, ko ^jstv ^^°^%eriški odbor objavil i ^-faj°' §3- je A. P. prezrla, I \iS! ' pobijajo člane verskih ! ^ agp je odgovorila: 'Hojjj ne trdi, da na-, Sg ^^zširja laži o Španiji. ^ ^ , enostavno ugotovila, i Kratka poročila o rojstvih, porokah, raznih prireditvah, novih grobovih in drugih zanimivostih iz življenja naših ljudi po širni Ameriki. Iz Milwaukeeja. — Predzad- štvu. — Anton šuštaršič, od-j njo nedeljo je bila ponovljena i bornik tamošnjega društva SN-: na splošno zahtevo igrica 'Kmet PJ, je odprl trgovino z živili, in vrag,' katero so uprizorili i- V Libraryju, Pa., je umrla gralci pod 14. letom starosti, za opeklinami Frances Ritoni-Gledat jo je prišlo okrog 400 jam stara 42 let in doma iz , ljudi. — V sredo 24. novembra šmihela pri Novem mestu. Bila I je v okrajni bolnišnici umrl je članica S'NPJ in zapušča mo-i Frank Poiskruh, star 58 let in ža. dva otroka, brata in sestro, rojen v Gornjem gradu na Šta- Sestri Bergant iz Lisbona, j jerskem. živel je pri bratu O., sta nastopili sinoči med 9:15 Georgu Rally ju. Stisnila ga je in 10. uro na pittsburški radij-zavratna bolezen v grlu, ki ga ski postaji WWSW. j je mučila že dalj časa, pred Anton Murn iz Calumeta, I tremi tedni pa ga je priklenila Mich., ki dela pri železnici, je na bolniško posteljo. V Ame- bil pred kratkim težko pobit pri riko je prišel pred 26 leti. V delu v bližini Osceole. Nahaja starem kraju zapušča ženo Ano, se v bolnišnici. — Večje število tri odrasle sinove in eno hčer, slovenskih mladeničev iz Calu-in tri brate. Bil je član društ-meta je pred dnevi odpotovalo j va Sloga, št. 1 JPZS. Pokopan j v Detroit za delom v avtnih to-j je bil na pokopališču Holylvarnah. Cross. — Delni mrtvoud je za- del rojakinjo Mary Remic. ki leži v Emergency bolnišnici. — Valentin Razbornik se že dalj; časa nahaja resno bolan v do-' . j^i^ister Anthony Eden je maa za-avmOd m&rbi. -- Pn p^kmskozbrnrnk* ddus,e ^ nmmrnoopdkd bo EDEN PROTESTIRA LONDON. — Angleški zuna-: gust Vodnik, ko se mu je po le-; nem odboru v imenu vlade pro- • m rdd nad dasepu&Sa vreli asfalt ter mu prizadejal hude opekline. inozemske državljane v Špani- , jo, da se bore v civilni vojni.: zdnnril v bwlmsnxx, zdaj ee pa,da ni zadovdjen zdnwri doma. -- SMarkl]^ asjejg oghrmnjem nevU*hK,stnegai zgrkLsila pri dkuzini irraiikfi^/ad- (ia ,)a t,o Jliiglija še o-, nika ter pustila zdravo hčerko. ... — Pot>oči4i so-ee;-Angela^ nik z Norbertom A. Kocejem, - Mary Rageley z Vincencem ZAKON PRED SO Fashunom, Agnes Peterim z; DIŠCEM , .Johnom Rudello, Josephine i ' i Remsko z Johnom Spekom in i NEWARK, N. J. — Legalni j Jeana Grahek s Frankom J.:zastopnik Fidelity Union Title! Krombsrjem. — Kap je zadela j and Mortgage kompanije jej Johna A. Brozovicha, ko je v i predložil sodišču zahtevo, da se! neki gostilni čakal na ženo. Bil, izreče o ustavnosti zveznega zaje star šele 42 let. Zapušča že-ikona o socialni zaščiti. no Saro, sina in dve hčerki. - Istočasno se je začela ofenziva proti rebelom okrog Madrida in ljudske čete so jim iztrgale važno postojanko. -+ BILBAO, 1. de(^, — španske I vladne sile so dan^s začele prodirati od dveh sttani proti se- -dežu rebelne junto, ki se naha-, ja v Burgosu. Ljudske čete, o-j premljene tudi s tanki in ročni-j mi granati, so napadle sovražni-ka na dveh glavnih cestah, ki i vodijo z zapada vj Burgos. San-; tanderska armada je zavzela vas' Concillo ter se začela pomikati i vštric glavne ceste proti Burgo- • su, druga armadai^ ki sestoji iz : laških nacijonahstiov, pa se na- i haja v bližini kra^ Viktoria, ki j je strategična točita na drugi; glavni cesti v Bur^os. Vladni po-1 veljniki imajo v načrtu prodiranje obeh armad .y enakem tem-, pu, da bosta nazadnje istočasno ■napadli Burgos. Fašisti se trdo- j vratno upirajo, toda ljudske če-: te jih stalno porirajo proti Bur- i gosu. Napad vodi general Liano | de Ecomienda, ka!teremu je via-j da izročila vrho\no poveljstvo nad severno armado. MADRID. — f^anska vlada je včeraj nenadonjta spremenila svojo bojno taktno ter prešla iz defenzive v spfcno ofenzivo ronti. Njene vroči, bitki »slopjik- -Jdi- Mestna zbornica je v ponedeljek po vroči debati zavrgla Roosevelt kaže pot iz pogube predlog, da bi mesto sodelovalo I Otvarjajoč iTiirovno konferciico v Buenos pri takozvanem "čistilnem pre- . . . i i »i i »i i i* i gledovanju liste WPA v cie- Airesu, je predsedniK pudaril, da ljud-Slovt stva ne žele vojne, da bo vojna v Evropi WPA katerih je bilo precej na- princscla trpljenje tudi ameriškim re- vzocih na seji. Proti predlogu je * x j j glasovalo 18, za pa 11 odborni- publikam, katere je pozval, da se zdru- kov. Večina je sugestirala, "naj . vlada sama sune ljudi z liste, %1]0 V mirOVTU ulok. brez da vprašuje nas, naj mi to , __ storimo."' Mestni odbornik i Young je zbornico sx'aril, da bi! ta pregled, katerega je odredila WPA, pojačil stališče mesta, I ko bo zahtevalo od državne le- i gislature izdatnejših Demokracijo je treba utrditi, pravi Roosevelt, mednarodne carinske zidove pa je treba podreti. BUENOS AIRES, Argentina, delo milijonom mož in žen. Na-— Predsednik Združenih držav;ravno za nas je, da zaključimo, relifnih j Roosevelt je včeraj otvoril med-j da je taka zaposlenost napačna, fondov, od uprave relifnih del v, ameriško mirovno konferenco v da ne gradi nobenih trajnih Washingtonu pa večjo kvoto za Cleveland, toda njegovo svarilo je pri večini naletelo na gluha u-šesa. WPA v Clevelandu je predlagala, da bi mesto prispevalo 3uenos Airesu z govorom, v ka- struktur in da ne ustvarja no-terem je poudaril, da ameriške i benih dobrin za ohranitev traj-repubhke lahko pomagajo pre-j nega blagostanja. Mi vemo, da prečiti grozečo vojno ter predla- j stoji pred narodi, ki zagreše to gal, da se jasno izrečejo proti' blaznost, stoji dan, ko bodo mo- Odkod je bil doma, poročilo ne pove. — Gostilniška licenca je bila odvzeta Tomu Rakichu, ker se ni pobrigal, da bi si pridobil ameriško državljanstvo., Razpečevalci omamil obtoženi Okrajna veleporota je včeraj! na podlagi državnega zakona. Gostilno je vo i na ime svoje i nepostavnemu razpečava- ni-l vladi nočete t P" 'ibefal generali napa- ''i da « demokratično vlado ■ H Vp^ v (ljudski) % katoliki, če zatiranje resni-1 ^ Prizn • ^ treba storiti, to-1 da te stvari izpu-1 op izpuščanje (teh dej-1 • oniogoča rebelom, 2^ J^^jo propagando, da se ! i^ed krščanstvom in V resnici si stoji- j veliko število kato-! .. 'i hočejo volitve in ne- ^udi, ki so odvisni za ! ^ mesecem; narkotičnih sredstev obto-: moške in tri ženske, ka-l veduje izvrševanje gostilniske,^^^^.^p^^_.^ kratkimi obrti inozemcem. | prijela, ker so razpečavali stru- Tz Sheboygana. — Nenadoma i peno omamilo marijuhano, ka-1 je umrla Frances Resnick, sta- j tero mešajo med cigaretni to-i ra 53 let. Zadela jo je srčna bak. Marijuhana je zelo razšir-: kap. Tu zapušča moža Johna,! jeno omamilo, ki najprej člove- j pet sinov in tri vnuke, v starem ka dvigne v nekakšno ekstazo, j kraju pa dve sestri. V Ameri-; nato pa vzbudi v njem blazne' ko je prišla 1. 1907. — Poroč- j zločinske nagone. Clevelandska I no dovoljenje so si priskrbeli policija je mnenja, da so bili | Joseph Završnik in Lu Villa mladi napadalci, ki so pred tedni Rehm in Frank Bovhan in He- izvršili ponoči več napadov na lena Gersmehl. ženske, pod vplivom tega stru- j Iz Montane. _ Ann Beniger Pf- Prijeti '^»valci tega iz East Helene, ki je bila f »Moten., da svoje pevske nastope v r»diju!»° prodajal, cgarete v katenh; na postaji v Great Falisu, ki so f manjuhana, tudi solar-^ bili razširjeni preko Columbij-skega omrežja, deležna lepih priznanj, je bila te dni proglašena za zmagovalko v popular- Včeraj je bila odprta pred za-nostnem kontestu Ameriške le- puščinskim sodiščem oporoka, gije in sicer ob zaključku štiri- pokojnega načelnika repubiU-dnevnega karnevala tukajšnjih kanske politične mašine v Cle-postojank Lewis in Clark. Be- velandu Maurice Maschkeja, izi nigerjeva je zmagala z 92,825 katere je razvidno, da je zapu- j točkami. Za nagrado bo po- i stil samo osebno lastnino v vred-; slana v Hollywood, kjer bo gost nosti $2,500. Dedinja je njego-i filmskih igralcev Myrne Loy in va žena Minnie Rice Maschke. ' Gary Coopra, ki sta doma iz' . i • r j /> i r Helene, Mont. Anin oče Frank Kampanjski fond C. U. Beniger je Očanov iz Trnovega j V kampanjski fond Cankarje-pri Ilirski Bistrici in ima v I ve ustanove so prispevali: "Sve-Clevelandu sestro Mary Ber-ta hiša kralja Davida" iz Eucli-goeh, ki stanuje na naslovu; da pet dolarjev, po eh dolar pa 659 E. 160 St. — V Buttu je;Valerio Ogrin, Joseph Kunqic, rerorm in manj-^li y povratek monarhi-r diktaturo." Nato Mci ^če že morajo poro-'^Inj ■ ^ ' ki se nahajajo na, P^i^očati tako, ka- i (g H fašistični bandi- i naj izgubiti glav, te-1 dovolilo vsaj poro- i '"■ vladni strani, da, ug ^Gprikrito resnico. E-1 L,^. tudi priznava, daj .J poročilih vedno , ""vladni socialisti",! > vlada". Maschkejeva zapuščina na celi madridskf čete so po 12-u; pregiialo- xebeia nične bolnišnice v Vseučiliškem mestu, ki je bilo glavna rebelna postojanka v tem madridskem predmestju. Vladni miličniki, ki drže fronto pri Vallescasu, so otvorili hud ogenj na rebelne čete pri Villaverdu. Vojno ministrstvo je naznanilo, da so ljudske čete prešle k napadu na vseh bojiščih okrog Madrida. Dalje je naznanilo, da se nahajajo fašisti, ki branijo oviedsko pokrajino, pod težkim ognjem astur-skih rudarjev, ki se poslužujejo najrajši dinamita. Vladni voditelji pravijo, da je čas za ofenzivo zrel, ker je poraz pri Pozuelo Delarconu in drugih krajih okrog Madrida demorahziral sovražnika. Število dezerterjev iz rebelnih vrst se stalno veča in vladna propaganda stalno poziva rebele, da odlo-že orožje in se podajo. Iz vladnih strelskih jarkov mečejo na rebelno stran na kamenje privezane letake in vladni govorniki se v ta namen poslužujejo glasovnih ojačevalcev, skozi katere pozivajo rebele k predaji. Nad mestom je včeraj stalno j krožilo trideset vladnih bojnih: letal. Promet z ulično železnico : se vrši redno, časopisi izhajajo i redno in pred tremi kini, ki so še odprti, so stale dolge brste; Madridčanov, katerim se hoče spremembe in razvedrila. $16,000, sama pa bi dala $20,000 nasilju, v slučaju, da izbruhne rali porabiti ta sredstva za uni-da bi se izvršilo pregled, ki naj vojna drugje. Potem je priporo-jčevanje proti svojim sosedom bi dognal, kateri delavci pri čil utrditev procesov ustavne de-; ah ko se bo njihova nezdrava WPA imajo druge dohodke, da i mokratične vlade kot najboljše i ekonomska zgradba sesula kot bi se jih lahko izbrisalo z liste j sredstvo za preprečenje bodočih ■ hiša iz kart. relifnih delavcev. Relifni urad-1 vojn med njimi samimi. Te pro- , v . niki izjavljajo, da je v Cleve-' cese je treba usmeriti tako, da vsakem s ucaju, tudi če se landu na tej listi 3,500 do 4,000! bodo služili modernim potre- repuDlike ne zaplete- delavcev, ki bi lahko shajaU bam, ki zahtevajo složnost in brez vladne pomoči. i uspešnost in da bodo obenem o-ve i e vojne \ .nriihranili individualno svobodo dr-ldrug,h delih sveta bi pnzadpla Young je argumentiral v pri-. ^ | nas ter ograzala nas dobrobit log predloga, da mesto sodelu-:^^^ janov. različnih načinov hi eko-je pri tem pregledu češ, če zbor-; Preden je imel svoj mirovni nomski polom katerekoh dežele niča tega predlog?, ne sprejme,' govor, je bil predsednik vpra- ali dežel mora nujno udariti tudi se pred legislaturo np bo imela g^n. ali bodo Zdiužene drž&e P™spmteto. ......... pristopile k Ligi narodov, na- "Ali moremo mi. republike kar je odgovoril, da se po nje- Novega sveta, pomagati Stare- Hudi na listi WPA potrebujeT ">» =' katastro- pomoči, kje bi mogli cobiti boij-vpra«>n]e. ali bo konte- fi, ki visi nad njim? M. sem ši argument?" je vprašal zborni-P"?""" "I" ustanovitve prepričan, da lahko. ® . v . . , • ru 1 Lige narodov za ameriški konti-co, pri čemer je imel v mislih. . ., . . , "Naj nobeden m oz ah zena ne ^ ^ • J 4- -v nent, pa je odgovoril, da je to , argumente za izdatnejša relif- nH L-nnf^r-.n. POzabi, da v vojni m nobenega iiie na "kaj opirati. "Če pa predlog sprejmemo in ta pregled pokaže, da na primer velika večina na sredstva in večjo kvoto WPA za Cleveland. Toda, kot že rečeno, večina ga ni čula. Proti predlogu so glasovali tudi Vehovec, Pucel in Travnikar, dočim je Novak glasoval zanj. I popolnoma odvisno od konference same. dobička, žrtve za mirovno stvar so neprimeroma manjše v pri- Kot drugi korak v mir, meri z razdejanjem vojne." ie Roosevelt priporočal ameriš- _ J 1 ^ Nato je opozoril, da morajo kim republikam, da preprečijo ameriške republike najprej one-; razmere, ki povzročajo vojne, mogočiti vojne med seboj ter po-"Pomanjkanje socialne in poli- svetiti vso energijo v prizadeva-jtične pravičnosti v mejah neke iiju, da okrepijo reprezentativno države vedno povzročajo boju- obliko demokratične vladne ob-'zen", je dejal. "Z demokratični- like in pomagajo poedinim dr-mi procesi pa lahko dosežemo žavlja^iom do čim večje prosto-najvišji možni živi jen ski stan- gti. Potem je opozoril na pred-dard za vsa naša ljudstva. Mož- nosti demokracije. je in žene, blagoslovljeni s politično svobodo, voljni delati in, zmožni najti delo, dovolj pie-možni, da lahko vzdržujejo svo- generacije u^šno izvaja-je družine in izobrazijo svoje ». "^Amenkah, sebor^sinla m troke, zadovoljni s SVOJO = rimi se vlada hudem m o kate-in zivhenjem m v prijateljskih J rih je večina izmed nas prepri- ^rbi^niH do'skmjni^stirtoda'^^"^' na^otujejo na&im i- dealom človeške prostosti in clo- Nagla smrt V ponedeljek ob polnoči je kap zadela 53-letnega samskega Louisa Piškurja, ki je stanoval pri družini Gerl na 756 E. 200 St., kjer je bil zaposlen zadnjih 27 let. V Collinwoodu zapušča bratranca. Rojen je bil v fari Zatični na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 30 let. Pogreb se bo vršil v če- ^ ... trtek zjutraj ob 8:15 iz pogreb- odnosaj.1, s svojimi sosed, se nega doma Jos. Žele in Sinovi na 452 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine in na pokopališče St. Paul. "Demokracija je še vedno u-panje sveta. Ako jo bomo mi iz 'sociali-itd. Resnica pa v^j^^^ialisti v španski Ijud-J ^anjšini! -J^^dgson, eksekutivni odbora in ve-,^^8nikar, je izjavil: v prvič, da slišim, da je 'pisna agencija pn-toliko (tifi besedah, da so na 2. str.) umrl Ignac Gostiša, doma od Ajdovščine pri Vipavi in ki ni Mrs. Homovec in Matt Turk (St. Marys, Pa.( Vsem se najlepše bil pri nobenem podpornem dru-1 zahvaljujemo. — Tajnik. Vzeli piščalko iz pljuč Zdravniki v Clevelandski kli- i niki so včeraj srečno izvršili o-: peracijo na 10 mesecev starem Normanu Tolpu, ki je 7. novem-; bra vtaknil v usta majhno ko- j vinsko piščalko, ki jo je bil našel v punčki na piskanje, nakar se mu je zaletelo in mu je zašla v sapnik in nato v pljuča. Piščalko so srečno spravili iz fantko-vih pljuč. Klub "Pipa" Klub "Pipa" ima sejo v soboto 5. decembra ob 8. zvečer v S. N. Domu na E. 80 Street. John Ferluga umrl Danes zjutraj je po mučni bolezni preminul poznani Cleve-landčan John Ferluga, ki je stanoval na naslovu 1490 E. 173 St. Podrobnosti bomo sporočili jutri. Pogreb bo imel v oskrbi ne bodo nikdar dovolili, da bi se , I dvignilo orožje v osvojevalne V^^^^^^^ napi 'a. namene." Izjavljajoč, da je prepričan, da si ljudstva nikjer ne žele voj-V tej zvezi je Roosevelt uda- jg Roosevelt zaključil svoj ril po carinskih zidovih ter pou- i . IN. Čitalnica i va tržišča samo z osvojitvami. Jutri je seja Slov. Nar. Cital-jMi čitamo, da je svetost pogod-nice na St. Clair Ave.. Članstvo j be med narodi pogažena. Mi vejo vabljeno, da se gotovo ude-1 mo tudi, da vstaja na vseh stra-leži. neh silno oboroževanje, ki daje Vaja Jadrana Jutri zvečer je vaja društ v Jadran, v petek 4. deco nbr:;. ]> letna seja zbora, na krlcto-n s bo volilo nove uradnike. Članstvo se opozarja, da sc golo',o udeleži. STRAN 2, ENAKOPRAVNOST 2, decembra, 1936. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu \ Clevelandu, za celo leto ..........$a-oO ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu v Kanadi in Mexicl aa celo leto ........................................$6.00 ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4 50 ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in di-uge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 EVROPA SI KAŽE STRAŠNE ZOBE Evropa, ki je časih rada pomilovalno gledala na Ameriko, ima danes vzrok, da xama sebe ošvrkne ne le s pomilovalnim, temveč tudi žalostnim, brezupnim pogledom. Kajti Evropa, zibelka moderne industrijske civilizacije, se nahaja pred strašnejšim breznom kot 1. 1914, pred strašnim breznom, na katerega dnu utegne v bližnji bodočnosti obležati strta in uničena. V vesteh, ki prihajajo iz Evrope, ni najti dosti tolažbe in še manj upanja, da se bo Stari svet spametoval, dokler ni še prepozno, dokler vojni bog Mai's ne spusti nanj svojih najstrašnejših bojnih psov —jeklene in ognjene toče, strupenih plinov in klic in bacilov kužnih bolezni. Evropska vojna je prav za prav že v teku: bije se na španskih tleh. španska civilna vojna ni po mnenju mnogih treznih opazovalcev nič drugega, kakor pred-igi-a ali nekakšna glavna skušnja za blazni vojni ples, ki prihaja, zdi se, z železno neizogibnostjo. Hitler in Mussolini preizkušata v Španiji učinkovitost najmodernejših bojnih pripomočkov, skušajoč obenem priboriti fašizmu no\'o zmago, Francija, Rusija in druge dežele pa takisto preizkušajo tam učinkovitost svo jega orožja in skušajo odgrizniti fašizmu zmago, ki bi še toliko prej privedla do splošnega klanja. Izgledi za mir so v Evropi silno pi-škavi. Do zob oborožena Mussolinijeva I-talija je pognala svojo vojno industrijo v blazni tempo, da je lahko jasno vsakemu opazovalcu, da pričakuje vojno vsak čas. Hitler je napravil iz Nemčije eno samo ogromno vojno taborišče; njegove oči so uprte na vzhod, kjer renči ruski medved. Oba, Mussolini in Hitler pa se bratita z japonskimi militaristi, da ne iz prijateljstva do Rusije, je lahko jasno tudi vsakemu vaškemu tepčku. Anglija tudi ne molči in ne miruje. Njena vojna industrija je bila pognana v pospešeni tempo. In zunanji minister E-den je pretekli teden poudai il, da bo Anglija brez pomišljanja takoj priskočila na pomoč Belgiji, če bo ta napadena. Belgijo lahko napade samo Nemčija in cilj nemškega napada na Belgijo je lahko samo napad na F'rancijo in morda tudi Anglijo. Francoska vlada odgovori ta teden na Edenovo izjavo z zatrdilom, da bo takoj mobilizirala svojo armado, mornarico in zračno silo, ako kdo napade Anglijo ali Belgijo. Kot napadalki prihajata v poštev samo Nemčija in Italija. Belgija pa je sekundirala z izjavo, da bo branila svoje meje proti vsakemu vsiljivcu, ki bo skušal siliti preko njenih mej. Tudi generalni štabi Jugoslavije, Oe-hoslovaške in Romunske ne drže rok križem. Armade teh treh držav so priprav Ijene spoprijeti se s Hitlerjevimi legijami, ako bi se Hitlerju zahotelo korakati preko čehoslovaške v Rusijo. In Rusija? Tudi sovjeti ne lenarijo in ne molče. Sovjetski letalski general Ki'hipin je te dni opozoril sovražnike Sovjetske Rusije na dejstvo, da ima Rusija danes največjo zračno silo na svetu — sedem tisoč letal in sto tisoč letalcev. Poleg tega ima Rusija pod orožjem že skoro dva milijona mož. Evropa je pripravljena na svoj poslednji krvavi ples. Berlin, London, Rim, Dunaj, Praga, Varšava itd. se strahoma ozirajo v zrak, kdaj jih bo doletela uso-(Dalje v ()'. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" ■ Temeljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na dragem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Rokopisov se ne vrača. ~TrTrTrnrTtJua-3ua-jt-auii-tt-iC Našemu pevcu -Louis Belietu Vse življenje T\'oje strune So vedrile naše srce, In med družbo privabile Spomine rodne nam zeinije. Kjer Ti, pevec naš predragi, Pel si pesmice lepo, Kakor Slavček v naravi Vabil duše prot nebu. Čisto ko pesem srce tvoje* Iskreno bilo, vedno je. S petjem tvojim vse življenje Sirotam brisal si oko. Kakor rož'ce na livadi V pomladnem solncu pocveto, Privab'jo smeh deklici zali. Da šopek ljubmo dala bo. Pesem več ne bo donela Meni kmalu na uho. Ne na usta smeh vabila. Mokro tud ne bo oko. I prebivalstvo osvobodi čimbolj j uvoza hranil iz inozemstva. ' Pozdravljanje v raznih deželah Skoraj v vsaki tuji deželi se —Smrtna nesreča se je zgo-j dila na cesti iz Trsta v Koper,' in sicer se je pre vršil avtomo-j bil, v katerem sta sedela 49-1 ijujje pozdravljajo drugače in letni Lucijan Gerbac in 29-lel- i potniku je težko navaditi se ni Amergio Fragiacomo iz Tr-1 različnih pozdravov, da sta, ter še nekdo, ki je še nez- napravil kakšne napake, nan. InwmovanasAa si radublcg MiepotmnUMu. pr. vT&e-g^avi in osbUa na hcu nMata,.* nauul, da jetamckekyno, ŠKRAT mrtva, dočim je bil tretji oči-vidno samo ranjen in se je odpravil, ne da bi ga še mogli izslediti. Brat Fragiacoma js tudi letos našel smrt, ko se je če se ljudje pozdravljajo s tem, da si pokažejo jezik in zobe, tedaj bi napravil največjo neumnost, če bi uporabil ta čudni pozdrav v kakšni drugi azijski de-jZgodUa ekspbzya na trawkeni|2,% ^ JaDomdbsn. Ja- .parniku "Ausonia" v alekwu^.p^nd s« awuu po sv%p uredm 'drijskempristaniscu." ljubeznivosti, toda za takšen na- ! —Plače so se sedaj zvišale i čin poklonitve bi se mu gotovo tudi nameščencem in delavcem' zahvalili tako, da bi pomnile nje-' mestnih električnih, plinskih inigove kosti. {vodovodmh luiprav, in aicer u-j rruvdeadikrbKudamuigejš, .ladnikmn za 10', do je ve^al j plače 900 Krin ^89% ™prax!-jK japonska se nuxkmimra v ,žek, dočun ae zvišajo delavasnj^y^^^n pogbdu -- malo nena-za lOr; do 650 Ur niaečao m nuk%ip<»dravmcerwnonid. Ja-za 8c,'( za presežek. Mussoliml Tvoja pesem, roz'ca lepa, ponec, ki sreča na cesti človeka Naredi veselja dom, ^ zvišuje plače vsth kategoiij za-, čina nego je sam, zleze Pesem tvoja spremljevalka, ^ vojski v e ;namreč bliskoma is svojih san- Spremi me, v moj večni dom —. | začele dvigati cene ta seže z desno roko v levi industrijskih kakor J. Rotter proizvodov. "Moje srce pripada samo vam!" --I Zd ravnatelja državnega ar- Potem se mu roke nenadno po- ^ Barvanje vesti iz Španije hiva v Trstu je imenovan dr. ivesijo in v nekoliko sklonjeni I Anton Krekich, sin istoimen- pozi odkoraka ponižno mimo skega senatorja iz hrvatske I rodbine, ki je doma v Dalmaci- iz "bojazni" (Dalje s 1. strani) Ocvirki in paprika Znani p. Hugo iz Lemonta se je začel baviti s pisanjem "Pripovedk o komunističnem raju." V njih razlaga, kako se "prole-tarske aristokratke" nosijo bolj sijajno kot nekoč carica in kako so tonile v Židi, zlatu in draguljih tedaj, ko je rimski papež reševal ruske otroke lakote itd. Rusija, nam pove p. Hugo, ki jo je oni dan obiskal v sanjah, je sploh pravi raj za "proletarske aristokrate", med katerimi je žena pokojnega Gorkija po Hu-govem pripovedovanju celo hujša razkošnica kot je "bila egiptovska Kleopatra; toda za delavsko rajo, dragi moji, je Rusija pod sovjeti "peklo", strašno peklo, iz katerega beže Rusi kar v masah prostovoljno na "drugi svet." Jaz sicer tudi nisem še bil v Sovjetski Rusiji in poleg tega tudi nisem bil nikdar pripravljen sprejeti vsega za čisto zlato, kar pride lepo naslikanega od tam, vzhc temu sem pa dokaj prepričan, da bi se tudi krave v Rusiji smejale p. Hugu, če bi znale brati in če bi Jeričev ,............. v J Skoraj še bolj vljuden je ki- njena poročila pobarvana, da se'ji. ki se je pa po vecmi ze dav-^^^j^^. Kitajci se drug u£;;reže zahtevam oboroženih t »o poitalijanila. jp^ed drugim priklanjajo človeka, katerega je pozdravil, list zahajal tja. Trden možak mora biti dobri pater, če ga ne obliva naravnost škrlatna rde- banditov. To enostavno pomeni, I da takozvana časopisna poroči-' la z rebelne strani niso nič vredna in jih je treba popolnoma za- ni si —Zbežati je hotel iz zapora v Komnu na Krasu neki Anton mrmrajo cel kup pozdravnih formul, ki druga drugo preka- čica, ko s peresom klati take budalosti, katerih niti najbolj neumni med neumnimi ne more- Pohole iz ;ti iviaau ° ^----- nrphnviti Gabrij pri 6lanijelu.!=^J\vdanosti. Tudij] P ^ jna Cejlonu so ljudje pretirano j ]sje morem si kaj, da bi ne po-vljudni, pa se mečejo za pozdrav j hvalil sosedov Lojzeta in Jaka, pred človeka na tla in ponavlja-, da znata delati res imenitne na-10 ime ter vse naslove pozdrav-. gjove. Tako sta v soboto dala vi-eči." j ki je obsojen na 20 mesecev za Iz Španije je prišlo že več po-' radi tega, ker je kršil določbe ročil, da so fašisti umorili kato-1 policijskega nadzorstva in za- liške duhovnike, ki so bili na-' radi drugih, nam neznanih de-, neštetokrat v znak, kako I novici, da je škof Schrembs ma klonjeni ljudski vladi. A. P. jih liktov. Mladi mož je splezal j spoštujejo. Tudi Abesinci se ševal v clevelandski blaznici je prezrla. Sevesroameriški od-j čez -1 metre visok zid, s katere- mečejo v pozdrav na tla, pri tem bor za pomoč španski demokra-jga se je vrgel na tla, je pa imel j gg zemljo poljubijo. ciji zdaj naznanja, da ima v pri tem nesrečo, da si je izvili rokah definitivne dokaze o gro-! desno nogo. Zaradi tega je se-1 Znamenit jc pozdrav z drg-zodejstvih, ki so jih zagreših fa- veda spet prišel neprostovoljno | "^njem nosa ob ncs, ki ga prak-šisti nad protestantskimi duhov- nazaj "v svojo celico. ■ ticirajo v raznih deželah, tako niki in lajiki. Temu odboru na-' -jo uničil ' ; med Kalmiki in Laponci, kakor čeljuje metodistcvski škof Fran-' cis J. McConnell. (Še več otem jutri.) js uničil v Sempasu I Died Avstralci in Tahičani. Toda pri Gorici dve kmetski hiši iujza naš okus najbolj nenavaden I tri hleve, zaradi česar so pri- pozdrav je vsekako pozdrav pri IZ PRIMORJA I zadeti Ivan Skarabot, Albert : šušmelj in Jožef Reven za skup-I no vsoto okoli 30,000 lir. nekem afriškem redu. Tu si lju d je v pozdrav krepko pljunejo v obraz. Maorci na Novi Zelandi-—Občhiski svet je sedaj do-i vsakega srečanja z znan- bila za Idrijo tudi Sv. Lucija obj" tako veseli, da se nekoliko mi-Soči. Kot zastopniki delodajal-; jočejo. Morajo se jokati, to Smrt duhovnika Dne 31. avgusta je umi veliki in lepi župniji sv. Ivana'cev so imenovani Rossetti pravila maorske oli- pri Trstu slovenski duhovnik industrije, Franc Bajt od kmeč-|^^' tržaške škofije msgr. Franc Si-'kih gospodarjev in Franc Pi;e-la, rojen leta 1882 v Povirju na gel j trgovec. Kot zastopniki. Krasu. Prvo sveto mašo je delavstva pa so imenovani Jus-bral 1. 3885, za župnika pri sv. tin Hvala, Jožet Šturm in Ivan Ivanu pa jo bil imenovan l.'Muzzini. Kakor je videti, bodo kon mu odpre oči. 19<)2. Bil jc častni konzistori-jpočasi vsi večji kraji dobili ob- .. jka kdaj posebno brilitna, toda alni tajnik škofije in častni ko- činska zastopstva, dočim je se-..... ^ J" J® mornik sv. očeta. LJUBEZEN Ljubezen oslei)i človeka "Vehovec igra — politiko", se je zadnjič glasil naslov uredniškemu članku v Lojzetovem žurnalu. Kaj se pa igrata Lojze in Jaka? Slepe miši? Ali — razbojnike ? •za- Kdor še ne verjame, da sta Lojze in Jaka absolutno bankro-i tirala pod črepinjo, naj pogleda i njuno včerajšnjo uredniško ko-llono. Ne vem, ali sta bila moža- Ce se hladni elementi razžari jo — gorje tistim, ki jih zalije Temelj ljubezni je zvestoba. Pokojni je daj v vseh primorskih občinah imel izredni dar, da je bil prija-' gospodai il od vlade hnenov&ni tel j z vsakim in da je tudi v iz- župan brez ljudskih zastopni-redno težavnih razmerah, ko je kov. So },a tudi novi občinski Primorje prišlo pod italijansko'svetovalci kot zastopniki kor- jo! oblast, znal ostati, kolikor jc poracij imenovani oziroma po- q j • , • , pač mogel, pravičen napram trj6nii)dpi^fekture,brezkatere!^,^%;!^'^';:l^^:l"bezen^e svojim faranom sonarodnja- korporacije nimajo pravic- ^^ega ^ kom, ne da bi se zameril Itali- pač največja hiba Mussolinije- janom, oziroma posvetni obla- vega korporacijskega sistema. Ljubezen in navada sta si v sti. v splošnem Ijudsko-socialnem začetku zagrizeni sovražnici, —Grozdje je po^-italo v tej se- oziru bo imenovanje teh posve- pozneje pa skleneta zaradi udob-Koni predmet nacionalne fašis-1 tovalnih oiganov občine gotovo; nosti konvencionalni zakon, tične propagande. Fašistični prineslo veliko koristi v prime-listi se obširno razpisujejo o'ri z dosedanjim absolutnim go-iidravstv-eno-hranilni vrednosti spodarstvom vladnih županov. Večina ljudi potrebuje več tega plemenitega sadeža in pra-'v narodnem oziru pa seveda U"bežni nego jo zasluži. vilno poudarjajo spoznanje no- spričo obstoječih razmer od te-vodobue znanosti o življenju,'ga ni pričakovati nobenih koda vsak letni čag proizvaja prav risti. tiste produkte, ki so v tistem'_____ letnem času človeku najbolj po-' , ...---— ,...... tiebni in zanj najbolj primerni.' Pristopajte k Cankarjevi u-Crozdje je baje od vseh sade- stanovi in naročajte se na "Can-ž-v najbolj zdravo in hranilno. Kurjav glasnilj". 1'okažite, da Vcebuje 23.68', alkalij, docim naprednjaki ne znamo samo go-jih banane samo 5.69%, poma- voriti. temveč tudi ustvarjati. rtinče in limone 5.61, ribe pa kadar se %a nekaj zavzeitieniol 5.54. Še večje vrednosti pa je Pokažimo, da smo še krepki in sladkoi', ki ga ima 15.20',. Se- g;;; }„ ne mislimo še podati veda je za temi izvajanji politic-^rcaijciji! uo-gospodarski moment, da so _.. ljubil; ona pa ga je ljubila zatoj^^uspehi zadnjega časa so jima ker je z njo sklenil zakon. '! vzeli še tisto malo pameti, kar sta je kdaj imela. Ali pa sta jo morda zapila? Kadar so otroci v zadregi za argumente, si pomagajo z jezikom, "osli" in bolj ali manj neškodljivim zmerjanjem ("Janez panez", "Kovač - berač" itd.) Lojze in Jaka nista nič boljša. Ker si drugače ne znata pomagati, mi v svojem žurnalu "kažeta jezik", me obkladata z "greenhornom", obračata moje besede naokoli itd. — "Mati, kaj praviš? B^antlca morata biti hu- do prehlajena?" VAZNO V sill, kadur sc polrehuje invalidni voz, jr zi'lu va^no, kakšnKKii izUew. Zulu viini Metujcniu. tla se odločita NI U.i I. V času nesreče ni časa in ne prilike napraviti »ki-bnu in lugioiio izliero Mi svetujem«, da vpi-aiale uroeal pu^teno. Sadje m avci Zrelo sadje učinkuje zelo zdraviluo W nemirno iu bolne živce, najbolje pa učinku]® tedaj, če ga jemo na lo"če zjutraj. Slau'Oi. v sadju v])liva iigodno ..pioli na vos ^organi zem in vitamini njeni so prava cai'OvB' medicina. Seveda pa niso vse sadne vrste e nako učinkovite in dobre za vse orgam^®'^' treba, je tu nekaj izbere. Zrela jal)()]ka pospe.šujejo prebavo, ^ držujejo toiščavost in so dobra za motnje, ki se pojavljajo zvečer kot iiesp®'-no.st in nemir. Pred zajtrkom, kosilom čerjo pojej po d\'e jabolki, lui dan torej ses ^ Grozdje je redihio ter poniiij^ ne ljudi. Bazen tega je sovražnik sicodlji 1 akterij, ki se zbirajo v črevesju. Slive niso vedno laliko prebavljive, dar pa želodčnim živcem dobro deiiojo. 1^^^ rabljaš jih z usjjoliom zoper netočnost ui nivost črevesja. Pred slivami in po ne pij mrzle vode in presnega mleka- ITrnške pioizvajajo kri in so dotlatek k drugi iirani pri debelibii^ Isto velja o sladkih breskvah, ki ]>osebno dobro na živčevje v glavi. te t raj, ko vstaneš, glava boli, poje] nekolik^ zrelih breskev, pa so za ta dan odpove,! su in jajcem. _ jg Orehi so baje zelo dobri zoper kolkih. Razen tega spodbujajo ki^'" tok in so zelo redilni. Obsevanje proti ■Vmeriški medicinec docent dv. Wells J" ilii angleški medicinee dr. Brown sta j,j. zanimive poskuse z obsevanjem p^j^ab- fhience. Metoda, ki sla jo pvi tem Ijala, sicer ni jjripravna za niW'e^ povzročiteljev bolezni v človeškem sledeči naslov: ŠKOF V BLAZNICI Prijatelj Tone, ki se je slučajno mudil pri meni, ko je prišel Lojzetov žurnal, bi bil kmalu počil od smeha, ko je uzrl ta naslov in prečitul novico, ki pač ni bila nič podobna naslovu, ki je dal razmneti, da so nekega škofa poslali v blaznico , . . po\/.rocueijev noiezni v (•io\t;^"-— -.jjjo-vendar pa .odlasice v liermetično zapi'ti ) p" ultraviolotnim žarkom. Tako "pi'ep'^^j, ^ 1 i I ])aeile sta dala v jiosebnih posodau ti zdravim živalim. \' nobenem ' ni ])ojavilo obolenje. Pač pa su vali takoj ol)olele, če sta jim diil'> neobsevan inficiran zrak. NAJLAŽJI LES 1' 1J U \' .srednji Ameriki in zapadin )d spe\ a drevo, tako %\ ano balzovo jjiro, daje najlažji les. To drevo ra.so 'I „ ju v -I v petih letih doseže višino kaksiin) debelino kakšnih ."JO em. Njegovi ^ zi' jo včasih v dolžino 75 em. Balzo^ polovieo lažji od pint o vi ne, pii lirožen in trden. Tporabljajo splavo\, |)tavainili jopičev in yui'"' tovinc. Pred uporabo ga impiegui^'^'^^^ noma s paralinom. Palzov les lahek, ker so stene njegovih staiue t tenke, .■slanice so napolnjene vi'l'^J .|, zrakom, vlaken pa nima skoraj "" VULKAN OGREVA ISLANP^*^^ PRESTOLNICO Reykjavik, . i^lfUuLska prestolui^j^^,.g|ii|| piavlja veliko splošno na|navo za kur javo, ki naj bi ogrevala Vf>a^ 1"^'.^,yjlcii'' tem mestu in ki naj bi izkorisca|'|^^^^j|,, i' ■ske vode islandskih ognjenikov- - ''' ])rava je nap; avila že pred let' i"' vrsto ill so dobro uspeli. Sedaj (.liti velike ogrevalne naprave za ko\ rstne zelenjave in južnega ^udi voda iz ognjeniških (al bo ogroV" • laiid^ke šole in bolnišnice. (Dalje iz 1. kolone) ,j, da Madrida ali še strašnejša. ,^pgcir pravljeno, samo — politična ^j'o evropskih držav ni še dokončan^- ^y^' lo pa gre zadnje čase hitro od cija, Anglija, Belgija in Rusija podajajo roke. Poljska se z.ačew čati pro'č od Hitlerja in pogube- Vprašanje je zdaj, ali bo temi državami do dovolj da se bosta Hitler in Mussoli^^^ a;} ^ la? In, ali ne bosta vzlic teniu P ^'1^' pogubo? Vojna je namreč ki jo-bosta morala zaigrati nju, da se s fašizmom ohi'anit^ To karto jima čas in razmere ^ tiskata v roke. Gre se samo še ^ bitev časa, za boljšo pripravljen Nebo nad Evropo je obl^^^!?^^,-. obzotja prihaja najstrašnejši ^ p', kler eksistira fašizem, ni prečenje tega viharja, kvečjeo^^ laganje usodne ure. 2. decembra, 1936. ENAICOPRAVKOST STRAN 3. Nenevarne operacije bezgavk Bezgavke proizvajajo neka ^ krvna, telesca, ki rabijo za ^cevanje bolezenskih klic v te-z&to so strokovnjaki že če-' "ivomili, ali je pravilno, da ^ ti organi z operacijo odstra-Wjejo. Po novejših raziskavah ].^ bezgavke sposobne oprav-^ ^ to svojo nalogo le tedaj, če popolnoma zdrave in se (o ^'^Gbujejo po Thiesberu " ^ odstotkov nevarnih klic, na to čakajo, da bi mo-g'^Pasti telo. 2^1^ 3® dognal s preiskavo gg Pacientov, da bezgavke ni-zanesljiva zaščita pred in-Zelo težko pa je sploh ti, ali je kakšna bezgavka '»hko neznatna obolenja o j , nevarna, ovira- . 311 je, povzročajo govorne v, l ^%tja v srednjem uše-bolezni, naduho, mi-' ®fčna, jetrna in obistna Solšavost, spremembe ^Jwvju, kožne bolezni itd. Po W ^ naziranju je treba - ^ vsak način odstra-' se večkrat vnamejo ali Jajo pogoste prehladne so jih na ta način ordinacijskimi u-celo pacientom, ki so bili lili šestdeset let in ki so Pfost presenečem nad pre-postopka ter njego- ^kovitostjo. I šotne v zraku; da bi pa bile pri-j šotne v zraku po navadi in v ve, 'likem številu (razun nekaterih malo oblik) in da bi ostajale žive v zraku zadosti časa, da bi razširjale bolezni na znatne daljave, je pa jako dvomljivo, kakor je razvidno iz razpoložljivih dokazov. Ni treba pa misliti, da je svarilo zdravstvene oblasti "Pokrivajte svoj kašelj v protislovju s tem, kar smo zgoraj naglašali. Kajti, v tem slučaju, gre za sveže klice, izločene iz ust ali nosu, ki se morejo prenašati od osebe do osebe v teku par minut j ali sekund. Ob takih okolncstih je popolnoma upravičeno misliti, da se morejo žive bolezenske klice prenašati od osebe do osebe. Poleg teda niti ni treba, da se kašlja ali kiha; tudi samo govorjenje spušča klice v zrak. Zakaj poudarjamo kašljanje in kihanje, je okolščina, da njih pojava že sama na sebi daje sklepati, da dotična oseba ni zdrava. Zato je zlasti v tej sezoni dobro obvarovati se pred osebo, ki kašlja ali kiha v naši bližini. To seveda velja tudi za nas in je tudi naša dolžnost, da imamo obzir na druge, ako kašljamo ali kihamo. Dajte dober vzgled in pokrivajte si usta in nos, kadar • Pojavi pi-i odraslih ose- kašljate ali kihate. V prejšnjih časih ^žka, po uvedbi elek-lirgj operacijskih metod pa ne Proijj tudi tu nobenega ®nia več. Pogostoma se je Gorovja pod vodo Kako Globok je Atlantski ocean? po zraku ^ Dr T ' Vejjj, ■ John L. Rice, zdrav-ORiisar mesta New Yorli Sil je v ittijjg , . ko so skoraj vsi %Ve ^ da se vse na- ^Iji, 2 prenašajo po '"^li ziianstva smo ^^^0 načinu, kako se V ,'^^^^1'jajo, ter se je se- se prenašajo skrčil. Čimbolj ^ ^čimo o prenosu na-I ^olezui, tem manj pri-^ ^ poštev. Svoj čas se ^ Malarija, pripiso- Se J zraku"; dejstvo, prenaša po ko-op^'ostila zrak te kriv-obstoja neka 5 Zemljo, zrakom in bo-Vedno nadaljuje v Slik in tudi raznih ^ natančnejšim ' in načinov pre- iif. jg ^^^jivih bolezni, kakor ^ kolere, postaja ^Vj.^ ^.'^alo pomemben fak-nalezljivih bo-ne zanika, da u-' bolezenske klice pri- Atlantski ocean je ena sama globoka dolina, ki je pokrita z več tisoč metri vode," so nai' učili pred kakšnimi dvajsetimi, tridesetimi leti v zemeljepisnih , urah. Tega geografskega ne-i znanja svojim učiteljem ne moremo zameriti, kajti celo med znanstveniki je pred vojno prevladovalo' mnenje, da predstavlja morsko dno veliko, ravno kotlino. To je umljivo, kajti meritve globin so se tedaj vršile z ladij ki so bile zasidrane, a razen tega so se vršile še v velikih razdaljah. Morska plovba se sama ni zanimala dosti za sistematično raziskovanje morskih globin, glavno je bilo, da je poznala bolj plitka mesta, ki so ji utegnila biti nevarna. Danes pa polagamo na znanje o talnem reliefu morij veliko važnost, kajti od tega je v mnogem odvisna smer morskih tokov in sestava vode, kar je spet ogromnega pomena za življenje morskih bitij. Zato so zadnji znanstveni podatki nemške ladje "Meteora," ki je s pomočjo akustičnega grezala, kri-I žem kražem preiskala tla At-j lantskega oceana, zbudili tolik-! šno pozornost, ker se je s to 1 moderno metodo posrečilo pre-' magati staro naziranje ,o rav-I nih morskih tleh. Kapitan j Spiess, vodja ekspedicije, je u- go to vil, da predstavljajo morska tla neznansko bogat relief, ki prav nič ne zaostaja za reliefom kopnih tal z visokimi gorskimi vrhovi in globokimi dolinami. Tako se vleče skozi sredino Atlantika od Islanda do ozemlja okrog Južnega tečaja velikanska gorska veriga, ki jo na obeh straneh spremljajo globoke kotline, ki so med seboj ločene po prečnih gorovjih. Kako visoke so te gore, je razvidno iz tega, da molijo nekateri vrhovi (n. pr. Azori) visoko nad morsko površino, do-čim ležijo sosedne kotline več nego 8000 m pod morsko gladino. Ob ravniku moli otok Sv. Pavla iz morja tesno poleg morske doline. Podmorski gorski hrbet, ki je tu povprečno 1500 m pod gladino, pada v globino 7370 m, a takoj nato se dvigne spet do globine 2060 in 1750 m. Največjo vdrtino v podobi grabna so ugotovili poleg otočja Južnih Sandwichev. Tu je globina nad 8200 m. Celo najvišja gora sveta. Mount Everest bi imela v tej dolini dovolj prostora zase, ne da bi se dvigala kaj prida nad površje. Iz stare domovine —Aretacije fo Julijskih krajih. Tržaški listi javljajo, da je imela tajna policija OVRA v zadnjem času veliko posla, ker je morala po vsej Italiji aretirati večje število ljudi. Tako poročajo listi, da je bilo v Tu-rinu aretiranih 30 delavcev, v Milanu večje število delavcev in razumnikov, v Comu zopet več delavcev in to na podlagi stroge preiskave po vseh tovarnah. Tudi nekaj uradnikov je bilo prepeljanih v zapore. Po vsej Julijski krajini pa je bilo pretekh teden na podlagi podatkov tržaških listov aretiranih vsega skukaj 150 oseb italijanske in slovanske narodnosti, med njimi tudi znani odvetnik Giaquinto in ing. Fano. Medtem ko je OVRA zaposlena | z aretacijami političnega zna-1 čaja, so dobili voditelji fašistič-' ne stranke strog nalog od vr-l hovnega vodstva, naj nadzirajo ^ trgovce in obrtnike, da ne bi zviševali cene svojim izdelkom oziroma živežnim potrebščinam.' V tržaških listih beremo dolge, vrste imen trgovcev in obrtnikov, ki so bili vsled navijanja cen obsojeni, ki jim je bila odvzeta tudi strankina legitimacija. Zahvala LIFE'S BYWAYS SAVs - /wr umi Qki WO AT" ^//£r miJ--SH£.'SAmjtvinc. HKHTSCHOCL ^ NcifJ ; % / HOW OFTEN CAN YOU KISS AND MAKE UP? Few husbands can understand why a wife should turn from a pleasant coiujiaiiiou iulo a shrew for one whole week in every month. You can say "I'm sorry" and kiss and make up easiei' before marriage than after. Be w ise. Ifyou want to hold yoiu' husband, you won't be u tliree-fiuarter wife. Tor three generations one woman Jias told another how to go "smiling through" with I^ydia E. Pink-ham's \'eBetubU! Compound. It helps Nature tone up the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: l. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middle age." Don't be a three-quarter wijr. take LYDIA K. PINKHAM'S VISGETABLK COMPOUIS U and Go "amiUns Through," Letos je minilo 25 let odkar sva se poročila. Mislila sva, da bo šla ta obletnica mimo naju, kakor so šle druge — mirno in tiho brez proslavljanja in na-pitnic. Toda najini sinovi. Frank, Stanley in Eddie, prijatelji in sorodniki so hoteli drugače in pripravili so nama največje presenečenje v Jiajinem življenju. Dne 6. novembra zvečer so naju z zvijačo spra\41i v Slov. Delavski Dom, češ, da gremo na "surprise party" za prijatelja Franka Puceljna in njegove žene. Midva sama sva pomagala "speljati" Pucljeve, ne da bi se lama sanjalo, da sva bila speljana — midva! Ko stopiva v spodnjo dvorano S. D. D. zaigrajo fantje od godbe "Bled" pozdrav. &udva pogledava, kje je Pucel. Njega ni, izginil je. In navzoči, vidiva jih polno dvorano, začno veselo nazdravljati. Midva debelo gledava. Kaj je to? Zarota? Potem se nama zjasni — Presenečenje velja nama! Občutkov, ki so naju tedaj obuzeli, ni mogoče popisati: slabotno človeško pero tega ne zmore! Bila sva presenečena, dirnje-na, vzhičena, gin jena . . . Presenečenje so nama pripravili na pobudo najinega sina Franka sledeči sorodniki in prijatelji; Mr. in Mrs. Ivan Slejko, Mr. in Mrs. Luka Slejko, Mr. in Mrs. Steve Barton, Mr. in Mrs. L. Bajc, iz Fairporta,. O., Mr. in Mrs. Gašper Bashel, Mr. in Mrs. Krist Stokel, Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. in Mrs. Anton Artel, Mr. in Mrs. I. Jontez, Mr. in Mrs. Andy Artel, Mr. in Mrs. John Lekšan, Mr. in Mrs. Vincent Gnidica, Mr. in Mrs. Joe Kovič, Mr. in Mrs. Frank Kovič, Mr. in Mrs. Vincent Coff, Mr. in Mrs. Jernej KrebeL;Mr. in Mrs. Sylvester Vokach, Mr. in Mrs. John Germ, Mr. Joe Kcmpare, Mr. in Mrs. Leo Lausin, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mr. in Mrs. Joe Žele, Mr. in Mrs. Anton Dolina r, Mr. in Mrs. John Intihar, Mr. in Mrs. Joseph Yenko, Mr. in Mrs. John Debeljak, Mrs. Stefančič, Mr. in Mrs. Andy Trkman, Mr. Louis Clemens, Mr. in Mrs. Anton Štrancar: Mr. in Mrs. Rudy Ahej, Lir. in Mrs. John Simčič, Mr. in Mrs. J. Ilra-šovec, Mr. in Mrs. A. Batič. Iz Fairporta in Painesville, O.: Mr. in Mrs. A. Svigel, Mr. in Mrs. A. Kapel, Mr. in Mrs. M. Skrabec, Mr. in Mrs. A. Lunka, Mr. A. Grzelj, Mr. in Mrs. J. Zalar, Mr. J. Žužek, Mr. F. Zalar. Dalje iz Clevelanda: Mr. in Mrs. J. Franceskin, Mr. in Mrs. T. Legat, Mr. in Mrs.R. Mertek, Mr. in Mrs. L. Leustig, Mr. in Mrs. M. Estenik, Mr. in Mrs. F. Novak, Mr. in Mrs. A. Janko-vich, Mr. in Mrs. A. Pirnat, Mr. in Mrs. A. Zupančič, Mr. in Mrs, J. F. Durn, Mr. in Mrs. J. Spen-ko, Mr. in Mrs. P. Ster, Mr. in Mrs. H. G. Prusheck, Mr. in Mrs. I J. Siskovich, Kuhel bratje, Mr. in Mrs. Kalin, Mr. in Mrs. J. i Stefe, Mr. in Mrs. P. Česen, Mr. j in Mrs. L. Florjančič, Mr. in ■ Mrs. L. Samsa, Mr. in Mrs. F. Fraidhoffer, Mr. M. Pishler, Mr. in Mrs. F. Prudich, Mr. in Mrs. Al. Filipič, Mr. in Mrs. J. Pugel, Mr. in Mrs. A. Dolgan, Mr. in Mrs. A. Brenčič, Mr. in Mrs. B. Godec, Mr. in Mrs. J. Godec, Mr. in Mrs. A. Ogrin, Mr, in Mrs. J. Glazer, Mr. in Mrs. J. Planine, Mr. in Mrs. J. Makovec. Mr. in Mrs. J. Terbižan, Mr. in Mrs. A. Gorjanc, Mr. in Mrs. J. Krnel, Mr. in Mrs. J. Rožanc, Mr. in Mrs. F. Koss, Sr., Mr. in Mrs. J. Yeray, Mr. in Mrs. L. Kafer-le, Mr. in Mrs. F. Hribar, Mr. in Mrs. J. Ažman, Mr. in Mrs. J. Činkole, Mr. in Mrs. J. Dolgan, Mr. J. Tomšič, Mr. in Mrs. F. Aucin, Mr. H. Prince, Mr. in Mrs. N. Turk, Mr. in Mrs. F. Urankar, Miss Mrak, Mr. in Mrs. A. Eppich, Mr. L. Ulle, Mr. M. Jakin, Mr. A. Mele, Mr. in Mrs. Zaitz, Mrs. Stefi Mesojedec, Mr. in Mrs. E. Luzar, Mr. in Mrs. A. Vadnal, Mr. in Mrs. J. Zalokar, Mr. in Mrs. L. Tolar, Mr. in Mrs, J. Kodrich, Mr. in Mrs. Strumbel, Mrs. Bajc, Mr. in Mrs. A. Branisel, Mr. in Mrs. V. Jančič, Mr. in Mrs. A. Mihelich, Mr. in Mrs. Hodnik, Mr. J. Koss, Mr. in Mrs. F. Jereb, Mr. E. Leskovec, Mr. in Mrs. F. Kcsich, Mr. in Mrs. Hro-vat, Mr. in Mrs. L. Wiirm, Mr. in Mrs. A. Duale, Mr. P. Schv/a-ne, Mr. J. Brenčič, Mr. in Mrs. F. Koss, Jr., Mr. in Mrs. F. Tur-šič, Mr. N. Koss, Mr. in Mrs. Young, Mr. Leo Prushek, Mr. F. Moro, Mr. L. Tolar, Mr. in Mrs. F. Žigman, Ixiiss M. Novak, Mr. in Mrs. L. Furlan, Miss L. Line, Miss A. Strauss, Miss M. Angle, Mr. F. Sluga, Mr. in Mrs. F. Race, Mr. in Mrs. Mršnik. Kuharice so bile Mrs. Rijavec Mrs. Prime, Mrs. Perko in Mrs. Globočnik. Dekleta, ki so stregle: Miss Mramor, Misses F. in A. Pucel, Miss Leksan, Miss Batich, Miss Artel, Miss Bashel, Miss Kovich in Miss Rijavec. Natakarji: Mr. Videmšek, Turšič, Mr. Vadnal, Mr. Krnel, Godba "Bled" je i-grala za pozdrav in pozneje več lepih komadov. Mr. in Mrs. F. Jelerčič sta darovala košarico cvetlic, Miss Mary Udovich je poslala čestitke z telegramom. Jugoslovanska šola moderne umetnosti nama je poklonila vsakemu šopek rož. In vsi ti dobri prijatelji so nama poklonili prelepo darilo, katerega morava biti vesela, tudi če bi ne hotela. In kaj naj zdaj rečeva? Drugega ne moreva reči kot: Iskrena hvala Vam, prijatelji, vsem skupaj! Pozabila vam tega ne bova dokler bova živela. Bil je prelep dokaz prijateljske zvestobe. Upava, da bomo vsi živeli dovolj dolgo, da se vam bova lahko oddolžila za ta krasni dokaz prijateljstva. Frank in Mary Slejko Oglasaj+e v — 1 "Enakopravnosti" IZNEBITE SE GLAVOBOLA Olajša mesečno trpljenje Brez opija ali kinina Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jili! Za hitro odpomoč — I brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat lOc, 12 za 25c. GARFIELD Prašek proti glavobolu ■T 1 OTAU 11 Pilite za brezplačen / I ijn JI poiskus Garfield pra-I wii<#i proti glavobolu— tudi Garfield čaj proti zapiranju. Pišite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y. "O, Gee!— Grandma^a Walking Downstairs—' Sold by Druggists I■ tTse WELDONA Tablets Write for FREE, fully illustrated 24-pBge book, "History of RHEUMATISM," wiUi chapter discussing germs of riieumaiism, to # WELDONA CORPOR.tTION a Desk T, Atlantic City, N. J. AKO IZVESTE NOVICO. Id se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi drujo^e zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom; V St. Clair okrožju; John Renko, 955 E. 76 St. Za CoIIinwood, Nottingham, Noble: John Steblo;, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side: John Peterko, 1121 E. 68 St. Kraft fi (^MCNTO The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Spai-kliiig glasses strewn with bright stars ... the new Swjinky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doin% it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches,salads and appetizers. OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yield« to Listerine, safe antiseptic and deodorant ^ Eith'jr licrausc of stoniach distiirbanoea, food fermentation, or the wearing of false tooth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that tho regular use of Listerine will often ovcrcomo ofTonsivo mouth odors duo to the fermentation of liny bils of food on mouth, teeth, or denial plato BurfaociJ. This Bafe anlitscptic and quick dnodoruiit works (luick)y. It cleanse« mouth, teeth, and o:um Burfacea. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odora, and then •:iounteract3 tiio odors themselves. Try using Listerine every two or three days. Sco liow much moro wholesome il Iravs your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. r- Don't offend otbsrs • €hscK halitosis with USTERiNE Prehlad v prsih ki lahko poslane nevaren jo navadno hitro olajšan, ko bt uporabi pomirjevalen, toijel MusLerole M:u.stetoie NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga i/,trebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri \TEte. Priporoča ga mnogo zaravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim feinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo jfovest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avlor 'The Native's Uelurn,' 'Laughing in the Jungle' in 'DynamUe' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ajiieriki- i Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO BTRAK i. PtNAKGPRAVi^OST decojAbra, 1936, Carica Katarina Zgodovinski roman Ne, kdor je bil tako nesrečen, da je prišel enkrat v Petro-pa-vlovsko trdnjavo, ni videl več sveta. O, Petropavlovski trdnjavi in o njenih strahotah bi lahko napisali cele knjige, lahko bi našteli tisoče in tisoče imen onih, ki so izginili v tej strašni ječi. Že za vladanja Petra Velikega so vodili jetnike v to ječo, — v teh podzemskih celicah so u-mirale množice ljudi, nihče na svetu pa ni slišal obupnih klicev nedolžnih žrtev. Pozneje je carica Elizabeta pošiljala tisoče in tisoče jetnikov v to strašno trdnjavo. Tudi Katarina ni pozabila na to temnico, tudi ona je imela vedno dovolj ljudi, ki jih je spravljala tukaj. V Petro-pavlovsko trdnjave so prihajali po navadi jetniki, ki jih niso klicali pred sodišče, temveč so jih kar brez postavnega postopanja vrgli v temnico. Katarina je dala osebo, o kateri je mishla, da ji je nevarna in bi ji utegnila kadarkoli škodovati, kar na lepem prijeti in vreči v ječo in nihče več ni ničesar zvedel o njej! Med vsemi celicami je bila vodna celica najstrašnejša. Ta celica se je nahajala pod reko, okna ni imela nobenega, tla pa je tvorila zemlja. V tej strašni celici se nahaja sedaj grofica Klarica Pineberg, tista lepa rdečelasa žena, ki smo jo videli v Benetkah, ko je živela sredi bogastva in razkošja. Takrat je še stanovala v prekrasni palači, ukazovala je svojim služabnikom, imela je vse, karkoli si je želela, — vse, kar je ugajalo njeni muhavosti, — sedaj pa --- Sedaj je nesrečnica sedela v kotu svoje celice, rdeči lasje so ji padali po ramenih in po prsih do bokov, njen obraz je bil bled. in upadel, njene oči so mračno strmele predse--Klarisa je bila samo še senca lepe grofice. Da, Katarina je dosegla svoj cilj. Čeprav je minilo šele nekaj dni, odkar se je grofica Klarisa Pineberg nahajala v temnici, je ta čas popolnoma zadostoval, da je zlomil njeno odporno silo. V tej celici jo bilo zares strašno! Podgane so skakale po tleh in plezale po stenah, — stene so bile polne golazni, po tleh pa je bilo tudi polno kač. Odkar se je Klarisa Pineberg nahajala v tej celici še ni videla živega človeka. Hrano so ji dajali skozi majhno okence, ki je bilo v močnih, železnih vratih. I Ležišča ni bilo v celici. Tam, kjer je Klarisa po navadi sedela, je ležal kupček plesnive slame. Ah, to prekrasno telo je ležalo še pred nedavnim na mehki postelji, Klarisina glava je počivala na lepih blazinah, pokrivala pa se je grofica s svilnatimi oblekami. Toda to ni bil vzrok, da je bila grofica Klarisa Pineberg tako neskončno žalostna. Ko je Klarisa pričela borbo proti carici Katarini, ko se je združila s caričinimi sovražniki, Ida bi vrgla Katarno s prestola, I je vedela da se ne more izogniti j mogočnosti, da bi enkrat ne pa-,dla svoji sovražnici v pesti. — j Vedela je, da jo v tem slučaju ;čaka strašna usoda. Klarisi pa je bilo najbolj hudo, da so jo odtrgaU od njenega Gianettino. Vse dni je mislila na Giane-ttina, niti za trenutek ni mogla pozabiti nanj, spominjala se je njegovih pesmi, tistih sladkih pesmi, polnih hrepenenja in ljubezni, ki jih je pel, kadar jo je vozil v svoji gondoli po morju. Ti časi so minili. Klarisa je vedela, da se tisti dnevi ne bodo nikdar več vrnili, — iz te ječe ni mogla pobegniti. Gianettino ji je sicer obljubil, da jo bo rešil — toda, kako na j bi našel pot in sredstva, da bi izpolnil svojo obljubo. Ne, čutila je, da Gianettina ne bo nikdar več videla. Klarisa si podpre glavo z o-bema rokama, žalostno je gledala predse, njenfe ustnice pa so šepetale pesmico, katero ji je ljubljeni Gianettino največkrat pel. Oh, ko bi bilo že vsega enkrat konec, — ko bi naposled že prišel krvnik, da bi jo rešil te ječe in jo odpeljal četudi — na morišče! Ne, Klarisa bi se ne bala, ona se ne bi tresla, — smrt bi bila zanjo osvobojen je. — Ko bi le vedela, zakaj moram vedno misliti nanj, — zaše-peče Klarisa in si potegne z roko preko čela, — ne na Gianettina, — ne, misliti moram na njega, na tistega podlega človeka, ki me je pogubil, — na Gregorja Orlova! Nikakor ne morem pozabiti tega imena! In vendar bi imela dovolj vzroka, da bi pozabila na to ime in na človeka, ki je tako podlo ravnal z menoj, — sovražim ga, strašno ga sovražim! Kljub temu pa moram misliti nanj, napram njemu čutim naklonjenost, — tako čudno tesno mi je pri srcu, čutim nekakšno žalost, da je bil baš on tisti, ki me je pogubil. ! Gorje ti, Klarisa! Ali si že tako globoko padla, da bi mogla ljubiti človeka, ki te je onegre-čil? Mar bi mogla kedaj pozabiti na Gianettina, mar bi mu mogla postati nezvesta, četudi samo v mislih ? — Ne, ne, to bi bilo nemogoče, — vzklikne Klarisa in vstane s svojega siromašnega ležišča in se začne izprehajati po majhni celici, — do kneza Gregorja Orlova ne čiitim ljubezni, to je neko drugo čuvstvo, ki ga I ne morem opisati, — oh, Bog, ne vem Vse to se maščuje na meni, na hčeri te žene. Usmili se me, moj Bog, in mi pošlji lahko smrt, — ne bom tožila, '— srečna bom, ko bom videla, da bom umrla! Klarisa se nenadoma zdrzne. Pred vrati celice je slišala nekakšno ropotanje. Večerjo je danes že dobila, — že prej so ji prinesli kakor navadno strašno juho, v kateri je plavalo nekaj koščkov plesnive-ga kruha, ki so ga kdo ve kje nabrah. Kdo je torej prihajal? Kmalu potem, — pa se ni odprlo okno, — v težkih vratih je kaj pomeni, ne vem kako zarožljal ključ in vrata so se naj si to tolmačim, da ne morem' odprla. nikakor pozabiti nanj. ^a hodniku je slišala neke Klarisa globoko zavzdihne in glasove. si zakrije obraz z rokama. j Klarisa je slišala neki ženski Revica ni vedela, če je bil dan' gj^g. ali noč. j — Vsemogočni Bog, — ne vr- V njeno strašno ječo ni nikdar J^ite me v to strašno ječo, — ha. kazen ? Zločinka ? Ne, ne, ti ne smilili so se te, nisi sama v tej ! Tukaj se nahajam, ker is moreš biti zločinka. strašni celici, jaz sem tukaj, — j no in zvesto ljubim nekega Ali pa je v Rusiji treba biti tvoja sotrpinka! ' ža, ki je ugajal carici Katan ' zločinec, da se človek znajde ne-1 Elizabeta pogleda lepo rdeče-1 Ta prokleta žena mi ga je kega lepega dne v Petropavlov-, laso ženo. Gledala jo je sočutno, j bila, ko pa sem bila tako ski trdnjavi? jhkratu pa nezaupno. Ne, v tej državi preganjajo ^ Klarisa opazi njen pogled in tudi čisto nedolžne ljudi, — svo- reče: bodo teptajo in se norčujejo iz j — Meni lahko verjameš, de- nje, nesrečneže pa, ki niso veli- klica. Bog mi je priča, da ne la-kašem po volji, spravijo na var- žem, nikdar nisem še lagala! no pod ključ. j Tudi jaz sem tukaj ujeta, tu- Tudi ti, uboga, nesrečna de- di jaz'životarim v tej ječi. Sa-klica, si brez dvoma nedolžna, mota me je že skoraj spravila da sem si zopet osvojila srce in ko sva skupaj dab pnjeK. naju je _ w tem kina so ujeli, jaz pa se nahajam sedaj tukaj. — Ti si torej Elizabeta roncov? — reče Klarisa zuje lep obraz svoje tovan Da, vedno sem si nusUa- (Dalje prihodnjih) — prav tako nedolžna kakor jaz ob pamet, sedaj pa hvalim Bo- takšna, — lepa m sama. ga, da sem našla tebe tukaj. Klarisa opazi, da se je njena j „ . . , , nesrečna nova tovarišica zbudi-j ® se imenuješ? la. Zavest se ji je vrnila in de- ^aknvila.da te khca se je jela premikati po ku-|^® ^ caiica vrg a v to jeco, pu slam^ kanmr jo je položHa kakrega dobra. prisvetil solnčni žarek, skozi debele zidove ni prodrla mesečina, pa tudi drobnih zvezdic, svojih ljubljenih Klarisa nI mogla občudovati; Kako so danes šumeli valovi Neve, kako so udarjali ob mogočne zidove! Besneli so, kakor da bi se hoteli upreti tej hiši in ljudem, ki so jo zgradili sredi reke. Ne, valovi niso hoteli več braniti te osovražene temnice, hoteli so se osvoboditi te hiše sramote. jaz vem, kje se nahajam, — to je Petro-pavlovska trdnjava, — milost, — milost, ljudje! — Nikar me ne zaprite v to večno temo, — jaz hočem gledati soln-ce! — Vrzite jo v celico! — zavpije surov moški glas. — Su- še nihče več ne vrne! — Imenujem se Elizabeta Vo-roncov! — odgovori nesrečna | ' mlada deklica. i — Ah, Elizabeta Voroncov!' Klarisa. — Oh, Bog, — je šepetala nesrečna Elizabeta, — kaj se je, zgodilo z menoj ? — Sanjalo se, mi je nekaj strašnega. | — Aleksander, — ljubljeni, | vzklikne Klarisa veselo pre- kje si? — Objemi me, — daj mi,senečena. svojo roko, — edini moj Ale-' objamem, sestra ksander! — Tvoja sem, — tvo-1 ^ nesreči, midve pripadava dru-1 ne daj me, — ne daj, da drugi! Pomoč BtraSnlli bolečin nevralgije PAIN-EXPEUB S5c. in 70c. pr' lekarnarjin ja, bi me ti vragi odvlekli! — Ona misli, da se ji je sanjalo! — zašepeče Klarisa. — Oh, VI, nite jo po stopnicah v globino, i kako strašno ji bo, ko bo videla, če noče iti sama. — Naj si zlo- da je to resnica mi roke in noge, naj si polomi tudi rebra, iz tega groba ne bo itak nikdar več prišla. Nekaj trenutkov pozneje je zaslišala strašen krik, — potem pa zamolkli padec. Klarisa odhiti k vratom in razširi roke. V naslednjem trenutku je ležala v njenem naročju neka lepa mlada deklica z — Tako ni bilo še nikoli, — reče Klarisa, — veter tuli, kakor da bi hotel podreti Petro-pavlovsko trdnjavo! — Oh, če bi bila tako močna in mogočna, da bi mogla storiti zaprtimi očmi. kar bi hotela! Tedaj bi zgrabila j Klarisa potegne hitro novo temelje te hiše, stresla bi jih, da ! jetnico v celico, — neznanka je bi se podrla ta prokleta hiša. | bila onesveščena, radi tega jo je Toda jaz sem, — nadaljuje grofica previdno odnesla v kot Klarisa, — samo slabotna žena in jo položila na slamo. in ne morem ničesar storiti. E-dino jočem še lahko! Klarisa omahne na kup slame in začne ihteti, — njeno lepo mlado telo se je stresalo. — Zgrešeno življenje! — zavzdihne Klarisa. — Že od detin-stva me spremlja prokletstvo! Po mojih žilah se pretaka carska kri. Moja mati je vladala tej veliki državi, v kateri živim jaz kot jetnica. Kako se piše v Svetem pi- Vrata so se za njo zaprla, nekdo je obrnil ključ v ključavnici, — jetnici sta ostali sami v vodni celici — Kako je lepa! — si je mislila Klarisa, ko je opazovala svojo tovarišico, njene oči pa se še niso privadile temi, ki je zopet zavladala v celici. Komaj je razločevala svojo o-kolico. Klarisa pogleda Elizabeto. — Ubogi otrok, — si je mislila Klarisa, — kaj si zakrivila smu? - Da. otroci morajo j« doletela tako straSna peti za grehe svojih očetov? —|_____ Ali je moja mati živela po bož- i jih postavah? _ nadaljuje iCIMPERMAN COAL risa in si podpre glavo z roka- j ma. — Ne, moja mati se ni zme-1 nila za božjo postavo! Udajala se je moškim, ki jih je ljubila, čeprav je z njimi ni vezal blagoslov cerkve, — rodila je otroke, ki niso imeli pravice da bi živeli. Toda to ni edino, v čemer je' grešila. j V to ječo je vrgla marsikaterega svojega nasprotnika, ki je poginil kakor bom poginila tudi! jaz. Elizabeta se naenkrat vzravna in krikne. — Ne sanjam! — zavpije E-lizabeta in si prizadeva, da bi videla svojo okolico. — To niso sanje, to je strašna resnica. Ujeta sem, ločili so me od mojega zaročenca, — izgubila sem ga, izgubila za vedno! Svetniki, branite me, varujte me, da ne bom znorela! Svetniki so te že obvarovali, deklica, — vzklikne Klarisa in nežno objame Elizabeto, — u- Kajti tudi ti si kraljevske kr-tudi po tvojih žilah se pretaka kri Romanovih, tudi tebe hočejo napraviti neškodljivo, kajti tudi ti bi utegnila postati kruti carici nekoč nevarna! — Ne, pri meni ne gre za to, — odvrne Elizabeta. v najem se odda krojačnico in čistilnico (Dry Cleaning) — popolnoma opremljeno. Vse v redu, da se prične z delom. 4S9 E. 152 St. aaa ™ OOOpREfiLAD Tekočina, tableti, mazilo, nosne kapljice 5c, lOc, 25c •J. 1 CO. 1261 Marquette Avenne HEnderson 3113 Dober premog — hitra postrežba. J. J. FRERICKS DR. L. A. STARCE pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE. Ko potrebujete ŽELEZNINO SEMENA STEKLENO POSODO ELEKTRIČNE PREDMETE itd. zglasite se v SUPERIOR I HOME SUPPLY I 6401-03 Superior Ave. % Pristopajte k stanovi iii naročajte se n k.rjev glasnik". naprednjaki ne znamo jjti voriti, temveč tudi kadar se za nekaj Pokažimo^ da smo s® čili in se ne mislimo s reakciji! Ne bodite sužnji neprebg^ TRINER'S ELlXm OF BITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno priporočano I — Pišite po brezplačen vzorcc . Triner's Bitter Wine Co. 544 S. Wells St., Chicago, Hi. ' Send me a free sample. ' Name j^Address Knjige... Zima se bliža, dnevi se krajšajo, noči pa ialjšajo, zato pa prihaja veselje do čitanja knjig. V naši tiskarni imamo v zalogi še sledeče knjige: RAZKRINKANI HAPSBURŽANI TARZANOVE ŽIVALI TARZAN, SIN OPICE TARZAN IN SVET GOSPODARICA SVETA ZLOČIN V ORCIVALU Da se da priliko si nabaviti te knjige po izredni nizki ceni, se je znižalo ceno istim in se jih prodaja po lOe dokler traja zaloga. Poslužite se te prilike in jih kupite sedaj. Sprejemamo tudi naročila po pošti. Za poštnino je pridajati lOc za vsako knjigo. Ne prezrite te ponudbe. UPRAVA ENAKOPRAVNOSTL Tukaj je DOKAZ da PRIHRANITE Povprečne mesečne priliranit-ve podane od ■ Pi-igidaire last nikom v narodnem pregledu. S2.95 se prihrani ker se živež ne spridi S2.17 se prihrani ko kupite več skupaj koncem tedna. S2.69 se prihrani Ko kupite večjo zalogo, S3.17 se prihrani pri manjših stroških hlajenja. 1098 J® skupna svota — prihranjena vsaki mesec m Kupite sedaj boste kupili dokazili m FRIGIDAIRE! Mon""' FRIGIDAIRE 1 iOOK FOR THIS Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domoči tiskarni, kjer je delo izvršeno hcno po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 Prvo plačilo začnete s 1. aprilom, Kremzar FurnitiifC 6806 ST. CLAIR AVENUE Odprto zvečer — ENdicott 2252 PRECITAJTE in TAKOJ sroRocm svoje ime, naslov, poklic in tel. štev % DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLA FICIRANI Uičliio SE 1'OVEIUENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanc-hijivo, inteliifcntno In poznano orebo. PIŠITE! zA-OVENCF HI-APtNtO Fifth Ave.