Dopisi. Od Slovenjegradca. (Dac.) Ko si je Slovenjegraška glavna skupšina podjarmila tudi manjši oddelek Mislinjski, poslali so na novega leta tudi dacarja tje z naročilom, naj brez razločka vse krčmarje po tarifu zadaca. Izgodilo se je pa, da so zadeli tudi na društvenika, kateri jim vrata zapre in jim prepove v klet, češ, da so dolžni po društvenih pravilih zavezniki prevzeto svoto tudi brez tarifnega dacanja pravomerno zložiti. Ko so ga nato finančni oblastniji tožili ali v tem so sramotno prepadli, bila jim- je prosta le civilna tožbena pot — in zdaj so še le našli paragrafe, da društveniki vsi za enega in eden za vse smejo drug drugemu prisoditi, koliko bi naj vsaki plaeal. Nikoli pa bi ne bilo ugodnejšpga easa, kakor ravno zdaj, ko je razburjenost društvenikov v Mislinji zavoljo zgube, ki je nastala iz tega, da so si bili previsoko svoto daca naložili. Zdaj je toraj napočil ugodni čas, ko sta si družbi, prej dolgo let v nasprotji, roke podali, ter sta se tako Poncij in Pilat sprijaznila. Tekali so našuntani ali še tudi prismojeni agitatorji po večkrat na dom k društvenikom, naj se vsaki podpiše, koliko more gostilnica .1. J. plaeati daca. Ugibali so nekateri prav in se tako tudi podpisovali, ali agitator jih je zasmehoval rpkoč: Tako malo, saj mu drugi vpč pišejo! Šievilko goldfharjev pa je pisal nato po želji nasprotnikov, in tako so pripisovali številke za več stotin in sklicali so skoraj, da ne posiloma veliki zbor in opravili sodbo z zvijačo rekoč: kaj ga boče Se kdo zagovarjati, saj je žp sam toliko obljubil! In ta namišljena vsota se je glasila za štiri krat tolika, kakor jo je res obljubil, tako da so modri možje kar strmeli. Kaznivo dejanje pa pride pred sodnijo. Iz Slatine. (Zupanov »popravek«.) [Konec.] Tu nam polagate račun od preteklega leta. Ogledali si ga nismo, ker se radi izogibljemo Vaše hiše; saj nam je še v živem spominu, da ste shruli Slatinčanje na nas, ko smo se predrznili pokukati malo v zapisnik volilcev, kakor bi se zaprisegli vsi peklenščeki. To prepričanje pa imamo, da račun enega leta Vas ne more več oprati in da sle nani Vi zakrivili previsoki davek, ker ste se silili v županslvo, dasiravno po lastnem spoznanju k temu niste sposobni. Naštel bi Vam rad, katere ceste se popravl.jajo na deželne stroške, pa ker Vam je tako malo znana Iastna občina, da celo sv. Križa ne poznate, bilo bi to odveč; svetujem Vam le pogledati si pomladi, čegavi delavci da nasipavajo skoraj vse ceste daleč krog Slatine. — Kar se tiče šulvereinske šole, naj ven- dar le naša obvelja, zakaj kmetje so videli večinoma na lastno oko, da ima lastnik šole, »nemški šulverein« poleg svojih 8000 vknjiženih 10.000 fl., izposojenih od Mariborske hranilnice. — Zdaj pa nekoliko o volilnih polah, pa le mirni bodite, da Vas krč ne zgrabi, ker povedal Vam bom resnico! Vaša dača ni tako visoka, kakor stoji v volilnih polah, to nani spričuje np samo letošnji izkaz davka, ampak tudi izkaz leta 1890. Nataknite si očali pa preglejte bolj natanko dačno knjižico! Ako se bi Vam bila tudi znižala dača meseca decembra, imeli bi si popraviti o pravpm času volilno polo, celi mesec imeli ste čas za to, kajti volilne pole podali ste nam na ogled še le dne 24. januvarija. Res je tudi, da ste si tri davkoplačilce kar iz trte izvili, enega za prvi, dva pa za drugi razred. Kaj ne, da ga je bilo sram, ko ste mu to pravili? Nekeinu mrtvecu ste v prvem razredu izkopali grob, češ, naj leži tukaj, da se kak Slovenec ali Rus va-nj ne vrine; neki dediči, ki nimajo več svojega posestva, so se tudi šopirili v prvera razredu. Pri dveh naših volilcih se je davek silno znižal in izbacnila sta se iz prvega razreda. V drugem razredu ste enega čisto izpustili, celo v tretjem ga ne najdemo, pri osmili ste skrajšali davek, pri gpstih svoje stranke ga pa povišali na našo škodo. Želite imena ? In v tretjem razredu, zakaj ste si pa izmislili ravno nesreeno številko »13«? Nimam praznih vpr, pa veste, to ne bo brez poinena: eden bo v kratkein šel, kaj, ko bi Vi Strbunknili z županovega stola? In ne zamerite, res ste jih sprpgledali nad 40 davkoplačilcev, kajti novih smo še našli. Ti plačujejo davka od 7 kr. do blizu osmih goldinarjev, »kajžlarjev« pa od 5—17 kr. izpustili ste samo tri. Hočete iinena? Cele litanije jili bo. Dragi moj, ni torej zastonj ovrglo okr. glavarstvo razpisane volitve. — Za danes bo pa zadosti! Iz Ponikve. (Novo društvo.) Že dalje časa se je tukaj govorilo, naj bi se ustanovilo »bralno društvo«. A do zdaj se še to govoijenje ni vresničilo. Kriva je teinu odlaganju maloinarnost in nebrižnost. Toda konep naj bo praznini besedain, besedani brez uspeha! Htopimo na noge! Povsod po Slovenskem se že ustanavljajo bralna društva, le mi Ponikovljani, kjer še, hvala Bogu, uboštvo ne trka na duri, bi naj za drugimi zaostali! Sratnota bi bila za nas, ako bi si ne upali društva ustanoviti, ga podpirali in krepko vzdržavati! Obračamo se pa v prvi vrsti do kmetov in njihovih zavednih sinov in jira prav goreče na srca polagamo, naj v prav obilnem številu pristopijo k društvu, katero se bo v prvi vrsti njiin v korist ustanovilo. Koliko lepega, koristnega in podučljivega berila bote zajemali iz časnikov in iz knjižic, katere bote ob nedeljah in praznikih v društveni sobi laliko prebirali! ()b enem se bote pa tudi marsikateri slabi tovaršiji izognili, marsikatero pohušanjp se bo odvrnilo, pa tudi marsikateri novpc, kateri bi labkomišljpno zapravili, osial vam bode v žepu! Torej navdušenotft velja! Na noge ! A. Iz Vojnika. (Raznoterosti.) Malokateri mesec je toliko spravil ljudij pod grudo, kakor pretečeni. V Vojniku so zmirom zvonili in so tudi mnogim odzvonili. Gospod sosed dopisnik iz »rožne«, zdaj pač »snežne« doline jo poročal, koliko spovedij je bilo. Res mnogo, ali še več ob Hudinji, ko jih je tudi pet na dan prišlo. — Senic je pa precej okoli Vojnika, kpr jih Šmartno nič ninia. Veliko in živo je zanimanje za naše društvo »Edinost«. Imeli smo posvetovanje in bilo nas je vže, da se ne J)i »švabov« vstrašili, saj sp jih pa nam tudi ni treba. Ne potrebnjeino jih tako ne, le nemčurji nas. In tega si naj nihče pod uho ne potiče, kar se nikoli preglasno, nikoli prppogosto ne pripoveduje ljudem: le pri Slovencih kupujte! »Svojim k svojim«. To pa čisto lahko slednji stori pri nas, zakaj Vojnik ima narodnega trgovca., zavednega Slovenca, Fr. Uratariča in tudi mesarja kmalu dobi v jeklenem in neupogljivera K. Vrečarju. In če človek po lepoprijazni dolini ob Hudinji kak sprehod napravi in ima sušo v grlu, a ne v žepu, postrežeta mu poslednja dva rada z dobro kapljico. In še nekaj! Zanimivo je to, da tukaj le nemčurji »šnops« točijo in predajajo. Eno in drugo je kuga za dobro slovensko ljudstvč! Pribodnjič več! Slovenci dragi, Vam pa kličem: ogibljite se enega in drugega! Do svidenja! Iz Ruš. Bralno društvo naše priredilo je dne 21. februvarija drugo, prav sijajno veselico. Dasiravno se prirpjajo pri nas večkrat vsakovrstne vesplicp, a so večinoma bolj nemškega znaeaja, sme vendar bralno društvo ponosno biti na svojo zadnjo veselico, katere se je udeležilo toliko gostov, da so bile vse prostorne dvorane g. Novaka prenapolnjene. Razven vrlih naših narodnih kmetov iz Ruške fare in naše narodne gospode počastilo je tudi mnogo tujih gostov našo veselico s svojim prihodom n. pr. iz Puščave, Sv. Lovrenca, Rač in Slov. Bistrice. Posamezne točke vsporeda so se z velikim vspehom izvršile. (iospod predsednik pozdravi v mični bespdi dobro-došle niu goste in omeni tudi, da si hoče društvo vselej prizadevati, doseči svoj blagi cilj. Za pozdravom igrala se je burka v .enem dejanji »Brati ne zna«. Odbor je sicer sklenil, naj bi se pri tej veselici igrala po Kranjskem obče znana igra »Nemški ne znajo«. A ker nam je gosposka ni dovolila igrati, priskrbela se je druga igra »Brati ne zna«, in je poalušalcem tudi prav ugajala. Igralei so nam zopet pokazali nekako nadarjenost za gledališno igranje, zraven pa velik trud, kajti v vaje jim ni bilo odločeno več časa nego eden teden. Po igri stopili so gg. pevci na odpr. Njih krepki in dobro ubrani uglasi ugajali so poslušalcem tako, da so jih zaeudeni poslušali, nain tudi priča, da so za narodno petje navdušeni in da so pod dobrim vodstvom. Ko se je vspored dovršil, začela se je domača zabava. Med njo priredilo se je ludi srečkanje, ki je napravilo gostoin ranogo šale in vpselja. Res veselp in nadepolne misli so se mi vzbujale, ko sem se oziral po radostnih obrazih vrlib slovenskih možev, korpnjakov in lepih slovenskib deklic in žen. V sredi tega ljudslva ni še tistega pogubljivega črva, ki spodjeda stebre slovenskega naroda. Ko bi vam ne bila srca vneta za svoj rod, np sešli bi se v tolikem številu na narodnih veselicah. Čast torej vam, prebivalci pohorskih bregov, ki se tako zanimate za narodne stvar, čast pa tudi takemu društvu, ki navdušuje narod v toliki meri in vzbuja v njem narodno zavest! Iz Teliarja. (Sprejem in predstava novega ž u p n i k a.) V torek, dne 8. mareija bil je za vso Teharsko župnijo slovesni dan, kajti preselili so se k nam iz Sevnice novo Imenovani naš župnik in knez. škof. duhovni svetovalec, preč. gospod Anton Šibal. Popoldne, ura ravno dve odbije, ko pridrdra brzovlak v Celje, iz katerega stopijo naš novi župnik. Naš provizo*, veleč. g. Karl Tribnik jih pozdravijo ter jib predstavijo na kolodvoru zbranim čč. gospodom: grofu Dzieduszycki, graščaku na Teharjih, Jožefu Pečnaku, odborniku okr. zastopa Celjskega in veleposestniku na Teharjib, županoma Valent. Kovaču in Pol.jaku, cerkvpniin kljurčarjpin in drugim. Potem se vsedejo župnik v grofovako kočijo na stran grofa, ter se peljajo spremljani od še vpčih drugih kočij v svojo novo župnijo. Močni strel možarjev in zvonov glasovi naznanijo pribod novega župnika. — Pri lepo okinčanem slavoloku z napisom: »pozdravljpn bodi, kateri pridp v imenu (iopodovem«, je zbrana šol^ka niladež z gg. učitelji in mnogobrojno število župljanov. Belo oblečena deklica Pepica Stojanova pri slavoloku spoStljivo pozdravi novega župnika ter jim poila krasni šopek iz nježnih rožic. Očividno ginjeni se zahvalijo župnik za tako prijaznost. Zdaj se podamo vsi v procesiji v farno cerkev; g. župnik opravijo kratko molitvo ter v ginljivih besedah pozdiavijo svoje nove farane, in se zahvalijo za slovesni vsprejem. — Na kvaterno nedeljo pa je bila slovesna predstava novega župnika. Cerkev bila je natlaeena vernikov. Milostljivi opat Celjski, Franc Ogradi slopijo na pridižnico, ter v izvrstnem, jedrnatpm govoru razkladajo dolžnosti faranov do svojega dušnega pastirja in dolžnosti dušnega pastirja do svojih iaranov po besedah sv. pisma : »Kakor je mene oče poslal, tako vas jaz pošljem«. Po pridigi so služili prečastiti gospod župnik slovesno peto sv. mašo. Hog nam obrani novega prečast. gospoda župnika še prav nmogo let, da bi v najboljem zdravji vodili in pasli njim izročene ovčice Teharske župnije. Pri tej priložnosti naj še omenim, da verno katoliško Ijudstvo časti in bo zmiraj v visoki časti imelo duhovnika, ki iz katoliškega stališča brani in zagovarja pravicp sv. katoliške cerkve, naj tudi liberalni časniki pisarijo, kar jim Ijubo in drago. Iz Gotovelj. (Pojasnilo). V številu 10. čitamo o neki volitvi, ki bi se bila vršila pri nas. Ali to ni nikakor volitev občinskpga župana, ampak fantje imajo v Gotovljah in na večih krajih v dolini npko šaljivo navado, da izvolijo tega, ki v leiu spravi najvpčkrat kaj neresničnega na dan, na pust zašaljivega župana, in na pppelnico dobi lp-ta škrinjico s kaeiini listinanii. Ker pa pisatelj ovih vrstic po svoji neprevidnosti ni pravega imena pogodil in bi se s teni niožu in narodnjaku dobro imp kratilo, usojani si izprpgovoriti, da je omenjeni g. Anton Zvižaj pri tem častnem imenu popolnoma nedolžen. Dostavini še samo, da bi to častno ime in škrinjica pristojala najbolj onim fantom, kateri so spravili to nepriliko na dan. Iz Ormoža. — Pozno sicer poročam, vendar boljše nekaj ko nič, pravijo, zatoraj prosim še pazljivosti svojemu dopisu, kakor bi mu bila pred tednom dnij. Čitalo se je po večih časopisih, da so naše narodnjakinje osnovale žensko podružnico družbe sv. Girila in Metoda in da nameravajo društveno delovanje začeti z 21. februvarjem 1892. Namenil sem se cenjenim bralcem »Slov. Gospodar-ja« poročati o tej otvoritvi, blago izvolijo naj mi pa oprostiti vrle Ormoške dame, da zakasnjeno poročam o tem, pa zanaša se jeden na druzega in konečno pa kesa se vsak, ker ga je to zaupanje varalo. Živabno gibanje opazovalo se je po našem mesteci dne 21. febr. 1892. Ob 10. uri zjutraj bila je župna cerkev natlauena Ijudstva, ki so molile, za prospeh novega branika proti ponemčevalnemu navalu. Veličastno odmevalo je po cerkvi izborno petje pevcev ormoške čitalnice. Popoldne ob. 4. uri zbralo se je 23 dam v prostorih Ormoške uitalnice. Gospica Tilika Freuensfeldova otvorila je zborovanje s prisrčnim pozdravom na navzoče ter značila zborovanje sklepčnim. Poročala je v marljivo sostavtjenem poročilu o delovanji osnovalnega odbora. Z veseljem vzelo se je na znanje, da se je že nad 50 dam oglasilo k prislopu. Vršila se je volitev, ter bile so enoglasno izvoljene: gospa Roza Mikl, predsednici, gospodičina Tilika Freuensfeld, zapisnikarici in Marija Sova, denarničarici, namestnicam pa gospa Amalija Vrtnik, predsednice namestnici in gospica Terezija Magdič, zapisnikarice namestnici ter Tilika Kandrič, denarničarice namestnici. Novo izvoljena predsednica je za tein v jedernatem govoru pozdravila navzoče ter prosila je ne samo z besedami, tcmveč tudi djansko podpirati v njenein poslu. Ko se je zborovanje zaključilo, vršila se je veselica. In zopet se ,je tu pokazala novoizvoljena predsednica na pravpin ines-tu, ker z iskremini besedaini prozdravila je ogromno število odlične gospode, ki se je zbrala v čitalničnih prostorih. Predstavljanje veseloigre »Ultra« pozročilo je občvo zadovoljnost in pohvalo. Bes čuditi se je moral človek gledaje to premišljeno, izurjeno kretanje naših diletantov. Mislil se je opazovalec prestavljpnim v gledališče večjih mest. Lavorik seveda nij bilo našim cenjem igralkam in igralcem, pač pa burno ploskanje naj jim bode zapotovilo, da tudi mi znamo ceniti njihov trud in zmožnost. Po »Ultri« pozdravil je, kakor tudi že pri otvorjenji predsednik Ormoške čitalnice, velezasluženi gospod dr. Geršak, v krasnih besedah občinstvo ter prečital več brzojavov, ki so podružnici dopovali »Slovenija«, ženska podružnica družbe sv. Girila in Metoda v Trstu« in ista >v Šent-Jurji«, g. Anton Trstenjak v Ljubljani in drugi. IzBorno petje slavčkov OrmoSke čitalnice poveličevalo je nepozabni večer, ko se jp izvestno vsakdo eutil srečnega v zavesti, da je ined svojimi. Konečno še je priredila Ormoška čitalnica svojim gostom veselico. To bilo bi v širih potezah malo poročilo o otvoritvi naše ženske podružnice, kajti sijajna otvoritev vršila se bodp še-le enkrat po velikinoči. Pa tudi zdaj opazovati je jako živahno gibanje nove podružnice. Kakor sem fiul, broji že nad 65 društvenic in odposlalo se je žp družbi v Ljubljano nad.100 gld. Končujem svoje poročilo z besedami našega pesnika Božidara Flegeriča. koje je v svojem »pozdravu« beležil novej podružnici: ,,1'odružnica Vaša povsodi na glas Veselje obeta. Bog živi Vas, narodne žene, dekleta!"