JANŠA NEFORMALNO
Najbolj me jezi neumnost
-  Domačin ste, gospod Janša, rojen Grosupeljčan, tega tudi vaša govorica ne skriva. Se kolegi v Ljub-ljani kdaj pošalijo na ra-čun vašega dialekta?
»Včasih je bilo to bolj po-gosto, zdaj mi tudi dialekt redkeje uide. Ab pa so se me kolegi navadili...«
-  Ste navezani na svoj kraj, tako imenovani lo-kalpatriot?
»V normalnih mejah! Mogoče je pa do neke mere res bolj značilno za Dolenj-ce, da smo zavezani na svo-jo ,faro'. Čeprav bi to težko posplošili. Slovenija je vsa pravzaprav majhna. V de-setletjih po vojni se je raz-vilo malomeščanstvo, vsi so hoteli biti samo iz veli-kih mest... zdaj spet priha-ja v modo domači kraj.«
-  So vas burni dogodki, ki so zadnja leta preobli-kovali vale življenje, kaj spremenili?
»Nemogoče je ostati ne-dotaknjen. Vendar nisem spremenil identitete in po-gledov na življenje.«
- Kakšni so ti pogledi na življenje?
»Na življenje gledam tudi kot na določen fair play, pošteno igro, ki jo mora sprejeti vsak posameznik, če hoče živeti v družbi z drueimi.«
-  Zdaj vas vsi ogovar-jajo z »gospod minister«. Vam ugaja ta naziv, ta po-udarjeni odmik od Ijudi, ki ga prinaša položaj?
»Včasih me celo moti. Rajši imam bolj pristne od-nose. Čeprav ravno na jav-nih tribunah srečujem še mnogo ljudi, ki me jemljejo prav po domače.«
-  Jim tega ne zamerite? »Ne, všeč mi je. Ko nek-
do postane član vlade, ni postal nič več od drugih.. • v našem primeru še sploh ne, to je le dodatno breme«
-  Ste strpen človek? »Mislim, da sem. Določe-
ne reči me vendarle spravi-jo iz tira, čeprav je takih situacij vse manj.«
-  In kaj je tisto, kar vas najbolj spravi iz tira, če ni skrivnost?
»Elementarna človeška neumnost, neposredno prenešena v politiko, kjer lahko povzroči mnogo ško-de in neposrednih konflik-tov, ki nas v končni posle-dici odvračajo od napredo-"ania!«    BOGI PRETNAR