PšitninA plaSana v gofovlrf
Maribor, četrtek 25, aprila 1935
94 ut0 '* 'xvn
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Oradmetvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / felelon uredništva 2440, uprave 240: lahaja razan nadalje in praznikov vsak dan °b 1«. uri / Velja mnaaCno prajeman v upravi ali po poiU 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa eanlku 1 Oglaaa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani t Poštni Cokovnl račun SL 11.406
99
JUTRA”
Molilna bitka
Priprave za veliki obračun dne 5. ma-)il so izvršene. Kandidatnih list je bila toženih šestero, dvema je kasacijsko sodišče odreklo potrditev, ker niso njiho-v> vlagatelji izpolnili vseh v zakonu Predpisanih formalnosti. Potrjene so štiri 'ste; vladina g. Bogoljuba Jevtiča, združene opozicije g. dr. Vladka M a-^jka, ter listi dr. Ljotiča in Bože Maksimoviča. Odpadli ste socialistična lista dr. Topaloviča in lista dr. Hodžere. Od vloženih list ste prav za Prav edino dve, ki imate idejno-podlago. Ste to listi g. Jevtiča in dr. Mačka, vse ostale liste so več ali manj plod psebulli ambicij, ali političnih špekulacij, ^ato je samo ob sebi umevno, da se bo 5. J1’a j a bila glavna bitka med vladno listo !*i listo združene opozicije dr. Mačka. Molilna kampanja je v polnem teku, ni Pa dozdaj še prekoračila mej dostojnosti. politične lojalnosti in političnega takta. Živahno je propagandno delo na obeh straneh. Zlasti se pridno giblje tudi vlada, katere člani — menda z edino izjemo g. finančnega ministra dr. Siojadino-viča — kandidirajo vsi na listi predsednika vlade.
Pretekla nedelja je bila po vsej državi elo razgibana in skoro vsi ministri so bili na agitacijski turneji ter so govorili Ha shodih pred veiikimi množicami. O gibanju opozicijskih kandidatov izvemo balo ali skoro nič, zato tudi ni mogoče napraviti si jasne slike o idejnih temeljih opozicijskih kandidatskih list.
Prog ramatične izjave sta na nedeljskih %>dih v imenu vladne liste podala zla-sti minister za kmetijstvo g. dr. Jankovič in minister za promet g. V u j ič.
rvi je govoril na ogromnem narodnem zborovanju v S k o p i j u jrred 25.000 pokušale!, drugi pa pred mogočno množi-L‘°, ljudstva iz hrvatskega Primorja na j^ušaku. »Prihod g. Jevtiča na vlado« e dejal g. dr. Jankovič — »pomeni, da se y velika Aleksandrovska politika izveva'z žeiezno voljo in jekleno odločno-stio do kraja«. Šesti januar 1929 — to je Drogram. Program ne samo v političnem !)°gledu, ampak tudi v gospodarskem in s°cialnem.« »Prešli smo« — je nadalje dejal, »na linije prirodnejšega in pravičnejšega ter nacionalnega in socia no dulj upravičenega in bolj razumljivega ekonoiFskega demokratizma, vse pa po "učelu ekonomske in socialne pravice 'er v mejah razumnega in koristnega u-dejstvovauja v narodnem življenju.« — ^Kraljeva vlada« — je. pa dejal na Su-Mku g. Vujič — »si je postavila ualo-5°, da vzbudi predvojni nacionalizem, ki j6 bil vsikdar regulator naše družbe i v uituniem i v ekonomskem i v politični življenju... Ta vlada hoče zbrati ukrog sebe ljudi čvrste in nezlomljive, loče jih organizirati ter uporabiti proti koterijam, ki zavestno ali neza-Ve-stno skušajo izpodkopavati temelje naše države ter ovirati njeno urejeva-• ■. Kraljevska vlada je odločena in 11 Či že storila vse potrebne ukrepe, da llašo pomočjo vse one, ki so nezakoni-,tn potom prišli do bogastva, spravi Dred sodišče, da dobe zasluženo kazen.«
ro je nedvomno program, zlasti če ^oštevamo, da je vlada že storila neka" korake v cilju olajšanja gospodar-, 'h razmer in oživljenja našega gospo-arskega življenja. A program opozicije? ojavljen pri nas doslej ni bil. Zato se Moremo naslanjati edino na izjave, ki jih re dal dr. Maček dopisniku švicarske-^ lista »Gourier de Geneve« in ki jih je .a 13. febr. objavil. Po teh iz.iavah vztra-a dr. Maček na svoji poprejšnji ideolo-'T v sniishi katere odklanja edinstveno
Ovire zg pakt med Francijo in Rusijo
Vlada izjavila, da se pogajanja nadaljujejo — Ovire: komunistična propaganda, predvojni dolgovi, locarnski pakt in slabo stanje sovjetske
rdeče vojske
PARIZ, 25. aprila. Francosko zunanje ministrstvo je bilo zaradi desorientaclje v javnosti prisiljeno inspirirati posebno izjavo, v kateri se zatrjuje, da pogajanja za sklenitev francosko-sovjetskega pakta niso prekinjena, ampak se diplomatskim potoni nadaljujejo. Pariški tisk se še vedno obširno bavi s tem problemom in pravi, da bi bilo nesmiselno sklepati s sovjetsko Rusijo pakt, dokler se ne doseže pojiolna ukinitetV vse komunistične propagande v Franciji in njenih kolonijah. Mimo tega je treba rešiti tudi vprašanje predvojnih in vojnih dolgov sovjetske Rusije, ker gre tu za ogromne milijarde frankov, ki so last malih francoskih varčevalcev. Nadalje pa dolguje sov-
jetska Rusija Franciji tudi odškodnino za francoska podjetja v Rusiji, ki so bila enostavno zaplenjena. Ako je sovjetska vlada obljubila Angliji ob Edenovem obisku v Moskvi, da ji bo v 20 letih izplačala vsaj del vojnih dolgov, dasi ne bo žnjo sklenila nobenega pakta, mora to tembolj storiti Francija. Pa tudi vodstvo francoske vojske po vrnitvi francoske vojaške delegacije iz sovjetske Ru sije ni več tako navdušeno za zvezo s sovjeti, ker zatrjuje, da sovjetska vojska Franciji ne bi mogla nuditi tiste pomoči, ki si jo želi. Treba je upoštevati, da Rusija nima skupne meje z Nemčijo, a ruske strateške železnice so nezadostne in tehnično slabe. Rdeča vojska ie absolut-
no nezadostno izvežbana in generalni štab ni na potrebni višini. Mobilizacija se v Rusiji ne more izvršiti tako naglo, da bi imela Francija od nje kako korist. V primeru nemškega napada na Rusijo bi pa morala Francija takoj izvesti mobilizacijo in vdreti v Nemčijo, s čimer b! izgubila garancije po lokarnskem paktu in Anglija ter Italija v tem primeru ne bi bili dolžni priteči Franciji kot napadalki na pomoč. V tem primeru bi se Nemčija z vso svojo silo vrgla na Francijo in prepustila Poljski, da se sama bori s sovjetsko Rusijo. Naravno je, da bi taka v<*!-’ bila kmalu končana.
Govor abesinskega cesarja
VES ABESINSKI NAROD SE MORA IZVEŽBATI ZA OBRAMBO.
CIJEVO MNENJE O VOJNI V ABESINIJI.
FAR1NA-
RIM. 25. aprila. »Giornale d’ Italia« objavlja besedilo govora, ki ga jc imel v parlamentu v Addis Abeba abesinski cesar. Cesar je naglasil, da incidenta pri Ualuali niso izzvali Abesinci, ampak so izvršile napad italijanske čete v času, ko se je vršila razmejitev med Abesinijo in angleško kolonijo. Razmejitev se je zaradi tega morala ustaviti. Abesinija je poslala pritožbo Društvu narodov in čaka sedaj, da se spor reši tako, kakor zahtevajo interesi miru. Cesar je pozval Abesin ce, da se pripravijo za obrambo domovine. Abesinci in :rajo z vsemi svojimi, tudi finančnimi sredstvi, podpreti akcijo vlade za oborožitev abesinske vojske. Vojaška izobrazba se mora pospešiti. Dokler se ne izda zakon o splošni vojaški obveznosti, je dolžnost vseh, da se vež-
bajo v orožju in pripravljajo za boj. Iz-vežbani vojaki bodo poslani v vse centre, da vežbajo prebivalstvo. Tudi abesinske žene morajo obiskovati tečaje za pomožno službo. Italijanski list pravi, da je abesinski cesar s tem jasno povedal, da goji Abesinija skrite namene, napasti italijanske kolonije(?), zaradi tega so ukrepi Ita lije več ko potrebni. »Regime-Fascista« pa objavlja članek Farinacija, v katerem pravi, da vojna z Abesinijo za Italijo ni nevarna. Italija more z najmanjšimi napori zasesti Abesinijo in naseliti tam ves odvišek italijanskega prebivalstva. Ako bi bila Italija napadena tudi od drugod, bi se vendar lahko tudi uspešno uprla, ker je tehnično in duhovno dovelj pripravljena.
konferenca
RIM, 25. aprila. Italijanska vlada je izdelala za podonavsko konferenco v Rimu že konkretne predloge in jih dostavila zainteresiranim vladam. Predlogi vsebujejo načrt za konvencijo, v kateri zagotove podpisnice medsebojno neodvisnost Avstrije. Dalje se sklene konvencija o nevmešavanju in bilateralna konvencija o vojaški pomoči v primeru napada. Ako se doseže diplomatski sporazum, bodo vabila na konferenco že v kratkem odposlana. Konferenca bi se pričela 10. junija. Povabljene bodo Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Jugoslavija, Češkoslo-
vaška, Madžarska in Romunija. Anglija odpošlje le opazovalca. Po poročilu iz Berlina, je Nemčija načrt že prejela in ga proučuje. Odgovorila pa bo šele tedaj, ko dobi od italijanske vlade pojasnila o pojmovanju avstrijske neodvisnosti in definiciji nevmešavanja.
Vprašani« Dardanel
CARIGRAD, 25. aprila. Glavno glasilo turške vlade v Carigradu »Milliet« razpravlja na uvodnem mestu o vprašanju Dardanel in naglaša, da je sklep velesil o demilitarizaciji nepravičen. Medtem ko smejo druge države mirno kršiti vojaške klavzule mirovnih pogodb in se razprav-
lja celo o oborožitvi Avstrije, Madžarske in Bolgarije, se Turčiji krati pravica zavarovati Dardanele s potrebnimi trdnjavami in drugimi uredbami. Turčija ni zaslužila, da se z njo tako postopa, razen tega se pa tudi ne sme pozabiti, da leže Dardanele na turškem ozemlju in bo Turčija že znala storiti vse potrebno z-svojo varnost.
ZAVRNJENA PRITOŽBA.
BEOGRAD, 25. aprila. Kasacijsko sodišče je zavrnilo pritožbo zaradi razveljavljenja Hodijerove kandidatne liste.
DVE JUSTIFIKACI.JI.
ATENE, 25. aprila. Včeraj sta bila po obsodbi izrednega sodišča ustreljena na smrt obsojena generala Papulos in Ki-misi.
PLEBISCIT O BOLGARSKI USTAVI
SOFIJA, 25. aprila. Poroča se. da jc nova bolgarska vlada sklenila, da bo načrt bodoče bolgarske ustave izročila bolgarskemu narodu v plebiscitarno odločitev ie do 20. maja. Sklep glede usode Cankova, Georgijeva in tovarišev še ni napravljen, izgleda pa. da ostanejo vsai zaenkrat še v internaciji.
OBOROŽEVANJE AVSTRIJE.
DUNAJ, 25. aprila. Na Gornjem Avstrijskem se po izjavi vlade ustanovi pet novih posadk. Tam bodo zgradili tudi f< novih vojašnic.
OBOROŽEVALNO TEKMOVANJE.
LONDON. 25. aprila. V »News Cro nikle« objavlja Vernon Battlet članek^ o položaju v Evropi po konferenci v Stresi. Battlet meni, da bodo sklepi v Stresi pri silili Anglijo, da še poveča svojo oborožitev. Pisec pravi, da ni nobene politične sile več, ki bi mogla zaustaviti tekmovanje v oboroževanju in popraviti izglede za idejo omejene oborožitve.
jugoslovensko državo in zahteva pet
avtonomnih državic, ki bi federativno bi-
le jiovezane v zvezno državo Jugosla-
vijo. G. Svetozar Pribi če vic, kot drugi šef bivše »seljaško-demokratske koalicije« je pa v pariškem listu »Temp-su« od 16. marca tl. in v »Petit Journa-lu« od 17. marca tl. potrdil, da je to tudi
njegov program. Oba torej vztrajata na zahtevah, ki jih je v usodni noči od 5. na
6. januarja 1929. predložil v svojem in v imenu g. Mačka pokojnemu kralju g. •Pribičevič in ki so bile končni jm>-vod za veliki akt od 6. januarja 1929.
Da-li in v koliko se s tem programom g. Mačka strinjajo politični voditelji Da-vidovič, Sj>aho ter Joca in DragoLiub ,Jo-
vanovič, ki so sedaj zavezniki g. dr. Mačka, to je in ostane odprto vprašanje. Zdi se, da ima prav g. minister Čirič, ki je na velikem shodu v Vukovaru preteklo nedeljo izjavil, da je združena opozicija »združenje brez programa«. In zdi se, da ima prav tudi g. minister Jankovič, ki je v Skoplju izjavil, da ta skupina ne predstavlja nikakšne »politične idejne in načelne zajednice«, ampak se je samo taktično združila za petomaj-ske volitve. Združi! je bivše politične voditelje »strah pred definitivnim razpadom vseh bivših političnih strank«, zato so se odločili za zadnjo odločilno bitko. To dokazuje tudi izjava g. dr. Mačka, ki jo,je dal svojemu .sreskemu
kandidatu za križevački srez na vprašanje, dali bo šel po izvolitvi v Beograd: »Ne, jaz bom šel v Beograd samo, če me pokliče tja sodišče za zaščito države«. Izjava, nevredna resnega voditelja naroda! Tako vidimo, da si bodo 5. maja stali nasproti: pozitivni šestojanuarskl politični, gospodarski in socialni program, ki ga zastopa vlada g. Jevtiča, ter negativni elementi, ki jih idejno druži le malo ali nič, druži jih pa samo trenutna želja, da se dokopljejo v državi do odločilne moči, ki bi jim dala možnost za uveljavljenje destruktivnih tendenc.
V- S-
Dnevne vesti
Žalostna prostovoljna smrt
NANI MARIBORSKI ŠOFER MAHALKA JE USTRELIL SEBE, TOVARIŠA VRAČKA PA NEVARNO RANIL.
ce. Najemnik gostilne Franček Trafemk
•a dvorišču Pristavčeve gostilne na .Meljski oesti se je včeraj dopoldne odigralo krvavo dejanje, o katerem se je v popoldanskih urah naglo raznesla vest po vsem mestu. Znani mariborski šofer, 58-letni Aieksander Mahalka, si je pognal iz vojaške pištole kroglo v sence, svojega tovariša šoferja Henrika Vračka, ki mu je prihitel na pomoč, pa je nevarno obstrelil.
O žalostnem dogodku smo izvedeli naslednje podrobnosti: Šofer Aleksander Mahalka je bil zapleten v neko tihotapsko afero in je imel zadnje čase silno slabo vest in strah pred aretacijo. Ko se je včeraj dopoldne okrog 11. ure pojavil na dvorišču Pristavčeve gostilne o-rožniški komar 'ir Alojzij Šibenik in pov prašal po Mahalki, katerega je nameraval naročiti za prevoz nekega carinskega blaga, se. je Mahalka, ki je opazil orožniku, takoj umakni' dvorišča, segel po pištoli in si v kotu pognal kroglo v sen-
in šofer Vračko sta hitela takoj na kraj, kjer so počeli streli in našla tam Mahal-ko s pr estre'jeno glavo. Gostilničar je takoj prinesel vode in potrebnih obvez. Ko pa je Vračko umival Mahalko, ni o-pazil, da je Mahalka še vedno držal v desnici pištolo, ki jo je z zadnjimi močmi sprožil in obstrelil Vračka na desni roki nad laktjo.
O žalostnem dogodku so bili takoj obveščeni mariborski rešev ici, ki so neza vestnega Mahalko in hudo ranjenega Vračka prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so si mnogo prizadevali, da bi rešili življenje nesrečnega obupanca, toda zaman. llahalka je kmalu po 14. uri podlegel poškodbi, ki si jo je sam povzročil. Ranjenemu Vračku pa so obvezali rano L ga obdržali še nadalje v zdravniški oskrbi. Tragična smrt Mahalke je vzbudila sočustvovanje pri vseh, ki so ga poznali.
Trije vlomilci pod ključem
Mariborski policiji se je kaj kmalu posrečilo izslediti storilce, ki so vlomili na velikonočno soboto v stanovanje žene u-pokojenega profesorja ge. Hilde Kovačeve v Gregorčičevi ulici in ji ob tej priliki odnesli razne zlatnine in srebrnine ter več zlatih šilingov v skupni vrednosti o-krog 20.000 Din. Policija je izvedela, da je predvčerajšnjim menjal neki mlajši moški pri plačilnem natakarju v kolodvorski restavraciji zlat šiling. Takoj nato pa je tudi ugotovila, da je dotični moški prenočeval v nekem mariborskem ho telu in se tam prijavil pod pravim imenom Edmund Logar. Policija je Logarja aretirala včeraj v neki gostilni na Tržaški cesti v družbi dveh prijateljic in nekega prijatelja. Pri zaslišanju so je izkazalo, da sta prijateljici popolnoma nedolžni, pač pa ima Logarjev prijatelj na vesti isti greh kakor Logar sam, da mu je namreč pomagal pri vlomu v stanovanje Kovačeve. Po daljšem oklevanju je priznal, da je v družbi svojih dveh »prijateljev« vlomil omenjenega dne v stanovanje Kovačeve in odnesel razno zlat Tiino in srebrnino. Tudi je točno navedel vse mariborske juvelirje, katerim je zlatnino prodal, kakor tudi osebe, pri katerih je nekaj dragocenih predmetov zasta vil. Danes dopoldne je policija zasliševala vse tri. Po končanem zaslišanju jih ho izročila sodišču.
Iz učiteljske službe. Učiteljica Pavla Obranova, ki je bila doslej nameščena ua osnovni šoli v Kamnici pri Mariboru, je premeščena v Ormož.
Iz sodne službe. Za starešino okrajnega sodišča v Gornji Radgoni je imenovan sodnik okrajnega sodišča v Ljutomeru Krau Gorenc, za sodnika okrajnega sodišča v Ljutomeru pa sbdnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Josip Sister.
Posestno gibanje. Posestnica Katarina Mastenova je prodala zasebnici Mariji Ortnerjevi hišo št. 66 na Koroški cesti za 104.000 Din.
Poklonitev srednješolcev na kraljevem grobu. Pod pokroviteljstvom dravske oblasti dijaške Počitniške zveze se bodo slovenski srednješolci poklonili spominu blagopokojnega kralja na Oplencu, kamor so odpotovali že včeraj popoldne. Dijaki so ponesli s seboj dve v usnje vezani knjigi podpisov vseh dijakov in profesorjev državnih in privatnih srednjih šol v naši banovini.
Mariborska volišča In volilci. Volilci iirvega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A do J bodo volili v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici, od K do P v telovadnici realke v Krekovi ulici, od R do Ž v reai-ki na Jugoslovanskem trgu. Volilci II. okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A do J v dekl. m. šoli v Cankarjevi ulici, od K do P istotam, od R do Ž pa v poslopju pomožne šole v Razlagovi ulici. Volilci IH. mestnega okraja bodo volili v
otroškem vrtcu v Erjavčevi ulici, volilci IV. okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A do L v telovadnici osnov ne šole v Gosposvetski ulici, od M do Ž istotam v dragi sobi. Volilci V. okraja od A do G v IV. dekliški osnovni šoli, od H do K v telovadnici na Ruški cesti, od L do P v poslopju istotam, od R do S istotam, od S do Ž pa v otroškem vrtcu v Valvazorjevi ulici. Državni uslužbenci, ki stanujejo izven Maribora pa imajo v mestu volilno pravico, bodo volili na 15. volišču v prostorih trgovske akademije na Zrinjskega trgu.
Letošnje šolsko leto bo podaljšano.
Ker so v letošnjem šolskem letu izgubile naše šole izjemoma več delovnih šolskih dni, kakor jih je bilo predvidenih za redne šolske počitnice, je prosvetno ministrstvo sklenilo, da se bo pouk v letošnjem šolskem letu v 4. in 8. razredu gimnazij in realk in v 5. letniku učiteljišč končal .30. maja, ne pa 15. maja, kakor je bilo to napovedano. Privatni razredni in popravni izpiti v 4. in 8. razredu gimnazij in realk bodo med 1. in 10. junijem. Nižji in višji tečajni izpiti se bodo pričeli 12. junija in bodo trajali dokler se ne končajo. Na učiteljiščih bodo razredni in ponavljalni izpiti najdalje do S. junija, diplomski učiteljski izpiti pa od 11. junija dalje. Ostali razredi v nepopolnih gimnazijah in učiteljiščih bodo imeli pouk do 15. junija, v popolnih gimnazijah pa do 8. junija. Na vseh šo'ah, kjer bo to mogoče, bodo letne uspehe sporočili učencem na Vidov dan, kjer pa se vrše izpiti kasneje, bodo letni uspehi sporočeni učencem po končanih izpitih. Sprejemni izpiti za 1. razred gimnazij bodo 1., 2. in 3. julija.
Avtobusni promet Maribor - Razvanje. Zadnjič smo poročali o slovesni otvoritvi avtobusnega prometa med Mariborom in našo lepo, romantično pohorsko vasico Razvanjem. Toda zanimanje Mariborčanov Za Razvanje se s tem ni končalo, kar sta pokazaa zlasti oba velikonočna praznika, ko so bili avtobusi, ki so vozili tja in nazaj, vedno prenapolnjeni. Vse to dokazuje, da je na tej progi redni avtobusni promet več ko potreben, zato naj bi merodajni činitelii pri avtobusnem prometu mestnih podjetij čimprej poskrbeli, da sc sedanji provizorij spremeni v redno progo. Naročanje avtobusov po razvanjski Tujskoprometni družbi je sitna in nerodna stvar, zato naj se določi banovinska komisija, ki naj reši končno vprašanje rednega normalnega prometa. To žele tako Razvanjčani kakor Mariborčani.
Pojasnilo. V 88. številki »Večcrnika« sc je pomotoma vrinila vest, da je g. Josip Srbinek dobii koncesijo za bufet na Pobreški cesti, kar pa ni res. Omenjena zajutrkovalnica je še vedno last ge. Josipine Sotlarjeve. Objavljamo to pojasnilo na podlagi izjave mestnega obrtnega referenta g. dr. Benkoviča, da ne bo nepotrebnih kritik in da popravimo .zmoto, ki je nastala brez naše krivde.
Se ne veste?
Da je
Foto Škorjanc
Gregorčičeva ulica 20
najelegantnejše in najmodernejše opremljeno fotografsko podjetje. Zato je tudi izdelava fotografij priznano najboljša!
1232
Din 5000 dobite na veliki tomboli v nedeljo, dne 28. aprila. Kupujte tombolske karte!
Jadranska umetniška razstava slik v Mariboru. Znani naš primorski siikar narodne folklore g. prof. Stjepan Bakovič je razstavil v veliki kazinski dvorani nad 90 svojih odličnih del. Jadranska straža v Mariboru je prevzela pokroviteljstvo te razstave, saj ji je g. profesor odstopil vso vstopnino kot prispevek za »Dom Jadranske straže« v Bakru na Jadranu. Jadranska straža se obrača zato na vse svoje članstvo s prošnjo, da se z obiskom razstave oddolži g. profesorju, saj bo v tej pestri skupini našel marsikdo poleg umetniškega užitka gotovo tudi pri merno sliko za okras svojega doma. Slike so priznane umetnine in tudi cene so jako zmerne. Razstava traja do prvega majat. 1.
Odbor društva jug. drž. upokojencev (upokojenk) v Mariboru je kot velikonočno darilo razdeli'; iz društvenih sredstev svojim najrevnejšim članom znesek 2150 Din. Upokojenci (upokojenke) iz Maribora in okolice, ki še niste včlanjeni pri društvu, vljudno vas vabimo, da pristopite k našemu društvu, ker !e v složnem sodelovanju vseh, bomo dosegli trajnih uspehov bodisi v stanovskih zadevah, bodisi na humanitarnem področju. Pravila za posmrtninski fond so že v veljavi in se sprejemajo prijave v društvenem tajništvu, Vrbanova ul. 59.
Kolesarski klub »Poštela« priredi v nedeljo, dne 28. IV. pod vodstvom Mariborske kolesarske podzveze z »Rdečim Frančkom« izlet v Ljutomer. Cena potovanja vklj. kompletno kosilo znaša 50 Din. Izleta, ki gre preko Ptuja, Ljutomera, Sv. Trojice in Sv. Lenarda, se zamere udeležiti vsakdor. Odhod ob 7. uri zjutraj s Kralja Petra trga. Prijave se sprejemajo v trgovini Slavko Markovič, Gosposka ul. 40.
Ljubljanski akademski pevski zbor bo na svojem koncertu dne 2. maja t. 1. v unionski dvorani zapel 21 slovenskih narodnih; pesmi v obdelavi naših najboljših glasbenikov. Lani so peli koroške in belokranjske pesmi, letos pa so na programu štajerske, primorske, gorenjske in dolenjske narodne pesmi. — Za koncert vlada med občinstvom veliko zanimanje. Prodaja vstopnic pri tvrdkah ZI. Brišnik in Jos. Hofer po navadnih cenah.
Glasbeno društvo poštnih in telegrafskih uslužbencev, Maribor, ima v nedeljo, dne 28. aprila v Gambrinovi dvorani, oziroma vrtu svoj redni letni občni zbor, začetek ob 15. uri. Člani in prijatelji godbe vsi vabljeni.
Občinska organizacija JNS v Studencih vabi vse odbornike in somišljenike na sejo, ki bo drevi ob 19. uri v sejni sobi NO na Kralja Petra cesti. Na dnevnem redu so važna posvetovanja za bodoče volitve.
Sokol Maribor I. priredi v nedeljo 28. aprila tajni izlet za članstvo in naraščaj. Informacije se dobijo vsako sredo in soboto od 17. do 19. ure v društvenih prostorih. (Glavni vhod v kasarno kraija Petra I.) Načelništvo. .
Zdravstvena predavanja OUZD v Mariboru, Ekspozitura OUZD v Mariboru je organizirala za svoje člane poučna pre davanja o glavnih obrisih, postanku in razvoju raznih bolezni, pred vsem onih, ki najbolj napadajo delovno ljudstvo. — Prvo predavanje bo v petek 26. t. m. v dvorani reševalne postaje na Koroški cesti 12 ob 20. uri. Predava dr. F. Toplak o raku.
Za Sokolski dom v Mariboru! Kdor še ni daroval za veliko sokolsko tombolo, ki bo v nedeljo 28. tm., katere čisti dobiček gre v korist Sokolskega doma v
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 25. aprila ob 20. uri: »Prebrisani Araor«. Red B.
Petek. 26. aprila: Zaprto.
Sobota, 27. aprila ob 20. uri:	»Kdo i°
kriv?« Red D.	.	,
Nedelja, 28. aprila ob 20. uri: »Prebrisan Amor«.
Prva ponovitev vojne zgodbe »Kdo je kriv?« bo v soboto, 27. t. m. za red D-Ob krstni predstavi je občinstvo z napetim zanimanjem sledilo poteku tega de»> ki je goreč protest proti vojnim strahotam. Režija' je Košičeva, glavni uloS' igrata Starčeva in Furijan.
»Prebrisani Amor« — nedeljska predstava. Rasbergerjeva opereta »Prebrisani Amor«, ki je bila deležna tako toplega sprejema ter je nedvomno eno najboU šili slovenskih del tega žanra ponove v nede.jo, 28. tm. zvečer ob 20. uri. Kerte operete kot popoldanske predstave uc bodo igrali, opozarjamo nedeljske gledališke obiskovalce na to večerno predstavo.
Prihodnja glasbena premiera bo opereta slavnega, pred kratkim v Zagreb'1' tragično umrlega skladatelja O. NedbaL »Poljska kri«.
KINO
CjBAJSKI KINO
Četrtek nepreklicno zadnji dan „Roi6 * Paul Horbiger, Greti Theimer.
Od petka dalje popolnoma nov film s popolnoma novo režijo
»•
BELA SESTRA
Vclefilm v i.emškem jeziku.
Kino Union:	V	četrtek zadnjič: »N3
straži velemesta«. V petek veseloigra• »Gospodična gospa«.
Mariboru, naj čimpreje pošlje darilo v trgovino Bureš v Vetrinjsko ulico. Nihče naj ne manjka med darovalci!
Četrtek:	Svengalijev eksperimentalni
večer v »Veliki kavarni«.
Kupujte tombolske karte za največ;3 tomboo dne 28. aprila, na kateri dobite 5000 Din.
Nočna lekarniška služba. V petek 2t>. tm. bosta imeli nočno lekarniško službo Minarikova lekarna »Pri orlu« na G’av-nem trgu in Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Radio Ljubljana. Spored za petek 26-tm.: ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13.00 čas, plošče; 18.00: predavanje; 18.20: ra dio-orkester; 18.40: literarna ura; 19.00-' radio-orkester; 19.20:	čas,	jedilni list.
program za soboto; 19.30 naciona na ura! 20.00: večer slovenske glasbe; 21.C0: večer vesele glasbe; 22.00: čas, poročila' 22.20: plošče.
Odšla je brez slovesa. Lasničarska vajenka Heda Lisenčeva se je zglasila včeraj popoldne na policiji in prijavila mečno družinsko zadevo. Njena nezakonska sestra Herta Melharjeva, ki je bila uslužbena pri neki zasebnici kot strežnica, je že pred prazniki brez slovesa ne* znanokam odš a od doma. Herta je bil3 zadnje čase silno potrta in je pred od; hodom svoji materi izjavila, da za njo n' treba ničesar pripravljati za praznike ker si bo vse priskrbela sama. Mati se resno boji, da si je Herta končala življenje. Nesrečno dekle je staro 20 let. 'is srednjemočne postave, pristriženih las oblečena pa v rjavo obleko.
Prošnja gradbenemu uradu. Lani v jeseni so mestni delavci zasadili v Mag; dalenski in Fochovi ulici nov drevesu' nasad. Izkopali so jame za drevesca >n leži izkopani material še danes na ulicah-Prebivalci prosijo mestni gradbeni urad-naj bi odstranil sedaj na pomlad ves t3 nepotrebni material, kateremu nekateri prilagajo še smeti in nesnago. Očistil" naše ulice!
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 11.6 stopinj C nad ničlo; min;' malna temperatura je znašala 4 stopi",c nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 735, reduciran na ničlo pa ~-h ’ relativna vlaga 78; vreme je oblač,.-o m vetrovno. Vremenska prognoza: močno oblačno, nove padavine, temperatura b° še nekoliko oadla.
v M a r 1 6 o r u, dne 25. IV. 1935.
Mariborski »V e č e r a i kc Jutra.
Stran 3.
Nova polit!ka monopolske uprave
FINANČNI MINISTER DR. MILAN STOJADINOVIČ ODREDIL ZNIŽANJE CEN
MONOPOLSKEGA BLAGA.
že v uvodu omenjene razloge mora voditi računa o potrebah in kupni moči konzumentov. Pravilna ocena obojega mora imeti za posledico, zlasti v časih gospodarske depresije, primerno reguliranje cen in njih prilagodevanje dejanskim razmeram.
Tega razumevanja žal prejšnji finančni minister g. G j o r g j e vi č, ki je vodil finančno politiko države v najtežjih časih splošne ekonomske krize, ni imel. Ko se je pred leti začel močno širiti val ekonomske depresije tudi pri nas, on ni vodil računa o tem pojavu. Videl je samo. da so dohodki od prodaje monopol-skih predmetov pričeli padati, in da bi zasigural državni blagajni potrebne dohodke, je cene monopolsk>m predmetom dal zvišati, namesto da jih je zniževal. Zlasti je bilo to tipično pri tobaku in pri izdelkih tobaka. V ponovnih proračunskih in drugih finančnih debatah v bivši Narodni skupščini srno opozarjali g. Gjorgjevida na nesmotrenost takšnega postopka in na potrebo, da se cene tem splošnoljudskim konsumnim predmetom — i v interesu naroda i v interesu državne blagajne! — reducirajo! Zaman, g. Gjorgjevič na to sploh ni reagiral. V pismenih predstavkah na njega in na vlado smo ugotavljali, da so cene s o 1 i z ozirom na pridelovalne stroške previsoke. Šele po ponovnih urgencah
Sol, petrolej, vžigalice, tobak: to so Predmeti, na kojih uporabo je navezana ogromna večina ljudstva, zlasti najrevnejših slojev. Vsi ti predmeti pa so last državnega monopola, ki jim določa cele. Naravno je, da je cenovna politika nionopolske uprave z narodnogospodarskih vidikov zelo važna, zlasti v časih, kakoršne preživljamo že nekaj let, ko je splošna gospodarska deoresija potisnila življenjski standard naših najvažnejših slojev, kmeta, obrtnika in delavca, zelo sdoboko. Da tvorijo ti sloji poleg urad-ništva glavni kontingent konsumentov vseh gori navedenih monopoliziranih Predmetov, pač ni treba utemeljevati.
Vprašanje cen monopo'skih predmetov ki iih formalno sicer določa upravni odbor državnih monopolov, je vendarle prvenstveno odvisno od vsakokratnega finančnega ministra države, prav tako, kakor tudi upravna odbora Narodne banke in Državne hipotekarne banke urejujeta vsa vprašanja svojega kreditnega poslovanja, zlasti tudi v pogledu obrestne mere, po želji in volji finančnega ministra. Ako ima finančni minister smisel in razumevanje za gospodarski Položaj naroda in ako ne dela finančne Politike z zavezanimi očmi, samo z vidika raznih finančnih teorij, samo z vidika večali manj prazne državne blagajne. bo znal najti tudi pravo smer v pogledu kreditnega poslovanja navedenih državnih zavodov, enako pa tudi v vprašanju določanja cen monopolskim predmetom, Monopol ima posebno v naši državi izključno fiskalni značaj. Vendar pa tii samo orodje za zbiranje potreb tri h državnih dohodkov, ampak vsebuje tudi — kakor je to te dni na seji upravnega odbora monopolske uprave dobro naglasil s. finančni minister dr. S t o-j a d i n o v i č! — višji gospodarsko-socialni cilj, ker daje tisočem in tisočem naših ljudi možnost dela in zaslužka: pridelovalcem tobaka, delavcem v tobačnih tovarnah, solarnah, petrolejskih jamah, prodajalcem vseh monopolskih Predmetov itd. Na ta način stoji monopol v najožji zvezi s splošnim narodnim gospodarstvom. Pa dasi je monopol po svo-'em pravnem in dejanskem položaju iz ključni pridelovalec in prodajalec mono-Polskih predmetov, brez k’ o n k u-r e n c e, ki sam določa prodajne cene svojini predmetom, vendar z ozirom na
smo dobili od g. Gjorgjeviča odgovor, v katerem se nam je skušalo dokazati, da je znižanje cen nemogoče.
Zdi se, da bo novi g. finančni minister, ki je že v vprašanju obrestne mere Narodne banke pokazal potrebno razumevanje za današnje stanje naroda, tudi v pogledu politike monopolske uprave odločno vmes posegel. Iz govora, ki ga je imel na seji upravnega odbora monopolske uprave dne 20. t. m., je izjavil, da je sklenil, iti v pogledu cen monopolskim predmetom drugo pot, voditi računa o krizi in se ravnati po starem, priznanem trgovskem načelu, da se proda tem več blaga, čim nižja mu je cena. In v njegovi navzočnosti je upravni odbor monopolske uprave storil sklepe, s katerimi je znižal cene posameznih vrst soli za ljudsko in živalsko prehrano, odpravil takso na petrolej za poljedelske namene, znižal delno ceno vžigalicam ter cene gotovim tobačnim izdelkom. Podrobnosti bodo itak javno razglašene in se tu v nje ne spuščamo.
Z zadoščenjem beležimo ta novi korak g. finančnega ministra, ki je samo posledica one točke iz deklaracije vlade g. J e v t i č a. da hoče znižati fiskalna bremena povsod, kjer je to količkaj mogoče. Znižanje cen monopolskim predmetom znači za naš narod, i na naši vasi i v naših mestih, veliko olajšavo, državi na zasigurava povečanje potrošnje teh predmetov ter okrepljenje cfržavnih financ. S teh vidikov moremo novo politiko monopolske uprave le pozdraviti.
Zborovanja stanovskih orqan!zacii
REDNI LETNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA BRIVCEV IN FRIZERJEV.
poročilo, ki je obravnavalo vsa 'aktualna strokovna vprašanja. Najlepše izpričevalo za sedanje vodstvo združenja je gotovo častno dejstvo, da je uprava ob
Dne 23. tm. so se zbrali brivski in frizerski mojstri iz bivše mariborske oblasti na svoje redno letno zborovanje, katero je vodil predsednik g. Franjo N o-v a k. Zborovanju združenja, ki šteje 155 članov, 193 pomočnikov in 147 vajencev, je prisostvovalo iz vsega področja 32 članov, izven tega pa mestni obrtni referent g. dr, S e n k o v i č, zadružni nadzornik g. Z a 1 o ž n i k ter član zborničnega sveta in predsednik Okrožnega odbora g. B u r e š.
Poročilo o delovanju združenja v poslovnem letu so podali predsednik g. Novak, tajnica ga. Fettich-Frankheimova ih blagajnik g. Dobaj. Poročilo dokazuje, da je združenje bilo zelo pridno na delu za interese svojega članstva. Posebno zanimivo je bilo predsednikovo
močno znižani članarini tekom enega leta plačala okrog 17.000 Din dolgov in je popre' močno zadolžena organizacija danes izven nevarnosti in skoro brez vsakega dolga. Prejemki poslovnega leta so znašali 24.172.38 Din, izdatki pa 20.749.88 Din in ima združenje danes razpoložljive imovine 3.422.50 Din in s tem lahko krije svoje še odprte obveznosti. članarina se za letos ni spremenila Zboro\ anje je ob koncu obravnavalo celo vrsto važnih strokovnih vprašanj, tako glede izločitve celjskih srezov, glede enotnih cenikov za Maribor in Celje, i glede ustanovitve vajenskega fonda, iz
katerega se bodo dotirali prispevki za vajeniški dom in za nabavo šolskega orodja, sklenila kaznovati neupravičeno izostale člane z denarnimi globami in je zavrnila več proti predpisu redovnih glob vloženih prizivov ob istočasnem zni žanju naloženih denarnih glob, katera se je v enem primeru popolnoma črtala. Potek zborovanja je bil vseskozi stvaren, kar je tudi predsednik ob zaključku z veseljem nag'asi1. pozivajoč članstvo k nadaljnjemu složnemu delu za dobrobit brivske in frizerske stroke.
Volilno aibanie v ljutomerskem srezu
Z dnevom, ko je bila potrjena vsedržavna vladna lista z nosilcem g. Bogoljubom Jevtičem na čelu, je bilo opaziti v našem srezu veliko zanimanje za volilni boj. Seveda so predmet pogovorov in zanimanja naši trije kandidati, od katerih pa je eden že vrgel puško v koruzo. Ostala sta nam še dva, g. Fran Skuhala in naš neumorni nacionalist iz Male Nedelje, naš Avgust Lukačič, veliki borec za pravice kmeta, delavca, viničarja, obrtnika itd. Vsem je že znan iz zadnjih občinskih volitev, v katerih je prav on prinesel zmago skoraj vsem županom s svojim neumornim delom, pa so na žalost skoraj na to že vsi pozabili. Pa to nič ne de. Luka ,ie naš in ostane!
Kako je med nami vsemi priljubljen, nam pričajo nekateri sestanki s svojimi številnimi prijatelji, na katerih se je spon tano manifestirala njegova kandidatura. V zadnjem času je dobi! od vseh strani razna povabila, v katerih ga prosijo volile:, da jim prireja shode. No, Luka se je odločil in sklenil, da jih bo prirejal po sledečem redu: Dne 22. aprila v §tr;go-vi—Razkrižju, 23. aprila v Apačah—Stogovcih. 24. aprila v Moti—Cvcnu. 25. aprila v Mali Nedelji. 26. aprila v Sv. Duhu na Stari gori, 27. aprila v Kapeli. 28. aprila v Ljutomeru, 29. aprila v Sta-ranovivasi »na Gorici«. 30. aprila v Se-lišču, 1. maja v Gornji Radgoni.
Največji shod bo 28. aprila po rani maši v Sokolskem domu v Ljutomeru, kjer bodo govorili poleg g. Lukačiča m g. Kovača iz Štrigove še senator g. dr. Ploj, mariborski župan g. dr. Lipold in še drugi. Na vse shode ste vsi vabljeni, zato pridite vsi, da boste slišali moža. ki se bo boril nedvomno nesebično za vaše pravice! Pridite vi kmetje, viničarji. delavci in obrtniki, da vam bo povedal odkrito besedo, da boste lahko mirno oddali svoj glas listi Jevtič—Lukačič!
Kulturne vesti
Rasberqeriev »Prebrisani Amor“
Krstna predstava najnovejše izvirne slovenske operete v
TREH DEJANJIH.
V povojni dobi, zlasti pa v zadnjih letih, se je pričela slovenska operetna literatura razveseljivo množiti, manj razveseljivi so pa kvalitetni uspehi te produkcije. Operete tistega velikega stila, kj osvaja odre, še nimamo in so morda »led vsemi, kar jih imamo, še vedno najboljše stare Parmove »Caričinc Amazonke*. Kje so vzroki? Menda v tem, da Slovenci nimamo velemest, ki so tisti rastlinjaki, v katerih se tak:: kultura dobro počuti in razvija. Pred vsem pa je treba ugotoviti, da je doberšen del šibkosti vseh naših izvirnih operet v 1 i-b r e t i h. Tak operetni libreto — ako si zamišljamo najboljši operetni tip z vso °Peretno karakteristiko — rje sme biti ne opera in ne spevoigra, ogibati se mo-ra teže tragike kakor lahkote puhle in nesmiselne pajacade. Zadeti to srednje Pa seveda ni lahko, zato opažamo, da se Pri velikih narodih, producent'Ji velikih °Peret, združita večkrat dva libretista pr enem delu.
Tudi libreto operete g. Pavla R a s-berge: ja »Pr e h r i h a n i A ni o t* ta je 'doživela v nedeljo krstno uprizori-le- na naše.'-', odru. bo'eha na h’.bah naših iibretov vobče. Najprej se človek za-£Udi. čemu je segel avtor v sedanji dobi svetovni vojni po tem biedermayer-s^em okolju, ki je mimo tega nam Slo-Vencem še tako tuje in nima z nami sploh Nobene zveze? Toda sprejmimo to in se
postavimo na stališče sižeja, okolja in dobe in poglejmo, kaj je v tem stilu uspe lo in kaj ni? Začetek je prav dober in nas prvo dejanje sploh prijetno, preseneča, da pričakujemo drugo z napetim zanimanjem. Tudi prva polovica drugega dejanja še uspeva, potem se pa prično nepotrebne naivne burkljarije, ki dosežejo višek v tretjem dejanju, zlasti z zaključkom, kjer se zapletljaj razvozla z onim neresnim zapretjem Dragice in potem njenega strica Mačka. Ta konec je čisto n e p o t r e b e n, saj bi zadostovalo, da se Dragica spomni svoje polnoletnostim razplet bi bil tu, čisto resen, dostojen in učinkovit operetni zaključek. Dokaz, da bi se z nekaterimi, niti ne posebno velikimi korekturami libreta dala napraviti zgodba, ki bi bila v celoti tako dobra, kot je sedaj v prvem dejanju, v začetku drugega in ponekod tudi še pozneje. Malo pa moti tudi to, da so vsi ti ljudje vse preveč klepetavi in povedo vnaprej stvari, ki naj bi se odkrile šele same po sebi, ne za nastopajoče osebe, ampak za —-publiko! Ako bi bil libretist zaupal svoje delo komu in se z njim posvetoval, bi bilo vse to izostalo in uspeh bi bil popoln, ko je sedaj, žal, le delen.
Drugo je seveda glasbena plat. Pri opereti ne zahtevamo velike seriozne mu zike, kakor pri operi, in moramo odkrito priznati, da smo igrali tudi v Mariboru
operete, ki Rasbergerjeve muzikalno niso prekašale. V tem oziru je napravil skladatelj gotovo več, kakor smo pričakovali, četudi ne zveni vse tako polno, kakor bi želeli. So vmes melodije, ki učinkujejo prav dobro. Najbolj vžiga seveda tričetrtinski takt. Posrečeni so nekateri motivi solov, duetov, tercetov, kvartetov itd., zlasti duetov. Rasberger je vložil tu veliko truda ir. zadel frag-mentarično prijetne melodije. To smo opazili že pri overturi, ki jo je dirigiral avtor sam. Dirigent g. Lojze Herzog je seveda mnogo pomagal do celotnega uspeha, skušal dvigniti šibkejša, praz-nejša mesta in podčrtati učinkovitejše akorde. Njegova zasluga je v precejšnji meri, da so nastopi solistov in zbora ostali v soglasju z njegovim dirigentskim prizadevanjem.
Inscenacijska stran predstave je ostala v skromnem okviru razmer, pajesolid no zasnovana in izvedena. Režiser g. Jože K o v i č je dal dogajanju živahnost bi pa bil lahko nekatere naivnosti in ponavljanja v korist dela reduciral.
V množici nastopajočih pevcev in igral cev smo videli nekaj posrečeno zasedenih in rešenih ulog. Stebri dela so Dragica gdč. Pavle Udovičev e, Vlado Vesel g. Belizarja S a n c i n a in sluga Pavliha g. Pavla K o v i č a, ki mu je odmerjeno glavno nosilstvo komike, samo da je vzel to komiko bolj zunanje narejeno, kakor pa notranje resnično. Ako bi bil reduciral zunanjo, telesno okorelost Pavlihe na minimum, namesto tega pa potenciral notranje bebstvo, a prebrisano bebstvo, bi bil uspeh dosti večji. Tudi maska in kostim sam sta bila pretirano hlastanje po tipizirani efektnosti
na račun estetike in iz notranjosti izvirajoče naravne prepričevalnosti. Nasprot no se je pa prav posrečeno uveljavljala gdč. FIza Barbičevav vlogi Minke Veselove, ki je razgibala zlasti vse prvo dejanje, žal le, da njen glas ni bolj močan. pa bi bil uspeh tu kar sijajen. Uveljavljal se je tudi g. Fdo V e r d o n i k kot mladeniško živahno in vedno optimistično razpoloženi Srečko Majnik. Karakterno dobro je bil pogoden stari nergavi zdravnik dr. Maček g. Eda G r o-m a, pevsko pa njegov tu še precej močni glas ni imel polnosti. Manjše vloge so bile več ali mamj posrečeno poverjene ge. Š. D r a g u t i n o v i č e v i (Veselova gospodinja), g. Antonu H a r a s t o v i-č ii (notar), g. Radu N a k r s t u (prvi prijatelj), g. Fr. B 1 a ž u (drugi prijatelj) in g. Maksu F u r i j a n u (tretji prijatelj).
Publika, ki ji je naivno-primitivna šala največja zabava in višek gledališkega užitka je bila kar navdušena (posebno galerija), druga je pa izbirala bolj kritično in priznavala le tisto, kar je zares učinkovalo brez prisiljene komike. Ako pa bi se zlasti libreto v drugem in tretjem dejanju očistil plehkih, prisiljenih, včasih celo naivnih efektov, bi bil Ras-bergerjev »Prebrisani Amor« lahko naša splošno ugajajoča povprečna opereta. In to se da napraviti naglo še sedaj, zlasti morda za kako novo uprizoritev (tu ali drugje). Resno voljo in napor avtorja je nagradil aplavz, kronan še s celo vrsto vencev in šopkov, ki jih je prejel Na vsak način pa nam je Rasbergerjev »Prebrisani Amor« nudil precej več. kakor smo pričakovali, četudi ni tisto, kar bi si želeli.	—r.
BEriCgA	v5Xi-	.s
UUEH
ROMiAN
63
Dve čez teden prazni koči, hiša lov-kega čuvaja in poleg nje bajta za lovske pse, to je bilo vse, kar je zdaj stalo la tej trati stare Eremitage. V čisti, svetli sobi z naivnimi lovskimi slikarijami na zidu sta izpila najprej čašo starega bo rovničevca in tam jima je prišla nasproti udi sinaha, ki je bila že čisto lepo počesana in skoraj elegantna kljub zgodnji uitrnji uri, toda oči so ji bile pordele in /gledala je, ko da bi bila zaspana ali pa se dolgočasi. Menila je, da je stari pripeljal s seboj orožnika ali tesarja, ko pa ,;e zagledala, da sedi za mizo Richard, so njene oči zažareje in mali, brezsramni obraz ji je od nebrzdane želje po življenju postal lep . , .
»Vidite, da sem vam govoril resnico,« je zašepetal Indijanec zaupno, zasloniv-ši, usta s svojo ogromno roko, med tem ko se je njegova koketna sinaha žurila, da pogrne mizo in se pri tem zadevala ob gosta s svojim krilom ali jopico . . . »In pomislite si, dasi je prebila noč v joku, zaradi uhanov namreč, ki iili je pre-iela v dar, ker sem jo prisilil, da jih vrne, kajti v odsotnosti mojega sina . . .«
»A kje je vaš sin, Eugene?«
»Pri polku, gospod Richard, v dodatni službi ... Do blaznosti je zaljubljen v ta svoj sedanji vojaški obrt, da si bo s tem škodoval pri svojem trgovskem poslu, in, kar je še slabše, pri svoji ženi. Ker. glejte na primer, ko sem jo včeraj poslal na Grosbourg z mravljinčjimi jajci, se je vrnila mala s parom zlatih uhanov, a brez oniii, ki sem ji jih bil kupil nedavno pri proščehju v Yeresu. Kdo ti jili je dal? sem vprašal. Vojvodinja, oče. .laz pa, ki vem, da naša gospa ni posebpo darežljiva (to se sme reči tudi o svojih gospodarjih, kaj ne, gospod Richard, ker ni to nič nečastnega), sem takoj ugenil od' kod je darilo; in popoldne, ko ni mala ničesar slutila, sem odšel z uhani v grad in rekel vojvodinji, ki se je ravno pogovarjala na veliki terasi z gospodom Alexan-dreom: Gospa je bila tako dobra, da je poklonila moji sinahi ta lepi nakit. Pogledala me je z onim svojim svojskim pogledom: .laz, vaši hčeri? Stari lump Alexandre ji je dajal z glavo znake, da bi jo poučil, a razumela ga je šele kes-neje: Ah, da, res . . . sedaj se spominjam ... hi kaj, mar vaši sinahi ne ugajajo? So stokrat prelepi za nas, sem ii
odgovoril.'zato me je pooblastila, da vam jih vrnem, ker poštena revna žena nima pravice nositi norij tolike vrednosti. Vojvodinja mi je odgovorila: Hvala. Eugene, se lahko vrnete. Zato sem pa pozneje počakal pri mostu gospoda Alexandrea in ga opozoril, da mu bom prvič, kadar si bo še usodil prevzeti tako poslanstvo, tako mi Sautecoeurjevega imena, pognal kroglo skozi sredo čela.«
V okroglih očeh lovskega čuvaja je zagorel neki divji izraz.
»Torej, koncem koncev, kdo je da! te uhane?« je vprašal Richard, ki je čutil, da bledi.
»Nekdo, o komer je bolje, da sploh ne govorim,« je dejal stari, zavedajoč se svoje nerodnosti. »In za vraga, mala s tem ni bila zadovoljna. Slišal sem jo. kako se je vso noč vrtela. Naposled je davi med itama izbruhnilo in sem jo tedaj opozoril:
»Ti imaš takorekoč dva moža, moja draga. Ako je eden slep in predober, je drugi previden in ima trdo pest. Zato mo raš hoditi ravno, sicer se varuj!«
Z belim predpasnikom in zavihanimi rokavi je prinesla Sautecoeurjeva na mizo ocvirkovko, katere prijetni duh se je širil po sobi in celo tja do bajte za pse, ki so lačni prišli vohat k vratom. Toda niti duh te kmečke jedi niti bliskajoči pogled gospodinje ni mogel razvedriti Richarda Fenigana in ga prebuditi iz onega
žalostnega premišljevanja, ki ga/e vzbudilo v njem namigovanje na mladež princa. Iti med tem ko je Eugene počasi pripovedoval, kakor' je navada pri vse' vaščanih, in jedel, je pričel Richard sre 1 najzanimivejših zgodb brundati svojo P3 pevko, da se je starec tej nedostojnosti začudil.
V tistem času. ko se je sin gospe Fe-niganove mudil v Eremitagel in misul a8 njegova mati še globoko spi, je ona ker je bila ena onih delovnih bitij, ki P3 dnevu ne morejo spati — naročila zapi'e’ či kočijo in se odpeljala v sirotišnjco ' Soisy. Samostan je bilo mogoče že daleč razpoznati po njegovem visokeri drevju pri vhodu in po iepo okrašene'1; zvoniku kapelice. Ker so pročelje Pra' takrat belili, je bilo dvorišče vse zastavljeno z lestvami in vozički z apnom do-čim so zidarji neprenehoma te kar. -c111 ter tja. Vse delo je nadzirala ses’ a Mar‘ tha, ona Irka z nabori širokega bele.ri krila: nadomestovala je tedaj predstojnico. mater de-Bourrohove. ki je že vec časa ležala bolna v postelji.	n
»Imamo delavce,« je dejala gospe ro-n ganovi. hiteč ji naproti: potem je vodse jo skozi vso šaro delavskega of.od.if rekla čisto tiho:
»To nam je prav dobrodošlo . . . kri smo samo tako mogli zabraniti otroke” in sestram, da ne pridejo sem.«
(?e bo nM 1 val/ 'Ig
Ameriko je zadela nenavadna katastrofa
STRAŠEN VIHAR JE OPUSTOŠIL CE LE POKRAJINE IN JIH SPREMENIL
V PEŠČENE PUŠČAVE.
Nad Severno Ameriko razsajajo ponekod že nekaj dni silni viharji, ki nosijo
s seboj oblake prahu in finega peska ter drevijo s hitrostjo nad 80 km na uro. Nekatere pokrajine so spremenjene v peščene puščave in prebivalstvo s strahom gleda, kaj se bo z njim zgodilo. Takih viharjev ne pomnijo Američani. Škoda, ki so jo doslej povzročili, gre v milijone in milijone. Nekatera mesta so kakor izumrla. Ulice so prazne in nikjer ni človeka. Prebivalci so zamazali vrata in Okna z voskom, da bi na ta način preprečili prodiranje prahu in finih peščenih zrnc.
Letala morajo leteti v višini nad 6.000 m, da ne zaidejo v oblake prahu in viharjev. Najžalostnejši pogled nudi državica Texas, ki se je vsa pretvorila v peščeno puščavo in je vsa žetev uničena. Kemija je pokrita z debelo plastjo peska, ki so ga nanosili divji viharji. Strokovnjaki trdijo, da je iskati vzroke silne katastrofe v dejstvu, da so farmerji posled nja leta neracionalno posekali ogromne gozdne komplekse. Po poročilih pilotov, ki letajo nad opustošenim ozemljem, se poznajo posledice peščenih viharjev vse tja do obale Atlantskega oceana. Nad
Newyorkom in Long Islandom pa lebde oblaki' v višini 350 m. Zanimiv pa je zlasti pojav, o katerem piše »United Press«. Na mnogih krajih, kjer razsajajo silni viharji, so opazili ljudje nenavaden fizikalni fenomen. Železni predmeti, zlasti pa jekleni, pokazujejo električnost. Ponekod je električnost tako velika, da ljudje in živali ko se jih dotaknejo, čutijo močne udarce. Strokovnjaki tolmačijo nenavaden pojav na ta način, da je trenje zelo drobnih peščenih kristalov, ki jih s silno hitrostjo raznašajo viharji, povzročilo električnost v raznih predmetih.
Zaradi ponovnih peščenih viharjev so nekateri kraji v temi, tako, da težko ločijo prehod dneva v noč. Proti severozahodu pa viharji nosijo vedno nove mase peska in prahu in ga sipajo na plodna polja Kansasa in sosednih državic. Opoldne je ponekod tako temno in mračno, da si prodirajo avtomobili pot z reflektorji. Prah in pesek, ki prodirata skozi okna in vrata v stanovanja, silno nadlegujeta prebivalce. Ljudje so obupani, toda pomoči ni od nikoder, ker tudi iznajdljivi Američani proti' takim elementarnim nezgodam doslej še niso iznašli sred stev.
Ljubezen se lahko kupi z denarjem
V neki dunajski tajni igralnici sta kvartala dva bogata industrijca. Prvi je izgubljal, drugi je dobival. Ko je prvi zaigral poslednji denar, se je spomnil na svojo lepo prijateljico in jo takoj telefo-nično zaprosil, naj pride k njemu v igral nico, ker mu je nujno potrebna njena pomoč. Dostavil je še.svojemu telefonične-tnu razgovoru, naj mu prinese srečo v igri. Njegovo lepo prijateljico pa je telefonski poziv silno razkačil. Hudo se je razjezila nad njegovo prošnjo, da bi mu naj prinesla srečo v igri, ko ni nobena čarovnica, da bi ga začarala. In vendar je prišla v igralnico ter pred vsemi gosti 'n igralci jezno pokarala svojega prijatelja ter mu prepovedala, da bi jo v takih zadevah še kdaj klical. Za mlado damo pa se je zavzel neki njegov dfijatelj in nastal je prepir in pretep. Izvoljenec mlade dame je bil klican na dvoboj. Ker pa je bil strahopetec, je iz strahu pred dvobojem pobegnil v tujino. Skrival se je na. francoski revijeri in pisal svoji lepi prijateljici topla pisma, naj pride za njim. Toda njegova iepa prjateljica se za nje-
čna v naročju drugega, njegovega prijatelja, ki se je zaljubil v njo in ji dal na razpolago večje vsote denarja, kakor pa njen prvi prijatelj. »Ljubezen se kupi za denar«, tako je odgovorila lepa prijateljica svojemu prijatelju, ki ji potem ni več pisal. Imel je seveda prav.
UVOZ FILMOV V JUGOSLAVIJO.
Po statističnih podatkih carinskega oddelka finančnega ministrstva je bilo preteklo leto uvoženih v našo državo 22.932 kg filmskih trakov v skupni vrednosti 12 milijonov 579.000 Din. Kinematografskih aparatov pa je bilo uvoženih za filme pod 35 mm 379 kg v vrednosti od 52.969 in 4;842 kg ostalih aparatov v vrednosti 779.000 Din. Največ filmskih trakov smo uvozili iz Nemčije, in sicer v vrednosti 5 in pol milijona dinarjev. Na duugem mestu je Amerika, na tretjem Francija, na četrtem Madžarska, na petem Anglija, na šestem Avstrija, na sedmem Belgija, na osmem pa Češkoslovaška._________________________________
Znižanje cen monopolskim produktom
nekaterih monopolskih produktov znižale. Znižala se bo v prvi vrsti cena boljšemu tobaku in boljšim cigaretom. Cena tobaka trebinjca se bo znižala od 750 na 600 Din pri kg. pri cigaretah »Karadjor-dje« od 1.600 na 1.200 Din za tisoč, pri cigaretah »Jadran« od 1.100 do 900 Din, »Kosovo« od 950 na 800 Din, »Strumica« od 850 na 700 Din, »Šumadija« od 800 na '600 Din, »Minjon« od 650 na 500 Din, »Vardar« brez nikotina od 600 na 500 Din, »Vardar« in »Drina« od 500 na 400 Din. Prav tako se bodo znižale cene luksuznih zbirk. Cene . cigaret »Morava«, »Zeta«, »Ibar«/in »Drava«, ki se jih največ pokadi, pa bodo ostale nespremenjene. Znižaie se bodo nadalje cene tudi soli, petroleju in vžigalicam. Cena namizni soli se bo znižala od 500 na 400 Dih, jo-dirani soli od 350 na 300 Din. živinski soli pa od 160 na 125 Din za 100 kg. Petrolej za kmetijstvo in ribištvo bo popolnoma oproščen monopvlnih taks. Znižajo se tudi cene vžigalicam, ki se razdele v škat-ljice po 50 par in 1 Din. Cene cigaretnemu papirju se znižajo od 2 na 1.50 Din, od 1.50 na 1 Din in od 0.75 na 0.50 Din. Finančni minister meni. da se bo potrošnja vseh navedenih monopolskih produktov zaradi nižjih cen povečala in da
državne finance zaradi tega ne bodo o-škodovane.	_
Ljutomer
Velika manifestacija jugoslovanskega edinstva v Štrigovi in na Razkrižju, Pri'
ljubljeni kandidat za ljutomersko-rad-g:onski srez na Jevtičevi listi, kmetovale3 :z Male Nedelje, ». Avgust Lukačič. i" g. Kovač iz Štrjgove sta priredila 22 m. velik shod v. Strigovi in na Razkroju. kjer so ju tamkajšnji volilci sprejel' z velikanskim navdušenjem. V uvodnik besedah se je g. Kovač spomnil nnšeg® nesmrtnega kralja Viteza Aleksandra '• Zedinftelja. nato pa je predstavil v kratkih besedah kandidata Lukačiča. Nas Luka je nato orisal v glavnih potezah politični položaj, razvil svoj delovni program, ki ga bo izvršil kot bodoči poslanec (viharno vzklikanje), kateremu delu bo posvetil vso svojo skrb, da bo čiri popolneje ustregel vsem željam hi potrebam našega sreza kot celoti in posameznikom. Oba govora sta bila sprejeta z navdušenim odobravanjema in uspeh našega Luke in njegovega namestnika $• Kovača iamči absolutna večina volilceV največje občine v ljutomerskem srezi'-Lukova pot gre zmagoslavno do cilia
Razno
MORSKE RIBE
Sardele, velike, skuše (skom-bri) in druge spedjalitete, dnevno dobite v restavraciji »Novi svet«, Jurčičeva ul. 7. 1782
VELECENJENE DAME!
T rajne kodre Vani 'zdela v zadovoljstvo in naicenejše salon »Zora«, Aleksandrova ec-sta 16.	1772
Finančni minister dr. Stojadinovič je gove prošnje ni zmenila, saj je bila sre- | preteklo soboto izjavil, da se bodo cene
Toči se zopet priznano vino MUŠKATNI SILVANEC z kovaških gorič (Schmitz-berger). Ribizlcvo vino čez ulica od 1 naprej 1 12 Din. Ocvrti kozliček pore. Din 7. Dobro kosilo Din 6 in 8, prvovrstne domače klobase, kakor sploh različna topla in mrzla jedila po zelo zmemi ceni. Lepo urejen vrt, kegljišče, bilard. A. Senica. Tatten-bachova ul.	1771
JAVNA ZAHVALA!
Podpisani se najtopleje zariva liujem vsem cenjenim gospodom zdravnikom, uradnikom in uradnicam ter stalnemu in režijskemu osobju Splošne bolnice za nabrano vsoto, ki so mi jo darovali kot nadomestilo mojega s težavo za, otroke prihranjenega denarja, ki mi je bil tik pred prašniki iz stanovanja ukraden. Franc Kukovec, mizar, splošne i ol-nice Maribor.	1769
TAKOJ DOBITE DENAR,
če prodate obnošeno obleko, čevlje itd. v Grajski štarinar-ni. Plača najboljše! 1669
LJUBITELJI DOLENJSKE KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem butetn. 1430
Prodam
PARNI STOJEČ
kotel z 8 vri3 ogrevalne površine, motor na bencin, »Wertheim« blagajno s nan-cer ploščo, avtomatično vodno črpalko z 8000 1 enega' dela, enovprežni' voz, vrče za mleko v različni velikosti proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor. Aleksan drova 51.
Soho odda
..r...... ■ — ‘
LEPO OPREMLJENO SOfiO
z električno razsvetljavo i'1 posebnim vhodom oddam. Kranic, Ruška cesta 7-1 170*
Stanovanje
ENOSOBNO STANOVANJE oddam vpokojenim zakonce3' Nova vas, Lorbekova ul. lih*
Zgublieno______
Zgubil sc je dragocen PRSTAN S SMARAGDOM;
Najditelja prosim, da ga 0" da proti nagradi v upravi v® černika«.	'L,
Soomnite se CMP
1770 I
Abonenti
se vabijo na dobro domačo hrano od Din 10*- do 12’- celodnevni
Lepo renovirana, separirana sedilsii«8'
Postrežba solidna! Pijača, dasi prvovrstna, neobvezna' Seprip010"8 M. Stibler, gostilno „Ljutomer“, Glavni trg - vogal Vetrini3^/
« *►•<#	^
Darujte za Pomožno ar-cil®1
Izdaja koftaoncH »Jt>t»a« v Ljubiiaai; predstavnik izdajateha •" urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Fiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni!'
STANKO DETELA v M-anibMU.