99. ŠtBfflkB.
I miju!, t pnritlirt, 30, aprila 1917.
L. (eto.
^^^E^H                 V^^H^^fl                ^^^^nP^I          ^^B^^H        f^V^ukS          P^^B^^B                   ^^■rr *   ^v mm                       I^SBBBBM           BBBBBBM                  BBBBBBM         ^BBBul^tkS               V^BBBBM                 IISBm^HB.              BBBJBBBB       ^BBBBpW                      B^UB^B^H                                                                     BBBBMjt*          79nl£aE_                  BBBB^BB^^^^^^BBBBBBBf                    UUvju           BBJB^v *m*                 VBBB*SBX          SBBBBMJ^3                   BBBBBf^B           ^BBBBB^^S
HBbjS           I^^^^H             ^^H^B       /BK^bT       UBC3B       ^^B^HV               •»■"■£* *•  *                   BvOTv       ^^^^H              bbV^bK       ^HHAhAV            bbbSPA            V^HbbbI           ^m^m^mt     ^bbbb]^bBW                bbb^bbb                                               ■k'          vu-AAar              ^mUrm^    VbjbBF                bbKmvTT.        B^^^^t             ^^E39       V^bbbHI               bbbbb^K       f^BBBBBH
■T^BBuBi               v^BB^^ES               m^m^m^S         PBjbSn        ^^Km^Kto         v^EvST                    ak ^*~*      ** •                        ^lP^J^Hn          ^^^M^B                 ^BBBB^r          V^39^BBBc*              V^BCBv               ^mm^m^m              ^^^^^^^B       ^BBBBB^^Bm                   m^m^m^mš                                                              BB^Zflr            AHujppr                 3BJBBB^           V£^^^Ktri                   r^VCE%"          '^BSBBB*^                p^BBHNK         ^^^^^HQ                 ^m^M^Mmt         ^m^m^rn^M
HbB^A.       đmtmm^M            bbbbIHbI     jCSf       V^H^S      k^P^B                M^a_j ^iitf                   3uBT3      ^bbbm?              b^^b^Y         ^bSbbbbbH            bbbbbbm         JV^bbbI           ^^^IMI      ^bbbV^B                bbb^bbbB                                            fBKh         ^VKa'4              -^bSKT"        čSvL££L               iBmJnr*         bbb^bbS             bjBP^2      bbbbHS               ^^^^^B      ^bbbbbbS
bR^^B^BK-^^BBB^^^bV           ^^BB^BBBEk^    3jWPSS       hPbBBBBV_^KNE2Ub                 **   ■ *Ct ftj                   J^B^BsA.    ^^BBBB^a             .^^^^HS         ^^3^B^9            ^^^^^^W          ^^^^B^PI           BBm^BBB0         ^BBBBbV^L              BBBBbIK                                                               BbIOBA          '^^SBk               ^HB^Tti          SBShMBBK.             lEm¥JT*          7^B^Br^B&            RLiA       ^B^BJB              ^^^^9flL      .^BBBBB^^F
Bk^SbbbbbmK-p         ^Ea^L^^tSU^B        ^5t~ ^?S^bJF              OkSS3           Ek^PjH^^BS      bbbbS^bbbbi     hESS        MJBFJžHBHI*       gB^^Sčf* bbfJR^*     H^b^v^bm                          ^bb^EbbmS     W^e^      ^HEjjf*W J&rgjPj    M&kj.»S  ^P^gvj*        ^tSJf^^^^Bjr         BUP^SI^bbbbbbf       I
.Slovcmki Narod* relja po po£U;
za Avstro-Cgrsko;
«Jo leto skupaj  naprcj     .   K 2£~
pol leta       „         „     .   .    . 14 —
četrt leta     „        «...    7*—
na mesec    „        M     •   •    ,    2*50 |
la Nemčijo: I cc!o leto naprej   .   .   .   .   K 33*—
za Ameriko in vse-druge dežeie: ćelo leio raprej   .   .   .   .   K 38,—
Vpra^aniem p!ede inseratov se nz] priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tJprarniitvo (ipodaj, dvorile levo). Sns^ova ulica Lt. 5, toleion čL 6a.
Inserati  se  ra<Jmwit>  po  porabljensm   prosioru   in   sicer:   i   mrn   visok,   ter
63 mm Urok prostor:  enknu  po 3 vin., d.akrat pj 7  vin,  trikr.U  po ♦)  v.
Posla*io  ^caak   prosim   1*5   ^/in.,   pjrt?   in   z.ii.-.il^   {,".iaii   prostor)   10  vin.
Pri večjili insercijaa po dogovora.
Na piamena naročila brez istodobna "posHf   • naročnine se ne ozira. nMarodaa U»kara^u fU     i «1. 85.
UpravniŠtvu naj se poSiijajo n.irotxaiiie, rekU nacije, inserati L L  đ., to je admi.i istrativue st^rarL
»Slovenski Narod" velja ▼ Ljsliljasl dosuvijen na dom ali če se hodi ponj :
celo leto naprej   .   .   .   .    K 25-40 I
pol lita       *„       .....1320 ]
Ičetrt leta     „       .   ,% > ;    #    &60 na mesec     „       ...'•»   2*20
Posameina štsvilka vclja 10 vinarjev.
Dopisi naj ss frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. Ovcinlilsro: anali3?a ali2a &t 5 {v pritličju levo,) telsfoa ŠL 34.
Duna}, 2S. aprila. (Kor. urad.) ttotdno se poroCa:
Nobenih pomembnih   dosodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. rt 6 f e r. fin!.
m                   •
Dunaj, 29. aprila. (Kor. nrad.) Uradno se razglaža:
VZHODNO   BOJIŠCE.
Na več edselrih fronte živalien osenj artiljerije in metal min.
ITALIJANSKO   BOJIŠČE.
Položaj ic neizpremenjea.
Danes v juiranjih urah so na-pztlle naše nspadalre pairuHc so-\ razno coor»sče v b!:ž?ni preirza To-n:ile, pobile pcsadfco ter se vnille z 22 \\Qi\mu
JUGOVZIiOD?^O   BOJIoCE. Ničesar poročati.
Namestrnk načelnika generalnegfa Štaba pl. H 6 f e r . fml.
*        m        m
DOGODKI   NA   MORJU.
Dne 28. L m. Z34;traf 5o naši hi-droplani iznova ufpc^no napadi! vo-jaihn naprave v ^kocijanu ter so se lctala v dobrem etsnju vrnlla.
Biodovno poveljnistvo. iauiil^iiJ Kiti^iiU j«cw*ii^tf«
Bero!in, 2S.  aprila.  <Por. urad.)
Veliki glavni stan-
ZAPADXO   3OJISCE.
A r m a c! n a skupina general-feldmarš. prestolonaslcd-cika. Ruprehta Bavarskega.
Na c?:eh fcres'ovih Scarcc je so-vra:iaik radare moćno ohstreljrval ij£sc ?czici]a in Zwl€d:e. Z vičnim iispclicni snio se borili proti ang'e-škin; baterilsm. PrJ Moncfcyju se je včerai dopoldnc zlomllo vcšj ?-apadov Anjcležev pred našiini črtanii.
Danes pred diievom se je ztre-l)?n]Q od Loosa do Oassnta slino oja-čHc. Po bobnsjocem ogpfu se Je kiraJu mio skoro na ceii fronti in-fanterlfska bitka nanovo razvneia.
Armadna  skupina  nemške-
ga   prestolonaslednika.
Boin! položai ie ostil pri menja-Jočeni r>e si-nem ojinju enak.
Pri Braye.su se ie ponesrečil francoski napsd: pri Hurtcbise fermi snio vjeli sovrazno napadalne ^3ete pri uspešui obramM ter vnlcnili stroine puške. Pri Brimontu in se-verno od Reirrsa so se poneSrečiH sovražni izvidns sunkL
Armadna fronta general-feldmaršala vojvode M -b r e hi a     W u r t e m b e r š k c z *.
Nobenih b'stvemh d020d!:ov.
Z ohraiTibirm ognjem smo zbili 3 sovražna letala, z napatiojn v zraku 2 privezna ta'on a.
VZHODNO  BOJISCE-
VsJed živahnega dclovanja raske artilierije blizu ob2(!, zapadno od Luc!,at ob Zloti Lipi, Narajovki in Putni, je v toli cdsekih tuđi val osenj stopnjicvan. Za našim! črtami ie pa-del po boiu v zraku ruski letalec na tla*
MAKEDONSKO BOJlSCE,
V dežiti in snegu v gorab Ie malo bejnega delovania.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorfi.
BeroJin, 29. aprila.   (Kor. urad.) W'olf;c'v urad pouča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO BOJI?CE.
Sila težek bohnajoči ogen] pred dievofii na ceu tron ti od Lensa do O^eanta ie 28. aprila uvedel bitko, od katere sd si Angleži sedaj tretjič obctc:li prebltje nemških črt pri Arrasa. Do opoldneva je bil veliki bcj odločen. Končal se »e s težklm porazom Angiije.
Ko }2 prihaia! dan svetlejsi, so sledile skokorna n2prei se premika-joci 5i3nl jekla, prahu, plfna iii dima anglcške n?.5zćz\ne kolone na fronti birc-vs kaklh 30 km. Sila sovražnega sumira severno od Scorne se ?e obra« črla prctl nnšim poz»c2:a-p. od Achs-v:!a do Roeuxa. T?.r*i re |e razvneta b!tl:a co »zredna EilnostL Ans'ežf so vdri: v Ar!c:»x, C.cpv, pri Gavre?iu in Raonxu, kateri krdi ?o n^m siužiH pred slavnim! DOžicUaini kot or>ori-sćr: tu pa ie protinspad naše pehGte scvr2žn*":a zlamil. V težki borbi cio-ža proti mežu srao vrgli sovražnika Tr.eziozni r>re*:o naših st^rHi crt, Li so, i2T/z2rnii Arieux, vse zcpel v na-
t\u:no od K'^Jnc Scarpe je tuđi ćh;s! \&t boj. V razhit'h pozlcijah so S2 epir^ia naše vrle čete večkrat-rcrnu navala. Ti:di ta»n so se pono srečil: vsi an^IesM napadi. Na krUlh bc?i?Ča so se zlornili s^vražn! nrpa-^?i-ij valovi že v mičevaTipm o^nrj rs?^ arilf;erije. Izgube Angležcv so zopet Izredao velike.                            *
2S, april 13 nov čs-tn! dan naše pe^2Otc, Ki £9 Ie n»đ izbornim vodstvom \n po^^rta od bratsVega m pcniožne^a orož??, »zkazala ropol-no»i!H f:?c svoji n?lrr;I.
Pri dri!^!li armadah zapadne fronio, ttidi ob Ais«! in v Cronipasn!, Kakor n ij na vzhoću lp. na Balkanu ?e celetni noforrj ne!zprerren?en.
Prvi generalni kvartirni mojsler v. Ludendorff.
Praznik miry.
Avstrijsko delavstvo slavi jutri prvič v vro]ni zopet svoj majev praznik. Državne oblasti so privolile, da naj bo ta dan posvećen mirovni misli; nn tisoče in tisoče rok. ki so tri-intrideset mesecev že dr.n na dan iz-delovale morilna sredstva, zastane za trenutek, na statif.oče slasov se združi v mogočen akcrd mirolzubno-sti, na milijone src zahrepeni z novo r.ilo po velik em, sladkem času, ko se vrne človeštvo zopet na delo za svoj napredek, za svojo kulturo.
Slavje prvejra majnil:a ima v naši monarhiji še poseben pornen. Vrsi se istočasno in vzporedno s praznikom zmagovitega ruskoga proletarijata, ki bo jutri slavil osvo-boditev ruskejra naroda izpod avto-kratičnega jarma ter po^vedočil pred vsern svetrm svoio odločno volja, končati vojno v duhu mirnega sporazuma brez aneksi.i, brez vojnih odSkodnin, v onem dTiriu, ld naj omotači narodom, da se brez trpkega ob-čr.ika Donižania posvetilo zopet piOdonosrtemu mirnemu sožitju, kultu rnemu človestva vrednemu tekmo-var»iiT, č'*m bo končana krvava žalo-icrra sveta. Pelavski praznik v av-siro - ogrski monarhiji naj izrazi iste misli, naj dokumerr'ra pred svetom iste i<*e;c. Tt.'df avslrtjsilcf proletarijat namerava na ves jflas povedati, da hoče monarlrfa mir na podlasri, ki je danes naireaine^Gi in edino mossroči nredpoToj za zopetno zbiv^anie civiliziranih narn^nv: brez aneksij in brez vojne odskodnine.
Z živo simpatijo bo avstro-ogr-sko delavstvo pozdravljalo jutri zma-Ko ruska demokracije, ki je podria na?moffočne]ši steber reakcije, zato-cišče nesvobnde, avtokratiČno vlado ter privedla do zmage veliko ideio, da je narod, ljudstvo, sam gospodar svoje usode. Na krvavem nebu tre-pečejo pr\'i žarki svobođe.
Za mir in svobodo. V tem znn-menju sme letos avstro - ogrski proletarijat praznovati svoj prvi maj. Ni či!da, da se mu pridružuje tuđi vse ortr.lo prebivalstvo države in da po-rtaja letošnji dclrvr.ki praznik praznik trpečega čioveštva sploh.
Zlasti iskrena solidarnost srca in dtilia bo vladala jutri med celo-ki;pnim  slovenskim narodom in nje-
govim delavskim slojem. Med slovenskim delavcem in slovenskim ljudstvom ni bilo nikdar onih £lobo knsegajočih nnsprotstov, ki so razdvajala pred vojno drti£j večje narode in ki nišo niti med vojno izgi-nila. Bridke in hudc preizkur.njc vojnorra časa so ustvarile popolno solidarnost interesnv, sklađnn.st na-zorov in so nam vr.em zarisafe ^0-bo'io v srce iste želje, ista stremljenja, iste idejale: veliko hrepenenje. da bi se. vrnil tuđi našemu, mnogo preizkušencmu narodu sladki mir, da hi demokratično prerojenjc cmo-gočilo našemu ljudstvu, da se s svo-jimi, tako bogatimi naravnimi darovi, r.eovirano posveti delu za svoj kulturni, gospodarski in socijalni na-predek.
Uživati hoćemo mir, deležni ho-čemo biti miru v znamenju demokratične in narodne misli. Tej zahievi zmagovfte nrske revolucije je slove-sno pritrdila monarhija na usta svojih odgovornih državnikov, za to idejo manifestira jutri avstro - ogrsko delavstvo.
V tem znamenju sta si edina tuđi slovenski delavec in ves njegov narod.
PROTI   PRAZNO VA NJU   i.   MAJA
na nemške:«!.
Berlin, 2S. aprila. Vodstva neai-Ške socijalne demokracije in generalna delavska strokovna komisija objavljata izjavo, ki pravi: Nemški delavec mora izdelovati ocetorn, sinovom in bratom v armadi sredstva za obrambo domovine. N e m š k q delavstvo sebo zato tuđi letos odreklo prazno van ju prvega majnika. Razni letaki poskušajo žal zapeljati delavce k p 0-litičnemu demon stracij-skemu štrajku ali revolucijo n a r n e m u g e n e r a 1 n e■ in 11 štrajku na dan 1. maja. Ti letaki ne izliajajo iz sociialncdernoliratične stranke, temvcč iz kromov, ki niniajo z delavskim gibanjem ničesar opraviti. Prenehati z delom v svrho politične demonstracije je sedaj neodgovorno in najstrožje graje vredno. De-Iavci si bodo vzeli naše svarilo k srcu. Delati za skorajšnji mir je sedaj najvažnejša naloga.
B!f!i3 pri Arrasu.
NEMSKO   VECERNO   POROClLa
Berolin, 29. aprila. (Kor. urad.) \VoIifov urad poroca, dne 29. aprila zvečer:
Na fronti pri Arrasu pri močnem           artiljerijske ni
ognju Ie dclni boji pri Op-pvjti. kjerso se štirje an-fcleški napadi z izgubaml ponesrečil i.
Ob Aisni do kanala Aisne - Marne in vCham-pagni zvisano bojno delo-v a n i e. Z a v r n i I i smo i z v i d -ne oddelke Francozov, ki so zjutraj večkrat sunili naprej.
Na vzhodu ničesar b i -s t v c n e £ a.
Beroiin, 28. aprila. (Kor. urad.) V prostoru pri St. Ouentinu je ostalo v sopari in pri slabem razgledu ■ popoldne sovrazno artiljerijsko dc-lovanje v zmernih meiah. Francoski napad pri Braveju, o katerem smo poročaii, da se je ponesrečil, se je že v našem zapornem ognju ustavil. Naše čete so prodrle iz jarkov v protisunku ter prizadejale nasprot-niku težke izgube. V okolici Hurte-bise ferme prodirajoče sovražne na-skakovalne ćete smo pregnali, pri čemer je o*-.;?.!o mnogo vjetih v naših rokah. "■ odseku Champagrne je trajal na ;: aterih točkah sovražni ogenj, ki ss je po kratkih pavzah v okolici Prosnesa stopnjeval do velike sile. Sovrazno pehoto, ki je bila med iičinkovaniem našega ognja zapustila svoje prednje jarke, je prijel po-zneje. ko je zopet zasedla jarke, nas u?pešni uničevalni oeenj-
Berolir*, 2S. aprila. (Kor. irrad.) \Volffov urćid poroča: Bitka pri Arrasu se nadaljujc. Silni artiljerijski bcj je traia! se verno in južno od Scarpe tuđi 27. aprila z vso silo. Zlasti na obeh straneh ceste Arras-Cambrai je divjal sovražni ogenj vso noč z izredno silo ter se je stopnje-val proti jutru do najsilneišega b©b-najočega ognja. Ob 8. dopoldue so pričeli Angleži na obeh straneh te ceste zopet z novim napadom. Kakor prejšnje bojne dneve. so gonili tuđi peti dan bitke svoje pehotne mase v več nanadalnih valovih do popoldne-
11
PoiScov^lk Chabert.
Tranccski spisal Honore de Balzac. (Dalje.)
—  Za moje premoženje?
—  Ali se imate za premožnega?
—  Mari nisem imel tridesettisoč frankov letnih dohodkov?
—  Moj    dragi    polkovnik,   leta 1799. pred svojo poroko ste napravili oporoko, s katero ste četrtino svojega pramoženja zapustili   dobrcdel-nim zavodom.
—  Rcs je.
—  \ Idite torej. ker so vas imeli za mrtvega, je  bilo treba o vašem prerno.^enju napraviti inventar in je vnovčiti, da so mogli to četrtino dati dobrodeir.im zavodom. Vaša žena se ni prav nič pomišljala, da ne prevari revežev. Tako torej vrednost inven-turla m* znašala več kakor šestotisoč frankov, zakaj vaša žena je bila pre-več previđna, da bi bila kaj omenlla o grotovcrn denarju ali o dragocenem nakiti!.    nar>o%'edala je tuđi Ie malo srebrnine, pohištvo pa se je cenilo za dve treljmi pod pravo vrednosuo, bodisi nj'ej na ljubo, bodisi, da treba pkičati  državi  nianjšo      pristojbino, najbrže pa tuđi zato. ker so sodni
cenilci za svojo cenitev odgovorni. \ Za svojo osebo je vaša žena imela pravico do polovice tega izkupila. Prodala je torej vse in zopet sama ri£zaj kupila, pri vsern tem je napravila lep ćob;ček in zavodi so dobili svojih pctinšestd^settiscč frankov. Ostalo četrtino. katero je, ker se v oporoki svoje žene niste snomnili, po vas podedr>va!a država, pa je ce-sar s posebnim dekretom vmil vdo-vl. Po če^a imate torej zdaj pravico? Samo do tristotisoč frankov, od katerh pa je še odšteti stroske.
—  Tn to imenujete pravico? je vzkliknil  polkovnik ves presenečen.
—  Gotovo, seveda...
—  Lepa je ta pravica!
—  Taka je pač, ubogi moj polkovnik. Kakor vidite, to, kar se vam je zdelo lahko. nikakor ni lahko. Gospa Ferraud bo končro morda hotela obdržati tuđi tioto četrtino, ki jo ji je podaril cesar.
—     Toda, vsaj vendar ni  bila vdova. Dekret je neveljaven ...
—  Prav, toda vsaka stvar se da zagovarjati. Pod temi ololnostmi bi b?la po mojem rrmenjti za vas in za-njo poravnava na.fboljsa resite\' ćele pravde. Vi bi prišli v posest izdatno večiega    premoženja kakor je ono, đo katetera imate pravico.
—  Prodam naj svojo ?eno!
—  S štiriindv3jsetimi tisoči frankov letnih dohodkov bodete v teh
razmerah našli dovolj žensk, ki vam | bodo bolj ugajale kakor vaša so-proga. Upam. da morem še danes govoriti z grofico Ferraud. da jo malo potipljem; nlsem pa hotel tega storiti brez vaše veanosii.
—  Pojdiva skupaj k niej...
—  Taki, kakoršni ste? je vpra-šal odvetnik. Ne, polkovnik, n'kakor ne. Mogli bi tam popolnoina izdubiti svojo pravdo...
—  Mari jo morem dobiti?
—   Na ćeli crti.    je    odgovoril Derville. Toda, dragi moj polkovnik Chabert, ne pozabite enega. Jaz nisem bogat in moja pisarna se ni pia-čana, Če vam sodišče dovoli pred-ujem. to je svoto, ki noj se vam vna-prej  izplača na račun vašega premoženja, tedaj se to zgodi Še-le te-daj, ko bode dognano, da ste res grof Chabert, veliki oficir častne legije.
—  Glej, glej, saj setn veliki oficir reda častne legije, na to niti mis-lil nisem, je odvrnil     naivno     pol-kovnik.
—  Do tedaj pa, je povzel Der-ville, se bo treba pravdati, plaćevati ndvetnike. fzvojevati tigedne    sodbe in  plače vati koleke, posiljati    sodne odposlance    križem sveta ?n živeti. StroŠki      predpriprav beđo na prvi pr.frlsd znašali več kakor     dvanajst ali petnajstti?cč frankov. Jaz jih ni-niam. jaz, ki me uničijo      ogromne obresti, ki jih moram Dlaoevati svo-
jemu upniku za nakup pisarnice. In vi? Odkod naj jih vzamste?
Debele solze so se utrgale z ugaslih oči ubogega vojaka* in se razlile po gubastih licib. Pred takimi težkočami mu je upade? pognm. Dru-zabni in pravni ustroj človeške družbe mu ic težil prsa kakor mora.
—  K sohi na vendomskem trgu poidem, je vzkliknil, in tam zukričim: Jaz sem polkovnik Chabert, ki je pri Evlavi prcdrl  mogoćni   ruski   kare, Soha me bo spoznala!
—  In brez dvoma vas utaknejo v Charentor..
Pri tem strašnem imenu se je polkovnikova navdtfšenost fakoj po-legla.
—  Mari bi se ne dalo za me kaj ugodne^a đoseči   v   voj'nem    mini-strstvu ?
—  Uradi! je vskliifnil DerviUc. • Le pojdite tja, toda Ie s pravo sodij.o v roki, ki proglasa vaše    TrirtvaškV listine za nevdjavne. ^litlisfersfva hi nekdanje sobojefvnike cGtonr&hfdt nai-rajŠi ugofiobila.
Polkovnik je za trojtfffefi oVsItl kakor mienre!, neprenesen s i|t<5& odprtimi steklenimi o&*i. ibŠopHćav brezmejno brezupnopt. Vajažfa ito-, vica je odkrita, nada, sođl pp tV* ško, a sltoro vseltj dobro; ta cflTai^ca je bila edina, ki jo je ponKtl GMfert. Ko je revež zagleda! ta labirfet te-žav. v katerejra se mora pofftft! in
Stran 2.
»SLOVHjn&KI NAROD", dne  30. aprila 1917.
99. štev.
va proti nemškim pozicijam in ka-kor prejšnje dni so bile te mase se-streljene. V posameznih odsekih je prišlo do bližinskih bojev, v katerih so odlocale naše ročne granate Kljub ljutim sovražnim poskusom, da bi vendar dosegli na tej stari napadalni točki uspeh, so naše hrabre čete vendar do zadnjega držale vso pozicijo. Angleži nišo prišli ne za korak naprej, imeli pa so kakor prejšnje dni, sila velike izgube. Angleški ogenj je Iežal nadalje z isto silo na tem od-seku fronte. V noći 28. aprila je na-rasel sovražni artiljerijski ogenj zo-pet do velike sile ter se je proti jutru na celem 30 km širokem odseku fronte južno od Riancourta stopnjeval do bobnajočega ognja. Po strelskem učinkovanju, stopnjevanem do skraj-nosti. se je pričel 28. aprila ob 5. in 30 minut dopoldne nov silen angle-Ški napad na crte Acheville, južno od Fontaina na obeh straneh nizine Scarpe.
Berolin, 29. aprila. (Kor. urad.) VVolfiov urad poroča;
Dne 28. aprila so doživeli Angleži svoj tratji veliki in krvavi poraz na fronti pri Arrasu. Po izredno silnih sem in tja valovečih bojih je ostala Angležem kot edini uspeh z veli-kanskimi masami izvršene tretje pre-bitne bitke od angleških granat zdrobljena, v nemških prednjih pozi-cijah ležeča vasica Arleux (severno od Scarpe), katere razvaline so Angleži plaćali s tisoči in tisoči mrtvih. V.se druge prednosti, ki so si iih mogli Anglež! tekom te velikanske bitke izvojevati. smo jim s svojimi protisunkf v bližinskem boju zopet odvzelf. Deloma je na*a pehota pri teh protisunkih izboljsala svoje stare pozicije v smeri naprei. Dvanajst častnikov in nad 400 mož vjetih ter več strojnih pušk smo do sedaj na-šteli. Pred nanadom severno od Scarpe se je vršil besen bobnajoči ocrenj ter močno učinkovanje s plinom proti naši artiljeriji. V pokrajini pri Avionu (južno od Lensa) smo spoznal angleške priprave ter jih tako? uničevalno obstreljevali. Naoad na tej točki smo v kali zadušili. Go-sto masirani sovražnik je imel težke izgube. Jnžno od Scarpe so se vršili močni sovražni napadi od Scarpe tja v okolico ForUaima. Na obeh straneh ceste Arras - Cambrai, kjer je oble-za!o že prve dni bitke nešteto žrtev, so re zlomili vsi v gostih masah započet: napadi že v rašem uničeval-n?m in zapornem ognju. Tuđi boli proti jugu smo opetovane napade do zadnjega zavrnili z inianterijskim in arti'ieri.Tskim ognjem. Orjaški artiljerijski boj je traial ves dan. Pozno zvečer smo spoznali v blizini Loosa, da je sovražnik močno napolnjeval 5vo?c jarke. Nameravani. z močnim sovražniT! artiljerijskim osrnjem pripravljeni nanad smo s svoiim tiniče-valnim ognjem zadržali. Od pokrajine zapadno od Lensa do okolice Queanta ie sovražnlk vso noč silno streljal. V prostoru pri St. Ouentinu smo moćne sovražne oddelke s krva-vimi izguha^ii zavrnili. Mesto St. Ouentin je zooet ležalo pod naitežjim ognjem. Ob Aisni in v Champagni na več točkah a-tiljerijsko delovanje. Nemške čete, ki prihajajo ravno iz boja. pripovedujeio: Mogočne pozicije leže druga za druro in z ozirom na priprave se zdi nadaljevanje an-gleško - franenske ofenzive brez-i'pno. Raspoloženje je temu primerno pri nemških četeh in voditeljih sijaj-no. Na posameznih točkah smo An-?leže vedno iznova v bo?u z ročnim i ^ranatami vrgli veri, v boju z ročni-mi granatami odločno nadkriljujemo v ročnost! Angleže.
vide!, koliko đenarja potrebuje, da more po njem varno potovati. tedaj je tista posebna, vsakemu Človeku prirojena sila, ki jo imenujemo voljo. v njegovi duši preiela svoj smrtni udarec. Nekaj nemo^očega se mu je zdelo. živeti in pravdati se. tisoč-krat enostavnejse ie bilo zanj ostati reven in prosjačiti ter vstopiti kot navaden vojak v kak koTveriiški pclk. Njegovo fzičrjo In m^ralično trpljenje mu je že skvarflo nekatere organe največfe važnosti. Pojavila se je pri njem bolezen. za katero zdravniška veda nima Imena, bote-zen, ki nekako spreminja svoj sedež kakor živčni aparat. — fzmed vseh delov človeškeira stroja naiobčutfji-veiši. — in ki jo najbolje Imenujemo spleen nesrečnežev. Kakor težko je bilo to še nevidno, a resnlcno zlo, tedaj se ie dalo le te<1?5 ozdraviti, če se za deva srečno rešl Da popofno-ma ornata to krepko naravo. pa !e zado^ovala erta sr»ma nova ovira: nepredviđen dogodek bo porubi zadnje že oslabde nrožne vezi, povzro-čil omabovanje in tista nerazumljiva in neodločna deianja. ki iih er>a7u-jejo fiznolo^i na Iftideh, katere je, žalost ugonobila.                                      1 (Dal!« prfto4Ajffc)         '           J
Bern, 29. aprila. (Kor. urad.) Oo-
voreč o uspehu zadnje ofenzive na zapadni fronti napada Clemenceau v »Homme enehaine« zelo silno armad-no vodstvo zaveznikov. Vprašati se moramo, ali je bilo treba, da smo v očigled nemožnosti zasledovati so-vražnika drli z glavo ravno proti onima dvema točkama, kjer s! je bil sovražnik v svojih boljših pozicijah in zakopih zasigural prednosti. Hin-denburgovo umikanje je franeoske nacrte veči del preprečilo.
ANGLESKO URADNO POROClLa
26.  a p r i 1 a   z v e č e r. Sovrai-ni štrafunski odđelek. ki je poskusil stinek proti  naši straži v neki rupi jugo - vzhodno od Ypresa, smo z iz-gfubami pognali nazaj. Obojestranska artiljerija je bila delavna   med   St. Ouentinom in Arrasom ter v blizini Ypresa,
27.   aprila.   Sovražnik je na-padel visino Tavot, severo - zapadno od St. Ouentina, mi pa smo ga z izgu^ami pognali nazaj. Pustil je več vjetih v naših rokah.   Zavzeli   smo kamnolome in vzhodni rob    Hargi-courta. Izvršili smo tuđi z uspehom krajevna    podvzetja v blizini    ceste Arras - Cambrai    in    eksp^niranega kosa pozicije med RoeuTom in Oav-rellom ter zavzeli na obeh    točkah važne pozicije.
37. aprila. Na fronti se ni pri-pet?!o nič pomembnega. Včeraj je vladalo zopet živahno letalsko delo-vani 2.
FRANCO^KO    URADNO
POROCILO.
26.   a p r i 1 a z v e č e r.    V Belgiji živahno ćelovanje obeh artiljerij v odseku pri Westendu.    Južno  od Ailette v blizini Vauxaillona smo obstreljevali  sovražno zbiranje  ter je raznršili. Med Aisno in Chemin des Dcimesom.  Ncmci  pk>  svojih  včeraj-šnjih krvavih neuspehih nišo obnovili napadov. V odsekih Cernv in Hurte-Hse precej silen  artiljerijski boj, in-fanterijsko    delovanje pa ni sledilo. Na Ievem bre^ru Mose smoz ročnimi granatami zavrrili moćan    sovražni izvidni oddelek. ki je skusal napasti naše crte v srozdu    pri Avocourtu. Na ostalih delili fronte od časa   do časa prekinjeno   artiljerijsko   delovanje.
27.  aprila popoldne.   Precej živahen artiljerijski boj južno od St. Ouentina.  v odseku   Nanteuil   la Fosse - Sancv in pri La   Ville   aux bofs. Čez noč so poskusali Nemci na raznih točkrh naše fronte nenadne in delne napade, ki smo jih s strojnimi puškami ali ročnfmi granatami z lah-koto    zavrnili.    Sovražnik    je    imel strašne izjnibe zlasti   na    zapadnem robu gozda St. Gobain. v odseku pri Reimsu in severozapadno od Aube-riva. Na naši stran! se nam je posre-Či!r> več delnih podvzetij.   V  okolici Hurtebise in Cernrla smopridobilital ter vjeli Vak?h 40 mož. Na masivu pri iVioronvilliersu smo vzeli več   odse-kov    jar kov    ter    zasedli    opori sce vzhodno od »Brezimnecra vrha*. Ko fo vdrle naše čete v nemške   crte v Pretrskem gozdu, so jim prizadejale te?ke izgube, rnzdeiale krit ja in od-peliale vjete.    Stevilo topov, ki smo jih vzeli sovražniku tekom bitke, ki se Je začela 16. t. m. med Soissonsom in Auberivom. doseza sedal 130.
27. aprila zvečer. Omembe vredno delovanie obeh artiljerit severozapadno od Peimsa fn v Cham-pa^ni, nobenih infanterifskih bojev. Na ostali fronti je potekel dan raz-mernma mirno.
2$. april a. Glasom zadnjih po-ročil znaša plen francosVih čet tekom dne 16. t. m. pričete bitke 17S težkih in poljskih topov, 412 strojnih pnSk in 119 topov za jarke, ^krpno število vjetfh šteje do ?edai 30.780 mož.
Z ostalih feoffšc.
ANGLEŠKI LETALSKI NAPAD NA ZEEBRCGE. — NEMSKE LAĐ-Jfl    OBSTRELjUJEJO  MARGATE.
Berolln, 28. aprila. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča:
Dne 26. aprila popoldne so na-padla velika angleška bojna letala brezuspešno z bombami nekaj torpe-dovk, ki so križarlle pred flanđrsko obalo in pristan i scem Zeebrugge. Pri na to sledečih bojih v zraku :*e zbilo neko na5e bojno letalo angleška veliko bojno letalo. Takoj nato so naše obrežne baterije izločile iz boja fran-coski hidroplan. ki je dospel. Tri le-talce in hidrorlan je bilo mogoče spraviti.
Nem3-:e pomorske vojne sfle so Izvršile dne 27. aprila podvxetje proti izlfvu Themse. Ker se na morln ni po-kazal noben nasprotnik. so močno obstreljevale piistanf??e Mantate ter utrdbene naprave. Sovražne baterije na kopnem so živahno, tođa brezt^pešno ods:ovarjale. Naše pomorske bojne si!e so se vrnile brez poSkodb in brez izgub.
1            Sef admir. itajia «>gja£te£j
DOLGAKSKO  URADNO POROCILO.
28. aprila. Makedonska fronta. Med Vardarjem in Dojran-skim Jezerom, v lokn Crne in v okolici Moglene živahen artiljerijski ogenj. Na drugih odsekih fronte sla« botno bojno delovanje. — R o m u n-ska fronta. Pri Mahmudiji ogenj pušk in strojnih puSk, pri Tulči artiljerijski ogenj.
Letatski napad na Sidino.
Berolin, 28. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Nemški hiđroplani so metali 26. t. m. uspešno bombe na pristaniške naprave v Sulini. Opazovati je bilo požare v pristanišču in na ladjah. Kljub silnemu sovražnemu obramb-nemu ognju so se vsa letala v do-brem stanju vrnila.
Angleško uradno poročilo z Balkana.
27.   aprila.          Solunska
fronta, V noči na 26. iprila je izvršil sovražnik dva silna protina-pada na naše nove pozicije na fronti Dojran - Vardar. Oba napada smo zavrnili. Utrjevanje pozicije napreduje.
Francosko uradno poročHo.
27. aprila. Orijentska armada. Dne 26. aprila se je posrećilo Bolgarom po silnem obstre-Ijevanju za trenutek ustaliti se v jarkih zapadno od Dojranskega jezera, ki so jih bili pred kratkim angleške čete zavrele. Takoj izvršeni proti-napad pa jih je vrgel s težkimi izgu-bami zopet ven. Vreme se je še bolj poslabšalo. Na višinah leži sneg 2 do 3 m visoko.
Romun&!;a torpedovka potopljena.
Bern. 28. aprila. (Kor. urad.) »Temps« poroča iz Jassvja, da se je 16. aprila v Crnem morju potopila neka romunska torpddavka, nn čemer so poginili tuđi trije franeoski momariški častniki.
TURSKO URADNO POROCILO.
26.  aprila. Fronta  v   Ira-k u.    Nekega sovražnega   letalca je naša infanterija zbila na tla. — Kavkaska fronta. Na Ievem krilu je peskusila ponoći 24. na 25. t. m. najprvo sovražna skupina in potem so-vražni voj prodirati proti našim pozicijam, katere so pri tem razsvetlje-vali žarometi.    Oba poskusa sta se izjalovila v našem ognju. — Sinaj-ska   fronta. Položaj je na sploh neizpremenjen. Na fronti samo sla-boten arftljertJSki ogerj. Ker je izči-ščenje boiišca druge bitke pri Gazi skoro končano, se vidi,   da   morajo biti angleške    izgube   znatno večie, kakor se je moglo   prvotno   misliti. Po previdni cenitvi znaša stevilo so-vražnih trupel pred našo fronto naj-manj ,3000, med njimi mnogo oficir-jev. Na prostoru 100 kvadratnih me-trov je naštela neka   naša oficirska patrulja 800 sovražnih trupel. Po izjavi nekega vjetnika,  se   je  skrčila njegova divizija   od   10.000 na 4000 mož. Šest oficirjev in 221 mož je bilo doslej  vjetih.  Število  ranjenih  vjet-nikov se zvišuje še vsak dan. Dose-danii plen vojnega materijala znaša 1500 pušk, 20 avtomatičnih in 5 strojnih pušk, več telefonskih aparatov, meril in konj.
27.  aprila.          Kavkaska fronta. Samo boji oatrulj. — S i -najska   fronta.   Eden naših ko-njeniških pol kov je pregnal sovražni konjeniski polk ter mu prizadejal izgube. Sicer na tej fronti ssmo lahen artiljerijski boj.    Na ostalih   frentah nobe^^h posebnih dogodVr*-.
28.       aprila.      Kavkaska fronta. Na ćeli fronti samo patnilj-ski boji nam v prilosr. — Sinajska fronta.    Ražen  slabotnega artHfc-rijskepa oznia nohenih dogodkov. Z ostalih front ni nfčesar poročati.
Acglcfko porač»Io iz Mezopotamije.
28. r p r i 1 a. V torek ponoći se je 30. turski anradn! zbor z vso ^a-rrHc-- nm?.kn?! ra oheh brezovih ^at c! Adh?.;ma v smeri va. ?ore D.^ebel Mamrin k]er se ^ako^.va. Ta^o se je nonesrečil drneri po-kus. nrenrcčiti operacije generala Maudeja proti 18. turškemu zboru.
POROClf.O
27. aprila. Sovražnikovo letalsko delovanje je bilo tud? včeraj na trentinski frontf živahnetše in se je razširilo med Karniškim! visokitni doli. Naši letalci so izvršili krepke protiakcije in so prodrli ob svojih sTjajnih izvldih do Bressanove In Franzensfeste. Na isti fronti živahne artiljerijske akcije na asiažkt planoti, v Sudanski dolin! in ob fzvirkih Buta. Poroča se o malih patruljskih bojih na Ievem bresu potoka Maso; napravili smo nekaj vjetnikov. Na Krasu ie naša artilierija učinkovito streljala na sovražne ci!je v sever-nem odseku planote. NTapad!. katere so posknsili rralf sovražni oddelkl na ranih frontaih točkat, so bili dad-
ko zavrnjeni. Ena naših nevstrašnih patrulj je pripeljala 10 vjetnikov. Sovražna letala so metala bombe na Skocijan, ne da bi provzročile škodo. V zračnem boju je bilo sestre-Ijeno neko sovražno letalo. kl se je spustilo v »San Parino del Car-so« (?) na tla. Eden letalcev je ubit« drugi ranjen in vjet.
KDO  JE   KRIV   RUSKEGA PORAZA OB STOHODU.
Petrograd, 28. aprila. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura poroča:
Na kongresu odposlancev vseh armad zapadne fronte se je prebrala ta - le izjava, podpisana od 25 častnikov in vojakov, ki so se udeležili zadnjega boja ob Stohodu:
Casopisje in javno mnenje obto-žuje svet deiavskih in vojaških za-stopnikov zaradi poraza ob Stohodu, ki da je bil. kakor domnevajo, po-sledica delovanja tega sveta.. Vsi vo-jaki, častniki in poveljniki, ki so pripadali armadnemu zboru, ki je držal pozicijo ob Stohodu, so soslasno priznavali, da je bilo nemogoće držati to pozicijo do spomladi in da bi bilo treba ali pričeti z ofenzivo, ali pa se umakniti na desni bre£, ter brez iz-Kub opustiti, kar bi se moralo spomladi, ko Stohod naraste, zgoditi z velikimi izj?ubami. Vzhodno povelj-ništvo ra ni hotelo ničesar slišati ter je pustilo ermadni zbor na tem me-stu. Že rano snomladi je prišla neiz-ogibna tragedija. Vsi so vedeli, da bo naraščajoči Stohod prepreČil. da se Rusi ne bodo mogli nosluževati onih malo prehodov preko reke in da bo neprestani silni sovražni zaporni ogenj braniteljem levega brega nopolnoma odrezal rvovratek. To se je tuđi zgodilo. Kljub junaškemu Iju-temu odnoru so bili Pusi uničeni od velikanske sovražne premoći in so bili breriispe^ni ODetovani besni pro-t;napadi Ri!scv. ker so jih vse nemške čete s straSnimi iz^ubami zavr-nile. Strasni boj ob Stohodu. ki je trajal cetih štirindvajset ur, je do-knzaT. da disciplina v rusVi vrojski ni kakor ni popustila in da so vsi do zadnjega zvesto izpoln'Ti svojo r>ri-see^o. Le nr^ko trupel Rus-tv so mo-jrli dospeti Vemci do Stohoda. Kakor ^narso. sta bila. generala Lesch in Ve-nuševic. ki st?» edina krtva te trage-uije, odstavljera.
Angr?e?ko uradno ooročflo iz Afrike.
24. aprila. V z h o d n a A f r i-k a. Dež je ovi ral operacije izvzemši podvzetja patrulj. Pri Kilvi je maih-na skupina zapadnoafriških čet iz za-sede zbila ali ranila 50 sovražnikov iz dveh sovra:?tiih stotnij. Lastne iz-jrube so majhne.
Uspeh podmorskB vojne.
Berolln, 2S. aprila. (Kor. urad.) V glavnem odjeku nemškega držav-nega zbora je opozoril državni tajnik za notranje zadeve đr. Helfferich še enkrat na dejstvo, da je tehnični rezultat podmorske vojne prekosil že prvi mesec pričakovanje morjiarice za 2ž>^c% v drugem mesecu pa za skoro 50%. Oospodarsk! rezultat Je brezpogojna posledica tehničnega uspetja.
Državni tajnik je izjavtl da je jasno, da angleško trgovsko bro-dovje potopitev v tolikem obse^u, kakor zadnja dva meseca, ne more dolgo vzdržati. Zadostna nadomesti-tev z novimi gradbami je izključena. Poskuse, zopet v večjem obsegu pri-tegniti nevtralni ladijski prostor, omejuje interes nevtralcev, ki si ho-čejo obraniti svoje brodovje za čas miru. Onih 1000 lesenih ladij po ."000 ton, katere hoč^jo Z^diniene države sedai srraditT. da regijo Amrlijo, bo storil0 najbrže v nk-ijo §el2, ko ne bo ničesar več resiti.
Državni tnjr.;k !e spominfsl nato uz izredno veliko odvfsnost Anglije od inozemstva, zlasti kar se tiče žita, krmi!, mesa in sladkorja. Svetovna slaba letna 1916, katen bo najbrž sledHa 1917 tuđi slaba letina. vedno bolj učinkuje. Ćelo v Zedinjenih dr-Žavab. odkoder \e An^lija v poglavit-nem črpala svoje potrebščine. se že opaža pomanikan^e. V Angliji po-ostruje to po-manikanje zelo občutno dejstvo. da ni nobene«ra krotnpina. Z ozirom na zmanišanie zalog moke in žita ie to se boli občutno. V res-nici zelo dalekosežni angleškt koraki za pavzdisro poljedelstva ne morejo imeti pred letino 1918 omembe vred-nega uspeha. Učinek bo prišel pre-pozno.
Nato ie sledila ttr"«?* za'ipna deh^ta, ki se bo končala v pone-deljek.
Potopftvc meseca a? are a.
Dtiiial, 29. aprila. Meseca marca je bilo notoplienih 450 trgovskih ladij z 885.000 tonami. od teh 345 sovražnih ladij s 689.000 tonami in od teh zonet 536.500 angleških. Poškodcva-nih je bilo še 6 ladij. med njim! 3 sovražne. s skupa} 39.500 tonami. Od početka vojne 4o 31« marca 1917. je
bilo potopljenih sovražnih trgovskih ladij s 5,711.000 ton, od teh 4,370.500
angleških, ali 23% vse angleške tonaže domaćega brodovja začetkom vojne.
LOYD GEORGE O POLOŽAJU ANGLUE.
Ministrski predsednik Lloyd-George je imel v Londonu velik govor, v katerem je glede vojne podmorskih čolnov dejal: Preživljati moramo 45 milijonov ljudi, ki z last-nimi pridelki ne izhajajo. Poskrbetl moramo živila in surovine in vzdr-ževati svobodo na mprju. Odkar so Nemci sklenili, da potope brez svarila vsako Iadjo, so pač potopili več lađi], spravili pa tuđi Ameriko do tega, da je vstopila v vojno. Dve poti sta odprti, da naredimo podmorske čolne neškodljive, a zdaj o tem ne kaže več povedati. Naša glavna te-žava ie prehrana prebivalstva, zakaj če umrjemo lakote. je vojne konec. — Llovd-George je potem pojasnil, kaj je vlada storila za preskrbo živil in ie izjavih da garantira, da ne more nihče An.gle.ske izstradati. tuđi če bi ne dobila od zunaj nobene tone živil. Letos mora Angleška trikrat toliko ladij zgraditi, kakor lani,morda ćelo štirikrat. Zdaj so prvič postavljene tuđi trgovske ladje pod kontrolo, tako da oskrbujejo edino le za Anglcško važne transporte. Vsled ter.{a je mogoče, da prihaia vzlic 12-gubam na ladjah v juliju še več blaga v angleške pristane, kakor v je* seni. Govoreč o reformaji za ćelo britansko državo je Lloyd-George rekel, da se morajo prej izreci kolonije, predno se kaj likrene. Glavna naloga bo poskrbeti, da se odpro čudoviti viri, ki jih ima država in da bo država po tesnih vezeh zvezana v trgovskih in kupčijskih stvareh. Končno se je Lloyd-George izrekel za uredbo irskega vprasanja, čeŠ, Amerika in Avstralija je smatrata ta za glavni pogoj hitre zmage.
Angfija v stiskah.
Rotterdam, 28. aprila. Angle^kd casopisje poroča, da je nevarnost s strani nemških podmorskih čolnov vedno bolj grozeča. Tuđi javnost to že uvideva. Listi izražajo mnenje, dal je v angleški admiraliteti treba no-t vih mož.
Državna konfarenca angleških dominionov se je proglasila za permanentno do bodočih mirovnih po-< gajanj.
Londonski zastopnik »Manche-ster Guardiana« r>oroča o skorajšnji tajni seji poslanske zborriice, da za-htevajo poslanci neprikrita pojasnila o izgledili vofne in o težavah na-dome^Čanja izgubljenih Jadfj.
Isti list oštro kritizira angleSko finančno gospodarstvo ter zahteva kontrolno komisijo, kf nai poroča poslanski zbornici. V enem letu bo narasel državni dolrr na 120 milijanL
Proti pcdtnorskhn čdnara.
K5fn, 28. aprila. ^Kolnische Zel-tung« poroča s švicarske meje, dal so spustili v Bordeauxu v morje novo tor>ničarko. ki je dobila ime »Bel-licrueuse« ter je posebno konstruirana za boj proti podmorskim čolnom.
Oboroženje trgovskih Iađif.
Bern, 27. aprila. (Kor. ur.) »Ma-tin« poroča \z New Yorka. da je mom ariši minister Zedinjenih držav predlagali v reprezentantski zbornici zvišanfe kreditov za nakup topov iri municije za 1104 trgovske ladje za 50 milijonov dolarjev.
Hnterika u volnL
BRAMBNA DOL.tNOST V ZEDINJENIH ĐRŽAVAH lArEDENA.
Washfn?rton, 28. aprila. (Kor. u.) Reuter. Reprezentantska zbornica je z 209 glasovi proti 98 glasovom otklonila dodatni predlog glede prosto-voljskega sistema k vladnemu pred-logu, v katerem zahteva vlada brambno dolžnost z izbiro.
VVashington, 29. aprila. (Kor. u.) Reuter poroča: Naborni zakon je bil spreiet v reprezentantski zbornici s 397 glasovi proti 24 in v senatu z 81 proti 8. Senat je sprejel nadalje s 56 proti 31 glasovom arnan-dement, ki pooblašča Roose^ velta, da postavi štiri divizije infanterij era službovanje v Franci] i.
PRVA KONFERENCA V AMERIKL
Haacr, 28. aprila.  »Nieuve Cou-rant« px>roča iz VVashingtona: Prva oficijalna   krmferenca zaveznikov  z vlada Zeđirnenih držav se je vršila včeraj ter se je bavila z  organizacijo   o b s e / n e   dabave, za kar se bo ustvaril poseben departe-iw\i. Baliour je iziavi!. da pričak*-je Anglija. kjer bo položaj v 2 da mesecih  sila    kritičeu,    nmogo    < energije ameriskih ladij.
Amerika posoja. Berolin, 28. aprila.   Preko Rr terdaoia poroiajp.   da te   afflcrišK
99. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 90. aprili 1917.
Stran &
vlada sklenlia posodi* poitg AngttH še Francoski ia Italiji po 200  roflije-
nov dolarjev.
Poulični izgred v Bmr Torta.
Berolfn, 28. aprila. »Vossischa Zeitnng« poroča \z Haaga: V N>w VorJoi se je vr*flo zborovmn)* ne-vtraiistor. Korcom fcfcorovama je ho-tcfo inoo osen fti v sprevodu po me-stu. VdikrjKka irrooiica za vojno navđuSenih Hnđi x>a ]• ta sprevoU napaćia in končno je policija ^*azpnala z brutalno silo manifestante za mir.
ATStro - ograki podanik! y AmerikL
Dnuai 28. aprfl*. (Kor. oraxL) Državni tajnik Z#dteta*8i držav Lansin£ je poda! v \merv\ \i^<3e izjavo, da pretrganje điplomatičnih sti-kov med Avsćro - Ogrsko in Zedi-nfenfrtri državan« ne bo imeio ia po-sledico nikrie izpremembe r nasto pu pro'i r^sim dnć&vti&nom. ki bodo uživali v Zeđjrnersih drž?*vaii toi-M v Haprej vse oranice fn svoboččine, ka tor dn sed'<1 ter n« bodo niti internirani, niti kenfmiranl.
Cicrard o i!£m#*8i nattevfh.
D-jziai, r?. vDfpa. Newyortta po-rv>č*valec *Daily Tetegrapha* pon> ča o zovem Gcrarđa v Bostonu, ki je napravi! v ćeli Ameriki veliko <«n;acij<\ Brje iz pcveđs! Gsrard, da je nanerarsria Nercčija v ^!očaj!i da premsrra Anfflijo, s podmorskim! čoini napasti Zečinjene države, da dobi taru plačBo za svoje vojne iz-dattoe. x?cn;oi vO taje rsrrrcravall bombardirati vzhcđno cfba* Zedinje-bUi držav m zasesti rdika raesta.
Proti starkasn v Amerfki. Kodfmi, 28. aprila. (Kor. urad.) »Ne\vs Times« porocajo \% WasWng-fcma: V dodatni predlos pr«ds«ciTuka krni^re^ove^a r»d«eka ir zadevo brodovia giede r=*xpoioine pravice predseđsrika z ladtedetnicanri m mu-nicfisfelmi tovmmauni }e Mla sprejeta te - te točkt: Prodsednik je r^obtar Jčen. pre^f'c:.^ vse zakuske ćoioč* be rlcde trtesp-tre đsfavnih ur vseh, ▼ tafcfli ot>rit?h ToposlCTifl! o*eb, ki delajo no par<VrHu vfer5e. *flkdo ne srne niti dfrefttno, nit! indirektno vplivati na delsnrce m 2?posl©nce v ta?K!h ofrraMi, da- opuste <te*o ali za-prste obra*
Šp3«sfc! đafevtf za Aaeri&o.
Barcelona, 26. aprila. CKor. ur.) Tu r^biraio deiavee. iiasfi tesarje, k! 90 ifkz&am v ffradSH   Iađ5,   proti
visoki p?aČl Zfi TccSnjere dr^-Tva
VOJNE PRIPRAVE ĐRAZILUE. Dmaj, 27. apHla. Da se posve-«^e o eventrralf* udeleroj Brazilce tta vo|ni, ]« po^a}^ brazilska vfeća, Irafccr porefe. ^Temps«. komisifo v ZrdfiijG^c drfcve. — $rim\šk\ \*ojni it^is^er je l^trrH, da sađostujeio 2®k>ge Tn\:wle3e ž?^ ćeigo c«sa. poleg tega pa se fcijttrtirano iek^o v ar7€-rf^.i ^e rpor^fe x" ut^? Talože.
Bcrrj, 28* apiHa. (Kor. urrad.) Ly-tfH'ski listi poročgo, da sta se nemški poslanik te nemSin Jtrmzui v Brazi!i/i OdpcSal* s pdtnina pamikom *&io Se Jaoeirc* na Spansko.
Razne voSne vasti-
POLOŽAJ NA RUSKCM.
R2zffka t taktičoem oairm.
^Pari*, 26. aprila. (Kor. urad.) ijpeftt Parfcien« javlja te Petro^ra-tia: Justični minUUr Kcrenskn >e tul-stoprrikom 7. armade pojasnil glavne problame Rusije. Izjavfl Je, da Je med vlado t«r med delavsktan fn vojaskim Odborom popoiito so^asje glede ci-Uev, kl |& ie treba dosečt Razlike v uanenjn sole v taktičnem ozini. Kon-trc!a delarsksga m rojaS^ega sveta je za vlado potrebna, ker je svet direktni zasfcopnik naroda fn armada. Izvr5iinemu odboru delavskega m , vojaskega sveta je dodanih 19 Č!a-nov - Tojakov. tako da šteje zdaj 6S članov. Kmetijski odsek oficirjev m vojako\r je sklcnH, proglasiti za 4e-zerterja \rsakegr^. kdor se do nedelje ne vrne k svojemu Tojalketnn odse-ku in dotfčnega isključiti od prihod-nje razdelitve zemljiskfh posesri. Nov sovrazi? fk.
BeroHn, 28. aprila. ^Berlinsr Tagoblatt« poroča iz Rotterdama: Glasom poročila Re«tcrjcvega urada je izjavila republika LIberia, da se Želi udeležiti vc^ne. Ententni po^la-niki so izrazili nad tem sveje veselje, ker se na ta način nemska trgovina iz zapadne Afrike popolnoma izpodrine.
Vofri* cl« Itatt?e.
Lufano, 23. aprila. Razkritja o rarpravah ententnih ministrskih predsednikov v Savoji, ki jih • je pri-ohčil »Coniere della sera«, živahno komentirajo italijarski listi, pa ne vedno dopadljivo. »Secclo« meni. da so poročila avtentfčna in namenjena, razarožiti proti Sonninovi zunanH politiki    naperjeno    kritika.    Smima
probtvt obOo Ortor. istt ne npoile-vajo, čdi» oa Grško se sploh ni treba v*c ozimtL Socijalisti in nevtralisti gotovo porabijo to priliko proti vof-nim oflj«n Italii«.
Italtvi se bofl rOTOtocfje.
Lunao* 29. aprila. »Secotoc se bevi z nevaraostjo preobrata v Ita-
ilji pa pravi, da bi javnost morala za-prećiti, da ne prevlada dernagogija, ki ima zlasti seđaj ugodna tla. ker prebivalstvo trpi pomanjkanje in ia tsžijo razne težkoće.
Hak> ali zanesijivo.
Beroićn, 36. aprila. (Kor. urad.) V jrlavnern odseku državnega zbora je državni tajnik dr. Heifferich govo-lil o vojni podmorskih Čoinov ter je med drugim rekd: Mi imamo malo, ali K> je zanesljivo. Isstradalna vojna se je obrnila proti rjenim provzroči-teljem. Tuđi am^ri5ki apostoli člo-većfsosti, ki posku^ajo z bičem la-kote pog^iati na^e nevtralne sosede v vojno preti nz.r:\ ne bode prenre-nili usedc. Spoznavši svoj poiožfti, skuia AngleSka doseći odloćitev na kopn«m in gotri stotiseče svojih sinov v smrt in v uničenje. Izgrublla je vero, da bi mogla mirno čakati, do kler nas ne premagra lakota ali do-klw nr prinese i onstran oceana reli-ki brat pomoć. Cc ostanemo sami sebi zvosti, čc ohranimo mipo kri m živce, ^c vzdržimo v lastiri hiši red in notra^jo odločno3t, pa bo vojna dobliera. Gre ra \rse! V teh odločii-nlh tednfh mora nemski narod pokazati, koliko ie vreden.
Kritično razpoloženje na Franccskcm.
2enevau 28. aprila. Lvonski list sPre£rfcs~ pravi, da pomeni nastop socijalistične skupine proti živilske-mu ministru Vioiettu resno ogrože-nje. Nevolja zaradi Jlabotnosti kabi-neta j? »ploina. Radikalno pariško časopisje pa pravi, da manjka sedaj Tranooski r oiirom na sila resne zu-nanje dogodke razpoloženje za iu> iranje krize.
Kriza ns¥tra!nih držav.
Nevtralne evropejske države se sahajalo žc nekaj tednov sem v jako kritičnih razmerah. Odkar je zrna-^ala ruska revolucija in je nastopila Amerika, je entemofilska agitacija zadobila povsodi novega razmaha.
Videii smo. kako je politika gro-ia Rcmanonesa privedla Špansko na rc* vojne in tuđi nova španska vlada nam ne nudi v tem ozim nobenih za-n?flfivih garancij. Min. predsednik Prieto je semišijenik grofa Romano-nesa, je vaiik prijatelj franc^e; pre-vzel je Romanonesovo Nemčiji poslano noto in v svojem programu protfaša novi §panski kabinet poilti-ko nevtralno$ti z jaho o?>«snto prici! rikom.
Tuđ? na Skandinavske«! ]e na«-stala kritična doba nevtralnostl. V\* j den izraz te krize je sestanek šved-s.Ve2a in danskega kralja — norveški vladar je ostal doma, ker nima več one čiste vesti, kakor v času prve in drage nordijske vladarske konferen-ce. Ententofilska agitacija na Norve-Ikem je dosegla svoj prvi uspeh — preprečila je, da bi norveški kralj šei javno dokumentirat svoto nevtrall-stično odlečnost. Tuđi razmere na Svedskem so se po padcu Mammar-skj51dovega kabineta sprenile. Zn-tentofllska agitacija je tam posegla po novi metodi: zanaša v široke slo-je revolucionarno gibanje, manj jih z »rusko rvobodo«, hujska jfh s pomanjkanjem in draginjo. Tako smo zadnje dni Čitali o velikih drasjinskih netnirih, prihaj?jo pa tuđi poročfla o revolucijonamih stremljeniih voja-Stva. Pravi namen vseh teh akcij je seveda jasen.
Vse te pojave te treba zabeležiti fn jih pazno motriti. Centralne država nimaio povoda se bati križ, ki pretresalo m2le nevtralee v dnbi, ko se   nagiba   vojna   k   zmagoviternn
kORCl!.
Sta!?^ce nove špar^ke v!ade.
Madrid, 22. aprila. fKor. urad. Brezžično, zakasnelo.) V oficijozni noti izjavila vlada, da se je pečal včeraJŠnii ministrski svet z zunanjo politiko In gle^o notranje politike, z Živilsknn vprasanjem. s transportom in dovozom na snansk! tr^. Kar se tiče probtemov n^ednarodnega značaja, se to držala vlada naČel pre-stolnegra govora in onih nače!, ki jih je z*stooa!a v odgovoru senatu. Držala se bo trdi princfpov kabuietov Dato in R^mnnone?;. Nasprot! voj-sknfočiTn se drSavam se bo držala one strfktne nevtra!nost!. kakor ti kab'neti ter bo ostala zvesta vsem v pDj?odbah in deklaracljah določenim komproTiisom !n vedno skrbela za obrambo dostojanstva, časti in živ-ljenjskth inter^sov dežele. Kakor mo*-a v tcža\-nih tremitkih vsaka vlada, in   boli iiiM-avičeno   liberalna
Htm ■mciilcuu tako bo novi kabinet dajai odgovor o svojem postopanjn v mednarodnih vprašanjih in bo, če bo vslod kakega tehtnega vzroka potrebno, izpremenil svoje stališč*, vendar pa tega ne bo storil, ne da bi bil prej vprašal parlament. Ministrski svet se je zavzel nato za preklic suspenzije ustavnih ffarancij. Oledo vprasanja preskrbe s pšenico in pre-mogom in glede vpraianja transpor-tov, ki so se zadnji čas pooštrila, se bodo storiii tak oj potrebni koraki.
Spanska in centralne države.
Madrid, 28. aprila. Ministrski predsednik Garcia Prieto ie iniel dali&i razgovor z netnškim in av-strijskim veleposlanikotn, ter je izjavi!, da tvori predmet španske note ponudba centralnih držav, da se podmorska vojna prilagodi španskemu uvozu in Izvozu. ?panslca se veseli, da se ji izpolnjujeio  želje.
Sestanek nordijskih ministrskfh predft#dnikov.
Kodani 28. aprila. Oficijalno se naznanja sestanek treh skandinavskih ministrskih predsednikov fn zn-nanjih ministrov za čas med 9. in 11. majem v Stockholmu.
Gržhi kraij ss odpove presto!u ?
BerclJn, 28. aprila. »Vossische Zeftun??« poroča iz 2eneve: Kakor poroča »Journal dc Geneve<, bo ob-stojaia rešitev grJk'na vprašanja v tem, da se bo irrški kralj Konstantin ćr\fi 6. maja odpovedal prestofu v prilog princu Juriu.
Novo nasHje proti GrškL
2eneva, 28. aprila. »Petit Pari-sien« poroča iz Rima, da je etrtenta sklenila vporabiti proti GrŠki nove metode. Sedaj dozorevajoča letina v Tesaliji mora biti Venizelosova, sicer se kralj Konstantin laho norčuje iz blokade. Verizelosova volska je rročno ojačena ter caka Ie Se na ukaz, da udari
Mirovno vprašanje.
Izgledi stockhoimske konference postajajo od dne do dne slabejši. Ne Ie, da postaja vprasanje ndeležbe de-legatov vseh socijalističnlh strank vedno težavriejše, in da so dosećaj obljubili svojo udeležbo ls nevtralni socijalisti in pa socijalno - demokratični zastopniki iz centralnih držav, pojavUajo se tuđi stvarne, takorekoč pro^ramatične ovire. Zastopniki centralnih držav smatrajo, da je prva in najbolje tuđi edina na*oga medna-rodne korference, raspravljati o mire, doseći skupno platformo, na kate-ri bi mogli socijalist! vseh držav pričati doma sistematično in orgranizi-r?«o acitacijo «a mir, zastopniki nevtralne socijalne demokracije pa se ogrevajo očividno pod ententnim vplivom za to, da naj se na konfe* renci razpravlja predvsem tuđi o vpraŠaniu, kdo je kriv voine. Da bi taka razprava duhove Ie do nepo-trebnem razburila in morda sploh onemogočila vsak pozitivni uspeh kotiference. leži na dlani.
Nasprotstva so zaenkrat še ne-premo^tljiva in zato je treba spreje-mati vest! o priDravah za stockholm-sko konferenco s precejšnjo rezervo.
FrancosM »ocf|a1!st? protf mirovni konferencl ▼ Stockholmu.
Pariz, 28. aprila. (Kor. urad.) »Hirmanitć« prijavka odgovor uprav-ne;:a odbora socijalistične stranke pa povabilo nizozemske delegacije, naj se Bđeleži mednarodne mirovne konference socijalistov v Stockhol-mu. V odgovoru je rečeno: Noben član stranke franeoskih sociialistov ne dobi mandata, iti v Stockholm, ker zna ta konferenca služiti edino poskusom za dosego posebnega miru, franeoski socijalisti*se ne dajo porabiti za take namene ob uri, ko se brani nemŠka vlada povedati svoje vojne cHje in ko posredujejo Zedinje-ne države na korist trajnega miru na podlaci mednarodnega prava.
Boigarski socf^'isti ne gredo v StocJrfurtia.
Sofija, 28, aprila. Vodja socijalnih demokratov na Relgarskem Dimi-trov je izjavil« da njegova frakcija ne bo poslala deiegatov na stockhoim-ski kongres, ker sedaj haaški medna-rodni nrad ne zastopa več vseh soci-jalističnih strank držav in ker je ta kongres dirigiran od ententnih držav, ki se hočejo na ta način resiti, Konferenca tuđi ne more imetl nspe-ha, ker se zavzemajo francoski in argleški socijalisti za aneksije.
Nemški državni ta}nik o koncu vojne.
Berc!hi, 28. aprila. (Kor. urad.) Wcif:ov urad poroca:
Glavni odsele nemškesa drzav-■aga atom Je najpr« đopoUnc ap»«
jel daljše zanpno sporočflo državne-ga tajnika Zimmermanna o zunanjem političnem položaju. Državni tajnik je govoril z zaupanjem v dobri iz4d vojne, popolnoma v soelas)n % izja-vaini vojnega ministra in držarvnega tajnika momariškega u rada, ter so mu itevilni poslane! in člani glavne-ga odseka živahno pritrievafi. Izva-ianja drzavnega tajnika so utrdila za^ upanje. da bo v nepredolgem času prišlo do dobrega konca vojne, zlasti ker se ne bo uresničilo upanje so-vražnikov, da nemški narod izgubi notranjo odporno silo.
bnlnEBjs veliise prai iK Ba DinkeiB.
GROF TISZA OSTANE NA KRMILU.
Budimpeštanski uradni list     je priobčil naslednje lastnoročno pismo na ministrskega predsednika: Ljubi grof Tisza!
Po zasedenju prestola »em na-šel za dobro potom neposrednega stlka spoznati razne smeri ogrskega javnega življenja in nazore vodite-ijev strank o položaju in nara danih nalogah.
Zato sem ugodi! Vašemu pred-logu, poklicati k sebi vodilne člane ogrskih političnih strank. ne glede na to, kateri stranki pripadalo ter opetovano na njihovo prošnjo sprejel voditelje manjšine.
Po koncu teh avdljenc ne vidim nobenefra vzroka, da bi se ločil od vlade, ki ima v poslanski zbornici trdno večino in je v težkih časih, skoro štiri leta, razkrila redko po-žrtvovalnost m od pravega patrijo-tizma navdano cilja zavedajočo se delavnost v interesu obrambe deŽe-le in čim večjega olajŠanja težkega položaja prebivalstva države, za kar Vam izrekam svoje posebno priznanje in svojo zahvalo.
Zagotavljajoč Vas Ih druge člane vlade svojega popolnega zaupa-nja, kl sem je imel tuđi doslej, poziv-ljam vlado, naj s preizkušeno *ve-stobo vodi nadalje državne posle fn mi nemudoma predloži primerne predloge, v katerfli dobi izraza moje priznanje občudovanja vrednega napora sli In patrijotičnega zadria-nja naroda v usodepoinih dnevih tega svetovnega boja v obsežnem sistemu narodnogospodarskih uredb in ra»-Sirjenja volilne pravice, primernega sedanjem« velikema času in žrtvam, ki jih je doprineslo prebivalstvo ter šesta vi jenemu po življenskiji in-teresih ogrske države. Tljzalr.              K a r e I !. r.
Oflcijozen komentar tega cesar-skega pisma naznanja, da se bo pri razširienju volilne pravice vpošte-valo rudi tište, ki so se prf obrambi domovine neposredno odlikovalL Že po volilnem zakonu iz leta 1913. dobe volflno pravico vsi titti, kl so bili pri vojakih podčastniki. Zdaj misli vlada podeliti volilno pravico tud! imeteJjem hrabrostne svetinje. Ob-enem pa želi vlada premeoiti volibri zakon tako, da dobe glasovalno pravico ne samo tišti ogrski državljani, ki znajo čitati in pisati ter plačujejo 20 K davka, nego tuđi tišti, ki so po-sestnfki osmih oral polja ali lastnlki zemljiSča  enakega pomena.
Predlog ogrske vlade ni torej niti senca te^a. kar se imenuje splo&na tn enaka volilna pravica.
Politične vesti.
= Šesto vojno posolio. Urad-no razglaSajo: V današnji seji (29. t. m.) kontrolne komisije za državne dolgove se je razpravljalo o še-stem vojnem posojilu inje v seji navzoči finančni minister po-jasnil modalitete, pod katerlmi se naj zgodi emisija. Gospod pl. SpUzmCU-ler je pri tej priliki opomnil, da je oroces ginevanja vrednosti denarja, ki ga je provzročila popolna pretneov ba produkcije hi porabe blaga v \r$-ni in ki je bila vsled lega neizo^ibna, zadržati najhitreje in najizdatoeje s pokritjem vojnih stroškov potom iz vsega narodnega gospodarstva dob-Ijenih vojnih posojil. Na to je pola* gati toliko večjo važnost, ker se sme upati na skorajšnji konec vojne in bo prav v stadiju prehodnega gospodarstva in retabliranja naf\Tečje važnosti, v kaki raeri se je posrećilo pokriti vojne stroške s posolili. Na polju politike davkov in davščtn so preostale Se tako nove tn tako silne naloge, kakor jih naša država niti približno ni še nTkoll hnela. Osredoto-čiti *e vs3 sile na to, da bo z zaupnim sodelovanjem pariamenta in vlade rešen problem pokritja izdatkov, tako, da bo to primerno državnofinanč-nim interesotn, kakor tuđi potrebam narodneira jrosoodarstva m specijalno produktivnih In delivskfh slojev.
= Kot pređpoeoie za đeto* zmofnost državne^a zbora proglasa češki socijajno - demokratični po-slarrec Nabermann v »Novi Dom« atođrtfe: PruMistitt je svobodoo u*
pravijanje o novih smereh. po katen rfli naj krene država. Poslancem mora biti dovoljen neoviran stik % ljudstvom, V derajih, ki so izgiibiB svojega, poslanca, se naj razpiše&i nove volitve. Politično modro bi bilo, omogočiti poslancem, kl se za~ časno ne morejo uveljavljati, ndelež-bo na zajedanju državnega zbor2k Veiik čin bi bil proglašenje amnestije in osvoboditev političnih obsojencev; Čira se odprejo vrata parlamenta; naj se odprejo tuđi vrata Ječe, v fea-terih se nahajajo tišti, ki so bifi ob-sojeni radi političnih deliktov.
= Nemški predlogi za izfocKćv Oalfcije. Kakor javtjajo pol?, fistije iz-delal nemški Nationaiverband« svo} posebni nacrt za Izločitev Galici]©. Ta nacrt pravi: Gališki zastopuiki izgubilo svoja mesta v poslanski in go~ sposki zbornici (to }e »Nationalver-bandu* glivno!), dokler se avtono-mija Galicije popolnoma ne uredi, zastopa gal&ke deželne interese te dveh zbornic sestoječi deželni zbor; skupne zadeve se razpravljajo lc-e-no v avstrijskem in gališkem parlamentu (torei strogo dualistična metoda), Ie če ni na ta način doseći sporazuma, naj priđe zadeva pred skupno avstrijsko-gališko delegacijo. Šte-vilo poslancev v Galiciji rn Avstrfl naj se ravna po Številn ia »da\"čiđ izdatnosti« prebivalstva. Poleg de-želnih uradov naj obstojajo v Galiciji za vse skupne zadeve še posebni državni uradi, za katere velja nemški državni jezfk Netnci in Rusini dobe v Galiciji popolno enakoprav:-nost. Ako fcaiiška vlada in galiSW parlament ne poslujeta tako, kakor zahtevajo državni interesi, potem srne država njihov delokrog sama prevzeti. Od Galicije naj se odreže mesto Biala % okolico, ki ima nea&-Sco večino. ter priklopi SlezffL
Poljaki so ta monstrum seveda a limine odklonill.
= Prod cenzuriranju državno-iborsklh poročO. Sindikat av«?tr0-skih časnlškfh poročevakerv na Dn-naju se je načelotna tzrekel protf cenjrariranju državnoeborsklh pctft^ 5fl fo izrekel pnčakovtmje, dia n» bo iroben časnikar sodeloval pri rn*-rebiteem cenzuriranju teh poročii
~ Odpravo aotraaieooBtiAsfe cenzore Je obijnbtla vfeda v svataft programartičnem konranikefn o sJc^f--canj!3 državnesra zbora. 7j& se, && jš ta izjava pri nas dosegla zaankrat Ie aarobe učlnelc, podž^ala Je »marifr rosu oensure, pobudila je rdeot svinCnik k dovciuu jonaškemu dofe k novim zmagam — dokler Je še č$* in dokler se ne odpro vrata držtfjj^* ne^a zbora. V Ljubljani se sam <fe>-gaia, da nam cenzura sapleni, fctor smo čitat! včeraa v praCdlii, dnimjfekŠt ILstfh, vzame nam, kar prenesemo Jtf đalmattaskih časopisoT (Dalmfllt& je vojno oeemlle in consura }e taA 5c posebno stroffai, UabOanslK rdfifl svtnčnik se ne netrsft tega, kar JU bilo vCeraf tiskano v >Ed4nostS4 »Straži« — to so vsakdaniostf, tk katere smo navajem kakor — r-aS-mo — na aeltonorirase moćne vfiicaE-niče. V soboto pa se nara je nr^4£ zgodilo, da je o©rwara takorekoč »»-ma sebe zapjenila, V »vodniku aaše-ga lista grao nsMtnreć dtlraH d o b «*-s e d n o nefcaj. kar je bilo natiRi^eanf v 54. številki naseg'a lista z dne 7. merca 1917 (kar smo notabeme fe-recno pripomnili!) In seveda takr^ od cenzure odobreTio! Ta citat je cenzura dne 28. aprila 1917 komisoJ-rala. Glavna razlika med 7. niarceitf in 28. aprilom je ta - Ie: 7. inarca smo citirati dotični pasus po >Tag:e^-poStf«, kl je priznanl vademecnar rdečega svlnčnika, 23. aprila pa $0 >Slovenskem Narodu«. Siučal Ki smo za. v predstojećem naveđS, m vreden, da priđe v zbirko tistih kmi-' Jozitet, ki bodo predložene parlamenr tu kot posebno duhteče cvetke vcJl^' nega časa. V tem oziru se borno v^fr-" kakor potrudili.
= »Srce Ih razum Rusija? Slaveni ruski pisatelj Dmitr^ Mcrež^ kovskfj nlie v ratilkairean imd »Denj*-: v delavskem Odboru n vroče arce raskega naroda, v P*S vi zoričn i vladi deluje njctfa na|v^S razum. Naj bi sroe ne postajo tt^ razumno in razum ne breasrSanJ rij čemo. da najde enotna revofoefej enoten izraz. Vsaka minuta je dr2-gpcena, vsaka nam pofnenf večtio«^ Ne Ie Rusija caka. čafcajo vsf »sx4« zemlje.
- O razpoložeojo francoAffi «v. cfialfstov, ki naj pridejo na stedk-holinsko konferenco, na« obveM* poročilo \z Haaga, da smatrajo izro-čftev AIzaciJe in Lotaringije kot com^ ditio sine qua non, češ to »1 nikakm aneksija, ker bi Nemčija te rroA*, kar je Franciji L 1871. »rrabila. f ostalem zagotavliajo franco^i *xto jalisti. da so popolnotna preprič«! • konečni zmafi ©ntente. Enttnta si prav spretno igra z besedd antlcnL Mfljukov U je v tem sijajen n&teb Tuđi on ne mara anektirati, toaa istočasno pridlga slej ko pre| rariEo-sanje Avstriie v taca*   »osmome*
Suan 4.
.SLOVENSKI NAROD", one 30. aptiU    1917.
99. Stcv.
jftvp narodov«. Z Mudmi, kl v tem smislu »odklanjajo aneksije«, so se-yeda vsaka resna pogajanja za mir nemogoca.
-   Ententa že* zopet deli medve-dovo kožo. »Corriere della sera« po-roča: Na rninistrskem    sestanku    v San Giovanni na Savojskem je prišlo cio sporazuma glede zapadne   Azije. Angiija dobi Mezopotamiio, Francija vso Sirijo, Italija   vilajete    Smirna, Konia in Adana.
= Se t Kivi se demokratiziralo, »Havas« javlja: Kan v Kivi je dai svoji državi demokratično ustava. (Kanat Kiva je vazalna državica Rusije južno Araiskega jezera.)
= Prvi španski podmorski čotn. »imparcial« poroča, da je prvi špan-aki podmorski čoln >Isaac Pera U do-'apei v Cartageno. Zgrajen je bil od tjfoliia 1914 do decembra 1JJ6 v Zedi-Sjeiiih državah ter je odpful februar-Ja 1917. Vsled defektov ga je morala 'spremna iauia vfeci 1000 milj daieč tpr so ga v Las Palm asu popravljali <S tednov. Podmorski čoin je 60 m dclg, ima 500, cziroma 660 ton pro-stomine, vozi s hltrostjo 15. oziroma JfO vozlov ter je oborožen z enim brzostrelnim tor>om. Štirimi cevmi za lansiranje torpedov in ima 26 moŽ i>osadke in 45 ton kuriva.________
Odilkovanic Črnovojuiski narednik Fran Oskar Arcon iz Renč :je odlikovan s srebrno hrabrostno -svetinjo I. razreda.
Iz rusfiesa vietnHlva >e je oglasi! Josip F e r 1 e t i č iz Doberdoba. Piše. da je zdralr.
Y ruskein vietništvn se nahajata po seznamu izgub št. 555: Ciril Će-§ č u t iz Gorice, enoletni prostovo-Hec - narednik 27. pešpolka in Josip Školaris iz Gorice, enoletni pro-stovoljec - četovodja istega polka. Prvi je v K^'^ro*""". drr;.: v Solotc-noši, grab. Poltava Po seznamu izgub št. 560: Karei S u 11 g o i iz Trsta, enoletni prostovoljec - narednik. 32. pešnolka. je v Kirsanovu, giibernija Tambov.
Na ocsovna vrrasanfa, kie se nahaja županstvo Podgora, nazna-njamo, da je občinski urad pri Devtd Manji v Polju ori Ljubljani, kar je bilo že mnogokrat objavljeno.
Umri ie v umobolnici v Krome-xižu dne 20. aprila Josip 2 n i d a r -č i 5 iz T?enČ.
Umri je v Hrusici pri Podgradu gwp. Štefan T o n č i č. star 79 let.
Prvi dan majflfka bodo v Trstu vse trgovine zaprte.
Šetit?a&obs!?a podružnica Cfrfl-^Mctodove družbe v Trsta priredi v žueđeljo, dne 6. maja ob 3. popoldne tV dvorani delavskega konsurrmeija .društva spom!adansko veselico z na-stopom gojencev otreškega vrtea.
Velik u^peh dobrođeUtiefta koncerta. V Rcssettijevem glednMčii se je vršil dne 3. marca dobrodelni kon-jCert za vdove fn s?mte padlih voja-Jjcov po£ pokroviteljstvom princa Aleksandra Tburn - Taxfsa. kl je *e-<fa^ izročil naincrtniVi! znes2k 10,000 kron čiste^a dohodka ornenjenega froncertc.
Zap!emba premeže^la. Trža^ka 'đeželna sodnija ie odredila zaplembo ;premo;:enfa nostopnih oscb: Peter C o s o! o \z Foliana. b!va! ^e v Tr-stii; Viktor D o n a ^ % \ o, bivši ob-;činski sl!'?a v Trstu in streisk! pešce; JNIkola? Bernarde!!! iz Krmina, vcleposesrnfV: Cezar T o s ^. drogisi i!z Krmina; Vincenc Ponton, tr-frov?ki pnmočnlk \z Č?r\rinjana; dr. Ovidcrr Bernarde!? i. občfnskl ;zdravr.!ik Sr. Knr'na: Herm. Mian, kmetovalec H Krmina In Jako 21 c s Puriata na Krku. Vsi so csumljertl zločina veleizdaje, oziroma ubega k sovražnfku.
Cer?!?enfe rro^ osepnle^Ti v Trstu. Cesarski komisar razcrlala. da se prične s 1. majem cepljerve proti osepnicam. k* bo traj?Jo do konca Junija. Mcstni n?a<r!strr!t Driporoča najtoplejše, da se vs\. katerim !e mar za zdravje. dajo crpiti proti osep-nkam.
Bre^plačen po?:k v kmetstvo se daje v Trstu v$?\o neđeTfo od 10. ć.n II. doocldne v tefovadnici ljudske iole v ulici Marije Tererjje št. 5.
Razonščen občfnsVi zastop. NTa-niesrni?tvo je razr»u?t11o obč^nski za-stop v Čmem vrhu pri Bu?ah v Istri in poveri'n vodstvo ohčlnskih posfov poStarli! P*»faef!i Chittru.
Iz Pn'ia. Dne 22. aprila ie pre-ininul naš rihemberSIci mladenič •Alojzii BIrsa v starost! 20 let v bolmšnid v Pnijiv. slu^l! je pri 11. M. K. 4. P. A. R. Pocrreba se Je ude-ležilo vojaštvo njegove stotnf.fe z godbo mornarice. Lahka mu zemlja, njegovim na naše sožaljef________
Dnevne vesti.
—  Prv! maj.    Tuđi osobje »Narodne     tiskarne«     bo     nraznovalo 1. maj, vsled česar jutri ne izld«
— OđflkoTanfeL 2Hato hrabrostno
svetinjo je dobil narednik 2. g. s. p. Ivan Kogovšek. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: narednik Franc Oskar A r k o n ter infanterist Peter S t r u p i in kor pora I Josip Z a g 1 e r pri 27. črnovojni-škern polku; četovcxlja 17. pešpolka Ivan Klobučar, štabni narednik Vinko Demšar, narednika Karei O n i č in Alojzij S o 11 a r« četovodje Peter Medvešček, Ivan Z a z z i In Andrej Suc, korporala Andrej C a s in Franc N a r d n i k, vsi 97. pešpolka; poroČnik 5. dragonskega poika Dragotin Lončarić in pra-porščak 3. pijonir. bataljona Kamilo J o n k e.
—  V vojni bolnišnici na južnem Tirois!-:ern je unirl v starosti 24 let eospod Anton Zorm.an iz Spodnje csiške,  lastnik  tvrdke  J.  Zorman  in pesostnik.    Te;lko pri^nJctim rodbi-nam naše iskreno ?o:/alie!
—  Iz ita:3ir.S!.:c5a vc?r!esa vfet-irištva. Tu internirani slavenski vojni vjetniki požM:?.jo Slovencem srčne pozdrave in se obračajo do slovenskih rodoljubov s sledečo    prošnjo: Vjetniki imamo namreč gledališče in tuđi Slovenci, ki nas ]e tu 100,   bi   se radi pokazali. Pa manjka nam pripravnih iger. Zato prosima vse ro-doliube, naj se nas   spemnijo s par igrami, ki bi se dale predstavljati (n. pr. kaj iz »Slov. Taiije«),   Prosimo, da bi se nam zbrans Knjige poslale porom   »Rdeče^"    '   I.'a«    (B0cher-stelle,     Wie".             Jskrongasse   1) sem v Pa:'- "            ..: oranju, da  nam Slovenci  r               c^nje  ne  odbijelo, poš:1-n:v              V'tne    Italije    vsem iskrene  T             c!    V imenu  tnkaj-sr;'h sk-vc/.           vojnih    vjetnikov: Frnnjo Po'.. . : o c, enoletn! prosto-voliec, T. RcfTu. 1. Compagnia,   ba-racea 4. Pc^ula, prov. di Sa^ermo.
—  *z ruskeea vjetr!^tva po^ilja L jnbljančnTi   Ervin   V a 1 e n č i č   v irnemi kranjskih in  štajerskih    S!o vencev. ki se nahajajo v tsboriščn v Penzi vsem    čitateljem in sotmdni-kom »Slovenskoga Naroda«,    vsem znankam in znancem   prisrčne   po-zcirave. Dopisnica je datirana z dne 8. marca.
—    Novi prcđrtfs! 72l ooro^tftev Crnovojnlšiiih obvezsncev. C. kr. mi-nistrstvo zs deželno br^.mbo ra^/rla-$a: Oprostitev vseh pod naznpnUD z dne 5. aprila 1917, zadevajoč zsyb.se-vanje opreščenih. spadajočih začps-no  oproščenih oseh, pri katerih doslej dovoljeni onrostilni rok pote-če tekom izvajanta kontrole, ie smatrat« — ako   se   je   ob   r» r i 1 i k i zglašenja   prosilo   za    po-dafjšanie   oprostit v e — za greneralno podaljsar.je.    ako   dotične osebe nišo dobile med tem časom cb-vestila o odkiomtvi prošnje'za    po-daljšanje ali o raz^rel.^avijeTiju    onro-stitve. To velja za gra^fste m mostvo, vseeno ali ^re za službene ali črno-voiniške obvezane«. Izvzet? 'o samo oni začasno    oprc?čenf,    katerim je uka2?.no, da morajo po poteku opro-stilnega roka oditi direktno na svoje mesto pri armadi na fcojnem   polju. Generalno oprostlino pođnljšanie velja razven tegra tuđi za crne   o^ebe, katerim     je     bll      potekel oprostHni  rok  že  oređ  začetkom   z   omenjenim     n^-znanilom odrejene^a zf?1a-§ e v a n j a, ako so dobile na oodln^i pravočasno nodane prošnje za opro-stilno podaljšanje individualno dovo-]?enje. da počakajo re?!tve. in rh ie torej ^tnftrat' se r^idaHe za o^r^če-ne, ako je b^i prošnja za o^rr.stiltio l>odalj§anie ob prfl'ki zel°šenia   ponovno podana. Opozarja se i^rseno na tn,  da s e g f r» e r a T n o o p r o-stilno   podaljšanje  neraz-teza na   take osebe, za ka-tere  se  je  sele prosilo nove   oprostitve. Tem se morefo v posebno utemeljenih    slučajih  cb brczpog^fni rotrebi   dati samo Itt-c^I-vfdualra dovoljenja. da po~2kćv"o re-5!t\ef v smifiU deseilaj veTjavnih čo-ločeb. Ob tej prili'ri se tuđi naznania, da se v bodoče merajo pedanti vsc prošnje za novo opVost:tev kakor tuđi za oprostilno p^da'jsarije — v ko-likor se ne t?čejo oseb, ki spadajo vr izvzete  sknp:ne  po 07naČ3nem   r?.-znam'lu — većno osebno ali po po-obteščenih zastopnikib pri oni obČini, v katers območj'i dotični vr^fjo svoj pose! a!? imajo sede? svricsra posla. za katerih oprostitev je bila vložena prošnja.
—    Praznovanfe   god« ces^rfee Zitc. Kakor smo že norečali, je ore-daval plsatelj in ravnatelj Oton liof-bauer z Dunaja, ki je od početka vojne prosfovo1jni sodelavec    koncert-nega referata družbe *Rdečega križa«, centrale na    Dunaju z dovolje-njem  sanitetnesra 5efa    general^tab-ne^a zdra\iiika    dr. GedtildteeHa v bolnfsnicah svoje dunajske humore-ske. za kar je žel obilo zaslužene pohvale, z!asti ker vrš\ to svoje člove-koljnbno delo ^edaj že tretje leto ob lastnih stroSkfh.
—    Slcren«'«:? mfb<>r za vp*?lke domove *e kiipil dosedaj 4rr*7 novih slovenskih knjig.   katere je odposlal JMtal m ▼eiaAe domove *i q»t
naj, da jih razdeli med posamezne vojaške domove. Da bo mogel odbor preskrbeti    vse vojaške    domove s
potrebnimi slovenskimi knjigami, bo moral kupiti Še več tisoČ slovenskih knjig. Zato se ponovno obraća do požrtvovalnih Slovencev. da daruje-jo primerne slovenske knjisre (vezane) in slike za naše slovenske junake oziroma da v denarju podpirajo to velevažno akcijo. Darove sprejema Slovenski odbor, ki posluje v dežel-nem dvorcu. Vse knjige po vojaških domovih so pou vojaskim nadzor-stvom, centrala za vojaške domove ima natančen seznam vseh knjig, ki bedo tuđi po vojski v stalnih vojaških kniiŽnieah nudile našim vojakom potrebno berilo.
—  Gremij   trgovcev v Ljubliani pozivlja svoje člane, da se radovoljno odzovejo prL'dlogu Ijublianske^a de-lavstva. ter svoje    trgovine v torek 1. majnika od 12. ure dalje zapro, da s tem dokažejo simpatije do vzviše-ney:a smotra   za    dosego   končnega častnega miru, za katerim stremimo poieg delavstva   in drugih   tuđi   mi trgovci.
—  Cerkvenl koncert.   Pri  koncertu, že na kratko naznanjenem, ki se vrši dne 7. maja t. i. ob 8. uri zve-čer v frančiškanski cerkvi. se bo iz-vajala    slavna   Beethovenova masa v C - duru, op. S6. za soli, zbor in orkester. Cisti dobiček pripade v celoti dnevnim zavetiščem  ljubljanskih ljudskih šol. Vstopnice po 5, 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K se dobivajo v »Katoliški knjigarni«, na večer koncerta   pa  pri   stranskih    cerkvenih vhodih.
—  Tridesetletnico svojega mar-ljivega in zvestega delovanja v »Narodni tiskarni« praznuje danes čil in zdrav uslužbenec    Gašper     Lom-bar. Na mnoga leta!
—  Cene tobaka bodo   na   Ogr-skem s 1. junljem zvišane za nadalj-nih 40%.
—  Eđnotno civilno rnoško  ob!e-ko po maksimalnih cenah bodo vpe-lja!i na Ogrskem. Blago bo v treh ali štirlh barvah.
—  Umrla ;e v deždni bolnišnici gospa Angela Žimenc, posestnica in trgovka iz Dola pri   Ljubljani,   iz znane narodno - napredne    rodbfne. Blago rajnko prepeljejo v Dol, kjer se vrši jutri pogreb. Cenjeni rodbini naše srčno sožalje!
—  Drzna velika tatvina.   Ko so v petek popoldne nekateri prodajalci odsli  od svojih    stojnic,    zaklenjenc zaboje z, blagom pa, kakor običajno, pustili tarn, je prišla tja neka ženska z vozom ter naložila pri stojnici Marije    Perdanove    zaboj    pletenin    in drobnega blaga, pri  stojnici     Marije Škerljeve zaboj čevljev, pri    stojnici Terezije Kr.nČeve pa 2 zaboia želez-ne posode in orodja in    vse    skupaj zvozila proč. Pri frančiškanskem mostu je pri   neki   prodajalki   slaščlc spravila Perdanove zaboj,   za kar ji je dala 60 v, a ko je ta odšla, je prišla tatica po svoj zaboj. z   njim   pa tuđi slaščičarici odpeljala dva.   Vse to je pot°m čez noč spravila in sicer tri zaboje v gostilni   pri   »Figovcu« na Dunajski cesti, tri pa   v   gostilni pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti.  V soboto zgodaj zjutraj je tatica prišla k nekemu ključavničar-ju, da je poslal z n|o vajenca odpirat zaboje, iz katerih je vzela 15 čevljev in jih šla prodajat    v    »Kolizej«    po razlicnih cenah.    En par je dala va-jencu v depozicijo, dokler    ne    dobi đerjp.rja. da bo prišla pla :at mojstru. Natvezila je Ijudem, da bode ostala v Ljubljani 4 dni, ker ima    razprodajo razne^a blaga, s katero je tuđi takoj pričela. Ko so lastniki o tatvini.    iz-vedeli, so začeli prestrašeni seveda, po blagu in tatovih    takoj    zasledo-vati. Možu odškodovanke   Perdanove se je že v soboto zjutraj posrećilo dobiti pravo sled, kar je   takoj javil policiji.   Ta ie vso štreno   menda že razvozljala. Kcy vsc je bil soudeicien pri tej črtzn'i tatvini,   bode  osvetila nadaiinja preiskava.    K sreči    dobe oskotiovanci še   desti   pokradenega bln^a nazaj, za kar se imajo zahvaliti izslediteiju  PerJanu   intervenciji in policije.
V R«ieČ£h na Gorenjskt ji je še vednj zimska pokrajina; snega imajo še no dolini 30—40 cm in vsled te?a bo še nekaj časa poljsko deio počivalo. Kakšni bodo pridelki, si lahko vsak misli.
O težavah trzovca na deželi nam pišejo: V vašem cenj. listu je čitati med raznim! stvarmi o vojnih centralan in ljudski koristi. Kakšne koristi imajo od teh centrale, posebno trgovci, hočem Dokazati na poslovanju centrale za kavo. Prve dni listopada sem poslal na naslov »Tri-ester Kriegskaffe Verbandgesell-schaft m. b. H. in W!en« nakaznico za 10^ kg kave. Dobil sem odgovor, da naj poslom 350 kron denarja: storil sem to 17. listopada 1. U, nato pa r;m dobil oxl rvrdke Triester J 6[f er 6; Komp. v Gradcu 45 kg žgane kave in to sele 23. decembra
8 K (po tej ceni se je morala proda-jati), znasa 360 K; poslal sem 350 K, ker je bilo pa voznine od kave in piačilo od praženja 11 K 93 v, mi je kazalo zgube 1 K 93 v brez razvage. Zahteval sem potem, naj bi se mi vsaj račun pcslal, dobil sem istega sele 14. prosinca, datiran pa je bil 1. grudna 1. 1. Prazne vreće sem poslal na tvrdko Schenker & Komp. in Te-tschen a. d, Elbe, pjslal sem dve vreči — plaćalo se mi je Ie eno. Dni-gič sem naročil 60 kg kave. Zopet se je zahtevaio denar naprej; pcslal sem 350 K dne 8. februvarja t. 1., pre-jel pa se.n kave samo za 2S8 K in to še Ie S. marca t. 1., denarja za prazne vreće in pa kar sem več po-slal (čez 100 K) do danos. to je dne 17. aprila, žj nisem debil, niti kave zanj. Taki so toraj križevi poti trgovca, ki hoće svojim odieinnlcem vsaj nekoliko postroči. Druira taka družba se nahaja v Gradcu p^d naslovom »HandelsgcscUschaft fiir Aprovisionierung«. Od te družbe sem dobil ponudbo za rr.zno blago, med drugim tuđi za cikorjo, katero sem naročil, ker tovarne oadajajo svoje blago iiajraiše velikim prekup-cem! Moral sem zopet poslati naprej znesek 840 K in za ta denar sem dobil 200 kg cikorje, kl stane v to-varni 157 K za 100 kg. Ko sem jim pisal, da jib bodem ovadil zaradi dražen ja, če mi cene ne znižajo, so mi pa pisali, ako se Vara blago predrago zdi, pa nam ga vrnite. Tako so si razne »aprovizačne« družbe druga drugi podobne; na nje je irgovec na deželi navezan, njim je izročen na milost in nemilost.
ZgubUo se ie več malih ključkov skupaj na potu iz Prešernove ulice po VVolfovi in Židovski ulici do Siarega trga in nazaj čez Zvezdo in Selen-burgovo ulico. Ker se ključki zelo rabijo, se prosi pošten najditelj, da jih odda proti narrradi v trgovini Ivana Bonaca v Šelenburgovi ulici.
Včeraj poooldne se je izgubila v Lattermanovem drevoredu rujava otroska taška z denarnico z niajhno svoto. — Nasla sta jo dva mlada gospoda, ki sta znana, t«r se vsled tega pozivljata, da jo ocldasta v našem upravništvu.
Srebrna ura — na zapestnici je bila izgubljena v soboto zvečsr na potu od jubilejnega gledališča do Ši-Ške. Najditelj naj jo odda na policiji, kjer re mu izroči 50 K nagrade.
♦febanfe pasresSne *i!cp!^ (5. razred, 13. dan). Po 10.090 K dobe: 15.054, 27.272. — 5000 K dobi: 108.275. — Po 2000 K dobe: 3294, 6831, 12.270, 12.356, 26.660, 31.029, 32.786, 48.945, 50.014,61.107,62.960, 69,861, 70.616, 71.521,78.002,90.012, 91,290, 92.692, 92.968, 94.544, 101,498, 104.460, 108.540, 110.509, 112.861, 113.076. — Po 1000 K dobe: 3128, 3504, 9595, 19.347, 20.007, 22.506, 23.594, 34.962, 36.955, 37.920, 40.685, 41.189, 46.181, 48.474,50.528,50.585, 59.237, 61.439, 61.58&, 63.280, 67.542, 76.294, 77.958, 78.264, 83.002, 84.632, 89.450, 100.685, 102.657, 103.736, 105.833,  107.659,  111.455,  116.682.
Glavni odbor z: p:reži'j-l]an]e ubožnlh sic&r
je imel v soboto pod predseđstvom župana dr. Ivana Tavčarja. svojo drugo sejo.
Podžupan dr. Karei Triller je referiral o uspešnem delovanju obeh v zadnji seji izvoljenih poclodsekov. Pododsek. ki pregrleduje in uvršča prijriase, je izdal v svrho Č?m večje pospešitve ćele akcije vsem prigla-šencem legitimacije za kategorijo B (meso po 2 K). Zato se je moglo že niinoli teden pričeti z razlijevanjem cer.enega mesa. To je pa !e provizo-riuen ukrep in pododsek bo najbrž še tekom prihodniega tedna ves materijal sortiral in uvrstil priglašence v definitivne kategorije. Uradništvo se je organiziralo posebej ter doiočilo j^psebne karegorije, ki naj bi dobivale meso po 2, 3, 4 in 5 K. Kaže pa se ?trem1:er!je po uvcćM še ene urad-niske k^te?rorije. ki naj bi dobi-va'a meso na isti način kakor ostale kategorije, pa ne po znižani, tem več po normalni ceni. Referent se izreka za to. da mora uradniška akcija za preskrbo s cenejšim mesem obsegati vse uradnike, državne, avtonomne in privatne. Pododsek za dobavo klavne živine je postavi! princip, da se mora akcija izvršiti izven mes-nega kontingenta, ki je določen za normalno prehrano Ljubljane. Na-vzlic velikim težkočam Je bilo vsled koncilijantnosti deželnega mesta za dobavo klavne živine mogoče računati zaenkrat približio na 3000 kg Kovejega fn lr00 kg svinjskoga mesa na teden. Pokazalo se je, da ta račun nikakor ni zanesljiv in da se že prvi teden ni mokrio doseči izračunane mno*ine. Pododsek ri je znto skuša! poiskati nadorresti!. Kud!1 je v kam-niškem oVrr»Jn čredo ovac in cdiočil se }e. pričeti z iz'ielovanfcm vojnih klobas. Tozađevna akcija t^mmđgm m bo knuOa ▼ Mcir. Pod-
odsek se je brfgal radi sa druga ž i vila. V tem oziru pa so izgledi zelo slabi. Nakupilo se bo nekaj s 1 a-nikov in pa češpljeve marmelade, vlada obljubi ja tuđi 1 vagon kaše.
Tržni nadzornik R i b n I k a r poroča, da ]e bilo v razširjeni akciji dosedaj izdanih 1300 novih rodbinskih legitimacij. V uradniško kategorijo je uvrščenih dosedaj 268 rodbin. Poročevalec zagovarja uvedbo nove splošne kategorije, ki bi naj dobivala meso popolnoma b r e z -plačno.
O obeh poročilih se je razvnela jako živahna debata, katere so se udeležili ravnatelj Kristan, urednik dr. Kramer, podžupan dT. Triller, zastopnik vlade nadkomisar dr. Senekovič, župan dr. Tavčar. zastopnik deželnega mesta za dobavo klavne živine Bukovec, inspektor drž. želez. Wieser^ tržni nadzornik Ribnikar, urednik Stefe in zastopnik železničarjev Kopač. V debati se je poudarjčio, da je vsled energične županove inicijative in marljivega ter vestnega delovanja obeh pododsekov ćela akcija jako dobro uvedena in da obeta najlepši uspeh. Podrobno se je razpravljalo o posebni uradniški organizaciji za razdeljevanje cenej-ših živil, o zasiguranju za akcijo po-trebnega kontingenta mesa m o raz*-širjenju mestne akcije na ćeli ljubljanski krušni rajon. Zastopnik vlade dr. Senekovič je izjavi!: Vlada nikakor ni nameravaia protežirati državne?; a u radništva: ona prepušČa i z -v r š i t e v akcije od župana sestav-Ijcnemu odseku, kateremu bodi uradniški odbor Ie posvetovalni organ. Glede zasiguranja za akcijo potrebnega kontingenta živine je de-želna vlada pripravljena, podpiratf akcijo, kar se da.
Župan dr. Tavčar je resumira! kot rezultat debate sledeče: Olede zasi^uranja potrebne množine mesa re je obrniti s posebno prošnjo na vlado. Akcija naj se rafcširt na ves krušni rajon ljubljanski. Uvede naj se še ena kategorija, ki bo dobivate meso brezplačno. Uradniški odbor naj posluje Ie kot posvetovafni organ, spopolniti ga je z zastooniki av-ronemnega in privatnega uradnlštva.
Nato je župan zaključil sejo, po-ziv!j?.joč člane odbora fn pododsekov, da naj tuđi vnaprej posvečajo velevažni akciji vso pozornost.
£*??!revlzaclla.
-I-   Fižol hi koruzo za setne od-
daja ta teden Zavod za promet z žitom ob času vojne tfstim, k! ga v resnici rabijo. S potrdilom, kl ga prejmejo stranke na magistratu, se je zglasiti v ćopoldanskih urah pri tu« kajšnji podružnici Zitnega zavoda, Dunajska cesta št. 31. — Opozarja se, da prebivalci iz okolice prejmejo seme pri pristojnih žitnih korrrisijah. jonarjih.
-\~ Pozor! Vsi trgoyei se opo-zarjajo, da prinesejo odrezke siiwj-kornih kart za mesec aprfl hi porab-Ijene prejemnice za isti mesec <to v š t e v § i 1. maja t. 1. na mestni magistrat v lokal cerctrahie krušne komisije. Meseca maja se bođo spre-jeinali izklfučno Ie odrezk! stadkornih kart in nakazi!, izdanih za mesec m a j n i k.
+ Kranjsko društvo za nabavo surovio se snu*e v Ljubljani te bo razgovor o tej važni stvari dne 2. m?ja ob pol 8. zvečer v Schmidtovt restavraciji, OradiSče št. 2. Društvo ima namen, organizirat! obrtirffce, 4a bi različno blago skupno naktipovaH.
+ Z moko smo do prifaodflje že(ve zadosfno preskrblleriL TaKo javi ja jo dumajski listL, s pristavkom, da dnevna porcija moke na Drmala ne bo zrnatiišana. 2e!eti bi bflo, cfa priđe nekaj te moke tuđi v LJubljano, kjer nam močno porcijo ne Ie kraj-šajo, temveč od Časa do časa sploh »snspendirajo«. Ako, kakor Javijajo isti listi, urad za ljudsko    prehrano

99. ?f-v.
.SLOVENSKI NAROD', dne 30. aprila 1917,
5tran 5
res meni, da niti moke, niti kruha ne bo treba reducirati, potern mora vladati glede Ljubljane nekaka ne-prijetna zmota.
-r Oderuštvo s konjskim mesom. Pri sobotni seji odbora za pre-življanje ubožnih slojev so se čule tuđi ijrjtožbe, da se prodaja v Ljubljani konjske meso po neverjetno visokih cenah. Mnogo tega mesa se izvaža tuđi v razna druga mesta. Poudarjalo se je, da bi bilo najbolje, ako bi prevzelo mesto konjske mesnice v lastno režijo ter tako omogo-ćilo. da priđe meso vseh v Ljubljani zaklanih konj po poštenih cerah v prid domačeinu prebivralstvu. Župan dr. Ivan Tavčar je obljubil. zadevo .strogo preiskati ter bo storil tuđi v tem oziru vse, kar je na korist prehrani  ljubljanskega občinstva.
~- Premog. Zelo razširjeno je napačno mnenje. da zaplenjuje c. in kr. vojno ministrstvo premog in koks ter potem odkazuje konzumentom. Ta goriva so slej kot prej v pro-siem prometu, vsled če^ar i-iora vsak konsurnent skrbeti <=am a sve-]o potreba — Če priđe v poStev av-strijski premcg in ?e dobava nakupljene množine premoga v javnem interesu, sme konsument — z navecibo vseh dat sklepa — zaprositi pri c. kr. mrnstrstvu za Javna dela <Dunaj IX. Porzellangasse 33 a) za prednost pri nakazilu vozov. Za ogr-ski je merodaina ogrska deželna ko-mis'ja za premog (Budimpešta IV. Mariš kfir 3).
-1- Deželno me* to za krmi!a ima sedaj melasno krmo na raz-nolago. Me!asna krma je važen na-domestek za druga močna krmila, ker je bogata na sladkorju. Zaradite-Za. vpliva prav ugodno na proizva--janje mleka. mesa in moči. Melasna krma je dobra za konje, za molzne krave in za prašiče. Kravam se po-klada po V/2 do 2 kg na dan. istoto-liko rudi konjem. Melasno krmo je pokladati samo zase ali pa med re-zanco. Tuđi prašici se ji radi in hitro privadijo. Pokladati jo kaže v tem slučaju zlasti živaHm. ki se imajo pitati. — V kratkem bodo na razpo-lago rad! makove oljne tropi n e, ki se priporočajo najbolj za molzno goved.
-1- Mladi plemenski prašiči. »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne žMne« v Ljubljan? rsaznanjs, 0a se rrm je .posrećilo, đoniti izvozno tlovnijenje za večje štev?!o mladih plemenskih prašičev iz stajerskej?a. Ti plemenski prašici bodo težki komad do 40 kg ter jih bo »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavni živine« v kratkem začelo uvažati iz štajerske ter jih oddajati prasičerej-cem na Kranjskem. Prasičerejci nai *e obrnejo torej takoj na pristojne zai'pnike in nakurovalce prašičsv *Kranjskega deželnega mesta*. in Mcer na najbližega zaupnika. Kdo je zaupnik kake občine. bo povedalo vsakomur domaće županstvo. Zaun-?nkf bodo potem naročila nabrall, povedali pogoje, nakar bo »Kranjsko d?2elnn mesto za dob?vo ktevne divine* nvo?ene nlemenske prašiče začelo razpošiljatl.
Suzne sfuifrL
* Povijanje draginjske dokla-de Italitanskemu uradništvu. {talijanska vlada je ćovolila do konca vojne trajajoče povišanje draginjske dokla-de za državne uradnike, oficirje in železniške uslužbence od 1. maja dalje.
*  Vlak pod plažom.   Iz   Davosa poroča korespondenčni urad,    da je ogromen plaz zasul v nedeljo   ob 5. popoldne iz Landquarta v Davos doli ajajoči vlak pri    davoškem   jezeru. Doslej so   potegnili   izpod   plaža   8 mrtvih.
*    Umri je na Dunaju oredstoj-nik mornarične sekcije vojnega miri istrstva,    podadmiral Karei    Katler pl. Kaltenfels. Rojen je bil L 1862. v Pulju in se udeležH boja proti svoje-časnt vstaji v Privošiji in sodelovali pri akcijah   povodom    netnirov   na Kreti in na Kitajskem.
*  ŽJvež iz Srbile. Dogajalo se je, da so vojakom, ki so šll Iz Srbije do-mov na dopust, jemali živež, ki so ga imeli s seboj. Sedaj pa je vojna uprava odredila, da sme vsak vojak, ki gre iz Srbije domov na dopust, vzeti s seboj 10 kg mesa, 10 glav pemtnl-ne, 10 kg masti. 1 kg sira, 25 kg ze-lenjave in 100 kg sadja.
*  Z bajonetom.   Divizijsko sodi-šče v Pragi je obsodilo na pet let ječe ogrskega    črnovojnika    Aleksandra Farkasa. Ta je bil v oktobru na dopustu v Szolnoku na Ogrskem in je v krčmi z bajonetom napadel posestnl* ka Malnarja, češ: denar ali te pa za-bedem. Molnar se je branil, a Farkas ga je premagal in mu vzel 2216 K potem pa pobegnii.   Ko so ga vjeli   so dobili še 1700 K.
*   Crnovojnikova osveta. Crno-vojnik Alojzij Staviany z Dunaja je Oobil u bojišce pisma, da se tokii
njegova žena z drugim vojakom. Mož je prišel domov in je ženo dva-najstkrat zabodel z nožem, vsled če-sar je žena naslednji dan umrla. Iz-kazalo se je, da je Staviany, po pokliču mizar, jako vri, delaven in pošten mož, ki je imel svojo ženo iz-redno rad. Obsojen je bil na Jve leti težke ječe.
*    Nikola   pl. Czernkovich.   V starosti 72 let je umri v Zagrebu po- i litik, ki je nekdaj igral veliko vlogo i v hrvatskem javnem življenju. Nase-livši se kot odvetnik v Zagrebu.se je pridružil banu Khuen - IieJervaryju in bil njegova največja opora. Vsled nekega političnega ncsoglasja sta se Khuen in Czernkovich razšla,    toda ko je postal baron Rauch ban hr\'at-ski, je prišel Czcrnkovijh   zopet   na povr^je in postcl predstojnik za no-iranje stvari pri hrvatski vladi. Vsled hudih javnih    napadov  in  nespora-zumljenj z Rauchom, je Czernkovich odstopil   in   ni od teđaj v javnosti igral nobene vloge več.                     j
5 Sirašna eksplozija v norimbei-šLj praharnL Dn-c 25. aprila dopoldnc se je pripciila v praharni liainber^ pri Norinibcrgu strašna eksplozija. Ubitih je bilo, oziroma je umrlo za poškodbami 52 oseb, poškodovanih pa je bilo 24 oseb. Eksplozija je nastala v dvorani pri polnjenju šrapne-lov. V trenutku je bilo vse poslopje v plamenu. Poslopja, v katerih so iz-delovali granate, nišo bila poškodo-vana. Domneva se, da je neki deiavki padei šrapnel iz rok ter da je to pro-vzročilo eksplozijo. Većina ponesrc-Cenih so ženske, žene, vdove in otroci vojakov.
*   1000 dr»i vojne. Neki statistik računa,    da    je padlo v prvih  1000 dneh  vojne vsak    dan 7000 do 8000 vojakov, do  16.000 jih je bilo ranjenih, do 4000 vsak dan vjetih. Ako šte-jemo le mrliče, je prvih 1000 dni vojne pobralo vse za vojno službo spo- j sobne moške vellkega 60milijonsk jga j naroda. \"sak dan vojne je stal preko | 500 milijonov kron, za ta denar bi se dalo sezidati krasno mesto sredi pu-ščave. Dnevno je umrlo v vojni tri-krat več ljudi, kakor se jih rodi vsak dan na NemŠkern. Dnevno se vsled odsotnosti in pogina moskih na boji-ščih rodi za 20.000 otrok manj kakor v normalnih časih. Strelov je bilo od-dsnih v prvih 1000 dneh toliko,   da
priđe na vsako sekundo 1  topovski streL — Strašne številke!
Izda]atel] In odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastfliaa ta tlsk »Naroda« tiskara^«.
Stare rane ca obrazu in vratu od • časa do časa zopet zaćno boleti. Te : bolečine se da hitro odpraviti s Fe!-lerjevim rastlinskim, zelo blagodej-nim, bolečine hlatiećiin esenčnim fluidom znarne »Elsatluid«. To od zdravnikov priporočamo domaće zdravilo naj bi bilo vedno pri rokah. Nad 100.000 zahvalnih pisem izpriču-je njegov točni učinek. 12 steklenic za 7 K 32 v franko posije lekarnar C. V. Fcller, Stubica, Elsatrg 218. Hr-vaško. Imejte ga vedno v hiši! Tuđi j Fellerjevo milo odvajalne rabarbar-ske krogljiee zname Elsa - krocrljice
. so dobre.                                  (vi)     I
i        _     _______-__-________.—^_____,,___         ___
fliPBlio posDino l.i K
pnU 5—5' 2 % •trMtov&Đfn ifi6e ▼eleposestnik aa Sp. ^ttleskem.
Upoik  zamore del obresti  potegniti v naturalijah. — Ppnudbe na upravniŠtvo »Slovenskeija Naroda« r>od 9tSlpOie1sa 100.000 1371".        I37t
osfcrMts za zlmol Sašits ie-lenjaro vszh vtzl. UzioZila sajđcie u ks;!i!cl:
I          Naroča se v kniigarnah.           1422
Fran  Marolt, Ljubljana«
Slovenske            1085
lUjudiiSj  liuiUUilC iluallll
za E la59 ali l"30 se dobo še. Po pofttl 20 t. vet.  Najlcpše  ftarltot
Kupi ali v najem se vzamc 9obro vpeljana
^raovska hiša
na prometnem kraju ▼ blizini železnice.
—  Prnudbe   na   upravn.   »Slov. Nar.«
ped   „EolTra   trgovina   19/1288"*
_________________1286_________________
Sprejme te siarejša
ki je   posebno   dobro  izurjena  v železnin?ki   stroki,   rezanju  šip in v   Š^eceriji.   Naslov   pove   uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«.     1391
iđf^TSIP HfPfP y   lO^BiC    ^ a C ^ 15
Tseh vrst in v vsaki množini knpule vedao ter plačuje najdražje            1202
J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
prižsnltev.
Mlad uradDik ▼ stalni državni službi s pravico do pokojnine, želi v svrho priženitve v kmetijsko posestvo znanja s pridno dekiico ali mlado vdovo, katera je tuđi nekoliko nem-tke^a jezika vešča. Samo resne ponudbe s sliko, katera se na zaMevo vrne, naj se vpo^lejo na E^tiert Sarlc% &. h. rod. nradcils ▼ Vareš - Werix^, Ooser.«                                              1421
desi'iirm   iz   vfnn   lastnega   prlđelha.
Pri oslabelost: od starosti in želođćnih te2-kočah je iz vina destiliran star konjak *e stolet-a znano preizka^eno okrepčilo. 12 let fil^rega v 4 p'iP!trskih steklenicah poSijem franko za 4n K, mtajšega 3 letnega, čudovito bolečine tolaSeče vdrgavalno sredstvo zoper trganie v sdlli, 4 pollitrske stekle-nice 32 K. Vino od 5b Htrov nnprej. Beli rizling in rdeči   burgunder   icr liter K 360.
Sened:kt HeciE, TclapasestniH,
gradina Golica pri Konjlcafi, Štajersko.
Ili T SliiiillEib
csrlcisalca na^olnltaT od S 4"— Vio i^. napre^ se &$*  ?iri Cvrđfel
delikatesa,  sp9ceri;a   in   vinarna
Ljubljana, Miklošiče^a cesta 8.
1376
Tvrđfea ae^bstoffestralEtiferkt!
Eeilenstela (Pdl^el^) ^od. štajerska
kupuje vsako množino
Pogoj: 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu. i:ele se takojšnje ponudbe z navedbo skrajne cene in dobave roka.                                      935
JkrJL JL ^ £4
enonadsiropna
s trg:ovskimi prostori, trgovsko opravo, obširnim sadovnikom in vrtom za ze-lenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem ob železnici, sedež okrajne sodnije, se po ceni in pod ugodnim! pogoji proda.                                   1413
Pojasnila daje odvetniška pisama Dr. Frana Poček, Ljubljan«y Sv. Petra cesta 11.
Pristcn dober
ili
se dobi pri                 15
l. SEBEftSKS 6 im. S1SRL
Pranc Simesa, posestn-k in žuoan v D -'a pri Ljubljar,«. nazn2nja v svoiem, v imenu svojih otrok ££&?!;•, Alojti!at Ivanka, Francka in
Cir'la, ter vseh ostalih sorodnikov, vsem prijatel em in znancem prc2alostno vest, da je megovn srčnoljubi ena, blaga sopro^a, oziroma predobra mat', sestra, svakinja in teta,   cospa
Angela Širnenc
posestnSca in tr^ovka ▼ Dolu pri Ljubljani
dne 28 aprila 11. ob 7 uri zvečer, po kratkem, mukepolnem trpljenju previđena s sv. zakramenti za umirajoče v de?e;ni bolnici v Ljub>jani, mirno v Gospodu zaspala.
1               Truplo nepozabne pokojnice se bo crepetjalo v domačo vas in se
vr5i pogreb na nokopaiišče pri župni cerkvi v Dolu pri Ljubljani v torek dne 1. majnika  1917 ob 9. uri dopoldne.
Sv. rra§a zaduSniea se bo darovala v župni cerkvi v Dolu. Blaga rajnica bodi priporočena v pobožno molitev in blag spomin.
V Dolu prt L^b7ianlT dne 29. aprila 1917. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
V globoki žalosti  naznanjamo, đa }e naS preljubi brat,  svak in stric, gospod
lastnik tvrdke J. Zorman in posestnik v Spod^ii Šaški            {
umri nenad^rna dne 19. aprila t. 1. v vojni   bolnici na  Južnem  TiroUkem v 24. letu        j svoje  mlado, ti.
V Spođnji  ŠiSki,  dae 30    aprila  1917.
Itsd -n Vtak«y          An£ea por. Pog*£a!k,           Frcao Poga5nlkf          Milka io DaSan.         |
brata.                                    sestra.                                       svak.                                                                 i
i
M elris vozičKa
dobra ohranjer-2, se   prci3ssfa.
Poizve  se  na  Marlfe  Tep«z*?e cesti 14, 1. na<Htr.v levo.          M24
Napredaj je dobro obranjen
ffPBUSFPf'II HC7
(brek), poMt.                           137S
Več   s*»   p' izve   prT   Pf. CtTBT V
Stobn pošta Domiale.
"e poz Mig si ta um ob pol 11 io n\ i ori «oolsđsfi veliki poliski narodni filrsn
! ! Sodeluje 19.090 oseb ! !
Poleg tega &«■
M Io Sii & Sli" 1 Jm filiem b tojai W. „K1H0 CIHTRUL" v dež. gledallščo.

^tiporoia eenj. damam tu in na dejeli   na   Dunaju   osebno   ubrane
novosti
^rasnih klobufav-------
= m čepić
finega okusa ?a dame m d^faice. S3P*    Popravila se sPrejemajo.
Žalni  klobuki  vedno u zalogu   1£IS Solidno blago — nnfa c«n«.
BaaaaaaaB^^Baaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal
stran 6.
.SLOVENSKI NAROD-, dne SO. aprila 1917.
99   štev.
IF   Priporofam   ~■■
cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovec.
Naročila   za   cikorijo   in   milo   izvikuje tuđi od 5 kg  dalie po   post povretju
tvrdka A. KuiSan
Ljubljana, Karlovska cesta ŠL 15. možka in ienzkn
s   frpeino,   so   staro   predvojna prermatiko.    V zalogi  inam vefc i takfh   !iGm?ldtnlh    dvokoter,    Jsi | već; 3 množine ..SINUSE11 šivs-Iaila \ stro'67, tuđi s kabinetuo mizico.
Požurite »c,   dok1«- je kaj   zalege.
F. BA7JEL     1239
Ljubljana, Siar: trg 23.1
! 500 Knin!
i
Vam plaćam, ako moj uni-£ cvale c korcain Ma aihw ne od prav i v 3 đneh bret bole Čin Vaiih —Vflfc OCOSf aVaVdteVlSf OMISSOBOOV. Cena lor.Čku r. iamstvenim pismom 1.7S K, 3  lončki   ■   4-S#,  6  lončkov B T.SO.  Na
stotine zahvalnih pišem in priznam Keai«ay, — Koftio* (■■■■<) I rosttedi 12 3O7, Offrmkav                 3663
Kupujem in proiajam:
bodisi  pohlŽtTO, StolđeillBO,  to-
Iezo. sulico, porcolaa, oroije, pođobo, star dosuu>, sploh vsoy har Jo  aajiaaaj M lit staro.
1    Obenem kupim staro zobovje. i Posredujem za hiša, zemljica itd.
Albert Derganc
brivec fo kcnces'loiitraaf starinar
I Ljubljana Frančiškanska ulica 13.
? so nnJceEeJši5 dobro ta iepo izđelanl, po tovara iki cea! prorSafa
I v flubliani  HEKR. SELJAK ?rešcrnova ni. 53.
Pogo?ne opreme
otroškega   perila
v zaicgi za vsako starost
prfpe^oia £»ana tre&v^a s perstoni
LJUBLJANA, Mestrci trs Stev. 3.
Ustanovljeno 1866.               %W Perilo lasinsga izdelka.
ISezlia sa &®§esa!
Priporodam    cenicuemu    obČinstvu    svojo    zalogo    sveto vno    zuanih
z i3L^|f ii-iejšo pne ^niatlko đaije vse kolesarske DOtrel^Hine ^ mehaeiiino
delavnko
Ljubljana, Selanburgova ulica 6.                  isu
Hiša i Ud vrtim
▼ NOTOSm SlOStO it. Ui z več soba mi 2  klft\    svinjakom    m   hlevom,   80   Is
prosto roko prosa. — Vpraša *c
ravno  tam.                1417
Zi^n) in poštninc prosto
dobi vsak na željo mti glavni katalog s ca. 4^C0 slikami nr, srehrnine. zlatnine, codbfn h tn b-ivsuih predmetov. Šolske in koncertne ^|ir violine po K 12, 14. Ifi, 20 25, 3-1 in viš. Dobre harmonike k K 8, 10, 1_>, 14. 16, -*\ '0, 40, 5-, 70 in višje. Premena dovođena ali d?nar nazaj. Pošiliarev po n-jv.retki ati rređpLiiilu. Razro '.iia!n;ca JAT«   EOHriAD.  c. Ur. (hrorni dobajHdj. Mast
(E?:.;) štev. 1666. Čt$hx
____________                                                       '«
ni dože!S bi vtennil ne praviti
I—5 tlsM eiimaa vel Mroitil
^a itnainlle, «jo  vtorra,  caj ta
ta';91  s-:^rcčl  Antonu   Cerite,
iit!elov^3cn £ts—pilji, v Ljubljani,
livetsh: trn S"e». 1.      i-00
pSeskarski in Sikarski mojster
!,iu^siar33, timska c. 15.
sc   priporoča   cenjenemu   občmstvu   za vsa  v   to  eiiolco  FnadajoČa  dela.     1114
Ob pomanjkanju mSeka in sladkorja
jf najbo!] zdrava   in tuđi   rajcenejša
^ hrana za dejeneks
Sledni (al a li
Dobi •« pri lelcamarjo Tm'lHIJ^B T Lfab-•'anl rraven rotavla. Giivne iii'05^ Na Danaju t lekantah Tmkoczj: Scb5abrnnnerstrasse 109, Josef-stidterstraste 25, Radetzkrplatz 4: v Oratoi: $«k-
strass: 4.                                                            254'
Zanesljiv sluga
ki zna slovensko in nemško, SO ■prejme.                           1374
Prpistaviti se ]e  pri trrdki Bfick
* robi, Llnbljana,  Start trg 8.
bsssvIbsss^bv^'        v^Bte^Mtf^      s^a9      ^B^^^^32         oSbss        «s^^^b%     t?#3
kahor tuđi tn sođar Sa od bItzt
Cote   t s !-:© i   sl«5>3   v  sirovini
tovarni 8AIV1SA A Co, Ljubljana,
&!eteU&ova ulica štev. 4.    1403
R          »i          i  v«
kdor kupj 6 zid. poslopij z o> eko krita oh okra;ni cesti ležeča, po! ure od kolodvora večjegn tr^a in t/i ure od premcjgol:opa uridaljena, z vrtom trav-nikorn, hosto 2 oralov, l-:o;a se radi rodMnsHh razmer proda nn So Štajersk. V teh roslorjih so se izdetov^le: vsakovrstne peči. šnmot opeka in porcelanski izdelki, katenh ie več sto rnodclov, mlinsko poslopje z orravo, te zraven proda. Poslopja so vpo-rabna tuđi za trgovino, pekarijo srostilno ali mesarijo. Cena 25 000 kron PlaČilni pokoji u-rodni. — Ponudbc pod „Sievilka 1232" na upravniStvo »Slovcnskega Naroda«.     1232
V# V^IJ? \>4A*1 wfl£CJl
zmožna strojepisja  in  stenograf »ie,  po-štenega    značaja,    icll    VStOpfti     kot
začetnica v kak:o boljšo  službo.       1439
Naslov   pove  upravn. »SIov.  Naroda«.
Moderno ?Jfiit*i!re!P!8
obstojcče iz 4—6 sob, ne izven mests. lite mira a, stalna stntnks, za 1. avgust «v. 1. septdsiber. r'osredovalci se honoriralo. Ev deino preslikanje plača stranka sama. Sporočila so napio5 na na „Poštni predal 35*. Hlb
Cdda se t na'em nod fltredno ugođnisnl posoli, dob^o vpeljasa
i v lanem romaniičnem kra;u na Col^ni-■ sliazo. eventueino tuđi na račun. Stanovanje je mebiovano, za najemnika prosto,   istemu stoji tuđi več  polja za   obdelovanje na raz-polago. — Cenjene ponudbe na ucnvniStvo »Slov Naroda« pod „F. J. 3.1415"
i za hrojaiko obrt, sprejnie  tako]
Makso Zabukovšek9
kroiažki moistor,       1408
Colj?
r
\ Srh@€lc&9 hraste, izpušSaje
I                           odpravi   kar  najhitrejše ,,Dr. FJcscha   rujavo   mazilo".
.                           Mali   lonček K   1 60,  veliki   K  3-—, dru2inska   porcija                  532
|                           K 9*—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri
©r. Ev FGoschs Krcnen-Apottteke, Raab (Gi'flr), Ogrsko.
sobni in dekoractjski slikar ter pleskar
^  Uublia9ta9 Zvazdarska ulica 4  ^
se prinoroča p. n. ob čin stru za vsa ▼ njegovo stroko spadafoča đcla ob nalmođernejii iivrfiltvi- Solidna in cena lzvrsitev, Sprcjema -------------------------    naročila tuđi  na deželo.    -------------------------
Proseč 2a ceajena naročila bilježim z odličnim velesooštovanjem 1423                                                                                            AUT. ST1PL0SCHBE.
tw ^bT           al           ■■            ašiPP       f~?         ^^                                                              SlaSat S9               9P
na novo zgrajen nasproti kolodvora se zaradi sanacije posestva prOStOTOljnO prodaa K hotelu spada zelo veliko gospodarsko poslopje (s prodajalno, briv* nico in poštnim uradom), dve vili in precej obširen vrt (zarašČen park). Hotej je v mirnem času najboljše obiskovan hotel na Bledu. Sodno cenjen na 195 388 K se proda za več procentov pod to ceno. Resnim reflektantom so na razpolago nacrti in sodni cenilni zapisniki.                                               1394
Pojasnila daje lastnik Jakob Peteraol, hotolir na BlediL
Prisilimo najmije eene!
Popravila po ielji.
Modni salon = sifi™a> = Mari/a SoM
———————————    ZiuiJtisku ulica št. 8                   M
odprto shladišče nasproti štev. 7 ____—__^_»_ odprto skladište nasproti čtev. 7
priporoča cenjenim đamam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje  nakitenih slamnikov7 vedno novih
dunajskih modeloi\ praznih oblik prvovrstnih tovaru in najmođernejšega nakita.
Velika izbera svilenih klobukov.                                        Žalni klobuki vedno v zalogi.
-*-*—*—**-***———**—      Zunanja naročila obratom pošte.      —a«^a——h«-«^^«™«——
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~^~~~~~~~~~^l^~~~~~~~~i^~~~~l^MH^M~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~aM^———^—————————^^———————————————————————————————————————————
JADRANSKA BANKA
Delniška glavnica: K8,000.000—.                         PODRUŽNICA   LJUBLJANA.                        Rezerve: okrog K 1,000.000*—.
SPBfiJGHA: Tloge na knfliloo in jifa obrestije po čistih 4   -
Vloge na tekotl la Ur# ntmm prtti aajofodBejiemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez odra na moratorij* Rentni davek plača banka iz s?o|ega.
KUPUJE Uf PRODAJA: Devize, valute, vređoostne papirje itd. in sreike u kr. razreda* loterije.
Brzojavni naslovi JADRANSIUI.
Coatrala: Trot.
FosVviaioo i
Dnbrownlk
Dm»i
lotor
■•tko-M
Opatija
-•pU#t ilbMtk
BBKOHIBAi Menice, devize, vrednostne papirje itd. BMII: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. 1—II raEMMME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. raSYBMA: Borzna oaročila in jih izvršnje najkolantneje.
Telefon it. 257.