Leto LXV . Pdtnin. pi.8.n. » eotovitu V Ljubljani, v nedeljo, dne 4. julija 1937 štev. 149 a Cena 2 Din Naročnina ^fc ^^^^^^^^^ ^^ Cek. račun: Ljub- 25 Din. za ^^ ^^^Tlffi ^ŠEgr ]HE^t. ^^ ^^^^^^^ Ijana sivo 40 Din — ne- !■H g JBS # 6TOSF ~ I0.W za ce- ^^m ^^m fl^B M ^^HHfe J^fl^^^ m Mb ^^^^^^ ^HB ^^m M ^^mK ^^m w ^^B inozemstvo 120Din ^^M ^HB # ^■HV JH9 HR Uredništvo je v ^^^^^ ^HLb^P jBt«atftil? ^iblfc illBl^ U prava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 - Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Tako bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa zahtevamo POVSOD BOGA IN DEVICO MARDOI« »Satan Ima že svojo trontol Pa ima tudi Kristus svojo fronto! In ta fronta bodite vi, možje In fantje!« Jegličeva oporoka Slovencem Kakor da bi slutil vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič, da govori poslednjič svojemu dragemu ljudstvu na taboru v Celju, je nam v klenem govoru povedal vse tof kar bi nam tudi v svoji oporoki naročil. Dolga des2tletja je vodil Slovence skozi tegobe življenja in premišljevaje sile, ki gibljejo naš čas, nam je dal vodila za bodočnost. Naj bodo spodnje slike, posnete ob njegovem zadnjem javnem govoru, bodrilo in opomin, da se ravnajmo po njegovih besedah % Osemindvajseti ljubljanski šhoi Anton Bonaventura Med 28. škofi ljubljanskimi je nujdulje vlu-dul škof Krištof llavber, namreč 41 let, na drugem mestu je Anton Alojzij \\olf, ki je škofoval 35 let, nu tretjem mestu pa sta dva, katerih letu se čudno vjemajo, oIki sta vodila škofijo po 32 let v /elo burnih časih, ki pome-njajo prelom dveh dob: Toma/ Hren 1598 1630, Anton Bonaventura Jeglič 1898—W0. Točno tri stoletja ležijo med njima. Knezoškof Anton Bonaventura se je verno zavedal, da je od Sv. Duhu postavljen za škofa, da vodi Cerkev bo/jo (Apd 20, 28). Bog mu je dal v izvršitev te naloge izredne vodi-teljske zmožnosti in lastnosti. Nik-Nič se ne bojte! Bog škofu čudovito pomaga. Moliti-morate.« V tako intimno zve/o z Bogom, zlasti z Jezusom v presv. Rešnjem Telesu, jc' hotel privesti svoje vernike. To si je vzel za življenjsko nalogo. Po Mariji k Jezusu! A pri vsej njegovi nadnuravni usmerjenosti je imel oko in uho za vse konkretne tuzemske potrebe svojega' naroda. Stal je trdno na zemlji, vkoreninjen v njo sredi svojega naroda, a glavo, misli in cilje svoje jc imel v nebesih. Tako je znal oboje združiti v redki popolnosti: čast bo/jo in korist sv6jega naroda. Kakor se je zavedal svoje roditeljske dolžnosti in roditeljske odgovornosti, tako je trdno /aupul tudi v voditeljsko plačilo, katero je Jezus obljubil: »Kjer sem jaz. tam bo tudi moj služabniki: (Jn 12. 26). Mnogokrat mi je ponavljal: »škof, ki vse prenese, kar v službi nadenj pride, mora postati svetnik, jc svetnikih Upamo, da se je to na njem že izpolnilo in da ima v njem slovenski narod in Jugoslavija pri Bogu močnega priprošnjika. Škof Gregorij Rozman. Nadškof dr. Jeglič bo živel v svojih slovstvenih delih Naš nepozabni vodnik in učenik je spisal dela, ki bodo še stoletja koristila Slovencem. V knjigi »Na noge v sveti boj«, I., piše pokojni nadškof: »Dragi Slovenci! Rad bi Vam pomagali Zlata in srebra nimam. Imam pa srce polno ljubezni do Vas, srce, ki z Vami čuti, trpi, zdihuje, srce duhovnega pastirja, ki želi dati vsem ovčicam dobro hrano«. Ali ni naš nepozabni nadškof dr. Jeglič vie svoj« življenje deloval po teh zlatih besedah? Preden je prišel kot škof v Ljubljano, j« deloval 16 let med brati Hrvati v Boeni. Ob odhodu to zastopniki vrhbosanske nadškofije označili njegovo delovanje z besedami: »Po 16 letnem požrtvovalnem in z ljubeznijo prežetem delu v naši nadškofiji se smatramo dolžne, da se Vaši Presvetlosti na dan, ko Vam je »v. oče podelil ljubljansko škofijo, zahvalimo za neprestani trud in prizadevanje za zve-ličanje duš, za Vaše nežno ločutje za otroke in ubožce, za Vaš neutrudljivi trud pri vodstvu in upravi nadškofije. Vse to in še mnogo drugega bo ostalo z neizbrisnimi črkami zapisano v srcih cele Bosne, in v srcu božjem, tej pravi knjigi življenja«. (Vrhbosna 1898. .tr, 153.) Ko je nepozabni nadškof stopil 1. 1898 med nas, je rekel: ^Pri Vas, med Vami sem — vei sem Vaši« Besedam so takoj sledila dejanja. Z gorečnostjo in ljubeznijo je začel delovati za »voje ljudstvo. Vlakih pet let je prepotoval škofijo, vsaka gorska podružnica mu je bila znana. N{ ga starčka v hribih, ne žene. ne moža, ki bi pri njem ne bil iskal tolažbe. Njegove tisočere in tisočere prečute noči v »poved-nici vzbujajo povsod strmenje in užigajo čudovito spoštovanje in ljubezen v srcih vseh vernikov. Posebna sreča za nas pa je. da so zveličavni nauki, ki jih je Prevzviieni t toliko vnemo oznanie-val. ohranjeni tudi v njegO"ih predragocenih knjigah. Mladeničem je napisal knjigi: »Obramba vere« in »Življenje po veri«, v resnici zlat priročnik za naše fante. Mladenke imajo knjigo .Dekletom« 7. dragocenimi navodili o krščanskem življenju. Starši imajo dve prekoristni knjigi »Pouk o vzgoji« in »0 verskem pouku majhnih otrok«. Vsi pa. preprosti ;«i inteligentni, imamo kot najboljšo dediščino pok. nadškofa knjigi Mesija« in »Na noge v sveti boj« (3 zvezki). Zakladnico navodil za versko življenje pa smemo imenovati pastirske poslanice nadško-Jove. Prav te poslanice kakor tudi sinodalne knjige nadškofa dr Jegliča bode duhovniki, zbrani v So-daliieti presv Stca Jezusovega, mesec za mcscccm pioučevali na skupnih sestankih, da morejo voditi 1|itdstvo po dragocenih navodilih, ki jih vsebujejo te knjige. Tu je zaklad, ki je neizčrpen. Celo mednarodni kongresi so opozarjali na važnost pastirskih poslanic in sinodalnih knjig nadškofa dr. Jegliča. Nauki sami bi nas še ne naredili srečnih, ko bi prejemali tudi potrebnih milosti in pripomočkov, Milosti dobivamo v sv. zakramentih in pri §v. daritvi. Najsvetejši zakrament je zakrament Svetega Rešnjega Telesa. V svojih spisih govori nadškof dr Jeglič s posebno vnemo o božjem Zveličarju, pričujočem v sv. Zakramentu. V najtesnejši zvezi z dogmo o resnični pričujočnosti Kristusovi pod podobo kruha in vina so pa nauki o čeičenju presv. Srca Jezusovega, ki to prevzvišenemu pisatelju nad vse ljub: In kako lepi sadovi gorečnosti nadškofa dr. Jegliča se kažejo tudi sedaj še po naši domovini. Ali se ne zbira naše ljudstvo trumoma okrog svete Evharistije, da se tu očiščuje in krepil Zlasti se to kaže v skupni molitvi pred Sv. ReJniim Telesom po vseh župnijah naše škofije in v razširjanju po sveti Cerkvi tako zelo priporočene Bratovščine sv, Rešnjega Telesa in pobožnosli Presvetega Srca Jezusovega. Ljudstvo je pobožnott vzljubilo in jo goji kot najbolj zanesljivo sredstvo za stanovitnost do konca. Zlasti se to vidi v Apostolstru mož, kjer se zbirajo naši najboljši možje in fantje. Pri vladanju škofije je nadškof dr. Jeglič uporabljal vedno nove, času p-lmerne metode. Sv. oče Pij XI. je v apostolskem pismu z dne 1. avgusta 1922 vsem katoličanom naročil: »Tok časa je prinesel v običaje ljudstva mnogo stvari, ki so bile popolnoma nezaslišane v časih naših očetov. Vse to mora poznati duhovnik, da novim nevarnostim stavi nasproti nove pripomočke v moči Jezusa Kristusa in da bla Sodejno moč sv vere prinese v vse Žtle človeške ružbe« (Pij XI. De Semin. et de Stud. eleric). Naš narod je bil tako srečen, da je imel v nadškofu dr. Jegliču vodnika, ki je neprestano proučeval vse nove nevarnosti in metode za njih spoznavanje kakor je tudi proeil za svoje delo vedno božjega blagoslova in božje pomoči. Vsi, ki so bivali v njegovi bližini, pripovedujejo, da ga nihče ni dobi) drugod kakor, da je molil pred evharističnim Zveličarjem ali pa da je proučeval znanstvene knjige. Ni ravnal tako samo, dokler je vodil škofijo, ampak tudi sedaj še, ko je bival v Gornjem gradu in v Stični. Ves čas je porabil le v korist in v blagor vsem. ki so pri njem iskali pomoči. Po zaslugah dušnopastirskega delovanja nadškofa dr. Jegbča je nam Slovencem napočila doba druge katoliške renesanse. Da smo doživeli to srečno dobo, se imamo zahvaliti edino le njegovemu Nadškof dr. A. B. Jeglič in katoliški tisk Pravkar umrli nadškof dr. A. B. Jeglič je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev. Težko, da je še kdo drugi, ki bi napisal toliko knjig in bogoslovnih razprav, stotine važnih pastirskih listov, ki obravnavajo najrnznovrstnejša teološka in moralna vprašanja Bo tudi težko najti koga med živečimi, ki bi proučil toliko tujih spisov bogoslovne in modroslovne vsebine. Je naravnost 'za-gonetka, kdaj je veliki pokojnik pri vsem svojem neizmernem dušnopastirskem delu in vodstvu škofije naše! ča*a in zbranosti, da je mogel zraven vsega toliko čitati in pisati. Kazal pa je vedno tudi najživahnejše zanimanje za dnevno časopisje. Njegova vsestranost in veličina se zrcali med drugim tudi v tem, da je kakor malokdo že zelo zgodaj uvidel važnost časopisnega tiska ter pospeševal njegovo rast. razmah in vpliv kar je le mogel. Kakor je podpiral znanstveno in leposlovno katoliško literaturo, tako je pazno sledil tudi slehernemu utripu katoliškega časopisja. Vse ga je zanimalo, o vsaki stvari je hotel brti dobro poučen. Večkrat je osebno obiskal uredništvo »Slovenca«; potrudil se je v III. nadstropje Jugoslovanske tiskarne in ljubeznpvo kramljal z uredniki. Hotel je vsakega osebno poznati, zanimal se je za njegove razmere in sjilob zS poklicne težave in skrbi časnikarskega stanu. Nikdar ni bil med tistimi, ki nergajo in brezplodno okrog kritizirajo ter 6 tem listu jemljejo ugled.'Nadškof Jeglič je v svoji pozitivni, optimistični naravi vedno v listu razbral pozitivne oznake in dobre 6trani. Dajal je pobude in nasvete, bodril je k vztrajnemu, pogumnemu delu in neustrašeni pravičnosti napram komurkoli. Znal je dvigniti potrta srca in vliti novega poguma kakor nihče drugi.. Veselil se je vsakega napredka v tisku, vsake novosti. celo tehnična stran urejevanja ga je zanimala. Rad je pohvalil, kar se mu je zdelo jjohvale vredno, v svoji graji pa je bil zelo obziren in ie upošteval vse težkoče. Čeprav mu ni preostajalo duhovnikov za dušno pastirstvo, je z največjim ra-, zumevanjem omogočal duhovnikom strokovno usposobljenost v tujini za delo j>ri domačem katoliškem časopisju. . Tudi sain je prav rad sodeloval pri »Slovencu«, nikdar ni odrekel, ako je bil naprošen za kak sc stavek ali informacijo. Do zadnjega mu je gladko teklo pero. njegova značilna pisava se prav do zadnjih dni ni čisto nič spremenila. Večkrat je kar sfln po lastni pobudi kaj napisal in poslal uredništvu vedno značilno pripombo: Gospod urednik! Ce se Vam zdi primerno, objavite, sicer vrzit.e v. koš. Ne bom nič hud. . Priporočal je katoliški tisk v »škofi|6kem listu«, raz leče. v listih, spodbujal je duhovščino k osebnemu sodelovanju. Pogosto je poudarjal, da je širjenje dobrega* ti6ka najaktualnejša naloga katoličanov v naših dneh. Nikdar pa se ni niti malo oziral na to, kako in^koliko se piše o njegovi osebi. Bil je tudi v tem pogledu brezoseben in velik, večji, ko vsi drugi. Pokojni nadškof je bil naročnik »Slovenca« od prvega početka. kar list izhaja, torej 65 let. JVa prošnjo še j«.m Nekoliko drzno je, da piše spomine na Jegliča človek, ki ga je ob prvem prebujenju 6vaiega uma ti oživel vsega velikega. Drugače bodo pisali O, njem tisti, ki so šli z njim skoz bodeči ogenj njegovih predvojnih bojev in njegovih zaporednih zmag. Morda bodo ti še najbolj poklicani, da čimj>rej nS ozadje junaške dobe našega naroda predvojne dobe naslikajo vso Jegličevo jjodobo, ki jo bo dorašča-joča. tako pozabljiva mladina zelo zelo potrebo-vala. da ostane zvesta vsem našim vzorom. Eno me je vedno skrivnostno zanimalo: odkod ta neizgorljivi ogenj našega Jegliča. Izreden duh, v šoli odrešujoče krščanske askeze odločno izkovan značaj — ogret in ožarjen z lučjo in toploto milostnega sveta — ter veliki darovi svetega Duha, izvirajoči iz škofovskega posvečenja in stanovitne molitve — to so bile pač velike silnice njegove nenavadne osebnosti. In iz prav teh vrelcev, ie ve<|np 111 vedno žuborela in se hranila njega mladeniška vnema. Zaio smo mogli Jegliča že ob prveiri srečanju vsi doživeti v vsej njegovi velikosti. Nekaj drobnih spominov naj le omenim, čeprav zahtevajo obilo osebne iskrenosti. Birma je bila. Kovorski župnik Jurij Rozman,, ki ga je Ivan Cankar v svojem Kačurju popisal, je v »višjem oddelku« 6praševal kričanski nauk in se kakor vedno hudomušno smejal. Na odru so sedeli gospodje, mali in široki tržiški župnik Potokar, suhi dekan Koblar s čmernim in utrujenim pogledom in še in še, sredi pa — škof. z eno nogo postavljeno krepko naprej, z zamišljeno nagnjeno glavo ter z notesom in svinčnikom v rokah. Dokler je "gospod Jur« spraševal o birmi, je gladko Slo. A on. vajen samega sebe namenoma in cesto preko mere poniževati, je hotel dokazati, da se krščanskega nauka prav za prav čisto nič ne učimo, ter razkriti hlinjeno znanje. Planil je vame, kt sem nosil belo šolsko zastavo pri sprejemu in imel se vedno bele rokavice na rokah: »Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega?« Vse, kar je prej spraševal, bi znal. tega pa niti trohel Moral sem za Jurijem zlogovati odgovOr — v belih rokavicah! In potem je šla izprašujoča vihra dalje, spet k mlajšim. Se danes vidim Jegličev dolgi in otožni pogled po razredu ter nasnilhajo-čega se Jurija, kt je dokazal škofu, da nič ne znamo. ...... . »Treba se bo učiti,« je poprijel škof in vstal. •*o važne resnice. Pa vem, aa se boste radi učili, kajne, in zato bom dal podobice.« šel je glas, da zastavonoše dobe po dve; toliko sem upal. da jih dobim! Pa — bila je ena in brez besede... Ko smo šli iz šolske sobe v parih, sem rokavice že davno spravil v žep; odšel sem kakor jiolit domov in bil brez besede ves večer. Jurij je bil navihan gospod, srce se ga ni moglo okleniti. »To so škof, škof!« je šlo s trahom med otroki. Žalostno prvo srečanje! Po vojski je bila spet birma. Takrat sem sedel v ljubljanski gimnaziji. Bilo je že po deklaraciji, takrat jc bil Jeglič največji. Cez dva dni dobim pismo. Mama sami so pisali, še danes imam nekje to pismo. -Sama sem doma. Vsi so šli škofa spremil. Tudi Francclj jc šel s kobilo. Jahali bodo in ga spremili prav do Podbrezij. Pravkar jih slišim s ceste. Jeglič se peljejo...« Nikdar ga za slovo iz župnije niso hodili spremljat. Konj pri nas zle|">a ne zajašejo. Takrat delu in molitvi. V resnici moramo reči s sv. Avguiti nom Sermo 116): »Apostoli so videli Kristusa, glavo sv. Cerkve in so verovali v bodočo sv. Cerkev.« Mi vidimo Cerkev in občudujemo njenega blagopokojnega predstavitelja v škofiji, njegovo gorečnost za oznanjevanje božje besede, njegovo požrtvovalnost, njegovo popolno odpoved svetu, njegovo zbranost — zato verujemo v Kristusa, zato hočemo živeti po njegovem nauku. Večna Ti hvala, veliki naš vodnik! Bodi pri Bogu naš priprošniik' Alojzij Stroj pa se je vse zgrinjalo okrog svojega velikega pastirja Povsod je bil praznik, kjer 6e je pokazal, povsod inlaii, konji, fantje. Orli, Orli... To je bil Jeglič, naš narodni junak! Še tretje birme pri Juriju se spominjam. Bilo je dober mesec dni pred posvetitvijo koadjutorja. sedanjega škofa Rožmana. Jurij ni več mogel v šolo, sosedje so mu pomagali. Ljudje so dejali: »Saj se nant gospod smilijo, potem morebiti Še takega ne bomo imeli.« Pri kosilu Jurij ni hotel sesti na škofovo des nico. »Tukaj bom<' in je sedel na drugi konec. Jeglič |)ovabi Jurija še enkrat. Zastonj. Jeglič posadi soseda in ie dela križ. Brez besede sede. Jurij je vendar dobre volje. Jeglič hoče vedeti, kako smo se na birmo pripravljali. Povem, kako smo za Jurija kurili in Kurili veliko 6obo. tisto, kjer je imel kup knjig kakor kup žita na tleh sredi sobe, pehare železnega drobiža še iz vojske po vseh kotih pa koritca za krmljenje čebel po nizkih omarah. Spravili smo ga vanjo, da smo njegovo sobo pri pravili za škofa. To je bil hud, ko smo nekaj knjig poravnali in začeli delati red! »Vse mi boš zmeoel. Ne bom nič mogel dobiti.« Morali smo pustiti in. iti, le mizo, na kateri so bile matrike, oznanila, direktorij in listi, smo za silo spraznili, da bi škof imeli kam prisesti. »Jurij, v fsokoj bo treba, v j>okoj!« pravi Jeglič. »Saj ti še tudi ne greš.« Jurij je Jegliča včasi tudi tikal, ker sta se poznala še iz bogoslovja, Je-lič je bil dve leti za njim. Jurij je hitel razlagati, ako slabo gre gospodarstvo in da se tu na župniji ne more živeti. »Pa vani botn dal pomočnika. Sami ne morete. On bo delal, vi pa boste počivali.« »Tudi vi ga nimate.« »Ga bom v kratkem dobil. In lahko še delam, hvala Bogu. Torej, Jurij, kaplana, kaplana. Kar tegale.« je pokazal name domačina. »Ga ne marant. Kaj bo pa jedel? Mu nimam kaj dati.« »Jedel bom kar doma,« se vtaknem brez potrebe še jaz. - »Oa ne potrebujem. Še lahko opravljam 6am. Kriški mi fiomaga.« »Pa ne! Pa sami! Skrbite, da bo lef>o opravljeno. Pa Marijino družbo bo treba. Pa društvo. Ljudje so dobri in hvaležni.« Jurij pa je začel spraševati, kje je njegov kozarec, čeprav skoraj nikoli nič ni pil. Neprijetno mu je bilo. Družba je umolknila. Tudi napitnice, ki je bila v navadi, ni izrekel, da bi se školu zahvalil. Sosed je moral govoriti, da je rešil red jn navado. Potem pa so še Jurija: »Jurij, nekaj še ti. Zahvali se vsaj!« Ko ga je pa še Jeglič bodril, naj vsaj kaj pove, je takoj poslušal in začel mirno, kakor kadar je pridigoval: - »Gospodje, mi smo v tistih časih, v katerih, kakor pravi sv. Janez, je hudič z verige spuščen ...« In je naredil teološko razpravo o 25. poglavju Razodetja, o Fotiju, o »rusovski prekuciji« in nezmag-ljivi skali 6v. Petra. O škofu, birmi — nič. Znova ojjozorjen, naj bo še kaj o birmi, je vzel kozarec in se oprijemaje 6e stolov, in z nasmeškom, kakor vedno, odmaajl do Jegliča: »No, Bog lonaj, da 6fe prišli!« in 6ta trčila. Pohvaljen je bil! Potem je šel Jurij v avdienco. Vesel se je vrnil. »Kako je bilo, Jur?« so silili vanj gospodje. »Pravijo, da je prav, če grem v pokoj. Silijo me pa-ne.« v Rada sta se imela! To je bil Jeglič, ki je vse razunjel, bodffl in dvigal ter tudi slabotne zastlavtl "p(t močeh V svoje preporodno delo. Modri Jeglič! n Ko so me kot mladega, mlečnega #&§osf#vca namenili v inozemstvo, se je bito pred odhodom treba predstaviti tudi ikofu samemu. Tesno je pri srcu mlademu fantu, ki pride v tak namen z dežele' v mesto, še ves dišeč po kmečkem domu, čeprav ima že maturo. Pa komaj so se odprla vrata v prvo sprejemno dvorano, že 6o me ujele svetle, tople Jegličeve oči, posmejal se je, da je blisknila bela vrsta prednjega zobovja, in že me držal za roko ter vodil po preprogah gor in dol. Takoj sva bila prijatelja, da pred njim ne bi imel nobene skrivnosti. Nekaj stavkov — in ves program bogo-slovskega življenja je bil pred menoj. Sluga visokega uradnika. Z blagoslovom in tistim pomembnim mahanjem. na pol dvignjene desnice me ie odpustil. — Cjdslej sem hodil k njemu laže in rajši kakor k marsikateremu župniku, celo pokojni proš-f Kalan z vso svojo neizmerno dobroto ni mogel tako hifK>ma osvajati... Cez nekaj let 60 bili tisti križarski boji pri nas na višku. Bil sem daleč od doma in sem milo slišal. V počitnicah pa smo se bfli z vsemi ostrinami, n. pr. za pojmovanje Cerkve in za — katoliški nazor o zakonu. Vsi mladostno neugitani in vsevedni! Aleš Ušeničnik je na tihem krotil posamezne preiskre duhove, in nas varoval pred krivico, potem 60 gladili še drugi. Kmalu je šel tudi v inozemskem bogoslovju, ki ga vodijo očetje je-ziuti, idejni boj iia ostr6: ali so za »Jugendbewe-gung« ali za »Concleurverband«. Tudi inozemec, ki mu je bilo le za. študij, skoraj ni mogel biti brezbrižen. Kmalu se je vodstvo pritožilo, škofu Jegliču, češ. da sem pristopil k mladinski skupini, ki je proti jezuitom. (Mislili so Quickborn.) Pridem k škofu. »Kaj pa to? Tole so mi pisali ...« In se je smejal. »Presvetli! Najboljši fantje eo zraven. Nikamor nisem pristopil. Kaj bi Slovenec pri nemških društvih.« »Že prav. Je že v redu.« In že se je zanimal za vse celo nov talar mi je obljubil, čeprav sva se prej drugače zmenila in je bil brez denarja, kakor setri že prej zvedel. Nekaj tednov nato pa pride ljubeznivo opravičilo iz bogoslovja. Nepozabni pater llofmann je bil velik pravičnik in ponižen vodja! Odslej sem često dobil od dobrotnika, ki me je šolal v inozemstvu, razglednico s pozdravom: »Memento ntei ad aram.« To je veljalo vedno za znak ljubezni. Tudi v tem je bil Jeglič velik, da je mnogo zaupal svojim ljudem. Tudi ne pozabim, kako je ob v6aki priliki bodril k znanstvenemu in literarnemu delu. Marsikaj se brez njega ne bi porodilo. In kako je na kongre-gacijskem zborovanju v št. Vidu pred nekaj leti bodril mladino — kdo bi pozabil? Jeglič ni govoril le navdušeno in vžigajoče, temveč preroško. Zadnjič v Celju pa menda najbolj: »Živimo v likih časih — Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo... Velik je naš čas. ker dela mučenike... Po robu se moramo postaviti hudobnim silam, da se bomo izognili njegovim strahotam. Tako bomo veliki dočakali velike čase.« Naš čas išče ideje. Jeglič io je dal v Celju! Dajte nam jo avtografično napisano in v okviru jo postavimo v svoje sobe. da je ne jiozabimo. Naj se ne izpolni nad nami božja beseda, da bo ljubezen premnogih omrzila. ker bo hudobija narastla. V en zbor se sklenimo ob velikem voditelju, zakaj postali smo kakor »irofe, sirote... Krekova smrt je bila seme velike edinosti In velikih dni. Ali bo tudi Jegličeva? O Tebi pa. ki smo Te vsi liubili kakor očtta in še bolj. velja: »Spiomin pravičnih je častitljiv.« (Preg 1Q. 7.) Te iskrene besede naj bodo vendarle povedane. Iz hvaležnosti! |ožc Pogačnik. Minister dr. Krek: Dr. A. B. Jeglič je nesmrtni velikan našega naroda Sedaj ko je umrl, stoji pred nami njegova podoba še veličastneje ožarjena v svitu silnih kreposti in sposobnosti, s katerimi je bila obdarjena Jegli-čeva izredna osebnost. Dr. Jeglič je bil idealno popoln, izvanredno velik Veliki Duhovnik svojega naroda. Najponiž-nejši molilec pred Bogom, najgorečnejši častilec Matere Milo6ti, a obenem neprekosljivo odločen voditelj verskega in narodno kulturnega življenja. Dr. Jeglič je učenjak in poljudni vzgojni pisatelj, neutruden spovednik in proroški pridigar, graditelj prve slovenske gimnazije, mecen univerze Kralja Aleksandra, založnik mcmumentalnih slovenskih književnih del. Dr. Jegliča vidimo kako lomi odpor dunajskih vlad v borbi za slovenski narod, on je prvi podpisnik majske deklaracije, on je vodja deputacije pred svfetom četvorice, ko se je risala nova zemljepisna karta Evrope v Parizu; tam pro6i za koroške in primorske Slovence, da jih v6e združi v Jugoslavijo. Jeglič potuje v Rim radi pravic svojega naroda. Ob drugi priliki užaljen vrne najvišje italijansko odlikovanje ker mu niso dali, da bi obiskal svojega tovariša pokojnega nadškofa dr. Sedeja. Prav tako odločen, neizprosen in ne-uarnan je pobijal vsako zlo in krivico, ki je prišla iz domačih razmer. Pred najvišjimi-predstavniki brani svoje fante, se bori za svobodo naših prosvetnih združenj, najpožrtvovalneje brani socijahie pravice tlačenih, hrabro s sveto jezo napada moralne in socijalne napake, pojave in bolezni med nam Jeglič je naš oče. Oče svojega vernega ljudstva, oče svojega naroda, oče vseh Slovencev, oce v posebnem pomenu neizčrpne dobrote te besede svojih zavodarjev, Jegličevcev. Tudi jaz sem med njimi; med tistimi srečnimi, ki imajo največ razloga, da jfli zarose solze sinovske hvaležnosti ob njegovi kreti ker nas je imel najbolj rad. Mi smo najbolj neposredno čutili kako nam je dal vse svoje srce kako je za slehernega trepetal, mislil nanj in molit ""'živo se spominjam kako sva se srečala z velikim pokojnikom na postaji v Zidanem mostu na noHi proti Zagrebu, ko so razpustili nase prosvetne organizacije. »Za fante naše se boiim,« je rekel, »za fante«. »Oh kako je to hudo. Grem, da bom povedal, kako velikansko škodo so napravili«. Bog je dal svojemu svetniškemu služabniku da ni umrl, dokler ni ves oživljen in ves mlad fantom svojim v Celju o^anil ^roke: »Povsod Boga!« Se to srečo mu je Bog dal dočakati, predno ga je k sebi poklical. _ . leelič sredi obnovljene armade svojih mož in fantov kleše podobo velikega časa, napoveduje velike dni in poziva, da se pripravimo, da bomo ora-mTi Boga "svojem življenju, da bomo sposobni "estolivati domovino in kovati «ečo svoj«nu rodu. Kremen je njegova beseda a zlato je zgled, njegov obraz, njegova zadnja živa podoba. Dr Jeglič, neumrli jugoslovanski vladika, nas oče, daj da nam Tvoj zgled ne omedli! Po izpolnjeni želji ,vJf(večnost MoaE, ki te dni pred očmi vsega slovenskega naroda počiva na mrtvaškem odru, je velik del svojih moči posveta mladini. V skrbi zanjo ni poznal nobenih ovir, noben trud mu ni bil prevelik, nobena žrtev pretežka. Zato ga je v dno duše zadel udarec, ki je padel pred leti na slovensko mladino, da se m smela več združevati v društvih, ki si jih je na njegovo pobudo in pod njegovim varstvom ustanovila, v katerih se je po njegovih načelih vzgajala in izpopolnjevala. Bolelo ga je, ko je videl, da je v nevarnosti delo skoro celega rodu, da bi bila ta mladina kmalu zopet prepuščena gostilni in cesti, kakor je bila v časih, še preden je on zaoral v ledino globoke brazde ljudske prosvete. Ničesar si m bolj želel, kakor to, da bi mladina surovo vihro srečno prestala in da bi zopet napočil čas, ko bi se smela hirati v društvih, kakor v toplem gnezdu in se telesno in duševno pripravljati na naloge velikega časa. Učakal je te srečne dni in kakor vse svoje življenje ob nobenih količkaj važnih dogodkih ni stal ob strani kot gledalec, tako je tudi sedaj bil takoj pri svoji mladini, ob kateri si je ohranjeval življenjsko silo do zadnjega dne. S«prejel je pokroviteljstvo nad celjskim taborom, ki je bil prvi vidnejši znak nove dobe in na tem taboru tudi govoril, kakor je znal samo on. Ko smo ga gledali, kako je sedel pred govorniškim odrom m čakal, da bi končal govornik, ki je govoril pred njim, si pač nismo mogli misliti, da ga živega vidimo zadnjikrat in da bo govoril kakor očak Jakob svojim sinovom na smrtni postelji. Dokler je tako čakal, se ni ne pogovarjal, ne na zunaj kazal, da se bogve kaj zanima za trume, ki so ga obdajale. Sedel j« mirno in zbrano in gledal predse, kakor da si hoče obdržati vso misel, ki mu je ležala na srcu in ki jo je petna/jst-ttsočglavi množici hotel povedati. Iz gneče se je tu in tam kak otrok pomaknil bliže, da bi videl sivolasega Škofa, tudi kak moški se je s široko odprtimi očmi zatopil v častitljive gube njegovega obraza, on pa je sedel tu kakor v največji samoti, ni mu bilo ne za fotografe, ki »o hoteli imeti spomin nanj, ne za gledalce; sredi množice je bil sam s svojo mislijo. Tako samoto sredi vrvenja si znajo ustvarili samo veliki duhovi. Po govoru je bil ves drugačen. Vse, karkoli ga je obdajalo, ga je napolnjevalo z veseljem, čudovito lahek smehljaj mu je oživljal obraz. Takoj ga je vse zanimalo, fantek, ki je stal med vrstami fantov, bohinjski planšar v starodavni noši, mož, katerega obraz se mu je zdel znan od bogve kdaj, z vsemi bi se rad kaj pomenil, vse bi »i rad od blizu ogledal. V takem lahkem po-menku je prešel prostor od govorniškega odra čez široko Prešernovo ulico do veže celjskega magistrata. Obnašal se je kakor kdo, ki je izpolnil važno dolžnost, za kar se je moral precej potruditi, pa se mu je dobro posrečila, da ima sedaj v vesti najmočnejše potrdilo, da je sam vse storil, kar je bilo v njegovi moči, Bog pa je tudi pristavil svoj blagoslov zraven. Tako je težak posel srečno odpravljen. Taka tolažilna zavest je gorela iz njegovega smehljajočega se obraza. Govoril pa je. kakor da je prav to nedeljo treba vse jjovedati. Starček v 88 letih je bil pred najbolj cvetočo mladino borben in ognjevit, kakor bi mogel biti malokateri mlajši govornik. Iz odobravanja. ki je njegovim posameznim mislim za-donelo nad glavami množice, je najbrž sklepal, da ga vsi dobro razumejo, kar ga je še bolj podžgalo, da je bil že po nekaj besedah ves v ognju, da je svojo miselno nit peljal vedno živahneje. Za mikrofon, ki je stal pred njim. se še menil ni. NI govoril, kakor sodobni govorniki, ki mirno pripovedujejo stroju, govoril je množici, kakor da stroja pred njim sploh ni. S svojimi značilnimi kretnjami je poudarjal misli in z očmi objel vso Joža Vovk: Slovenski Mozes Nekoč je narod bil kot nebogljeno dete Nihče ni vedel, kje je pot, nihče nas vodil ni za roke, narod bil je kakor roj sirot. Tujec se je hlinjeno dobrikal, kri sesal je. Črni ptiči peli so nam svojo pesen že so z vseh strani hiteli kakor grabežljivi jastrebi; Otrok je stokal, matere pa ni bilo, da bi ga v naročje vzela, matere pa ni bilo.,. Jeglič - mož dela V Sori me je obiskal. Čudil sem se, kako podrobno je bil j)oučen in znajden tudi v slovstvenem delu. Seveda, saj je sam ob strašni zaj>osIenosti si še vedno ukradel čas, da je pisal. Ko sem ga po dolgem razgovoru spremil do voza in se ob njegovi kočiji poslavljal, je dvignil prst in mi karajoče za-pretil: »Premalo pišete! Premalo! Le na delo!< »Prevzvišeni, sam sem, za tri delam: hinarija, šole, zadruge, organizacije... »Le tiho! Vi lahko delate za štiri! Pišite! Z Bogom!« Nadškof dr. Jeglič na mrtvaškem odru v dvorani škofijskega dvorca Takrat prišel si, mož, — slovenski Mozes, — iz palač ne, ne iz dvora, od tam prišel si, kjer se gora vzpenja iz zemlje slovenske, kakor da si hotel biti nje podoba verna. Zrastel si iz nas, saj naš pečat na čelu si imel, slovenska vas te je spočela in rodila. Kakor David stopil si pred naroc.. da se biješ zanj s sovragom, da stojiš pred našim pragom in nam braniš naš slovenski dom. Orožje Tvoje ni bil meč sovražen, Tvoji kamni so bili ljubezen in pravica. Skrile so se črne ptice, noč je nekam daleč odbežala, na obzorju zarja nam je zasijala Dvignil si roko pastirsko in si zbral krog sebe čredo. Tujec več ni mogel v našo sredo, branil zemljo lačnih si volkov in vsi smo pozabili na žvenket okov. Tvoja je beseda padala kot mlada setev, ki v zemljo si jo polagal rodovitno. Gledal si pred sabo polje žitno, polje svojih setev, bolečin. Za Teboj smo šli kot vdane ovce, poslušali glas pastirja, ki smo ga poznali. Setev Tvoja pa je v zemlji klila, beseda Tvoja in molitev jo je poživila, kakor da sta Ti in Bog zavezo sveto kdaj sklenila. Čez nebo široko šlo je sonce, nismo hladnih senc iskali, za trenutek nismo počivali, za trenutek nismo mirovali, opoldne podvojili smo moči in stisnjenih pesti s Teboj slovenski dom zidali. Zdaj prispel si, velikan, na goro Nebo Tvoja roka trudna je omahnila. Naša zemlja Te sprejema. Trudna je s Teboj in zrahljana, a s ponosom se odpira kakor dom, ki čaka gospodarja. Onemele so planine jasne, žitna polja zgrinjajo se v mir kakor dom, ko mati luč ugasne. Nekje tvoj narod joka. Toda, zdaj ne joka kot otrok, ki nima matere, da bi mu pela, narod joka — jok moža. Nekoč je bil pač nebogljeno dete. a je zrastel do vrha in Tvojih sil se je napil. Pogled mu ni zastrt v temine, več ne čaka, da mu jutro sine, sredi dneva plove zdaj za ciljem, ki si ga zaznamoval mu Ti. Tvoj duh med nami še živi, Tvoj duh nam daje še moči, in še ob Tvojih vrelcih bomo pili, več ne bomo svojih glav klonili! Jeglič in Ivan Cankar# Po uradnem opravku sem moral k škofu. Po razgovoru vpraša: »Kaj dela zadruga Nova založba? Ali napreduje? — Pazite, jiodjetja so vedno nevarna!« »Cankarjeva zbrana dela izdajamo. Je velika žrtev za zadrugo, pa kulturno silno važna stvar.« »Cankar — duhovit pisatelj, nenavadno duhovit mož. Le založite ga.t »Pa bomo izdali vsega, prav vsega. Tudi »Erotiko« — sem nekam plaho dostavil. »Vsega, seveda vsega. Mora biti celotno delo.: Tiho sem se začudil in odkritosrčno jx>vedal: >Erotiko ste, prevzvišeni, Vi sežirail. Ali «te hudi, da smo jo natisnili?« Skof se je nasmehnil, -^aj res. Pokuril sem jo. Sem že čisto pozabil. Nič ne de. Saj ne vemo, zakaj je bilo to prav. Morda ie Skoi dr. Rožman blagoslovi truplo v vestibulu škofijskega dvorca množico okrog sebe. Stroj pa je le prenašal njegovo besedo daleč po trgu, kamor bi z močjo grla gotovo ne segla. Tako smo bili ob njegovi besedi in ob pogledu nanj vsi zedinjeni in združeni v mislih, ki so donele iz njegovih besed. On pa je govoril o velikem času. Zadnji njegovo govor, zadnji nastop na govorniškem odru, zadnje kretnje. Oporoka moža, ki je v sivi starosti narodu hotel še nekaj povedati, da mu ne bi morda vest očitala, da ni dovolj učil, do zadnjega branil božjega kraljestva. Govoril je o znakih, po katerih je naš čas velik. Velika hudobija, veliki mučenci, velika vera, veliki papeži in še mi veliki v zahtevi: »Povsod Boga — in Devico Marijo.« Samo tega ni omenil, da je naš čas velik tudi po tem, ker nam daje velike škofe. Vsi, ki so ga videli, so strmeli nad njegovo izredno živahnostjo in borbenostjo. Vsake njegova kretnja, vsaka njegova beseda je dokazovala, da se je za tabor slovenskih fantov in mož v Celju sivolasi starček pripravil kot na zelo važno zadevo. Seveda mladina je bila pred njim, on bi šel pa za mladino v katerikoli dobi svojega zrelega življenja tudi v ogenj. Silno veselje ga je prevzemalo, ko je po končanem zborovanju, še bolj pa popoldne na telovadišču videl dolge vrste ponosno korakajočih fantov. Navdajalo ga je neko čustvo jK>jx>lnega notranjega zadovoljstva in miru. Videl je, da je mladina zopet pričela širiti krila in da bo lepega dne v mogočnem letu pohitela k soncu, k svetlobi, kakor jo je on tako vztrajno in prepričevalno učil. Očividno se je spomnil nekdanjih časov, ko je gledal prireditve in tabore katoliške telovadne organizacije, katero je on v trudu in znoju pomagal graditi. Pa je nekomu iz svoje družbe dejal, da je današnje >lepše, veliko lepše, kakor pa je bilo prej.« Vse se mu je zdelo bolj urejeno, bolj globoko, z nekim daljnim, pa velikim smotrom. Ni se skoro mogel nagledati te mladine, ki je po tolikih letih in jx) tako bridkih izkušnjah zopet v sveži moči valovala f>o telovadišču, dojx>Idne je pri sv. maši slišal njeno skupno petje, videl je žive oči korakajočih vrst, novo mladino, nove kroje, novega duha. Njegovo globoko hrepenenje, da bi učakal oživitev prosvetnega in telesno-vzgojnega dela, je bilo izjx>lnjeno. Vesel, notranje pomirjen se je vrnil v Stično in umrl. Prej ni mogel umreti; ko je videl novo mladino, je videl vse, kar je na tem svetu še želel videti. Kristus se je nagnil s križa k njemu in ga povabil: »Ti, ki si bil v majhni Sloveniji zvest, pojdi v veselp svojega Gosjx>da!« — Samo mimo grede . . . Pokojni nadškof Jeglič je bil 32 let v Slovencih tako močna osebnost cerkvenega in narodnega življenja, da bi morala ena cela naša generacija prispevati spomine nanj, če bi hoteli imeti pred seboj vso njegovo veličastno podobo. Ob njegovi smrti vstajajo kakor iz zasutih grobov dogodki, ki jih Je naše sodobno, tako nemirno razgibano življenje že zagrnilo. Ujamem iz tega pisanega filma dva, tri. Jeglič in Tavčar Kot podeželski kaplan sem stopil k »Rožic v Židovski ulici na čašo piva. Lepa korona gostov je sedela pri daljši mizi. Predsedoval je dr. Tavčar. Ta me je povabil, naj prisedem. To je menda dalo povod nekemu gostu, da je začel nafiadati škofa Jegliča, češ da preganja pesnika Medveda. (V resnici ga je očetovsko ljubil in kot književnika visoko cenil.) Napadalcu ugovarjam. Zaradi tega je ta gost •postal surov. Ker 6e v tak prepir nisem hotel zapletati, sem prijel za svojo čašo in rekel: »Oprostite gospodje! Zares se nisem prišel prepirat v krčmo; izjavljam samo, da ne morem sedeti pri mizi, kjer mi krivično in surovo napada ta gospod mojega škofa: škof je moj general, jaz njegov častnik. (To zadnje mi je šinilo v glavo, ker je pri mizi sedel tudi neki major.) Tedaj pa se je oglasil dr. Tavčar: »Molči, jezik! Poznam jaz Jegliča in ti povem, da mu ti nisi vreden odvezati jermene od čevljev. Ti pa (je rekel meni) ne j>ojdeš nikamor. Pri nas ostaneš.« Kakor bi odrezal, se je pogovor zasukal drugam. Ko je bila razpisana trnovska župnija, sem šel k Tavčarju-županu in mu povedal: »Mnogo pisem sem dobil, ki mi prigovarjajo, naj prosim za Trnovo. Vi, gospod župan, ste j>atronatski gospod, kaj mi svetujete?« »Ali ste že govorili s škofom?« »Nisem.« »Prav je. Zato bom govoril jaz kot župan in patronski zastopnik. To jx>vem, da se z Jegličem ne bom prepiral. On je škof in zoper njegovo željo in voljo ne bom vsiljeval nikogar za župnika.« Še tisto dopoldne je župan Tavčar obiskal škofa, meni pa pisal: »Vložite prošnjo za Trnovo. Dobite. Pa da mi ne hodite nikamor pritiskat kljuk okrog raznih občinskih svetnikov.« Jeglič — Tavčar, dve grči, dve pošteni skali! zato sedaj umetniško tako čist, nič umazan, kakor so marsikateri drugi. Bog je dober.« Jegličev grob i Ker so se gmotne razmere duhovščine kot vseh izobražencev v tej krizi tako skrčile, da bi le stežka kdo zapustil kaj za svoj dostojen nagrobnik, smo duhovniki sklenili zbrati za nagrobni križ, ki bi bil fiostavljen na skupnem duhovniškem grobišču, ki bi bil za vse skupni spomenik. Ko je profesor Plečnik naredil načrt, seni zvedel, da hoče med duhovščino fiočivati tudi nadškof Jeglič. Pisal sem mu. Potrdil je to željo in zaeno jx>tožil, da bi rad prispeval to-ilko kot drugi, a nima. Skušal pa si bo mesečno pritrgovati jx> 200 dinarjev in plačevati v obrokih. (Poslal je samo enkrat, nato izročil »zamrznjeno knjižico z majhno vsoto in prosil, naj jo blagohotno sprejmemo v sklad, ker drugega nima.) Ko sem f>o-vedal g. profesorju Plečniku, tedaj je pri priči preklical načrt in razsodil: »Za tega moža je treba vsaj nekaj storiti. Načrt bom spremenil.« — Tako je nastala jx>d skupnim križem kripta kot grob za Jegliča. Grob je pokrit le z zasilno ploščo. Tja bi moral priti |>okrov z vdolbenim reliefom nadškofa Jegliča v višeduhovskem omatu. — Ljubljanski duhovniki smo se morali zadolžiti za zgradbo kripte. Zato je prav, ako ob tej priliki opozorimo in prosimo vse slovensko občinstvo, da z darovi pomore k dovršitvi Jegličevega groba jx> zamisli arhitekta Plečnika. Prisj>evke sprejema or-dinariat. F. S. Finžgar. DOLENJSKE TOPLICE železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Izredno nizke sezonske cene: za 10 dni 700 din. Polovična vožnja. Avto zveza iz postaje do kopališča. — Pojasnila daje uprava. brzojavke in pisma Ljubljana, 8. julija. Ljubljanski škof dr. Rožman je danes prejel ie celo vrsto sožalnih brzojavk in pisem. Kraljeva namestnika Stankovič in dr. Perovič: Ob smrti odličnega nadpastirja in velikega rodoljuba nadškofa dr. Jegliča prosim kapitelj, da sprejme moje najbolj iskreno sožalje. Dr. Ivo Perovič. Ob smrti spoštovanega nadškofa dr. Jegliča prosim kapitelj, da sprejme moje iskreno sožalje. Kadenko Stankovič. Nuncij Pellegrinetti: Maximo affectus dolore ob mortem optimi et beneineritissimi archiepiscopi Antonii Jeglič ut extremum officium amicitiae et venerationis praestem die dominico Labacum veniam funeri adfuturus. Pellegrinetti, Nuntius apostolicus. (Poln globoke žalosti ob smrti tako dobrega in tako zaslužnega nadškofa Antona Jegliča hočem izraziti poslednje dejanje prijateljstva in spoštovanja — zato pridem v nedeljo v Ljubljano, da se bom udeležil pogreba.) Pravosodni minister dr. Subotič: »Ob smrti zaslužnega visokega cerkvenega dostojanstvenika in odločnega narodnega nadpastirja nadškofa dr. Jegliča izvolite sprejeti izraze iskrenega sožalja.t Minister pravde je pooblastil tudi predsednika apelacijskega sodišča dr. Vla-dimirja Golio, da ga zastopa pri pogrebu. Dr. Vladimir Golia je prav tako Izrekel v imenu apelacijskega sodišča ter vseh podrejenih sodišč svoje globoko sožalje. Minister za sume in rude Jankovič: Obžalujem smrt velikega Jugoslovana dr. Jegliča. Minister dr. Milan Vrbanič: Ob smrti zaslužnega in vzornega cerkvenega pastirja nadškofa dr. Jegliča prosim, da sprejmete izraze mojega najglobljega in iskrenega so-žalja. Poštni minister dr. Kaludjerčič: Ob smrti nadškofa dr. Antona Jegliča prosim Prevzvišeni, da sprejmete moje sožalje. Minister Vojislav Djordjevič: Prevzvišeni škof! Prosim, da sprejmete moje sožalje ob smrli nadškofa Jegliča. Prometni minister dr. Spaho: Ob smrti nadškofa dr. Jegliča sprejmite iskreno sožalje. Poljedelski minister Svetozar Stankovič: ®n Ob smrti nadškofa dr. Jegliča izvolite sprejeti moje iskreno sožalje. Prosvetni minister Stošovič: »t* Ob smrti vrlega nadpastirja, upokojenega nadškofa Jegliča, prosim, naj sprejme škofijski ordinarijat izraze mojega izrečnega sožalja. Minister dr. Behmen: Ob smrti nadškofa dr. Jegliča sprejmite iskreno sožalje. Predsednik senata dr. Velimir Mažuranič: Prosim Vas, da oh smrti prevzvišenega nadškofa Antona Jegliča izvolite sprejeti moje najbolj iskreno sožalje. Nadškof dr. Ant. Bauer: Ganila me je vest o smrti mojega odličnega prijatelja, velikega nadškofa Jegliča ln prosim, sprejmite ob tej priliki moje iskreno in globoko sožalje. Nadškof dr. Ujčič: Ob smrti velikega moža božjega duha nadškofa Jegliča sporočam v imenu vseh vernikov nadškofije najgloblje sožalje. Nadškof dr. Šarič: Prosim, da sprejmete moje globoko sožalje ob smrti velikega nadškofa dr. Jegliča. Na pogreb pride prepozit vrhbosanskega kapitlja. Nadškof-koadjutor dr. Stepinac: Ob veliki žalosti, ki jo doživlja slovenski narod ob smrti velikega in nadvse zaslužnega nadškofa Jegliča sprejmite izraze mojega iskrenega sožalja. Škof Mileta: Sporočam globoko sožalje ob smrti neustrašnega borca za pravice Cerkve in naroda nadškofa Jegliča in obžalujem, ker sem zadržan, da se ne morem udeležiti pogreba. Škof dr. Bonefačič: Z Vami in s škofijo žalujem za velikim svetim nadškofom, ki je bil ponos episkopata ter prosim za njegovo večno slavo. Škof dr. Tomažič: Pod silnim vtisom celjskih dni me je tembolj pretresla vest o nenadni smrti nadškofa Jegliča. V svojem in vseh Lavantirtcev imenu izrekam Vam, ljubljanski škofiji in neštevilnim njegovim častilcem najiskrenejše sožalje. Za dušni mir nepozabnega pokojnika bomo mnogo molili. Škof dr. Srebrn«:: Sprejmite oh smrti najinega konsekratorja velikega nadškofa Jegliča izraze mojega najglobljega sožalja. Pridem v nedeljo čez Rakek ob 13. Banjaluški ordinariat: Stolni kapitelj v Šibeniku: Nad grobom velikega nadškofa dr. Jegliča iskreno žalujemo. Ban dr. Natlačen: Prevzvišeni! Ob smrti velikega sina našega naroda, čigar bogato in dolgo življenje je bilo popolnoma posvečeno Bogu v čast in narodu v korist, žaluje z Vami vred vsa dravska banovina. Naj bi bila pokojnikova neizčrpna gorečnost za čast božjo in njegova velika, čista, požrtvovalna ljubezen do naroda nam vsem vsak čas ln pri vsem našem dejanju in nehanju svetel vzor! Mesto venca na grob pokojnika prilagam 1000 din za Zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Natlačen. Sožalje univerze: Knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani. Oh priliki smrti velezaslužnega vladike Prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča Vam izražam v iinenu slovenske univerze, kakor tudi v svojem imenu, najgloblje sožalje. Izgubo pokojnika, ki je toliko storil za slovenski narod, bomo vsi težko čutili. Z izrazom posebnega spoštovanja Prorektor dr. Matija Slavič, v službeni .odsotnosti g. rektorja. Senator Ivan Hribar: Ob smrti velezaslužnega svojega prednika blagovolite sprejeti izraze iskrenega sožalja. Češki konzul Stan. Minovsky: Ekscelenca. Prosim, da sprejmete izraze mojega globoko občutenega sožalja ob smrti veli* kega duhovnega voditelja slovenskega naroda prevzvišenega nadškofa dr. Antona B. Jegliča. Avstrijski in italijanski generalni konzul: Svoje sožalje sta danes izrekla tudi avstrijski generalni konzul g. Schtnid in italijanski generalni konzul g. Maraldi. Ljubljanski župan dr. Adlešič: Prevzvišeni gospod škof, ob smrti dolgoletnega vladike ljubljanske škofije, neumornega in neustrašenega borca za verski in narodni preporod slovenskega naroda, Prevzvišenega tit. nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, ki mu je mesto Ljubljana za njegove zasluge podelilo najvišje odlikovanje: častno meščanstvo, izrekam v svojem imenu, imenu mestnega sveta ljubljan- skega in vsega mesta Ljubljane svoje globoko sožalja. Predsednik: dr. J. Adleiič. Mariborski župan dr. Juvan: V globoki žalosti za pokojnim velikim nadškofom gospodom dr. Jegličem izrekam v svojem in v imenu mesta Maribora iskreno sožalje. Ptujski župan dr. Remec: Ob smrti prevzvišenega nadškofa dr. Jegliča blagovolite sprejeti ižraze iskrenega sožalja. Dr. Momčilo Ivanič znani srbski politik ln prijatelj Slovencev, je poslal naslednjo brzojavko: »Klanjam se z najglobljim spoštovanjem pred mrtvaškim odrom velikega vojvode krščanstva in velikega voditelja naroda v borbi za narodno osvoboditev.« Sožalje slovenskih časnikarjev: Odbor JNU, sekcije Ljubljana, je poslal naslednjo sožalno pismo: Prevzvišeni gospod škof! Tudi slovenski časnikarji žalujemo od grobu vladike dr. Jegliča. Ponovno je veliki pokojnik pokazal svoje razumevanje in svojo naklonjenost slovenskim časnikarjem, njihovi stanovski organizaciji ter njihovihi težnjam. F osimo Vas, Prevzvišeni, da sprejmete izraze našega iskrenega sožalja. Gornji grad Gornjegrajska župnija izreka Vaši Prevzvi-šenosti in preč. stolnemu kapitlju globoko občuteno sožalje ob smrti svojega velikega dobrotnika prevzv. nadškofa dr. Jegliča. Šlander, župnik. Mestna občina Gornji grad izreka Vaši Pre-vzvišenosti in preč. stolnemu kapitlju globoko sožalje ob nenadomestni izgubi svojega častnega občana in narodnega voditelja doktorja Jegliča. Ostala sožalja: Sožalne brzojavke so danes popoldne med drugimi poslali tudi: načelnik Cičifi v imenu katoliškega odseka pravosodnega ministrstva tet-razne podeželske občine in prosvetna društva, tako občini Metlika in Kostanjevica, prosvetno društvo v Hotederščici, kmetijska šola na Grmu, ravnatelj tobačne tovarne g. Fr. Golob jn še mnogi drugi. Brzojavke in sožalna pisma še prihajajo Prosvetna zveza in Leonova družba sta poslali topli sožalni pismi ob smrti svojega velikega člana in pokrovitelja. Pismeno so izrekli svoja sožalja nadalje še: dekanat juridične fakultete, Jugoslovanska strokovna zveza, Zveza združenih delavcev, društvo veletrgovcev in industrijcev ter še nekatere druge organizacije in ustanove. Ob odru dr. A. Jegliča Ob smrti prezaslužnega nadškofa Jegliča »poročamo nase najgloblje sožalje. NaS prevzvišeni ordinarij je odsoten. Grško-katoliška škofija: Ob smrti velikega arhiereja dr. Jegliča sporočamo najtoplejše sožalje. 1'relat dr. Urfvec je naprošen. da zastopa na pogrebu vladiko iz Kri-cavcev. Ljubljana, 3. julija. Ljubljana v žalnih zastavah V; 2e v petek popoldne »o zavihrale s številnih ljubljanskih hiš žatae zastave, danes pa je vse me« sto zavito v črnino. Žalne zastave so razobesila vsa uradna poslopja, tako banovina, razni državni uradi, šole, vse mestne hiše in vsa samoupravna poslopja. Žalne zastave vihrajjo tudi na dveh najvišjih točkah mesta, to je na Gradu in na nebotičniku. Le redke izjeme, ki se jih ne splača niti omenjati, so med hišami, raz katere ne vihra črna zastava. Iz tožbe s sliko vladike Po posameznih izložbah v mestu so se pojavile lepe slike pokojnega nadškofa Jegliča. Lepo je uredila svoje izložbeno okno v pokojnikov spomin Jugoslovanska tiskarna, ki je razstavila znani Sterletov portret in pa bronasto plastiko. Enaiko je Jugoslovanska knjigarna lepo preuredila del svoje izložbe v spomin velikemu pokojniku. Veliko in krasno sliko v olju razstavlja Nova založba. Enako »o tudi nekateri trgovci preuredili svoja izložbena okna, da počaste spomin dr. Jegliča. Naval vernikov k mrtvaškemu odru Ginljiv je pogled na veliko množico, ki se zbira in v dolgih vrstah hodi v Škofijski dvorec, da šc za trenutek ugleda v obraz dr. A. B. Jegliča, ki je v smrti prav tako lep in jasen, kakor je bil odkrit in markanten v življenju. Kot smo že poročali, so v petek popoldne množice pričele oblegati stolnico. V petek popoldne je naval pobožnih spoštovalcev pokojnika trajal prav do U ponoči. V gostih vrstah po štirje in štirje so se vrstili verniki ter kropili svojega pokojnega nadpastirja. Naval vernikov se je ponovil davi ob pol 6, ko so množice pričele prihajati in ko so se odprla vrata škofijskega dvorca in zopet so se ponovile nepretrgane vrste kropilcev. Dopoldne so prevladovale v glavnem ženske, to so naše gospodinje in pa kmetice ter prodajalke, ki niso izpustile prilike, da prej ali pozneje, ko opravijo svoje posle na živilskem trgu, posvete tudi nekaj trenutkov v tihi molitvi za pokojnega vladiko. Pa že dopoldne so bili Številno zastopani tudi moški, dalje otroci in ginljivo je bilo videti nekatere vojne invalide, ki so se z muko vzpenjali v drugo nadstropje škofijskega dvorca, toda so le hoteli počastiti spomin pokojnika, zavedajoč se velikih dobrot, ki jih je med vojno in po voini nadškof dr. Jeglič storil slovenskim vojakom. Številno zastopani so tudi podeželani. Prihajajo župani, učitelji, zastopniki prosvetnih društev, zlasti seveda duhovščina, razni predstavniki. Danes vihrajo tudi po vsej deželi žalne zastave in v sleherni cerkvi se verniki z molitvijo spominjajo svojega velikega nadškofa. Žalne zastave vihrajo tako z občinskih uradov, raz šolska poslopja, s cerkvenih stolpov in drugod. V petek zvečer so postavili majhen oltarček ob mrtvaškem odru- tam so se davi ob 7 zbrali pokojnikovi sorodniki in drugi verniki ter so prisostvovali tihi žalni maši. ki jo je daroval za pokojnika ravnatelj škofijskih pisarn g Jagodic. Tudi danes zjutraj ob 7 daruje ravnatelj dr. Jagodic žalno sveto maio za pokojnika. Škofijski dvorec je drapiran v črnino m vsa zunanjost dvorca je v znamenju splošnega žalovanja naše škofije in vsega našega naroda za nepozabnim cerkvenim knezom. Nad 25.000 kropilcev Nocoj ob 7 je šievil« vernikov 'z Ljubljane in dežele, ki so prihiteli kropit velikega pokojnika ie preseglo 25.000 po najnižji cenitvi. Mno- f C Najboljša in najbolj zdrava pijača za žejo! Prof. Kionka je ugotovil, da je najbolj zdrava pijača za pogašenje žeje naravna mineralna voda, ki vsebuje kolikor mogoče manj NaCl. — Tej zahtevi prav idealno odgovarja Rogaška voda vrelca »Tem-pel«. — Ampak Rogaška voda vzpodbuja zraven tega še prebavne organe za boljše delovanje in pospešuje presnavljanje. WtyaMa Jhdina Delavci, nameščenci! Pozivamo vse katoliške delavce in nameščence, da 6e polnoštevilno udeleže pogreba našega velikega očeta in prijatelja d. A. B. Jegliča. Zbirališče je v Komenskega ulici pri Rokodelskem domu. — Zveza združenih delavcev — Društvo združenih zasebnih in trg. nameščencev — Društvo organistov za ljubljansko škofijo. Fantovskim odsekom Opozarjamo na okrožnico, ki jO je razposlala Prosvetna zveza vsem društvom. Dolžnost vseh naših fantov je, da se udeležite pogreba našega največjega prijatelja. V nobenem slučaju naj ne izostanejo oni, ki že imajo nove kroje. Naše zbirališče je na Sv. Petra nasipu od Zmajskega mostu v smeri proti Št. Peterskemu mostu. Disciplina zahteva, da" smo na zbirališču najkasneje do pol 10. Ne pozabite praporov I — Predsedstvo Zveze fantovskih odsekov. žice pa še vedno prihajajo. Disciplina množic v škofijskem dvorcu je vzorna. Policija je proti večeru, ko so pričele prihajati ponovno velike množice z dela, raznih uradov in delavnic, morala pričeti spuščati v dvorec le skupine po približno 100 oseb, tako da se morejo vsi zvrstiti. Zastopstva na pogrebu Do sedaj so napovedali svojo udeležbo pri pogrebu nadškofa dr. Jegliča nuncij dr. Pellegrinetti, bel grajski nadškof dr. Ujčič, mariborski škof dr. Tomažič', zagrebški nadškof ko-adjutor dr. Stepinac, djakovski škof A k š a -novič, krški škof dr. Srebrnič, škof B u -d a'n'oVi'č iz Subotice, zadržanega sarajevskega nadškofa dr. Šariča pa bo zastopal stolni prošt dr. Marko Alavpovič. Seveda bodo tudi drugi jugoslovanski škofje zastopani, kakor je razvidno že iz brzojavk, kri jih priobčujemo na drugem mestu. Mestna občina ljubljanska je svojemu častnemu občanu poklonila krasen venec v mestnih barvah. Druge ustanove pa se spominjajo pokojnika z darili škofijskemu zavodu v Št. Vidu in za dobrodelne namene. Objave za pogreb Vsem gasilskim četam in župam dravske banovine! Povodom smrti blagopokojnega nadškofa in slovenskega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča, odrejamo naslednje: 1. Gasilske župe in čete naj se po možnosti udeleže pogreba, k» se vrši v ponedeljek 5. t. m. Zbirališče gasilcev pred Mestnim domom (Krekov trg) ob pol 10. dopoldne. Uniforma svečana. Zastopniki čet, ki se udeleže pogreba in posedujejo prapore naj jih prinesejo s seboj. Vsa ostala navodila dobijo župske starešine odn. četni poveljniki na licu mesta od gasilskega inšpektorja. 2. V nedeljo, 4. t. m., ko bo ležal blagopokojni na mrtvaškem odru, naj gasilske čete v znak žalosti po možnosti opuste svoje prireditve in jih prelože na poznejši čas, če je to tehnično še izvedljivo. — Posebnih okrožnic ne bomo pošiljali. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Gasilska zajednica dravske banovine. Vsem četam župe okraja Ljubljana-okolical Pogreba pok. nadškofa M. A. Bonaventure Jegliča, prvoboritelja slovenskega naroda, se udeleži celokupno slovensko gasilstvo. Pogreb bo v ponedeljek, dne 5. julija 1937. ob 9 dopoldne iz škofijske palače v Ljubljani. Zbirališče naše župe je točno ob 9.30 dopoldne v Streliški ulici (ob Mestnem domu). Kroj strogo predpisenl Pozivamo vse čete, da se sigurno in v čim večjem številu udeleže. Posebne okrožnice ne bomo izdali, ker bi jo v tem kratkem času ne prejele vse čete. Nadaljnja navodila izda gasilska zajednica. — Zupna uprava. Bojevniki! Udeležite se pogreba prevzvišenega nadškofa in častnega člana odbora za postavitev spomenika nesnunemu slovenskemu rojaku na Brezjah g. dr. A. B. Jegliču v ponedeljek. 5. junija ob 9. dopoldne. Miroslav Ratej, predsednik. Poštarjem Vse člane vliudno pozivam, da se dne 5. julij« t. 1. zberejo na dvoriSču pošte Ljubljana L ob 9. v paradni uniformi, da se udeležimo pogreb« blagopokojnega nadškofa vladike dr. Banovcnturc Jrg lifa Odhod z dvorišča ob 9.15 7. godbo ns čelu. Bodite točni I Predsednik Penk. Gospodom duhovnikom se sporoča, naj se udeleže pogreba pok. nadškofa Jegliča v talarju in ko-retlju. Preobleči se bodo mogli v dvorani diihov-skega semenišča. Predstojništvo Lichtenthumovega zavoda prosi vljudno cenjene starše, da gotovo pošljejo deklice, ki obiskujejo osnovno ali meščansko šolo v tem zavodu, v nedeljo ob 11 v zavod, da dobe navodila za pogreb nadškofa dr. A. B. Jegliča. Županska zveza vabi vse svoje člane-župane in občinske odbornike, da se v čimvečjem številu udeleže pogreba slovenskega vladike prevzv. nadškofa dr. A. B. Jegliča. Zbirališče ob pol 10 na Vodnikovem trgu ob spomeniku Valentina Vodnika. Prosvetno društvo »Ljubljana« - mesto. Pozivamo vse člane in članice našega društva, da se v čim večjem številu udeležijo pogreba slovenskega nadškofa dr. Jegliča, ki bo v ponedeljek dopoldne v Ljubljani. — Zbirališče na dvorišču-ii\ti^jeittne zavarovalnice ob pol 8. Odbor. " Sedejeva družiua se udeleži pogreba velikega pokojnika nadškofa dr. A. B. Jegliča, in sicer se uvrstimo v pogrebni sprevod za Prosvetnosivezo. Zbirališče bo ob Jugoslov. tiskarni na Poljanskem nasipu. Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani se v ponedeljek 5. t. m. udeleži pogreba velikega pokojnika, nadškofa dr. Jegliča. Zbirališče je v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, ob 9. dopoldne. Dolžnost vsakega člana je, da gotovo spremi na zadnji poti svojega velikega učenika in vodnika dr. Jegliča. Stolna kongregacija gospa vabi svoje članice, da se udeleže pogreba prevzvišenega nadškofa dr. A. B. Jegliča. Zbirališče ob pol 9. na Resljevi cesti ob vadnfei. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Odbor »Slov. kat. akad. starešinstva« poziva vse svoje člane, tudi one, ki stanujejo izven Ljubljane, da se udeležijo pogreba člana SKAS, prevzvišenega gospoda nadškofa dr. A. B. Jegliča. — Zbirališče točno ob pol 10. ob Marovl hiši na Vodnikovem trgu. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani poziva svoje člane, da se zanesljivo udeleže v ponedeljek 5. t. m. pogreba prevzvišenega nadškofa dr. Jegliča. Zbirališče je v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, ob 9. dopoldne. Iijubljansko okrožje Zveze fantovskih odsekov poziva vse člane svojih odsekov, da se udeležijo v ponedeljek 5. t. m. pogreba prevzvišenega nadškofa dr. A. B. Jegliča. Zbirališče bo ob pol 10. dop. na Sv. Petra napisu od Zmajskega mosta proti Sentpetrskem mostu. S seboj prinesite prapore, ki naj bodo oviti v črnino! Vojni invalidi, vdove in sirote prjdite v ponedeljek 5. t. m. ob pol 10. na prostor pri Robovem vodnjaku pred magistratom, da se poklonimo po. grebu blagopokojnega nadškofa dr. A. B. Jegliča. Za vojne žrtve je določen prostor pri vodnjaku, kar ie znano rediteljem. Članice dekliških krožkov Prosvetne zveze udeležite 6e vse pogreba našega nadškofa dr. A. B. Jegliča. Zberite 6e glasom okrožnice PZ v ponedeljek med 9. in pol 10. dop. na Sv. Petra nasipu od Frančiškanskega do Zmajskega mosta. Vse krajevne skupine in iveze JSZ prosimo, naj upoštevajo našo zadnjo okrožnico, v kateri 6mo dali potrebna navodila glede udeležbe na pogrebu blagopokojnega nadškofa dr. Jegliča. Zbirališče je za naše zastopstvo določeno v Komenskega ulici med Resljevo in Kolodvoreko ulico. Pokojni vladika je bil tudi velik prijatelj našega delavstva, zato je prav, da ga na njegovi zadnji poti 6premimo v čim večjem številu. Vse skupine in zveze naj. v kolikor dopušča čas in razmere, pošljejo svoje zastopstvo. — Načeletvo Jugoslov. strokovne zveze. Kmečka sveža vabi vse odbore krajevnih in okrajnih organizacij ter vse Člane, da se v čim večjem številu udeležijo pogreba slovenskega vladike. nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Počastimo spomin svojega kmečkega sina s korpora-tivno udeležbo pri tej žalni svečanosti. Zbirališče je ob pol 10. v rde^i hiši na Poljanski cesti. Odbor S KAD »Zarje« poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba velikega Slovenca in našega častnega člana, prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, v ponedeljek, dne 5. julija ob 9. dopoldne. JDKA Savira poziva vse Članice, da se udeleže v ponedeljek 5. julija ob 9. pogreba našega prevzvišenega gospoda nadškofa dr. A. B. Jegliča. VENERA Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. OOSPO- dinle, lohfevotle noš domaČi proizvod. Navodila za pogreb f nadškofa dr. A. B. Jegliča Da bo mogoče primerno razvrstiti ogromni sprevod, ki bo spremljal rajnega vladiko k Sv. Križu, je potrebno, da se udeleženci glede zbiranja za sprevod ravnajo po sledečih navodilih: V sami stolni cerkvi bodo mogli zaradi omejenega prostora prisostvovati službi božji le: epi-skopat, prelati, kanoniki, redovni predstojniki, duhovščina v talarjib in koretih, najvišji predstavniki državnih, samoupravnih in vojaških oblasti ter uradov, predstavniki nekaterih osrednjih organizacij in župani mestnih občin Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja in Novega mesta. Vsi drugi udeleženci pogreba se zbirajo na zbirališčih in se bodo uvrstili v sprevod po odredbah zato določenih rediteljev. Kot zbirališča veljajo sledeča mesta: 1. Predstavniki oblastev in uradov, v kolikor ne bodo že spočetka prisostvovali cerkvenemu obredu, na dvorišču Škofijske palače. 2. Zastopniki občin in ostali predstavniki ustanov in korporacij na Vodnikovem trgu ob Vodnikovem spomeniku. 3. Duhovščina in redovniki, v kolikor ne bodo v stolnici, na Pogačarjevem trgu in v Semeniški ulici. 4. Člani društva »Jeglič« ter vsa družina škofovih zavodov na dvorišču Alojzevišča. 5. Starešinstvo in akademiki na Vodnikovem trgu ob Marovi hiši. 6. Prosvetna zveza in društveni odbori na Vodnikovem trgu ob Semenišču. 7. Fantovski odseki na sv. Petra nasipu od Zmajevega mostu proti St. peterskemu mostu. 8. Slovenska krščanska ženska zveza in dekliški krožki na sv. Petra nasipu od Zmajevega mosta proti frančiškanskemu mostu. 9. Redovnice v Strossmayerjevi ulici pred II. drž- realno gimnazijo. 10. Zavodi in ustanove, Ciril-Metodova ulica. 11. Dijaške kongregacije na Zrinjskega cesti pred cerkvijo sv. Jožefa. 12. Marijine družbe, Marijini vrtci, III. red in druge verske organizacije na Resljevi cesti. 13. Šolska mladina na Miklošičevi cesti ob Kralja Petra trgu. 14. Rokodelska društva, obrtniki, Zveza združenih delavcev in Jugoslov. strokovna zveza v Komenskega ulici med Resljevo in Kolodvorsko ulica 15. Gasilci na Krekovem trgu in v Streliški ul. 16. Vse zastave in godbe na Poljanskem nasipu ob Jugoslovanski tiskarni. 17. Pevski zbori v Semeniški ulici. 18. Invalidi, rezervni oficirji, dobrovoljci in člani bojevniških organizacij: dvorišče rdeče hiše na Poljanah. 19. Članstvo Kmečke zveze: dvorišče rdeče hiše na Poljanah. 20. Slomškova družba in učiteljstvo: Vodnikov trg ob Šolskem drevoredu. 21. Križarji in sestrice sv. Klare: dvorišče Finančnega ravnateljstva. 22. Nameščenci škofijske uprave: Pred semeniščem. 23. Upravna odbora in nameščenci KTD in Vzajemne zavarovalnice: dvorišče Davčne uprave na Vodnikovem trgu. 24. Zastopniki ruskih emigrantov: Vodnikov trg ob vhodu v Semeniško ulico. 25. Invalidi, ki ne morejo korakati v sprevodu, zasedejo po lastni želji prostor ob Robovem vodnjaku na Mestnem trgu. Vse skupine, ki morda v tem razporedu niso označene (ker se niso prijavile) naj se prijavijo organizatorjem sprevoda, da jim odredijo prostor. Formacija sprevoda se prične točno ob pol 10. Zato pozivamo vse udeležence pogreba, da so do tega časa na zbirališčih. Ker se obredi v stolnici pričnejo že ob 9., bodo udeleženci mogli istim prisostvovati na zbirališčih ob močnih zvočnikih. Na zbirališčih — kot tudi tekom sprevoda — se v slučaju, da postane komu slabo, obrnite na službujoče zdravnike in leteče samaritanske patrulje. Zdravniki bodo označeni z značko rdečega križa. Znakov udeleženci sprevoda ne bodo imeli posebnih. Spored pogreba 1. Križ. 2. Fanfara. 3. Križarji in sestrice sv. Klare. 4. Šolska mladina. 5. Zavodi in ustanove. 6. Gasilci v uniformah. 7. Invalidi, rez. oficirji, dobrovoljci in člani bojevniških organizacij. 8. Članstvo Kmečke zveze. 9. Slomškova družba in ostalo učiteljstvo. 10. Rokodelci, obrtniki in delavske organizacije. 11. Marijine družbe, Marijini vrtci. Tretji red-niki in Tretje rednice ter članstvo ostalih verskih organizacij. 12. Dijaške kongregacije. 13. Slovenska kršč. ženska zveza. 14. Dekliški krožki. 15. Fantovski odseki. 16. Prosvetna zveza in društveni odbori. 17. Starešinstvo in akademiki. 18. »Jegličevcic in Škofijski zavod v St. Vidu. 19. Osebje škofijske uprave. 20. Združeni pevski zbori. 21. Redovniki. 22. Duhovščina v talarjib in koretih. 23. Škofje. 24. Krsta s častnim spremstvom. 25. Sorodniki. 36. Predstavniki državnih, vojaških in samoupravnih oblastev in uradov. 27. Zastopniki občin, korporacij in ustanov. 28. Redovnice. 29. Ostalo občinstvo. Skupine, ki v prednjem razporedu niso navedene, bodo organizatorji sprevoda sproti uvrščali v sprevod. Samarijani in samarijanhe Zaradi službe pri pogrebu narodnega vladike A. B. Jegliča se zberite jutri točno ob pol 8. v Stiškem dvorcu Oprema: Halje in uniforme. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z ie davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Fraaz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joseiovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ofl. rac. 8. te. KH74/33. Trnovski prosvetni tabor preložen Zaradi narodnega žalovanja za našim velikim voditeljem nadškofom dr. Antonom Bonaventuro Jegličem odpadejo vse slovesnosti, ki so bile pripravljene za 3. in 4. julij. Pač pa bo trnovski prosvetni tabor točno po napovedanem sporedu v soboto 10. in v nedeljo 11. julija. Prosimo vsa društva, ki so nameravala imeti 11. julija svoje prireditve, da jih odgode na 18. julij, da bi se njih članstvo moglo udeležiti važnega trnovskega prosvetnega tabora, ki bo po dosedanjih pripravah in prijavah sodeč ta prireditev vredna dosedanjih letošnjih nastopov slovenske katoliške mladine. Vsa ona društva, ki doslej iz katerihkoli vzrokov še niso izpolnila vprašalne pole, prosimo in pozivamo, da se prijavijo takoj v smislu dostavljene jim okrožnice. Koledar Nedelja, 4. julija: (7. pobinkoštna nedelja.) Urh, škof; Berta, devica, Lavrijan. Ponedeljek, 5. junija: Ciril in Metod, slovanska apostola. Osebne vesli = V svoji dolgoletni in mučni bolezni se priporoča g. dekan Matej Riepl iz Prevalj 6vojim so-bratom v molitev. = Poročila sta se v soboto gdč. Fanči Deu, učiteljica iz Mokronoga in gospod Milan Dolenc, banovinski veterinar iz Mokronoga. Mnogo srečel — Diplomirani so bili na arhitektnem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze za inženjer-je-arhitekte gg: Brnčič Hrvoje, Derkovič Drago, Kovačevič Ljubisav, Medvešček Emil, Sedlar Saša in gdč. Zdešar Juta. Čestitamo! Lutz peč/ *•»»„»««»< brez kritike Tovarna Ljubljana VII. Tel. 32-52. — Župnijskim uradom lavantinske škofije io apostolske administracije. Ob smrti velikega duhovnega voditelja slovenskega ljudstva dr. Antona Bo-naventure Jegliča, ki je pred preselitvijo v Stično več let imel svoj dom v Gornjem gradu in se je živo zanimal za versko in prosvetno obnovo tukajšnjega prebivalstva, se naroča za dan pogreba, to je za ponedeljek 5. julija t. 1. od 9—9.30 žalno zvonjenje z vsemi zvonovi pri vseh župnijskih cerkvah. Gg. duhovniki se prosijo, da ta dan pri sveti maši pobožno molijo za dušni mir visokega pokojnika. V mariborski stolnici bo osmi dan po smrti nepozabnega nadškofa, t. j. 9. julija ob 8 zanj slovesno mrtvaško opravilo s pontilikalnim rcquiemom. — Ordinariat. — Zgornjo sliko vladike dr. A. Jegliča na na-slovni strani današnjega »Slovenca« je posnel fotografski atelje Ivan Kvas, Dečkov trg, Celje; vse druge H. J. — Ljubljanski bogoslovci, tudi nepevci, naj pridejo v semenišče, če le mogoče, že danes. — Namesto vencev na grob pokojnega nadškofa darujte za sklad Jegličevega akademskega doma. Pošiljke na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani 1 _ Sošolcem letnika 1922 sporočam, da se sestanek, sklican za sredo, 7. julija, preloži zaradi pogreba pok. nadškofa dr. Jegliča za en teden, namreč na sredo, 14. julija, z istim sporedom in na istem kraju. — Jagodic. «•253 >tij M ^asti nam rasti rumena pšenica, boža naj solnce le, umiva rosica, da boš šla v klasje, nam zrnje rodila, z njim nas ob vsaki potrebi redila. ,oko, ki zmleli jo bomo na mline, bomo predelali y sladke .Jajnine". Kdor ne pozna še izbornih „Jajnin", ta še ne Ye, kaj je v'\lt\ dobrin. •KAv — Dnhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo za meščanske gospe od 10. do 14. julija. Za učiteljice in uradnice od 15. do 19. julija. Začetek prvi dan ob 6. uri zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. — Oskrbnina znaša 100 din. Prijavite se na: Pred-stojništvo Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. — Občni zbor društva organistov za ljubljansko škofijo bo v ponedeljek, dne 12. julija. Ob 10 bo v stolnici sv. maša, nato pa zborovanje v »Rokodelskem domu«. Polovična vožnja na železnici je zaprošena. Člani in prijatelji društva vabljeni. — Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani sporoča, da je 6 1. julijem t. 1. začel poslovati Protituberkulozni dispanzer za Ljubljano-okolico. to je za območje vseh občin, ki so v ljubljanskem okraju. Dostop ima vsakdo, ki 6e izkaže z ubožnim spričevalom ali ki ga napoti v dispanzer banovinski oziroma privatni zdravnik. Ordinacije se vrše v prostorih dispanzerja za mesto Ljubljana (Stavba Okrožnega urada za zavarovanje delavcev — Miklošičeva cesta 20, stranski vhod). Ordinacijske ure so ob delavnikih od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne. Lutz-peii ne varajo. — Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani je iz gospodarskih in zdravstvenih razlogov prisiljena izdatno omejiti sprejem bolnic, nosečih in porodnic. V zavod se sprejemajo le one bolnice, ki jim je potrebna nujna operacija, in le one porodnice, pri katerih sprejemni zdravnik ugotovi za življenje neposredno nevarne komplikacije. Zdravniki naj torej ne pošiljajo v žensko bolnišnico bolnic z vnetljivimi procesi, z nekompliciranimi splavi, z drugimi boleznimi, pri katerih ni potreba nujne operacije, in normalnih nosečih in porodnic. Žene naj 6e ravnajo po teh navodilih, da 6i prihranijo stroške in druge neprijetnosti, če jih sprejemni zdravnik ne bo mogel sprejeti v bolnišnico. hranijo stroške in druge neprijetnosti, če jih sprejemni zdravnik ne bo mogel sprejeti v bolnišnico. Te za naše ženstvo trde in težke omejitve ostanejo v veljavi toliko časa. dokler se ne posreči gospodarsko in 6 tem tudi zdravstveno sanirati ženske bolnišnice. — Moško ali žensko kolo dobi zastonj, kdor si naroči list -Rejec malih živalic, Ljubljana, Karti-nova ulica 10 in usodi razpisu, objavljenem v 7—8 številki, ki izide 10. julija. — K. d. p. d. »Bistrica« v znak žalovanja ob smrti nadškofa dr. A. B. Jegliča odpoveduje svoje C. M.-kresovanje ki ga je nameravala prirediti drevi v Grobljah. — Babiška šoia v Ljubijani. V priiogi k 52. kosu Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. junija 1937 je objav- Prlj.tno poilvlloi Kalodont vod« za ullal Koncentrirane t vstav in taborno razkužavalno sr odlive, vartna v uporabi. Razumna mati ga je o pravem času naučila, da čisti zobe. Čiičenje zob je ravno tako važno zjutraj kakor zvečer, ker bodo samo tako ostali zobje vse življenje čisti, lepi in zdravi. SARG0V KALODONT J PROTI ZOBNEMU KAMNU ljen natečaj za sprejem učenk v redni učni tečaj za babice 1937-39, ki se začne 1. septembra 1937. Iz natečaja so razvidni sprejemni pogoji in drugi podatki za vlaganje prošenj. — Vse izlete raznim društvom najceneje organizira in prevozi po tu- in inozemstvu izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. — Počitniško zborovanje za dijake-kongrega-niste bo letos v Brdcah pri Mozirju od 7. julija zvečer do 10. julija zjutraj. Program in navodila za udeležence je objavila Naša zvezda št. 12 od 22. maja t. 1. Dijaki-kongreganisti pridite tudi letos polnoštevilno. Tudi dijaki nekongreganisti in drugi, ki se za delo kongregacij zanimajo, iskreno vabljeni! — Škofijski odbor Katoliške akcije, odsek za dekleta, v Ljubljani bo priredil od 15.—21. julija t. 1. duhovne vaje in tečaj KA za učiteljice v uršulin-skem samostanu v Ljubljani in vabi k obilni udeležbi. Udeleženke naj se prijavijo do 10. julija na tajništvo dekliške Katoliške akcije, Masarykova 12 v Ljubljani. — Vpisovanje v Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru se vrši od 29. junija do vključno nedeljo. 4. julija od 10. do 12. ure v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski programi brezplačno. Od 5. do 20. julija ni vpisovanja, temveč šele po 20. juliju. — Najbolj naravna prehrana za dojenčke je »Žikin specialni zdrob za dojenčke in bolnike«. Je tako fin, da ga že 6 tednov star dojenček pije iz steklenice in z lahkoto prebavi. Dobite ga v vsaki špecerijski trgovini. — Društvo združenih bivših učenk štnihelskega zavoda za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko v šmi-helu pri Novem mestu vabi vse svoje bivše tovari-šice k letnim duhovnim vajam, ki bodo od 20.—23. avgusta. Priglasiti se je pismeno do 15. avgusta v šmihelskem samostanu. Vsa oskrba za tri dni je 100 din. — Odbor. — Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru bo prodalo svojega žrebca »Nepomuka«, ameriške pasme, na javni licitaciji, ki bo 8. julija t. 1. ob 12 v gostilni g. Vrega v Ljutomeru. Žrebec stoji na ple-menilni postaji v Bučečovcih, kjer je vsakomur na ogled. Lepo, medlo se lesketajočo kožo po solnčenju napravi Tschamba Fii. Drogerija* Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Spored »Putnikovih« izletov z modernimi avtokari. Julij: 4. Sv. Lovrenc na Pohorju, 1 dan, 38 din; 7. Graz, mednarodna akvaristična razsta.-a — vključno vizum, 1 din, 100 din; 10.—12. Postojna, Trst, Gorica, popolen aranžman, 3 dni, 580 din, z izletom na Brioni, 690 din; 11. Haloze in Ptuj, 1 dni, 65 din; 14.—15. Mariazell — vključno vizum, 2 dni, 200 din; 17.—18. Bled-Bohinjsko jezero, 2 dni, 190 din; 18. Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Laško, Celje, 1 dan, 85 din; 25. Vrbsko jezero, 1 dan, 150 din; 25. okoli Pohorja, 1 dan, 75 din. — Avgust: 1. V Slovenske gorice, 1 dan, 75 din; 7.—9. Gross-glockner, popolen aranžman, 3 dni, 850 din; 14.—15. Mariazell — vključno vizum, 2 dni, 200 din; 15.—21. Visoke Tatre (Bratislava, Novi Smokovec, Pištyan, Brno), popolen aranžman, 7 dni, 2000 din; 22. Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Laško, Celje, 1 dan, 85 din; 22.—25. Grossglockner-Salzburg, popolen aranžman, 4 dni, 1000 din. Prospekti, informacije in prijave: »Putnik«, Maribor — Celje. — Zemljevid Gorenjske. V merilu 1 : 75.000 (v velikosti 94 X 50 cm), poraben tako za turiste, kolesarje in avtomobiliste. Sega na jugu od Škofje Loke m Hudejužne ter na severu malone do avstrijske meje, na vzhodu od Cerkelj in Grintovca in na zahodu do Mangartove skupine in Krna na italijanski meji. S pridom ga bodo rabili vsi, ki potujejo po naši lepi Gorenjski. Ker je zemljevid risan natančno, obširno in pregledno, bo okras vsaki gorski postojanki v Karavankah, Kamniških planinah, ter triglavskem pogorju, dalje pisarn, hotelov in gostiln na Gorenjskem. Cena je jako nizka — saj stane le 5 din. Založila ga je Jugoslovanska knjigarna v Lfublfant. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef grenčice«. — »Putnik«. Ljubljana priredi od 10 do 11. t. m. dvodnevni izlet z avtobusom v Trst in z iadjo »Neptunio« na otok »Brioni«. Cena vožnje z avtobusom v Trst in nazaj z kolektivnim potnim listom din 130. Cena izleta z ladjo na otok »Brio- ni« in kosilom na ladji din 125. Prijave in vse ostale informacije v biljetarnicah »Putnika«, izletniški pisarni »Okorn« in zastopništvu »Cosulich Line«, Miklošičeva cesta 15. — 2ikine higijenične krušne drobtine iz naj-« finejšega, posebnega peciva 6o absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrt kg zavoju v vsaki špecerijski trgovini. — I. Perdan nasledniki, Ljubljana, Krekov trg 11, stara trgovina špecerije, nudi 6veže blago po najnižjih dnevnih cenah. Po6trežba točna in solidna Priporoča se Marija Zgonc, lastnica. — Da boste stalno zdravi Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Učiteljici Julijani Kocijančičevi v slovo Trzin, 3. julija 1937. Odšla je od nas naša dobra učiteljica, nenadoma in tiho, da smo se komaj zavedli. Nič več je ni med nami. Zastonj jo bodo čakali naši malčki, kdaj se bo prikazala na šolskem pragu. — Spomladi leta 1909. jo prišla v Trzin, v letošnjem poletju nas jo zapustila za vedno, potem ko je napolnila svoje življenje z dobrimi deli v ljubezni do mladine. Rojena 1. 188.")., je začela službo narodu leta 1905. kot zač. učiteljica v Bučki; 1. 1907. jo vidimo, kako uči mladi rod na Studencu pri Krškem, od 1. avgusta 1909 dalje pa je polnih 28 let dajala svojo ljubezen trzinski mladini. Ni čudno, če je postala vsem Trzincem nekaj velikega, vzor čiste, nesebične ljubezni, zraven pa vsa tiha in skromna. Njeno delo je bilo res vsestransko. Sola, prosvetno društvo, skrb za odrasla dekleta, gospodinjski tečaji itd. itd. V teh letih jo bila večkrat tudi šolska upraviteljica. Ob tolikem delu pa so ji opešale telesne moči. In vendar je le dvakrat v vsetn svojem delu prosila za bolezenski dopust, 1. 1930. in letos, ko se je zdravila v bolnišnici. Vedno je hotela biti med svojimi Trzinci. Zato ni mogla strpeti v Ljubljani. Posebno ob 50 letnem jubileju trzinske šolo je hotela biti med svojimi sedanjimi in nekdanjimi učenci. Neumorno je urejevala za šolsko razstavo, češ, počivala bom, ko bo vse urejeno I Toda Gospod, katerega verna služabnica jo bila celo svoje življenje, ji je hotel dati večno plačilo prej, kot smo mislili. Se je obhajala med nami jubilejne svečanosti v solioto in v nedeljo, 26. in 27. junija, v ponedeljek, 27. junija, popoldne pa je prenehalo biti njeno zlato srce. Zadnjič je počivala med svojimi Trzinci, ki so jo kropili in jo vso obdali z venci. Prav tako se je ves Trzin zbral k njenemu slovesu. Zbrala se je vsa šolska mladina, ji zapela pred šolo »Gozdič je že zelene; nato jo spregovoril šol. upravitelj A. Intihar, v imenu učencev pa Tinček Perne. Dolg sprevod se je vil na drž. cesto, kjer se je poslovil od je g. Napokoj, šolski upravitelj iz Moravč, v imenu okrajne učit. organizacije, nato pa se je sprevod nadaljeval v Devico Marijo v Polju. Sedem avtobusov s Trzinci — med njimi vsa šolska mladina — jo je spremljalo na njeni zadnji poti. Ob odprtem grobu se je poslovila od njo Tinca Cebulj v imenu učencev, mali pevčki pa so ji zapeli »Pomladi vse se veseli«; poslovili so se od nje tudi zastopniki raznih društev, zastopnik trzinske občine in ga. Sadar-Kleinmayerjeva v imenu »Slomškove zveze«. Trzinski moški zbor ji je zapel tri pesmi, ob odprtem grobu pa šo pevčki iz D. M. v Polju. Nobeno oko ni ostalo suho; posebno ganljivo je bilo slovo njenih sedanjih učencev, ki niti peti niso mogli — — — »Zbogom, naša dobra vzgojiteljica I« so jf kil-cali ob odhodu. Njeni nauki so padali na rodovitna tla. Dokler bo stala trzinska šola. se bo ime učiteljice Julijane Kocijančičeve blestelo na prvem mestu v trzinski kroniki! Konec politike nevmešavanja Mi »Govorijo naj topovi (Mussolini) Angleško br odo v je prihaja v španske vode Rim, 3. julija. TG. V »Popolo d'Italiac je zopet izšel članek, ki ga vsi pripisujejo Mussoliniju samemu. Članek ponovno obravnava vprašanje prostovoljcev v Španiji in poudarja, da niti misliti ni na to, da bi bilo mogoče prostovoljce odpokli-rati. Člankar pravi dalje, da je bilo »nevmešavanje« v Španijo od prvega začetka čieto navadna sleparija, ker eo od francoske in angleške strani vse storili, da bi boljše vi kom v Valenciji pripomogli do zinage, medtem ko sta Nemčija in Italija zopet vse storili, da bi španski požar omejili na Španijo samo. Člankar konča e temle značilnim odstavkom: ■Odločno besedo bodo pač morali govoriti topovi. Nova Španija vstaja iz krvi in razvalin. Holjševiški poskus, da bi 6e ugnezdili v Sredozemskem morju, je preprečen. Ljeninova prerokba, da bo Rusiji prva sledila Španija, 6e ni uresničila. To je dogodek izredne svetovnopolitične važnosti, a izredno važen tudi 7.a nadaljnje možnosti boljševiziranja evropske kuMure.c Ijondon, 3. julija. AA. (Havas.) Britansko sredozemsko vojno brodovje se bo znatno pomnožilo, ko se v kratkem vrne na Malto križarka Warspite«, ki ima 30.100 ton in je kar najmoder-neje ol>orožena. Tudi druga križarka >Malaya« istega tipa. ki je bila takisto v popravilu, je na poti na Malto, kjer naj nadomesti drednot :Queen Elisabeth« kot admiralsko ladjo sredozemskega vojnega brodovja. Drednot sQueen Elisabeth«, ki je priplul v matične vode za kronanje, bo ostal v Portsmouthu in bodo na ladjo montirali najmodernejše topništvo. Kakor je znano po drugi strani, je drednot : RoyaI Oak-: prekinil svoje obiske v \valeških lukah in je priplul v Portsmouth, kjer je pripravljen, 'da ga pošljejo v španske vode, če bo potrebno. Znano je, da imajo križarkl -Wars-pite« in >Malaya<' ter drednot »Royal Oak« po osem 15palčnih topov. Vse te ladje so opremljene s posebnim oklepom za obrambo pred letalskimi napadi. Odločitev v torek London, 3. julija. AA. Reuter: Uradno poročilo odbora za nevmešavanje pravi, da je bila seja odložena do torka, da bi posamezni zastopniki lahko obvestili svoje vlade o položaju. Vsem članom pododbora so razdelili besedilo italijanskih in nemških predlogov. Ob začetku seje je predsednik lord Plymouth rekel, da Anglija ne želi, da bi se ukinil sistem nevmešavanja, vendar pa želi. da se za nadzorstvo sestavi točen načrt. Portugalski delegat je izjavil, da njegova vlada nima nič proti francoskim in angleškim predlogom. Če jih drugi člani sprejmejo, jih bo sprejela tudi Portugalska. Po izjavi nemške in italijanske delegacije je belgijski delegat izjavil, da popolnoma odobrava predlog Francije in Anglije. Slično izjavo je podal tudi delegat Švedske. Važna sej a angleške vlade Ijondon, 3. julija, c. Dopoldne sta se zelo dolgo pogovarjala predsednik vlade sir Neville Cham-berlain in zunanji minister Eden. Na njunem sestanku je bilo sklenjeno, da naj vsi ministri ostanejo v Londonu in da naj bodo pripravljeni, da jih takoj pokličejo na nujno sejo vlade. Vsekakor pa bo seja vlade v ponedeljek dopoldne. Na seji bodo sprejeti važni sklepi. V Londonu London, 3. julija. AA. DNB: Londonski tisk odbija italljansko-nemške predloge, vendar pa priznava umerjenost nemškega in italijanskega stališča. ^Daily Telegraph« piše, da so nadaljnja pogajanja Se zmeraj mogoča. Francija in Anglija bosta pozorno proučili vse predloge. Če ne pride do sporazuma, tedaj bosta Anglija in Francija začeli delati popolnoma svobodno. »Times« piše, da veruje, da se bosta Italija in Nemčija držali politike nevmešavanja. V Parizu Paril, 3. julija. AA. Havas: Jutranji pariški tisk komentira dogodke v Londonu. Pertinax piše v »Echo de Pariš«, da slone nemški in italijanski predlogi na domnevi, da sta Francija in Anglija ali preveč zaupljivi, ali pa silno naivni. Toda francosko in angleško zunanje ministrstvo sla si točno izdelali svoj načrt. Rimski in berlinski predlogi naj na zunaj manifestirajo, da sta se Italija in Nemčija v Salanianci ie močno vsidrali. Dobro obveščeni diplomatski krogi vedo, da je general Fran«« izgubil pred B i Ib a o m 22.000 m o i in da je poslal nujen poziv za pomoč v Berlin. Na včerajšnji seji odbora za nevmešavanje bi naj dobil že odgovor. Mi se ne vmešavamo v špansko državljansko vojno, toda ohraniti hočemo strateško enakopravnost obeh strank. Hoteli smo to doseči z nevmešavanjem, ki bi se moralo oddvojiti od nadzorstva, kakor je to v četrtek rekel Delbns. Če pa se ukine politika nevmešavanja, tedaj bomo mi imeli popolnoma proste roke. Vladimir d'Onnesson piše v Figa-rui, da sta Italija in Nemčija prevzeli težko odgovornost. ko hočeta torpedirati politiko nevmešavanja. Kajti Francija in Anglija bosta imeli takoj proste roke, če bi politika nevmešavanja propadla. Nikakor ne bosta dopustili izvoza orožja in municije v Španijo. Seveda bo to najbolj koristilo vladi v Valenciji. V Italiji Rim, 3. julija. AA. Havas. Izid debate v odboru za nevmešavanje so v Rimu sprejeli z velikim presenečenjem. Vsi so pričakovali, da se bo Anglija priključila predlogu in priznala generala Franca kot vojskujočo se stranko. Vsi govore, da bosta Francija in Anglija vzeli nase veliko odgovornost, če odbijeta nemški in italijanski predlog. Ko je prišlo v Rim uradno porodilo, so govorili, da še ni vse izgubljeno. Sicer poudarjajo, da je položaj resen, vendar sta Italija in Nemčija pokazali mnogo dobre volje. Trde, da se bodo pogajanja vsekakor nadaljevala. Kakor v abesinskem, tako tudi v tem vprašanju hoče italijanska diplomacija predvsem pridobiti na času. V Nemčiji Berlin, 3. julija. AA. DNB. Nemški listi pišejo obširno o včerajšnji seji odbora za nevmešavanje. »Volkischer Beobachter« piše, da se je Anglija končno postavila na stran Valencije in Moskve, dočim Francija še ni zavzela jasnega stališča, dasi nekateri pariški jutranjiki resno razpravljajo 0 nemških in italijanskih predlogih. Jasno je, da sc lmdo kmalu pokazale težke posledice posebno V vprašanju holjševiške propagande v svetu. »Lokal-anzeiger:: piše, da je bil sovjetski Veleposlanik tisti, ki jc prvi izjavil, da so bili italijanski in nemški predlogi odbiti. Tako je dal sovjetski veleposlanik prvi znak za novo kampanjo tiska proti Nemčiji. Moskva želi povečati težave v Evropi. Po bojiščih Salamanca, 3. julija, b. Iz glavnega stana na severni fronti se poroča, da Francove čete še dalje napredujejo, in sicer ena kolona ob obali po zavzetju Castro Urbiales. druga kolona pa v notranjosti pod poveljstvom polkovnika Vega. Ta kolona je napredovala od Valmacede za 15 km proti San-tandru. V tem odseku ie zašlo v nevarnost več kot 1000 miličnikov, Ua jih zajamejo ali črni strelci, ali Francove čete, ki napredujejo od Valmacede in se obojni lahko združijo na cesti v Samaler, ki leži na pol pota med Bilbaoni in Santandrom. Salamanca, 3. julija. AA. (Havas) Republikanska letala so skušala davi preleteli Salamanco. Toda takoj je nastopilo protiletalsko topništvo in prisililo sovražnika, da 6e vrne, ne da bi tjil kaj dosegeli Alarm je trajal od 6.35 do 7.25. Po včerajšnjem obstreljevanju Sevilje jx> rdečih letalih so rdeča letala vrgla več bomb na Burgos in napravila znatno stvarno škodo. Ranjenih je več oseb, po večini žensk in otrok Generalni štab je izdal komunike, ki pravi, da bo zaradi teh napadov na civilno prebivalstvo prišlo do represalij. Ljudska fronta - ljudska laz Nauki iz Blumovega bankrota ,Prišla je doba pokore .. . Če bi nesreča, ki jo jc Blumov enoletni režim ljudske fronte priklical nad francoski narod, ne bila tako resna in tako tragična, bi tem moskovskim gospodarskim genijem, ki z debelimi očmi ogledujejo razvaline svojega enoletnega »gospodarstva« privoščili, da ee jim svet od srca nasmeje. Nasprotniki Francije to tudi delajo. Krohot, ki ga slišimo iz Nemčije in Italije, tukaj silno boli. Tudi iz Anglije prihaja pritajen smeh. In Francija, ki je svoje nesreče sama krva, ki je z odprtimi očmi in dobro vedoč kaj dela, skočila v prepad ljudske fronte, niti pravice nima. da bi porogljiv smeh od onstran meja zamerila. Eno leto je živela v paradižu norcev (paradis des fous) in .je prebujenje sredi razvalin silno bolestno. Pariške ulice, kjer so pred par tedni še trobile fanfare marksističnih udarnikov, ki 90 prešerno dvigali pesti v zrak in prepevali himno Kominterne, med tem ko jim je odrešenik« Blum in njegovi izvedenci s pestjo odzdravljal skozi okno kakšne vladne hiše ali celo z njimi korakal, tn pa-liške ulice so sedaj naenkrat poslale mrke. Ljudje so se prebudili iz težkega snu. Zdi se jim, da so plesali na kupu mrličev. Nekdanji ljudski frontniki sedijo sedaj po tramvajih, avtobusih, podzemeljskih Železnicah silno resnih obrazov, vsi zatopljeni v najnovejša poročila borze, ki jim pravijo, da denar izgublja vrednost, in v poročila s parlamenta, ki pripoveduje o strahotnih dolgovih, ki jih bo treba plačati z novimi ogromnimi davki. Na vseh večjih križiščih okoli trga de la Republique ali de la Nation, ki so bile trdnjave ljudske fronte, se zbira skromno delavno 1 judstvo in prebira usodne novice, ki mu pravijo, da je to, kar so prigarali Rusko - japonski spor poravnan Moskva, 3. julija. AA. Japonski veleposlanik Sigeinitu je snoči izjavil, da je spor zaradi otokov na Amuru urejen. Popoldne 6e je Sigeinitu f»-novno razgovarjal z Litvinovim in mu slovesno izjavil, da sedaj ni več nobene mandžurske ladje pri otoku Senufi. Litvinov je obljubil, da se bodo ruske čete takoj umaknile od tam. Kakor se izve, je Litvinov to obljubil šele tedaj, ko je Sigeinitu obljubil, da v tem delu ne bo japonskih ali pa mandžurskih oddelkov. Incident je torej sedaj jioravnan, vendar pa bodo diplomatska pogajanja za določitev meje trajala še dolgo. Tokio, 3. julija. AA. (DNB) Agencija Domej l>oroča iz Hsing-Kinga, da so sovjetske čete začele dane« popoldne odhajati z otokov Senfujo in Rol-soj na Amuru, ki so ju pred nekaj dnevi zasedle. Tudi sovjetske topničarke so zapustile otoka na jKKllagi dogovora, sklenjenega med japonskim j>o-slanikom Sigemitom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim. Tokio, 3. julija. AA. Agencija Domej misli, ila je splošno prepričanje japonskih vojaških krogov. da morata Japonska in Mandžurija kar se da pazljivo spremljati potek dogodkov vse dotlej, dokler se ne bodo sovjetske čete popolnoma umaknile z obeli otokov na Amuru. ki so ju zasedle. »Čiščenje" traja dalje Pariz. 3. julija. AA. Havas. Iz Moskve poročajo. da je icna pokojnega maršala Tnhačevskega zblaznela, njegova 12 letna hčerka pa je napravila •.amomor. Kakor znano, s« sovjetski listi objavili izjavo i ene Tuhadevskega. v kateri obsoja delo svojega mola. London. 3. julija. AA. (Havas) Po poročilih iz Moskve se tamkaj čiščenje še zmerom nadaljuje, zlasti v znanstvenih, književniških in časnikarskih krogih. Tako so odstavili Jakova Agramova, pomočnika komisarja za notranje zadeve, Georgija prokotijeva, pomočniku prometnega komisarja, m Akadija Kozenholca, ljudskega komisarja za županjo trgovino. Tudi v komisarijatu za zunanje zadeve postopno odstranjujejo stare sodelavce bivšega podkomisarja Preštinskega. Tako so odstavili Borisa Mironova, podravnatelja tiskovnega odseka, in ga poslali neznanokam. Isto usodo je doživel tudi David Stern. ravnatelj drugega oddelka za zahodno politiko, kamor spada tudi Nemčija. Po nadaljnjih jioročilih iz Mo&kve so tamkaj aretirali mnogo znanih književnikov. Tako so zaprli Kirsona in litovskega šefa odbora za spored mos-kovskega gledališča. Prijeli so tudi akademika Deržavina in dopisnega člana akademije Obmorskega, češ, da sta trockistom dovolila, da spremenita v propagandne namene novi bespdnjnl; ruskega jezika. Arnsijev, ravnatelj >Voxa«, društva za kulturno zvezo s tujino, je še zmerom >bolant. Časopisni napad na profesorja Pletneva, Stalinovega osebnega zdravnika, se je Izjalovil. Profesorju Pletnevu so očitali kršitev javne morale. Dalje so odstavili novinarja Kovatkega. šefa političnega odseka >Izvestijč, dalje Zasavskega. Lapinskcga in še več drugih. Zadnje dni eo se v tujini razširili glasovi, da so Radeka pred dvema mesecema po-milostili, češ, da je podal nekatera odkrilja v zvezi z afero Tuhačevskega. Toda huda kampanja listov proti Radeku, Buharinu in Rikovu daje sklepati. Novi „vohani" I/indon, 3. julija, b. >Daily Herald« poroča iz Moskve: V Leningradu so oblasti prijele 110 vohunov. Ko so oblastni organi napadli neko skupino vohunov, je prišlo do l>orbe, v kateri je bil ustreljen voditelj vohunov. Aretirancein se očita, da so bili v zvezi i. estonsko vlado, da so uporabljali najmodernejša srpdstva v vohunstvu, ined njimi tudi tajne radioposlaje. Skupina 70 vohunov pa je obtožena, da je bila v zvezi s Poljsko in da je imela dobre odnosaje med najvišjimi krogi jioljske vojske. To poročilo še javlja, da so ustrelili visokega Častnika rdeče vojske, ki je izdal važne vojaške dokumente inozemstvu. Po poročilu Konvaoniolske Pravde, je bilo ustreljenih 70 estonskih vohunov. in privarčevali odplavalo jx> reki ljudske fronte in da si bo treba pas še bolj pripeti,' da bo država prišla do denarja in ne bo izdihnila pod razvalinami, ki so jih nakopičili geniji ljudske fronte. Funt je že 120, 125, 128, 130... tako govori vsevprek pariško ljudstvo in si mane oči ter težko čaka, kaj bo nastalo iz potresa, ki jo zagugal in zamajal temelje vsega narodnega blagostanja. Bogataši so pravočasno prenesli svoje zavoje čez mejo. Samo v mesecu juniju je zbežalo okrog oifi (niljard din .zlate vrednosti nekam čez mejo. Koliko prej, tega nikdo prav ne ve. Bogataši imajo svoje premoženje naloženo na Nizozemskem, v Švici, v Angliji. Ti so si znali pomagati. Drugega izhoda tudi niso imeli, da so vsaj nekaj rešili od razbesneloga zapravljanja napol nore ekipe, ki je prišla na krmilo države ter mislila, da bo že vse opravila, kakor hitro bo zapravila domačijo. Bogatejši so si znali pomagati. Toda niso si mogli pomagati najbolj revni. Delavec, skromni knietjč, bolniki, invalidi, siromaki na splošno, po teh pa je nevihta udrihnila neusmiljeno. Po onih, ki morajo na stara leta živeli od |irihrankov, ki so jih naložili v državna posojila, je okruto udarila. Ti s svojim premoženjem nikamor niso mogli zbežali. Povoden j jih je zalotila v hiši. Ko je prišel Blum na vlado, je s širokimi kret-> njami bisterika obljubljal zlato dobo. Priti mora, je prerokoval in najprej znižal vrednost franka za eno dobro četrtino. Tisti, ki so varčevali in svoje prihranke nalagali v hranilnicah ali jih posojali državi, so bili na mah ob eno četrtino svojega premoženja. To je bil prvi blagoslov. Toda Blum je . dejal, da pride zlata doba takoj zatem. Preteklo je komaj eno leto in denar je zopet na tem, da izgubi več kot četrtino svoje vrednosti. V enem letu je torej uničenega več kot polovico premoženja malih, siromašnih delovnih ljudi, ki z njim niso mogli pobegniti drugam ali ga pravočasno spremeniti v tuj denar ali z njim nakupiti kakšen košček zemlje. Torej ravno mali človek — v Franciji je mali. človek velik varčevalec — ki je držal hrbet, da se je Blumova ekipa skobacala do blasti, je bil sedaj najbolj občutljivo udarjen in tako rekoč uničen. Delavec prešteva svoje tedenske plače. Sicer mu je Blum dal več denarja na roko. Toda kaj, ko pa je ta denar izgubil polovico svoje kupne vrednosti in ko so na drugi strani cene za vsakdanje potrebščine poskočile za polovico. Delavec je danes mnogo večji siromak, kot je bil pred enim letom. Pest, ki jo je še včeraj dvigal, sedaj stiska v žepu in s skrbjo brska po njem da bi mogel kaj najti za vzdržavanje svoje družinice. Vrh tega pa dolgovi, ki so legli na državo. Čez 100 milijar«! denarja zapravljenega. Zakaj? Nihče ne ve, kam je šel. Samo ni ga in pred narodom zeva praznina. Podoba kme-. ta. ki je v enem letu cvetoče posestvo pognal po grlu in si na dan dražbe puli lase, kam neki je vse to šlo tako hitro. Država mora najti denar. Naj bo rdeča ali bela. Denar potrebuje. Našla ga bo pač pri državljanih. Segla bo z novimi davki v njihove žepe. In kdo bo davke koncem koncev plačal. Siromak, ki mu bodo proizvodniki in trgovci davčno breme pevalili na rame s tem, da mu bodo zvišali cene za življenjske potrebščine. Kruh bo plačal še enkrat tako drago, aa bo pek mogel davke plačati. Isto pri mleku, isto pri sočivju. Isto pri obleki in stanovanjskih cenah. Ah, blagoslov ljudske fronte, ki je bila ravno za siromašnega človeka prokletstvo. Tako se je končala »zlata doba«, ki jo je prerokoval Bluin, ko je sedel za krmilo cvetoč« in v udobju živeče Francije. Demagogijo uganjati ni težko. To zna vsak norec. Čim bolj je izven ravnovesja, tem lažje to dela. SIcparil je ljudske množice, da je mogoče premoženje zvišati, če se manj dela. Vsak kmet bi mu bil lahko povedal, da je to laž. Vsak skromni obrtnik bi mu bil lahko raztol-mačil, da je to goljufija. Med kričači sindikalistične organizacije, ki $o grozili z ulico in z delavskimi bataljoni, je sedaj postalo silne liho. Danes iz teh vrst ni slišali nobenega dobrega nasveta. Kadar se ladja potaplja, takrat so fraze odveč, takrat je treba znanja in poguma. Takrat je treba znali plavati. Finančni minister je razodel, d* je al pa ga bo generalni vikar msgr. df. Sajakovič. Izve se, da jacvvbe^.^ grajski n?dškof dr. Ujčič osebno prišel r&p,,. Vsp vrr Ljubljani stanujoče učenke uršulinskih . šol naj se gotovo-zberejo v ponedeljek dftOj' svo-. jih šolskih prostorih,, da se udeleže pogf^, tf^' škofa dr. Jegliča. vtis, ko da je prišla doba pokore, o kateri je Cail-laux govoril v senatu. Polagoma prihaja spoznanje med ljudstvo, da so marksisti uganjali velikansko sleparijo, ko so začeli narodno premoženje deliti prej, nego je bilo ustvarjeno, in množicam lagati, da bo lepše živelo, čim manj bo delalo. Spoznanje, ki prihaja prepozno. Pokora je neizbežna. In huda bo in neusmiljena. Pri tem pa vstaja pred očmi sicer tolikanj pa-triotičnega francoskega ljudstva pošast vnanje nevarnosti. Ob renski meji reži nemški obraz, rej«n in discipliniran. Ob italijanski meji rj Alpah turf. Ljudska fronta je zapravila premoženje in pustila v nemar obrambo države. Nemčija in Italija jo lahko danes brez strahu smešita in izzivala. To nas boli. To hudo boli, ker takšnega ponižanja Francija v svoji zgodovini še ni doživela. To se imamo zahvaliti Blumu in njegovi ljudski fronti, da je opeharil ravno najbolj siromašnega človeka, ga spravil ob prihranke in mu napravil življenje neznosno in da je državo spravil v takšen zunanjepolitičen položaj, da je zopet vrsta na pri-prostem vojaku, da ga vzpostavi s svojo srčno krvjo. Ljudska fronta — ljudska laž! Le Quellec, ■. i. Opomba uredništva. Zabavno je čitati naše marksistično časopisje, ki še vedno skuša prati Bluma in njegovo polomijo. Veliki svetovni marksistični tisk vsaj — molči, ker ga je sram bankrota, ki ga je povzročil človek, ki so ga imeli za svojega genija. Naš rdeči tiski misli, da je bolje, da klepeta naprej. Če misli, da je zanj tako prav, dobro! Mi pa smo mnenja, da je naše ljudstvo vsaj tako modro, kot je francosko in da že ve, kaj je »uspeh« in kaj je »bankrot. Pri žepu neha namreč moč demagogije. Rde^i tisk bo moral mesto ljudske fronte iznajti drugo geslo. Na besedo »ljudska fronta.< ie francoski Blum ncizbrisljivo udaril pečat laži in polomije. Ta torej ne vleče več. Schuscknigg zopet v Italijo Dunaj, 3. julija. AA. Havas: Avstrijski zvezni kancler bo te dni odpotoval v Italijo, kamor bo odpeljal svojega sina na letovišče. Volitve na Irskem Dublin. 3. julija, c. Pri volitvah v parlament fe zmagal zopet de Valera, ki bo sam imel večino, skupaj z delavsko stranko pa bo imel 29 poslancev več kot opozicionalna stranka CosgraVea. Znižane voznine Belgrad, 3. julija. AA. Dovoljena i« polovična voznina na državnih železnicah udeležencem proslave 20 letnice majske deklaracije, ki bo 4. julija t, 1. v Slovenjgradcu. Pof>u®t velja za vrnitev do 6. julija. Zagrebška vremenska napoved. Jasno in lepo vreme. Temperatura se bo zvišala. Zemunska vremenska napoved. Jasno in l^po vreme. Toplota bo znalno narasla. Dsnaj-ka vr"m»!!«k» nap«»ed. Vroče, solnžno, ponekod nevihte, v ponedeljek najbrž preobrat Seja Narodne skupščine Belgrad, S. julija, m. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol 10. Poslanec Mravlje je vložil interpelacijo na pravosodnega ministra »glede pristranskega postopanja državnega tožilca v Ljubljani v preiskavi o umoru akademika Rudolfa Dolinarjac. Poslanec Riko Fux je vložil interpelacijo na poštnega ministra glede zadržanja nekih brzojavk na pošti Ljubljana I. čirič je nato odgovoril na vprašanje poslanca JNS Cvetiča o nedelavnosti odbora za proučevanje konkordata. čirič je dejal, da § 14 zakona o poslovniku narodne skupščine določa samo to, da mora predsednik skupščine gledati, da delo posameznih odborov ne zaostaja, temveč da 6e normalno razvija. Ta člen pa ne predpisuje, da bi moral predsednik skup-Ičine gledati tudi na to, kdaj bo kak odbor pričel z delom. Glede delovanja odbora za proučevanje konkordata je čirič dejal, da je po njegovem mišljenju boljše, da skupščina po končanem delu odbora vzame takoj v pretres to pogodbo, čirič je še izjavil, da bo predsednik kr. vlade dr. Stojadi-novifi imel najkasneje v torek ali v sredo ekspoze o konkordatu. Cvetič se z odgovorom Ciriča ni zadovoljil. Skupščina je nato prešla na dnevni red in nadaljevala se je razprava o zakonskem osnutku o prekrških. V imenu kluba JRZ je govoril Živko Sušič, ki je bil, kakor znano, tudi predsednik odbora za proučevanje zakonskega osnutka o prekrških. Sušič je podal strokovno analizo predloženega zakonskega osnutka ter poudarjal vse njegove dobre strani. Pravi, da se omenjenega osnutka vladi ni treba sramovati. Za skupščinsko opozicijo pravi, da njena kritika ni objektivna, ker pravi, da je predloženi zakon orožje režima za borbo proti svojim političnim nasprotnikom. Sušič naproša skupščino, naj sprejme predloženi zakon, kakršnega je skupščini večina odobrila. V svojem govoru je Sušič zagovarjal kr. vlado. Med govorom so mu opozicionalci vpadali v besedo, da je vlada že dve leti na krmilu, a z ministrskih klopi se je oglasil sam predsednik vlade dr. Stoja-dinovič ter vzkliknil: »Samo dve leti I« Za Sušičem je govoril JNS poslanec Manfred Paštrovič ter po Mravljetovem vzgledu napadal »klerikalce«. Razburjal se je zaradi včerajšnjega Brenčičevega medklica in spet lotil Slovencev in raztrgane državne zastave. Govornik je tudi omenil, da se je na neki procesiji sv. Rešnjega Telesa nosila avstrijska zastava z avstrijskim grbom. Predsedniku vlade je pokazal sliko. Nato se je spravil na majniško deklaracijo ter očital dr. Korošcu »habsburški okvir«, zakar da ve pri nas že vsak pastirček. Paštrovič je dejal, da je bil ta habsburški okvir samo zato, da je pritegnil vse klerikalce. Gonja JNSarjev je postala tako odvratna, da niso izrazi poslancev v skupščini za JNSarje niti laskavi niti častni. Za Paštrovičem je govoril poslanec JRZ Bogoljub Kneževič. Ob 1. je bila seja zaključena. Prihodnja bo v torek ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu sta dve točki: nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku o prekrških ter poročilo finančnega odbora o zakonskem osnutku glede uniaknitve starega kovanega denarja in o novem denarju. Druga točka je zato postavljena pred skupščino, da se ji izglasuje nujnost. Interpelacije zaradi zadnjih dogodkov v Sloveniji Širjenje klevetniških letakov proti predstavnikom državne oblasti Interpelacija narodnih poslanecev dr. Andreja Veble-ta jn tovarišev na notranjega ministra dr. Antona Korošca radi razširjenja klevetniških letakov proti predstavnikom državne oblasti. Gospod minister! V zadnjem času širijo politični nasprotniki sedanjega režima na področju dravske banovine razne klevetniške letake z očivid-nim namenom, da rušijo ugled in veljavo državnih oblasti. Kot primer navajam letak z naslovom: »Uradne laži gospoda bana Natlačena« in s podpisom »Jugoslovenska zaščita«, ki so ga širili nepoznani ljudje dne 17. junija t. 1. po ljubljanskih predmestjih. V tem letaku so vedoma neresnično poroča o dogodkih pri Prihovi (dravski banovini), da so katoliški akademiki v mraku v pijani zmešnjavi sami zabodli z nožem v hrbet svojega tovariša Dolinarja Rudolfa, četudi je po podatkih preiskave dognano, da je Rudolfa Dolinarja zabodel Dugina Viktor, član JNS iz Maribora. V drugem letaku pod naslovom: »Prijateljem naciona hstom« 2 dne 12. jonija t. 1., ki je bil tiskan v Narodni tiskarni v Ljubljani, se lažno prikazuje nesrečen dogodek V Prihovi ter se ugotavlja, da pnstasev JNS pe zjdene niti najmanjša krivda glede smrti Rudolfa. Dolinarja, dasiravno je že sedaj dokazano, da so napad na Rudolfa Dolinarja organizirali pristaši JNS. Tretji letak pod naslovom: »Napadi separatista na sokotstvo n Slovenačkoj« opisuje lažno kako g. dr. Korošec in njegovi črni bratje odkrito delujejo proti narodnemu edinstvu in naši državni celoti in kako je banovinska organizacija JK£ baje imenovala za svojega tajnika nekega »popa« iz Avstrije, ki se je svoječasno z orožjem v roki boril proti našemu osvobojenju in zedinienju ter je leta 1918 z orožjem v roki preprečil dohod belih orlov v Ljubljano. Četrti letak pod naslovom »Vatikanska elegija« ter »Slovenski fantje« — krščen duš, bojna himna »slovenskih udarnikov« pa vsebuje celo vrsto najogabnejših žalitev slovenskega ljudstva zlasti slovenske mladine. . Dovoljujem si 6taviti na Vas gospod minister Bledeča vprašanja: .. 1. Alt Vam je znano, katere osebe širiio zgoraj navedene in druge klevetniške letake proti predstavnikom državnih oblastev v dravski banovini? 2 Kaj nameravate ukreniti, da se razširjevalci navedenih klevetniških letakov kaznujejo, da se preprečijo slična dejanja in da se zaščiti javni red in mir v dravski banovini? Izvolite sprejeti, gospod minister izraze nagega odličnega spoštovanja. Belgrad, 1. julija 1937. Podpisi. Požig sokolskega godbenega paviljona Interpelacija narodnega poslanca Rudolfa Pevca na notranjega ministra g. dr. Antona Korošca radi požiga godbenega paviljona na letnem telo-iradiščti Sokola v Ljubljani. . .. , , V noči od 12. na 13. junija t. 1. okrog ene zjutraj je bil na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola zažgan paviljon v vrednosti okrog 30.0UU din. Kraljevska banska uprava dravske banovine je o tem dogodku objavila uradni komunike z dne 13. junija t. 1., v katerem na podlagi podatkov policijske preiskave sklepa, da obstoji upravičen sum, da so paviljon zažgali nasprotniki sedanjega režima in sicer z namenom, da bi odvrnili pozornost javnosti od zločinskega umora akademika Rudolfa Dolinarja. Ker sedaj pristaši JNS v raznih letakih vehe-mentno napadajo gospoda bana dravske banovine e dr. Marka Natlačena, g. upravnika ljubljanske policije dr. Hacina in pristaše JRZ in jih dolžijo protizakonitih dejanj, obstoji javni interes da se cimpreje in temeljito cela stvar razčisti. Zato si dovoljujem vprašati Vas, gospod minister: 1. ali Vam je znano, da je policija v Ljubljani na željo Sokola zastražila kritičnega dne vse 60-kolske objekte, razen omenjeni godbeni paviljon, katerega 6tražo so si izrecno pridržali sami Sokoli in sta v resnici dva Sokola 6tražila »a paviljon. 2. ali Vam je dalje znano, da sta za 6tražo določena Sokola stražila paviljon samo do 23. ure, čeravno je bilo evidentno važnejše stražiti paviljon od 23. ure dalje. 3. ali Vam je znano, da je pogorel ravno ta paviljon, ki so ga stražili Sokoli m s tem prevzeli nase odgovornost za njegovo varnost, kakor je to storila policija pri drugih objektih. Ako bi se straža v redu vršila, bi bila vsaj dana možnost, da bi straža zasačila požigalce. Po demonstracijah, ki so se s čudovito naglico takorekoč v trenutku požara razvile in v katerih •o padali nedopustni vzkliki proti vladi m po^ nečloveško barbarskih ietakih, ki so bili radi požiga poviljona izdani, lahko sklepamo, da je nasprotnikom današnjega režima bil ta požig dobrodošel, kot da bi bil naročen. Podpisani pripominja, da sem bil v najtežjem času t. j. od leta 1897 naprej Sokol ter 6em častni 6tarosta Sokola v Mozirju ter je jasno, da me vodijo kot starega nacionalnega borca 6amo objektivni razlogi, ko vlagam to interpelacijo v edini želji, da se stvar najtemeljitejše razčisti. Zato si usojam zaprositi Vas, gospod minister, na narodno 6kujv ščino čimprej 6bvestite o rezultatu tozadevne preiskave in o ukrepih, ki jih hočete napraviti. Belgrad, 1. julija 1937. Rudolf Pevec, 1. r. Demonstracije proti gasilcem Interpelacija narodnega jx>slanca Mihe Bren-čiča na gospoda ministra za notranje zadeve g. dr. Antona Korošca, radi demonstracij ob priliki požiga sokolskega paviljona v Ljubljani in postopanja demonstrantov proti gasilcem. V noči od 12. na 13. junija t. 1., kmalu po polnoči je zgorel godbeni paviljon na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola. Takoj po začetku požara se »je zbrala okrog 300 ljudi broječa množica očividnih pristašev JNS na čelu z narodnim p>oslan-cem Rajko Turkom, ki se je s 6okol6kim znakom na prsih obnašal tako izzivalno in nedostojno, da mu je upravnik ljubljanske policije dr. Hacin rekel: »Ako bi ne bili narodni poslanec. Vas bi dal na mestu aretirati.« Sele na to se je dal g. Rajko Turk pomiriti. Dovoljujem si Vas vprašati, gospod minister: ali Vam je znano, da so demonstranti pretepli gasilce, ki so. p>ozvani, prišli gasit požar, ki je izbruhnil v godbenem paviljonu. Gasilci so bili dejansko napadeni in dva gasilca celo ranjena. Takojšnje gašenje požara je bilo onemogočeno, ker gasilci niso mogli vporabiti najbližjega hidranta. Vprašam Vas, gospod minister, ali hočete demonstrante in predvsem njihove kolovodje, najstrožje kaznovati. Obenem izvolite sporočiti, kaj hočete ukreniti, da 6e gasilcem omogoči nemoteno in mirno izvrševanje njihovega nesebičnega in težkega poklica? Belgrad, 30. junija 1937. OnečaSčenje državne zastave Interpelacija narodnega poslanca dr. Jurija Koceta na ministra notranjih zadev g. dr. Antona Korošca zaradi državne zastave, ki so jo raztrgali trije organizirani pristaši JNS v Laškem. Dne 20. junija t. 1. je bila v Laškem raztrgana državna zastava ter sredi ceste vržena v blato. Ugotovljeno je, da so to zločinsko dejanje napravili 3 organizirani člani JNS, to je Stanko Kalčič, Drasko Hlebec in Andrej Vabič, vsi iz Laškega. V zvezi s tem mi je čast, gospod minister, staviti na Vas naslednja vprašanja: Ali Vam je znano, da so omenjeni trije organizirani člani JNS? Ali Vam je znano, da so ti morali dobro vedeti, da gre za državno zastavo, kar dokazujejo vse okoliščine, zlasti pa dejstvo, da je poleg zastave svetila močna električna žarnica? Omenjeni člani JNS so bili aretirani ter eo končno priznali svoj gnusni zločin, ki bi ga gotovo podtaknili pristašem naše stranke JRZ, če bi se jim posrečilo napraviti svoj zločin tako, da ne bi padli oblastem v roke. Ali Vam je znano, da so ob času prihoda g. Pere Zivkoviča dne 5. junija t. 1. JNS-arji hoteli oklevetati našo stranko, češ, da so najbrže njem pristaši raztrgali državno zastavo? Ali Vam je znano, da je bila stvar v resnici ta, da so pri demonstracijah tolkli JNS-arji demonstrante z drogom, okoli katere je bila državna zastava ovita (ne razvita) in da so demonstranti hoteli drog iztrgati, pri čemer se je drog prelomil. Državna zastava pa je ostala nedotaknjena ter jo je kdo mogel razviti šele pozneje? Iz navedenega je razvidno, da JNS-arji sami po naprej določenem načrtu sistematično izdajalsko -onečaščajo državno zastavo, da bi nato mogli svoje gnusne zločine podtakniti našim pristašem. Z ozirom na omenjeno, mi je čast, gospod minister, da Vas vprašam: . 1. Kaj nameravate ukreniti proti omenjenim pristašem JNS, ki so raztrgali državno zastavo ter jo poteptali v blato? 2. Kaj nameravate ukreniti proti zločinskemu početju JNS-arjev, ki sami onečaščajo naše največje svetinje v nameri, da jih podtaknejo drugim? Umor akademika Dolinarja Interpelacija narodnega poslanca Antona Kersnika in tovarišev na ministra notranjih zadev zaradi bestijalnega umora akademika Rudolfa Dolinarja iz zasede e strani plačane tolpe JNS-arjev. Dne 8. junija t. 1. ob 18 je neka skupina okoli 16 oseb pod vodstvom Slavka Reje, upravnika *Ve-černika Jutra« v Mariboru, oborožena z revolverji, mesarskimi noii. motikami in kamenjem napadla v Prelogih v občini Pribova iz zasede avtobus dijakov ljubljanske univerze, ki eo bili piopolnoma neobo roženi, saj niti eden od njih ni imel niti pa- Blagodejno vplivajo in negujejo kožo ELIDA MILA ELI DA MILO ' Ž* deset let ljubljene c vsake lepe žene lice. V tem mučnem spopadu je padel kot žrtev akademik Rudolf Dolinar, zaboden v hrbet od napadalca Viktorja Dugine, ki je to priznal. V zvezi s tem mi je čast, vprašati Vas, gospod minister: Ali Vam je znano, da so ta mučni napad organizirali pristaši JNS ter da je glavni organizator te plačane tolpe in zločinskega napada Slavko Reja, upravnik »Večernika Jutra« v Mariboru, to je v resnici večerne izdaje Kramer-Pirkinajerjevih listov v Ljubljani? Ali Vam je znano, da je Slavko Reja, ki jc rojen v bližini Gorice (v Italiji) organiziral za to zločinsko dejanje svoje tovariše iz Primorske, od katerih eden, to je Jože Bunc, sploh nI naš držav, ljan, tako, da drži dejstvo, da so osebe, ki uživajo gostoljubje naše države, umorile na bestijalen na-čin sina naše kmetske družine? Z ozirom na navedeno mi je čast vprašati Vas, gosp>od minister: 1. Kaj nameravate ukreniti, da se onemogočijo zločinski napadi JNS-arjev v dravski banovini, ki hočejo z zločinskimi sredstvi terorizirati večino slovenskega naroda? 2. Kaj nameravate ukreniti proti onim osebam, ki uživajo gostoljubje naše države, pa surovo ubijajo najboljše sinove naše zemlje, 6inove naših slovenskih kmetskih mater? Katoliško gibanje v Franciji Često se sliši v svetu o proticerkvenem hujskanju masonskih lož in o protiver&ki propagandi izradikaliziratih ljudskih mas v Franciji. Tako je mogoče dobiti vtis, da s katolicizmom in s katoličani v Franciji precej slabo stoji. In vendar bi takšna sodba bila napačna. Kdor je več videl in kdor ima dar, da stvari med seboj primerja in jih analizira, bo drugače sodil. Res, da sta v Franciji država in Cerkev že dolgo ločeni, šola je laicizi-rana, del javnega mnenja je odkrito proticerkven. Toda to še ni vse. Ob teh dejstvih svoje tudi druga, ki značijo, da se bujno razcveta tudi versko življenje in da je vedno večji krog Francozov, ki se včlenjuje v katoliško gibanje. Resnica je, da je katolicizem v Franciji v preteklem stoletju izgubil inteligenco, potem množice delavstva in končno tudi velik dej kmečkega prebivalstva. Toda vse to je bilo. Inteligenca in z njo velik del mladine se vrača v katoliški tabor. Velik del delavske mladine se zopet oklepa cerkve. Velemesto Pariz, ki je pred 40 leti bilo morda skoraj docela pogansko, je torišče naijživahnej-šega misijonskega dela, ki vodi ljudstvo nazaj k cerkvi. Pri temi je občudovanja vredna požrtvovalnost katoliških krogov. Samo pomislite, da francoski katoličani prostovoljno prispevajo za vzdrževanje duhovščine 87 škofij z okroglo 40.000 farani, da prostovoljno vzdržujejo z lastnimi žrtvami, vse cerkvene ustanove, vse katoliško zasebno Jolstvo in vzgojne zavode, v katerih je okrog en milijon otrok, da 6 svojimi žrtvami popolnoma na svoije stroške vzdržujejo tehnične zavode in pet katoliških vseučilišč. Važna je sprememba, ki se odigrava na višjih šolah. Iz življenjepisa nekega umrlega profesorja matematike, ki je umrl v duhu svetosti in ki je bil zelo znan v znanstvenih krogih, je razvidno, kakor 6am piše, da je bilo pred desetletji naravnost nemogoče, da bi kdo mogel kot katoličan biti akademik na tehnični univerzi. Danes pa moremo ugotoviti, da je nasprotje med antikleri-kalnimi državnimi višjimi šolami in katoliškimi vsak dan manjše. Katoličani so si znali s svojim stvarnim delom pridobiti ugled. To velja tudi za ostale znanosti. Katoliške univerze se približujejo visokemu cilju, ki so si ga postavile. One nočeijo posredovati le znanstveno izobrazbo in vzgojo, ampak hočejo narodu vzgojiti elito katoliških znanstvenikov, ki bodo znali braniti znanost in razum, ki pa bodo tudi s ponosom lahko zastopali v vseh znanstvenih panogah odkrito versko mišljenje. Čudovito je, kako veilk krog je že danes katoliških znanstvenikov in kako bogata in raznolika je tudi njihova literatura. Težko je vprašanje duhovskega naraščaja. Število poklicev je nazadovalo. Toda kar prihaja v semenišče, je tem boljše. Pomanjkanje števila nadomeste drugi z večjo delavnostjo. Nekaj značilnih številk o sedanjem pomanjkanju duhovščine je bilo nedavno objavljeno na nekem zborovanju kaitoliških laikov. V mansejski škofiji je 58 župnikov, ki opravljajo dve župniji, v škofiji Arra6 je od 620 župnij 328 brez župnika, v Škofiji Reims od 663 župnij 303 nimajo župnika. V tej škofiji na primer 10 župnikov opravlja po 5 in 6 župnij. V škofiji Saint-Flour je za 315 župnij 208 duhov-nrkov itd. Se vedno je družina kot vir ljudskega zdravja in narodne moči v francoski zakonodaji premalo vpoštevana. Toda tukaj so katoličani marljivo na delu. Prav tako se trudijo z vso energijo, da tudi na socialnem polju popravijo zamujeno. Socialni nauki Cerkve se obravnavajo na številnih tečajih in poglabljajo na mnogih kongresih. Prav tako tudi socialne organizacije in ustanove, 6 katerimi cerkev prihaja zopet v dotik z delavstvom. Vsi pastinski listi zadnjega časa s posebnim povdar-kom dajejo navodila za socialni katolicizem. — To je druga stran Francije, ki je razvpita ko* brezbožna in brezverska. X. Y. Tenis na Dunaju Dunaj, 3. julija. AA. (Korbiro.) Na današnji tekmi za teniški srednjeevropski pokal je jugoslovanski par Kukuljevič-Mikič zmagal nad Avstrijcema Redlom in Eggertom v freh 6etih 6-2, 6-3, 6-2. Tekma je trajala samo 50 minut. Jugoslovanski par je bil, kakor kaže že rezultat, mnogo močnejši. Po tej igri vodi Jugoslavija 2-1. — Danes se srečata še para Palada-Punčec in Bawarovski-Metaxa. Kje je Earhardtova? San Francisco. 3. julija, b. Znana ameriška le-falka ga. Earhardtova. ki je sedaj na poletu okoli zemlje, se od četrtka dalje pogreša. Ona je od kraja Lae v Novi Kaledoniji poletela do otočja Boward. Tam so jo pričakovali okoli 21. ure zvečer. Obalne straže navajajo, da se je morala spustiti na morje radi pomanjkanja bencina. V četrtek zvečer ob 20 se je zadnjikrat javila po radiu s kraja, ki se nahaja 160 km daleč od severnega otočja. Osebne vesti Belgrad, 3. julija, m. Z odlokom poštnega ministra so postavljeni za dnevničarje-služitelje: Ivan Žitnik, Ljubljana II; Rudolf Zupan, Ljubljana I; Stanko Pogačnik, Ljubljana I; Ivan Kristan, Ljubljana I; Alojzij Jankovič, Ljubljana I; Franc Bratoš, Ljubljana II; Adolf Sluga, Ljubljana II; Jakob Kavčič, Ljubljana I; Anton Vene, Ljubljana II; Leopold Klančar, Ljubljana II in Janko Pihler, Ljubljana I. Belgrad, 3. julija. m. Za predsednika glavnega odbora Združenja strojevodij kraljevine Jugoslavije je bil zopet izvoljen Dragomir Jovanovič. Drobne vesti Zagreb, 3. julija, b. Danes je bil v Maksimirju zaključek policijske šole, katere se je udeležilo 117 gojencev. Pri tej priliki so gojenci izvajali razne produkcije v zvezi s svojim bodočim poklicem. Zagrebško mesto bo dobilo 170 novih policijskih stražnikov, in 6icer večino izmed onih, ki 6o iz-vršili šolo v Zagrebu, 06tale pa iz drugih poli-cijskih šol. Lahkoatletski troboj Ljubljana - Zagreb - Belgrad Ljubljana, 3. julija. Danes so bili doseženi sledeči rezultati: 200 m finale: 1. Kling (B.) 23:2, 2. Avguštin (Z.) 23.2, 3. Katalinič (Z.) 23:7, 4. Pleteršek (L.) 23:8, 5. Skušek (L.) 23:9, 6. Hegol (Z.). Točke: Belgrad 6, Zagreb 10, Ljubljana 5. Skok v višino: 1. 2gur (L.) 180 cm, 2. Marek (L.) 180, 3. Mikič (B.) 175, 4. Telesko (B.) 170, 5. Slanina (L.) 170, 6. Lazarevič (B.) 165. Točke: Belgrad 8, Zagreb 0, Ljubljana 13. Met krogle: 1. Kovačevič (Z.) 13.51 m, 2. dr. Narančič (Z.) 13.39, 3. Glibo (Z.) 12.71, 4. Djurič (B.) 12.18, 5. Medič (B.) 11.82, 6. Bojovič (B.) 11.73. Točke Belgrad 6, Zagreb 15, Ljubljana 0. 100 m izločilno: 1. pTedtek: 1. Bauer (B.) 11.3, 2. Avguštin (Z.) 11.5, 3. Hegol (Z.) 11.6. 2. predtek: 1. Katalinič (Z.) 11.4, 2. Tauber (Z.) 11.5, 3. Ster (L.) 116. 400 m izločilno: 1. predtek: 1. Stefanovič (B.) 52.5, 2. Gabršek (L.) 52.8, 3. Despot (Z.) 53.2. 2. predtek: 1. Zorga (L.) 54, 2. Banščak (B.) 55, 3. Pleteršek (L.) 55.3. 1500 m: 1. Goršek (L.) 4:08.8. 2. Flass (Z.) 4:10.4, 3. Kotnik (L.) 4:12.8, 4. Kraker (Z.) 4:16.3, 5. Krevs (L.) 4:20.4, 6. Bloh (Z.) 4:25.2. Točke: Ljubljana 12, Zagreb 9, Belgrad 0. 400 m finale: 1. Pleteršek (L.) 51.6, 2. Gabr-šček (L.) 51.8, 3. Stefanovič (B) 52.4, 4. Banščak (B ) 52.6, 5. Despot (Z.) 52.7, 6. Zorga (L.) 54.5. Točke: Belgrad 7, Zagreb 2. Ljubljana 12. Disk: 1. Marančič (Zagreb) 42.35, 2. Manojlovič (Zagreb) 41.54, 3. Jeglič (Ljubljana) 38.65, 4. Slamič (Ljubljana) 38.47, 5. Kajiež (Ljubljana) 37.84, 6. Bojovič (Belgrad) 37.64. Točke: Zagreb 11, Ljubljana 9, Belgrad 1. Troskok: 1. Mikič (Belgrad) 13.79, 2. Jovičevič (Belgrad) 13.64, 3. Perpar (Ljubljana) 13.13, 4. Berg-man (Zagreb) 13.05, 5. Hitler (Belgrad) 12.97 6. Jurkovič (Zagreb) 12.73. Točke: Belgrad 13, Zagreb 4, Ljubljana 4. Tek na 110 m z zaprekami: 1. Pleteršek 17.7, 2. Mikič 17.8, 3. Banščak 18.8, 4. Bakov 19.7 5 Žorga 20.3. ' Rezultat še ni dokončen, ker tekači niso mogli teči vsi v eni sami skupini, temveč so morali teči ločeno v dveh skupinah, kajti zaprek je bilo le za tri vrste Balkanska štafeta (800x400x200x100 metrov): 1. Ljubljana (Goršek, Skušek, Šler, Sušteršičj 3,27.2/. 2. Belgrad (Ikič, Legetič, Pavlovič, Subotič) 3,40.1/5. 3. Zagreb (Junek, Braun, Tauber, Dre-mil) 3.53. Ljubljanska štafeta je prispela na cilj v času novega državnega rekorda ter je pustila za seboj belgrajsko štafeto za 60 m. Zagrebška štafeta je bila diskvalificirana, ker je eden njihovih tekačev svojega sotekmovalca butnil. Na koncu pa je vložil delegat Zagreba g. Kustinec protest proti priznanju Ljubljane, češ da je sodnik g. Pevalek iz Ljubljane nekemu tekaču Ljubljane med tekom zaklical, naj štafetno palico premenja iz ene roke v drugo. Komisija o tem jjrotestu ie ni sklenila nič končno-velfavnega. Točke: Ljubljana 12, Belgrad 8. Po dveh dneh tekmovanja so dosegli skupno: Ljubljana 84, Zagreb 68 in Belgrad 57 točk. Ljubljanske vesti 1 Zopet večja skupina ameriških i/letnikov prispe v 6redo, 7. julija v Ljubljano. Ta izlet je organiziral in ga spremlja do Ljubljane znani zastopnik v Clevelandu g. Avgust Kollander. Naši rojaki, po večini Clevelandčani, so se vkrcali 30. junija na največji in najhitrejši brzoparnik sveta »Norman-die« ter bodo v Ljubljani v sredo ob tri četrt na devet zjutraj. Natančne podatke daje brezplačno Francoska linija, Masarykova cesta 14. 1 Izredna novomašna slovesnost na Rakovniku. V nedeljo, 11. julija, bosta darovala Vsemogočnemu prvo sv. mašo g. brata Stanko in Vladko Kebek. Novomašnika sta Tržačana; g. Stanko je salezijan-6ki duhovnik, g. Vladko pa spada v tržaško škofijo. — Svojo prvo sveto maso bosta skupno darovala vpričo še živeče gospe matere, sorodnikov in prijateljev. Pridigal bo s. dr. Fr. Blatnik, ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem. Na predvečer bo slovesen sprejem, drugi dan sveta maša ob 9.30, ob 4 popoldne pa slovesne večernice. Po večernicah priredi domača godba koncert. — Vse bližnje in daljne salezijanske prijatelje k izredni novotnašni slovesnosti toplo vabimo! Srečnima novomašnlkoma pa iskreno čestitamo! 1 Redni mesečni shod Križanske moške kon-gregacije danes popoldne ob šestih z darovanjem za Apoetolstvo sv. Cirila in Metoda. 1 Tečaj AK akademičark se prične v ponedeljek popoldne in ne v nedeljo. Odhod iz Ljubljane glav. kolodvor 15.45. Dobimo se na kolodvoru. Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju Franjo Kunovar pokgpaliiie Sv. Krit - LJUBLJANA 1 Zaradi žalovanja ob smrti nadškofa dr. A. B. Jegliča se koncert Hrv. kult. društva »Napredak«, ki je bil določen za danes v Frankopanskem dvoru, preloži na prihodnjo nedeljo, t j. 11. julija ob 15 popoldne z že objavljenim sporedom. Dne 11. julija bo koncert ob vsakem vremenu s sodelovanjem tamburaškega zbora N. S. Z. Ljubljana. i Ob smrti knezoškofa dr. A. B. Jegliča opozarjamo na njegovo portretno medajlo, ki je delo našega medajlerja prof. A. Severja. Bronasta me-dajla meri v premeru 29.5 cm in se dobi v JugO; slovanski knjigarni ter v Novi založbi, kakor tudi pri umetniku samem v Ljubljani, Layerjeva ul. 4, Trnovo. I Živalski vrtič v Tivoliju tik velesejma! Vstopnina 2 Din. otroci, dijaki in vojaki 1 Din. 1 Kino Kodeljevo: ob 4, 6 in pol 9: »Pisani pajčolan«. (Greta Garbo.) 1 Cenjeno občinstvo se vljudno obvešča, da bodo Bonboniere v Ljubljani julija in avgusta ob nedeljah skozi ves dan zaprte. Mu$>et\Mo mifo, veo domače, to! 1 Sadjarska podružnica Šiška priredi tečaj za vkuhavanje sadja ozir. povrtnin v drugem tednu teoa meseca ter vabimo člane, zlasti gospodinje, naj se prijavijo za tečaj do 12. t. m. pri enem sledečih funkcionarjev podružnice: Martinšek Alojzija, Verovškova ul. 15. in Kumar Terezija. Srbska 13 v pSod. Šiški ter Stupica Ivan. Zg. šiška 144, in Dobovišek Mihael, Zg. Šiška 210. Cas in nadaljnja jiojasnila za vkuhavanje dobijo interesenti pri omenjenih Tečaj bo pod vodstvom predsednika podružnice g. Kafola. ki bo poljudno tolmačil to delo. Tečaj čo v višji gospodinjski šoli v Zg. Šiški. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M"" Obiščite slikarsko razstavo Imm - ^agolic - Bregar v Jakopičevem paviljona Odprta od 9 dopoldne do 7 zvečer 1 Blagoslovitev gasilskega avtomobila na Viču. Danes proslavi prostovoljna gasilska četa na Viču 65 letnica obstoja čete pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena Ob M10 sprejem pokrovitelja, ob 10 sv. maša v župni cerkvi ob %U blagoslovitev novega gasilskega avtomobila pred cerkvijo. PojJoldne ob 3 vrtna veselica. Novi avtomobil je najmodernejši v državi, ker ima zaprto karoserijo. Šasijo za avto je kupila četi mestna občina ljubljanska, karoserijo pa je izdelala tvrdka Jenič na Poljanski cesti po načrtih mestnega gasilskega urada. , „ . 1 Zobni zdravnik dr. Milan Perko od 5. do 11. julija ne ordinira. I Razpis tečaja. Mestno poglavarstvo opozarja interesente, da je ministrstvo za telesno vzgojo naroda razpisalo brezplačne tečaje za obvezno telesno vzgojo naroda, ki se bodo vršili meseca julija, avgusta in septembra. Kot slušatelji teh tečajev prihaja jov poštev učitelji ljudskih šol, telov. učitelji, rezervni častniki in tehnični člani telovadnih in športnih društev, ki imajo vsaj nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom. Pogoji za sprejem v tečaje so na vpogled v mestnem fizikatu. 1 Razpis tečaja. Mestno poglavarstvo opozarja interesente, da je ministrstvo za telesno vzgojo naroda razpisalo brezplačne tečaje za obvezno telesno vzgojo naroda, ki se bodo vršili meseca julija. avgusta in septembra. Kot slušatelji teh te čajev prihajajo v poštev učitelji ljudskih šol. telovadni učitelji, rezervni oficirji in tehnični člani telovadnih in športnih društev, ki imajo vsaj nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom. Pogoji za sprejem v tečaje so na vpogled v mestnem tizikatu. 1 Davčna uprava za inesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148 zak. o neposred. davkih v III. četrtletju 1937 v plačilo: a) dne 1. julija 1937 III četrtletni obrok zgradarine, pridobnine. rent-iiine. družb, davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 15. avgusta 1037 I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša |x>jasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davč. uprave za mesto v Ljubljani io Mcstnca načelslva v Liubliani I Pred trgovskim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 17 julija 1937 ob 8: industrija. Seznam davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok 60 razgrnjeni na vfiogled v pisarni mestnega poglavarstva od 3. do 10 julija 1937. 1 Najboljši češki kozarec za vkuhavanje sadja znamke »F r u t a« dobite pri gener. zastopniku: Staklo B. Tober, St. Vid nad Ljubljano, v Ljubljani pa pri tvrdki Ceho6taklo B. Li6ek. Komenskega ulica. I Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kurah, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Dobrna pri Celju nudi vsem srčno in živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenjske moči. Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni. - Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne! - Penzijon od Din 35'— do Din 90"—. - Zahtevajte prospekte! 1 Prijet vlomilec. Ljubljanska policija je aretirala 31 letnega čevljarskega popiočnika Stanka K., ki je osumljen raznih vlomov v Ljubljani in okolici. Pri njem 60 našli skoraj popolnoma novo modro obleko, ki je gotovo nekje ukradena in ki jo je že hotel zastaviti v zastavljalnici. Kdor bi to obleko pogrešal, naj se zglasi na kriminalnem uradu ljubljanske policije. 1 Pisalne ln računske stroje Vam strokovno popravi Simandl, Dvorakova ulica 3, tel. 24-07. Dr. Pompe Janko specialist za bolezni ušes, nosa in grla, ne ordinira do 19. julija. Zobna ordinacija Ban Boris, Tyrševa 15 zopet redno sprejema Dr. Zdenka Totninšek ne ordinira do 18. julija Dr. Kramarič Alojzij šef-zdravnik sanatorija Šlajmarjev dom ne ordinira od 4. do 26. julija. V njegovi odsotnosti ga zastopa g. primarij dr. Guzelj. Dr. Finkova ne ordinira do 24. julija. Maribor Meščani l Umrl je veliki voditelj slovenskega naroda nadškof gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič. V počastitev njegovega spomina je mestna občina mariborska razobesila žalne zastave na svojih poslopjih. Vljudno vabim meščane, da v ponedeljek dopoldne, ko bo v Ljubljani pogreb blagopokojnega vladike, isto store na svojih poslopjih. Zupan dr. Juvan, s. r. m Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico. Umrl je nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. V počastitev tega velikega moža in človekoljuba prosimo člane našega društva, da se odzovejo vabilu mestne občine ter razobesijo na dan pogreba, v ponedeljek, dne 5. julija, žalne ali z žalnim trakom opremljene državne zastave na svojih hišah. — Društvo hišnih posestnikov v Mariboru. — Predsednik Meglic Otmar, tajnik dr. Marin Vilko. m Nedelja sv. Cirila in Metoda. Danes, 4. julija. je oh pol 10 dopoldne v maribor.-ki stolni in mestni župnijski cerkvi slovesno cerkveno opravilo s pridigo in pontifikalno sv. mašo zaradi praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki se obhaja jutri, v ponedeljek, 5. julija. Za zastopstva uradov in katoliških organizacij bodo v presbiteriju rezervirani sedeži. Aix)stol-stvo sv. Cirila in Metoda v Mariboru. m Salezijanska postojanka v Mariboru. Don Bosrovi snlezijanci imajo po Sloveniji ie lepo število naselbin, kjer s svojim socialnim delom zajemajo več mladine, kateri je njihovo delo posvečeno. Sedaj nameravajo tudi v Mariboru ustanoviti svoj zavod, po katerem razmere v naših predmestjih glasno kličejo in za katerega so že kupili zemljišče ob Ferkovi ulici v magdalenskem predmestju. Te dni je prispel v Maribor salezi-janec dr. J. Grzinčič z nalogo, da organizira sale-zijansko sotrudništvo in med Mariborčani vzbudi zanimanje za prepotreben mladinski zavod. Mariborčani bodo gotovo odprli roke in srca za novo snlezi jansko postojanko, ki bo za mariborsko predmestno mladino pravi blagoslov. m Pomočnik gradbenega ministra na eesti Maribor-St. Ilj. Gradbo modernega cestišča na cesti Maribor-St. Ilj si je ogledal pomočnik gradbenega ministra inž. Josifovič, ki je prispel v Maribor skupno t načelnikom oddelka 7.a ceste gradlienega ministrstva inž. Boučekom in šefom gradbenega oddelka banske uprave inž. Skaber-netom. O načrtih ea modernizacijo ceste kakor o dosedaj napravljenem delu se je pohvalno izrazil. Cesto si je ogledal v družbi podjetnika inž. Nassimbenija. m Priprave ia VI. mariborski teden so se že pričele. Veliki in mali propagandni lepaki so se pojavili po mestu. Letošnji Mariborski teden se ho vršil od sotiote 31. julija do 8. avgusta. Za obiskovalce Mariborskega tedna je dovoljena polovična voznina na državnih železnicah. Priprave za letošnjo gospodarsko in kulturno revijo so v polnem teku. Uprava Mariborskega tedna je raz-fioslnla v vse kraje države in v tujino preko 10.000 malih in velikih letakov. Letos se pripravljajo nekatere zanimive atrakcije v okviru vsakoletnih razstav Mariborskega tedna. m SSK Maraton je priredil ob priliki smrti velikega slovenskega vladike dr. Antona Bona-venture Jegliča na Livadi v petek zvečer spominsko svečanost, katere se je udeležilo vse Članstvo, odbor pa je imel v klnbovi sobi žalno sejo. m Zaključni i spiti n« pnoletnem trpovul-em tečaju >Hermes« v Mariboru so se vršili pod predsedstvom odposlanca kr. banske uprave inšpektorja Prešla od 12. junija do 2. julija. Uspeh izpitov je bil zelo ugoden ter je 8 gojencev na pravilo izpit z odliko, 14 s prav dobrim, vsi ostali pa z dobrim uspehom. — Vpisovanje za naslednje leto je dnevno od 10 do 11 na Zrinjskega trgu St. 1. m Najboljši češki kozarec ta vkuhavanje sadja znamke »Fruta« dobite pri generalnem zastopniku: Staklo B. Tober, 6t. Vid nad Ljubljano, v Mariboru pa pri firmi Ivan Kovačič, trg. s steklom. m Dekletre se je do smrti opeklo. Na Pohorski cesti št 4 se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 3 in pol letnega otroka. Marija Smole je bila zaposlena pri perilu, drva pa Ji je donašala v pralnico iz drvarnice njena mala hčerka Hedviga. Pri tem poslu pa je otrok |x>nesreži padel v škaf vrelega luga ter je za-dobil strašne opekline. Mati je svojo hčerko takoj odnesla v bolnišnico, kjer pa Ji niso mogli več jKimagati. Po nekaj urah trpljenja je izdihnila. mSvileno perilo, letni jopiči, klobuki, čepice, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. Cel ie c Mestna občina celjska je v počastitev spomina veiezaslužnega prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča razobesila na svojih poslopjih žalne zastave. Vabi hišne posestnike, da sledijo temu vziledu. c Odbor Podiveze fantovskih odsekov v Celju ponovno poziva vse člane, zlasti odbornike naših odsekov, jx)8ebno one v kroju, da se v čim večjem številu udeleže pogreba [Pokrovitelja tabora slovenskih fantov in mož v Celju, prevzvišenega g. nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Člani celjske jx>dzveze bodo tvorili posebno skupino f>od vodstvom podzvezinega odbora, ki bo nosil tudi svoj venec. Odhod iz Celja z vlakom ob 6.49. Zbirališče ob pol 7. pred kolodvorom. c Žalna seja Pripravljalnega odbora la tabor slovenskih fantov in inoi v Celju je bila v petek. Pri tej priliki je imel predsednik g. prof. Ritenc na zbrane odbornike naslednji govor: >Globoko je preminila danes dopoldne ves slovenski narod in se posebej vse udeležence celjskega tabora žalostna vest, da je zjutraj v Stični v Gospodu zaspal prevzvišeni gospod dr. A. B. Jeglič. Umrl je mož, ki je stal skozi dolga desetletja v prvi vreti navdušenih braniteljev, borcev za narodne pravice slovenskega naroda; umrl je mož, ki je skozi dolgo vrsto let živel v oreletvu in za oreistvo, sam vedno mlad med mladimi. Celje in Podzveza fantovskih odsekov v Celju 6i lahko štejeta v veliko ča6t, da je prevzvišeni vladika dr. A. B. Jeglič javno govoril fantom in možem baš na celjskem taboru fantov in mož. Govoril je o velikem času, ki dela velike hudobije in mučenike, ki pa ima tudi velike moie, ki nam v teh dobah dajejo zanesljive smernice, po katerih se mora naše ljudstvo obvarovati pred razsij>a.jočo hudobijo. Ves navdušen in vesel 6e je v sredo vrnil v Stično in nihče tedaj ni mislil, da eo besede, ki jih je govoril na našem taboru, njegove zadnje jasne besede, njegova oporoka. Prav zadnje njegove besede slovenskim fantom in možem so bile: »Zato zahtevamo povsod Boga.« Naj ostanejo po njegovi oporoki Bo& Stvaritelj, Bog Odreaenik in Sveta Cerkev še naprej 6teber našega delovanja iu neusahljivi vir naših moči. Počastimo spomin velikega katoliškega duhovnika, velikega Slovenca in velikega Jugoslovana, prevzvišenega g. nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča s trikratnim vzklikom ,Slava'.« KINO METROPOL Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Dušica Rožamarija«; ob 14 matineja »Neprijatelj države št. 1«. V ponedeljek ob 16.15, 18.15, 20.30 najsenza-cionalnejši varijetej.ski program »Truxa«. c Slovesna sv. maša »adnšnica. V torek, dne 6. julija, bo ob 7. v farni cerkvi slovesna sv. maša zadušnica za pokojnini nadškofom — pokroviteljem tabora v Celju, dr. A. B. JegliSem. Fantovska in dekliška podzveza v Celju naročata svojim članom in članicam, da se žalne službe božje gotovo udeleže. Prav vljudno pa 60 vabljeni tudi člani drugih katoliških organizacij, zlasti mladinskih. c Proslava 25 letnice gasilske čete v Gaberju pri Celju bo dane«, ker se ne more preložiti iz tehničnih ozirov. c Najboljši češki kosarec sa vkuhavanje sadja znamke >FRIJTA< dobite pri gener. zastopniku: Staklo B. Tober, Št. Vid nad Ljubljano, v Celju pa pri firmi Fr. Strupi, trg. s steklom. c Akademik ▼ Celju poceni inslruira za po-navljalne izpite. Naslov v podružnini »Slovenca« v Celju. Kamnih Včeraj zjutraj ob 8 je mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana Goltes, soproga upokojenega nadzornika v državni smodnišnici in mati strojnega stavca v Jugoslovanski tiskarni g. Goltesa. Pokojna je bila dobra krščanska žena in skrbna mati svojim otrokom Bila je zvesta članica prosvetnega društva »Kamnik«, naročnica »Bogoljuba« in »Slovenca. Ravno pred dvema letoma ji je umrl sin minorit p. Pavel. Smrti tega ljubljenega sina ni mogla preboleti in po dveh letih je šla za njim k Bogu, ki mu je verno služila vse življenje devet in petdesetih let. Pokopali jo bodo dane«, v nedeljo ob 6 popoldne na župnem pokopališču na Žalah. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! * V Kamniku so ie dograli leseno ogrodie tridelnega odra, kjer se bo igral Kalderono* trcisterij: »Veliki oder 6veta«. Kalderon je bii do sedaj pri nas maVo znan, od njegovih številnih misterij poznamo menda samo »Skrivnost »vete maše«. V soboto, 10. in v nedeljo, 11. julija pa bo frančiškanski pevski zbor uprizoril v Kamniku enega njegovih naj-slavnejSih misterijev, ki je odrsko zanimiv, vsebinsko globok in lahko razumljiv, poln bistrih duhovitosti, pikre ironije, vesele komike in globoke tragike — prav tako, kakor prinaša življenje tesno drugo ob drugem — vse to pa prepleta globoko krščansko pojmovanje sveta. Ker vlada za to izredno igro, ki bo v Sloveniji sedaj prvič igrana, veliko zanimanje, naj si bližja okolica preskrbi ▼stopnice za sobotno predstavo, da bodo mogli liudje iz bolj oddaljenih krajev na nedeljsko predstavo. Za udeležence iz Ljubljane bo pripravljen avto, ki bo odpeljal po predstavi vse nazaj v Ljubljano Prfiav« anfM^mil vratar na frim^iiVftrhcLt porti v Ljubljani. Prvovrstno primorsko črnino in opolo po 8.— din dobite pri Safarju v Kamniku. in popolnejši je sedat Trilysin, ker mu je dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo ie našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TR|LYSIN VEDNO fZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin ie biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja, prhljaj ter preprečuje izpadanje las. K razstavi trojice v Jakopičevem paviljona To pot se nam je predstavilo troje autodidak-tov, ne diletantov, kakor je bilo nekje rečeno. G. Magoliča že poznamo s prejšnjih razstav in ugotovili so o njem, da je tehnično svojemu izraznemu hotenju enakovreden slikar, čigar slike so za sodoben okus malo nezanimive, ki pa odgovar-ia.jo kulturni višini širše publike. G. Magolič st. ljubi pokrajino v nežnih trenutkih zjutraj pred sončnim vzhodom in zvečer ob zahodu, ko ni nobenih ostrih senc, ko se prelivajo sivkasto-zelene mase dreves, trave, gori in oblakov v mehko sozvočje. Svojega gledanja na pri-rodo in svojega stila v šestdesetih letih marljivega dela ni spremenil. Tako je dosegel v njem veliko spretnost, da so nekatere od razstavljenih slik s stališča njejfovega gledanja in podajanja res mojstrske. Sam po sebi zdrav, polnokrven mož (rojen 1. 1860.), ki se je udejstvoval kot mladinski pisatelj, sotrudnik »Slovana«, »Vrtca«, ter kot pesnik, se pri svoji vsestranosti ni utegnil baviti se podrobneje s problemi modernega zapadnoevropske-ga slikarstva ter se je oklenil svojega zgodnjega impresionizma, ki mu je ostal zvest do današnjih dni. (Njegov umetniški 6vet bi vzporedil po stilnem razvoju in čustvenem doživljanju z Daubignyjevim.) Hvaležni mu moramo biti za njegovo plodovito delo, s katerim je z ostalimi impresionisti pomagal dTamiti v tistih težkih časih našemu človeku zavest Slovanstva. Drugi od trojice, ki ta čas razstavlja v Jakopičevem paviljonu, je gospod Melodij Lepavac iz Makedonije: Čustven interpret svoje ožje domovine (roj en 1905 v Prilepu), katero podaja v spontanem navdušenju, poln preprostega in iskrenega občudovanja do prirode in njenih pojavov. G. Lepavac, s pseudonimom »Lemeto«, je pravo nasprotje umetnosti g. Magoliča. Slika temperamentno, išče motive po mestih ulicah, slika predmestja,vedute, zidove in strehe, zaide ponekod r park in ob reke ter podaja z močnim liričnim dožitevfem lepe, sočne zelene ploskve z rdečimi strehami v ozadju, ter s toplimi vodami. G. Lepavac ni doktrinar — ne kubist ne impresionist, a vendar mu je kubizem vcepil smisel za razdelitev ploskve, impresionizem pa smisel za prirodo in barvo. — Vse to je g. Lepavac od svojih srbskih tovarišev kot autodidakt sprejel najbrže podzaved-no, a zato bolj življenjsko in spontano. Ob njegovih slikah# človek ne čuti vsemogočih vzornikov, ker je preprost in iskren, in ne stremi za zunanjim efektom. Skratka: Lepavac je nadarjen slikar, ki kaže še neke hibe, pa bo — upam — svoj okus v teku časa še izbrusil. Na tej poti, ki je povsem prava, z vztrajnim delom in podrobnim študijem francoskih modernistov, bo g. Lepavac prej ko slej dospel na tisto visoko gladino, ki je merilo za nad-povprečno6t. F. Godec. Občni zbor Jugoslovanske slrohovne zveze Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani v Delavski zbornici ob lepi udeležbi delegatov z vse dežele in članstva občui zbor Jugoslovanske strokovne zveze, ki so mu prisostvovali tudi nekateri inteligenti, simpatizerji te strokovne organizacije. Občni zbor je vodil načelnik g. Srečko Žuiner, ki je imel obširen govor, v katerem je definiral stališče Jugoslovanske strokovne zveze do raznih sodobnih vprašanj. Predvsem je ugotovil, da so delovni sloji danes na tleh in da kapitalizem izrablja ljudsko gosjrodarsko stisko v svojo korist. Današnja industrija se na vse načine izogiblje izvajanju socialnih zakonov. NekrSčanski ustroj človeške družbe je povzročil moderni kapitalizem, gospodarsko ob-ubožanje delovnih sJojev pa ima tudi v duhovnem oziru hude posledice. Govornik je odločno poudaril, da je Jugoslovanska strokovna zveza odločno za programe obeh znamenitih okrožnic, to je Leonove »Rerum novarume in Pijeve »Ouadragesimo anno«. Govornik je tudi preciziral stališče Jugoslovanske strokovne zveze do Zveze združenih delavcev. Zadnjo organizacijo smatra govornik zgrajeno na podlagi strankarsko-političnih vidikov. Naglasil je krepko voljo Jugoslovanske strokovne zveze, naj nadaljuje svojo pot v duhu programa dr. Jan. Ev. Kreka. Sledila so razna druga poročila ter je bila sprejeta resolucija, ki v šestih točkah naglaša stališče Jugoslovanske strokovne zveze do sodobnih socialnih vprašanj. Delegati so poudarjali tudi zahtevo, naj se razpišejo svobodne volitve v delavske socialne in zaščitne ustanove. V načelstvo so bili nato izvoljeni soglasno: Jože Go6tinčar, Srečko Zumer, France VeJkavrh, Tone Fajfar, Mavricij Bore, Ignacij Nagode, Gašper Šti-belj in Matija Koprive, dalje namestniki ter nadzorniki. Občni zbor je tudi nagla šal važnost delavskega tiska. Vrhnika t France Znidaršič. V petek 2. julija popoldne je umrl v ljubljanski bolnišnici tajnik Prosvetnega društva na Vrhniki in občinski odbornik France ZnidarSič, star komaj 27 let. Rajni je bil izredno delaven član prosvetnih in političnih organizacij. Vodil je mladce Prosvetnega društva, sodeloval pri Godbenem društvu, v občinskem odboru pa je zastopal naše katoliško delavstvo. Kjerkoli je bilo treba postaviti treznega in vztrajnega organizatorja, povsod je pokojni France pokazal svoje nesebično in neutrudljivo delavnost. V zunanjem nastopu skromen in miren je vsako javno in društveno funkcijo izvrševal z vzgledno pridnostjo in vestnostjo. Kdorkoli ga je poznal, ga je moral kneti rad, starti pa, ki živijo v dokaj revnih razmerah, niso imeli v njem le ljubečega sina, temveč zdaj na stara leta tudi gmotno oporo. Poleg staršev zapušča še brata dr. Pavla 2ni-dariiča, sodnika v Mariboru. Vrhniške katoliške organizacije bodo ohranile dobrega Franceta v IramMn liyi)»7nrm Anominn. Poi*i>jt|ilca bodo — r?- peljali na Vrhniko, kjer bo pogreb v nedeljo popoldne ob 4 iz hiše žalosti na Stari cesti it. 11 n. farno pokopališče sv. Pavla. Stev. 149. »SLOVENEC«, dne 4 julija 193'/. Stran 9 Lepote naše zemlje Cerkve in planinske postojanke na Pohorju Sredi skozi Poštelo, staro ilirsko-keltsko 6e-lišče in trdnjavo z okopi in še vidnimi jarki, mimo mesta, kjer je stalo najvzhodnejše starokeltsko svetišče, nas pelje zaznamovana pot iz obdravskega mesta Maribora v samoto in tišino visokoležečih gorskih gozdov zelenega Pohorja. »Cinke« podružnice v Radvanju in Razvanju, župne cerkve Marije Magdalene, v Limbušu, v Slivnici in v Hočah, gozdni cerkvici Sv. Lenart na Hočkem in Sv. Križu na Slivniškem Pohorju so 06tale za nami ob vznožju in spodnjem robu f>ohorskega gozda. Ob gozdni jxrti, ki nas stopnjema preko 12 teras dviga na najvišjo vzpetino vzhodnega Pohorja, na Reški vrh (1146 m) in k njegovemu razglednemu stolpu v dveh urah, nas f>ozdravlja iz molčeče teme mladega smrekovega gaja, poživijenega od žubore-čega »Rimskega studenca«, čedna zidana gozdna kapelica sv. Antona, ki ga je z Jezuščkom v naročju ljubko izklesal mariborski kipar Sojč. Kakor dragocena preproga pred glavnim oltarjem mestne cerkve je razprostrta pred kapelico trata, pretkana s pisanimi duhtečimi planinskimi cvetlicami. Na deseti terasi, že nad 1000 m visoko, doni glasno veselo petje na naše uho; zvoki harmonike ga spremljajo. Iz temnosivega, na pol razpadlega zi-dovja opuščene cerkve Sv. Bolfenka, iz še stoječega cerkvenega stolpa prihaja ono petje, ona godba; kajti Sv. Boltenk (1037 m) je prva planinska postaja, prvi »litus«, ki nas vabi na naši poti preko Pohorja. Cerkve in gostilne, »lituši« in planinske jx>stojanke 60 na Pohorju tesno zdruzene po svojih legah, po 6vojem jiostanku in po 6voji zgodovini. Približno sredi med Sv. Bolfenkom in razglednim stoljwm na Reškem vrhu stoji ob mehki travnati gozdni j>oti, skromna, pionižna in jx>1 skrita kakor pomladanska vijolica, obsenčena od duhteče-ga vejevja mladih smrečic, na štirioglatem podstavku visoka 6loka jonska soha, ki nosi nad kapite-lom Mater Božjo z detetom, oba izdelana iz pohorskega mramorja. Ko ju ugledaš, mišliš, da imaš jx>horsko kmetico in pohorskega otroka pred 6abo, tako zve6to 6e je kipar držal svojega pohorskega, domačega vzorca. Od te pristno |>onorske madone dospemo mimo razglednega stolpa na Reškem vrhu, Id nam odpre pogled na sto in sto cerkva, po enourni hoji ob glavnem hrbtu Pohorja k cerkvi Sv. Areha (1250 m), pač najstarejši, gotovo pa najbolj znani in najpriljubljenejši, še danes 6lavni romarski cerkvi vrh Pohorja. Sv. Areh, podružnica Sv. Martin na Pohorju, najčastitljivejša romarska cerkev v območju Pohorja, na binkoštni ponedeljek in na Arehovo nedeljo, dne 25. junija, dne 25. junija piosebno obiskan, se 6me ponašati, da je dal najprej povod za graditev in otvoritev prve in najstarejše planinske postojanke na Pohorju. Na sončni jasni in razgledni gorski trati so ob cerkvi, a še na ozemlju občine Lobnica, Rušam 1. 1906 jx>stavi!i »Ruško kočo«, ki se je od tedaj z »Vilo planinko«, 6 »Čandrovo kočo« in drugimi stavbami razvila v pravcato najvišje ležeče pohorsko selo in v posest, ki ima milijonsko vrednost. Samotne, prastare fjohoreke cerkve, zbirališča pobožnih romarjev ob določenih dneh v letu, 60 tako postale predhodnice planinskih postojank v loti z globokimi, vsemu svetu odmaknjenimi jarki in jarugami, z glasnim, šurnnim ali milo žubore-čimi vodami, s sanjavimi, neskončno tihimi in osamljenimi šentlovrenškimi in Ribniškimi »jezeri« prav za prav en 6am velikanski božji hram, ki dovzetnega jx>tnika f>ovsod zapelje k premišljevanju, k pobožnosti in zbranosti duha, dokler končno ne dospe pred kako prastaro cerkev, pred ljubko gozdno kapelico, pred preprosto planinsko kočo ali pred jx>nosen, moderno urejen gorski hotel. Ako je »Ruška koča« na ta način zasluga Sv. Areha, potem je tudi »Maribdrska koča« vsaj posredno zasluga tega uglednega pohorskega svetnika, kajti »Mariborsko kočo« so zgradili mariborski Nemci edinole zato, da jx»tavijo »Ruški« nekaj 6vojega ob 6tran. Pa tudi ko dospeš na poti iz Hoč in Reke iz gozda na sončne travnike, ki se pod njo razprostirajo, te najprej pozdravi lično leseno znamenje s Križanim. obdano od mladih brez in jerebik mesto slovenskih lip. »Ruška« in »Mariborska« 6ta položili temelj za razvoj turistike, smučanje in letovanje na Pohorju in tako je naravno, da so mestni uslužbenci mariborski fx>stavili leta 1931 6voj krasni, moderno urejeni, za letovanje kakor za zimovanje enako pripravni »Pohorski dom«, v bližino »Mariborske« na južno, sončno ]x>bočje Reškega vrha, odkoder ti 6ijajen razgled na Ptujsko polje, na Slov. gorice, na Haloze, Boč in na Donačko goro, na Ravno goro in na Ivanj-ščico dviga dušo in srce in jo bo usmerjal tudi v pobožnosti, ko dogradi tu novo cerkvico. Stranski hrbet Pohorja, ki se niža z Velikega vrha (1346 m) proti Slovenski Bistrici, oklepa skupno z glavnim hrbtom, ki se vleče od Žigartovega vrha preko Perkovega do Reškega in do Poštele, velikanski amfiteater. Ozirajoč 6e na njegovo višavje in pobočje, deloma jx>gozdeno. deloma obdelano in obljudeno, uzremo zvonike četverih cerkva, to so Sv. Martin, Sv. Urh, Sv. Urša, Sv. Trije kralji. Nekoč 6ta v tem kotu tik pod Sv. Arehom stali še dve cerkvici; Sv. Primož in Sv. Tomaž. Ti dve 6ta že izginili Sv. Martin se je na mestu, kjer je nekoč stalo rimsko svetišče razvil v lepo vas. V bližini Sv. Urše ždi nekaj kmetij; enako tudi pod Sv. Urhom. Sv. Trije kralji pa. prej osamljeni in v gozdu pod Velikim vrhom zapuščeni ter le ob določenih dpeh od domačega ljudstva obiskani, so v zadnjih letih svoj mir zamenjali z veselim vrvenjem, ki skozi celo leto vlada v novem Planinskem domu tik njihove stare in svojevrstne cerkve. In tako nudijo Sv. Bolfenk, Sv. Areh in Sv. Trije kralji na vzhodnem Pohorju s planinskimi postojankami izletniku prijetno fiočivališče in bivališče, pa tudi priliko za stalno letovanje, obenem pravo kIimat6ko-višinsko zdravilišče, kojega središča na vzhodnem Pohorju predstavljajo Ruška in Mariborska koča ter Pohorski dom, ki do vseh treh že lahko do6f>eš tudi z avtom. Pri najvišje stoječi župnijski cerkvi na Pohorju, pri Sv. Lambertu (»Lopretu«) na Skomarju (944 m), ne 6toji nobena planinska koča; tudi pri Sv. Jakobu v Resniku, v Ribnici na Pohorju, pri Sv. Antonu in pri Sv. Primožu ne. Pri teh cerkvah so 6e deloma razvile lepe vasi z domačimi gostilnami, deloma pri njih ne manjka preprostega »Ii-tuša«. Skomarji, rojstna vas slavnega pohorskega Sv. Martin na Pohorju (750 m) kraljestvu zelenega Pohorja; znane in priljubljene poti in 6teze, ki že od nekdaj vodijo k njim mimo glasnih studencev skoz temne gozdove in svetle »frate«, pa so se pretvorile v dobro izhojena in dobro zaznamovana planinska pota. Daleč v srednji vek nazaj 6ega postanek teh častitljivih starih cerkva v pohorskih gozdovih; v ono dobo nazaj segajo tudi romarske poti in steze, kajti od poznega srednjega veka naprej 60 Pohorci in »Po-ljanci« radi in v velikih procesijah hodili k njim na božjo pot, enako kakor v našem času k planinskim postojankam hodijo tisoči in tisoči izletnikov, planincev letoviščariev in smučarjev. Svetlozeleno. veselo bukovje, temno in resno smrekovje in je-lovje, sončne, le s planinskimi travniki in pašniki ogrnjene kope, planje in vrhovi tvorijo v svoji ce- pevi leže ca in jiesnika Jurija Vodovnika, ima najvišje ežeče krasno letovišče v gostilni in trgovini M. Kovše. Iz Vitanja, važne starorimske vojaške postaje, gremo na strmo južno pobočje Ponorja; mimo cerkvice Sv. Vida in črez Roglo (1517 m) dosjiemo na Pesek, kjer je zrasla iz stare drvarske kolibe sredi duhtečega gozda kaj ljubka in idilna »Koča na Pesku«, važno osrednje ojiorišče izletnikov in smučarjev na Pohorju. Poleg romarjev in voznikov 6o zlasti »glažute«, tvornice za steklo, ki 60 cvetele v 18. in 19. stoletju, pohorske gozdove prepregle z novimi stezami in voznimi potmi. »G 1 a ž u t a« Gornji Limbuš blizu Sv. Areha je imela tudi lastno leseno cerkvico. Te ni več. Toda na ozemlju te »glažute« blizu one ne- kdanje cerkvice je »nastala nova planinska postojanka za mladino, kakor je na južnem Pohorju blizu Sv. Martina iz preproste pohorske kmetije vznikel krasni »Počitniški dom kraljice Ala rije« za našo deco. Ob strmi sorski poti, ki je vezala Ruše in severno vznožje Pohorja s tako zvano »Staro glažuto« vrh Pohorja, 6toji na Smol-niku blizu mične, gorske cerlvice Device Marije in idilnega pokopališča okoli nje, planinska postojanka »Hlebov dom«, nekoliko više pa s krasnim jiogledom na pohorske gozdove visoko nad šumečo Lobnico »Pension Lobnica«, moderen planinski hotel. Lepe. bele cerkvice gledajo s severozapadnih odrastkov zapadnega Pohorja v Dravsko in Mi6-linjsko dolino, Sv. I 3rimož, Št. Daniel, Sv. Barbara in še mnoge druge. Skoraj sredi vseh teh se dviga sončni in razgledni Kremžarjev vrh; tudi na njem 6toji čeden »Planinski dom«, [po- stavljen od podružnice SPD v Slovenjgradcu. Pogled s Kremžarjevega vrha in izpod niegovega »Doma« ti šele prav odkrije bogastvo Pohorja na belih cerkvicah. Visoko, zračno in sončno vraticam f>odobno sedlo med Jezerskim vrhom (1532 m) in Malim Črnim vrhom (1543in) se že od pamtiveka med domačim ljudstvom imenuje »Pri cerkvi ali »Pri cerkvici«. Tu ne vabi nobena cerkev. Samo kup kamenja razodeva neizpolnjeno željo. Toda baš tu, kljubujoč silnim viharjem in snežnim zametom, se dviga najponosnejša planinska postojanka na Pohorju »S e n j o r j e v dom« (1525 m), eldorado smučarjev jx>zimi, izletnikov in letoviščarjev čez leto, spomladi pa, ko f>oje na bližnjih kopnih tratah ruševec - škarjevec, pravi raj za vsakega prijatelja prirode, raj, ki mu nudi vse. kar mu morejo nuditi cerkve in planinske postojanke na Pohorju. Pa ko se iz njega preko Črnega vrha (1543 m) in Velike Kope (1542 m) vrača izletnik v Dravsko dolino, ga v višini Skomarja vabi k odjxičitku ribniški Sv. Volbank; v skromni gozdarski koči, v senci košate lipe, v osamljeni gozdni šoli, na svetli zeleni trati bo tu našel mnogo lepega posebno v dneh, ko domačini s procesijo častijo svojega sv. Volbanka. Ob takih lepih jtoletnih dneh in nedeljah je pri cerkvah in planinskih jrostojankah na Po-orju nekaj tisoč ljudi več ko navadno! Pohorski. Križem po Frušhi gori V Sremskih Karlovcih sem izstopil in odšel v patrijarhov dvor, kjer sem potrkal pri patrijarho-vem tajniku češ da želim obiskati fruškogorske samostane. Patrijarhov tajnik je menil, da sprejmejo fruškogorski menihi vsakega popotnika, pvosebno pa dijaka, ki se resno zanima za umetniške zbirke njihovih samostanov. Omenil je še, da je najbližji samostan Grgeteg. Ubral sem po stezi kar čez polje, a steza je vodila vedno bolj navzdol, zato sem se obrnil in plezaje navkreber, sem prilezel do zidanega znamenja. Sedaj sem hodil in hodil kar po celem, hiše ni bilo videti nobene in človeka tudi ne. Z njiv, kjer se je razprostirala sama turščica, sem se povzpel med nasade vinske trte, pa zopet spustil med koruzo in tako 6em blodil polne tri ure med vinogradi in koruznimi polji. Skoraj sem si zaželel nekoga, da bi mi pokazal pravo r>ot. Naletel sem na kmeta, ki mi je pokazal v daljavi temne obrise gozda Bukovja in da leži samostan Grgeteg za teni gozdom. Ker nisem hotel izgubiti iz vida gozda, sem splezal f>o ruševju in zašel v gozd, ki se je pa kmalu začel redčiti in zop>et sem se znašel pred turščieo, a obrisi temnega Bukovja 60 mi izginili in zopet me je vodila jx>t med visoko koruzo in bujnimi vinogradi. Čez kake pol ure hoda sem zagledal z zelenega roba vasico Bukovac skoro vso na kupu, globoko v kotanji. Cerkvica, ki čepi ponižno med hišami, ima prav tako obliko, kakor Sv. Bolfenk na Pohorju (1037 m) pri nas f>o deželi cerkve, le zvonik je malo višji, s čimer edino 6e razlikujejo pravoslavne cerkve po Fruški Gori od naših. Napravil sem še nekaj ovinkov, preplezal nekaj 6trmin in že sem dosegel gozd Bukovje. Kakor že ime pove, raste tod večjidel bukev, hrasta je le malo. Hodil sem po lepem, senčnatem gozdu in se tako malo oddahnil od prejšnje poti. V splošnem me je tamošnja zemlja močno spominjala s 6vojim gričevjem, vzpetinami in dolinami, razen koruznih polj, na Dolenjsko. Krenil sem jx> poti navzgor in obstal pred dolgo in široko njivo; steze ni bilo nobene, čez 6e pa nisem upal, ker imam še vedno neko spoštovanje pred posejanimi njivami. Toda. če sem hotel kam priti, sem se moral odločiti. Kani? Odločil sem se in se obrnil na desno. Preskakoval sem jarke, padal in se pobiral in zašel v — gozd. In zopet sem blodil in blodil. Končno 6e je zasvetilo in znašel sem se sredi koruznega polja. — Mrači se, jaz sem pa še tukaj, si mislim, kaj če bo le treba prenočevati na prostem? Toda, pravijo, da Bog Kranjca nikoli ne zapusti. Kar zaslišim pasje lajanje, prisluhnem, re6, pes laja nekje blizu. Ženem se za lajanjem po koritu hudournika navzdol, preskočim nekaj jarkov in že sem na cesti. Grem po široki cesti, a ta me pripelje v gozd, samostana pa nikjer. Postojim in se ogledujem. Skozi drevje zapazim najprej zvonik, nato pa še samostansko zidovje. Uderem jo po bregu navzdol, preskočim živahen jiotoček in že smuknem skozi napol odprta vrata na samostanski dvor. Samostansko poslopje je velika, četverokotna zgradba, katere eno krilo že razpada. Včasih je bivalo v samostanu precčj menihov, sedaj jih je pa le pet; poslopja, ki razpada, ne popravlja nobeden. ker tam nihče ne stanuje. Tako n. pr. prebiva jx> vsej Fruški Gori, v 14. samostanih, 43 menihov. Pohajkujoč po dvorišču, naletim na hlapca, ki me odvede k arhimandritu (gvardijanu). Ko sem mu povedal svojo željo, me je sprejel in se potrudil celo sam, da so mi za prenočišče pripravili dostojno sobico. Drugo jutro sem po zajtrku najprej obiskal cerkev. Cerkev sliči po zunanjosti in tudi navznoter našim cerkvam; razlikuje 6e le s tem, da so sedeži za duhovščino ob strani in za vernike ni klopi. Glavni znak vsake pravoslavne cerkve je ikonostas. ki loči edino cerkveno ladjo od presbi-teriia. češ da verniki niso vredni gledati Boga iz obličja v obličje. Ikonostas je visoka pregrada rz hrastovega lesa. poslikana s podobami srbskih kraljev in svetnikov. Pri starih pravoslavnih cerkvah so svetniki obloženi z zlatom in s srebrom in tudi jioslikani z zlato barvo. Tukaj je pa že videti vpliv zapada: svetniki 60 naslikani kakor pri nas, z oljnatimi barvami in nimajo tistih suhih, podolgovatih obrazov, kot jih srečujemo na staro-srbskih in ruskih slikah, temveč pravilne in realistične glave, kakor jih slikajo na zapadu. V samostanski zakladnici je najznamenitejši bakrorez, ki prikazuje sv. Nikolaja, cerkvenega patrona Sicer so pa najvažnejše predmete zgodovinske in umetniške vrednosti odpeljali v Sremske Karlovce. V samostanskem arhivu, ki se začenja z letom 1691, sta najvažnejši listini iz 1. 1691, s katero daruje cesar Leopold I. obširna posestva samostanu Grgetegu in iz 1. 1707, ko je dobil samostan nravico 6ejma jx>leti ob sv. Nikolaju. — Po ogledu sem se vzpel na skalnat rob, ki se dviga nad samostanom in se imenuje jto svoji obliki: Tabla. Med spomeniki iz rimskega časa, se dviga spomenik slavnega zgodovinarja, arhimandrita Ila-riona Ruvarca. Z roba je krasen razgled na Srem in bosanske vrhove, ki 6e amfiteatralno dvigajo naokoli. Nato mi je prijazni gospod še razložil pot do naslednjega samostana Krušedola in odšel sem. Po lepi, zložni poti sem dospel v jx>l ure do samostana. Oglasil sem se pri arhimandritu, ki mi je dal za vodstvo mladega klerika. Najprej sva odšla v cerkev, ki jo nekateri imenujejo »srbski Panthčon«, ker počivajo tu med drugimi tudi ostanki zadnjih despotov (knezov) iz rodu Bran-kovičev. Samostan je sezidal okr. 1. 1520 despot Jurji Brankovič, poznejši škof Maksim, s podporo vlaškega vojvode Ivana Basarabe. L 1716 so samostan in cerkev jiožgali Turki, a pozneje je bil zopet sezidan. Stene cerkve so tako rekoč kar pokrite s freskami svetnikov in srbskih kraljev. Obok in strop cerkve sta poslikana s temnomodro barvo, vmes se bleste zlate zvezdice, da je videti kakor jasno nebo ponoči. Pod oltarno mizo je sarkofag z ostanki kosti despotov Štefana in Ivana in škofa Maksima iz rodu Brankovičev in roka matere Angeline. V cerkvi so še pokopani: patrijarh Arsenij III Carnojevič, ki je pripeljal v Srem in Bačko I. 1690 30.000 srbskih družin, ki so se izselile iz Srbije iz strahu pred turško maščevalnostjo. V cerkvenem zidu je vzidana nagrobna plošča z njegovim grbom: črni dvoglavi orel stoji na zmaju, ščit predstavlja elipso z belim križem, baje znakom Brankovičev; navskriž sta postavljena križ in škofovska palica. Znamenit je tudi g-rob grofa Jurija Brankoviča. ki se je izdajal za jiotomca srbskih despotov in ga je avstrijska vlada radi prevelike srbske propagande internirala v Hebu, kjer je umrl 1. 1711 in bil j>ozneje prenesen v Kruše-dol in tam pokopan. Poleg nadškofov in patrijarhov, počivajo v cerkvi še: Štefan Supljikac, prvi vojvoda nove srbske Vojvodine, ki jo je I. 1848 cesar Franc Jožef I. obljubil napraviti Srbom iz Srema, Banata in Bač-ke, kot samostojno državo v plačilo za poidporo proti upornim Madžarom. Toda nova Vojvodina je bila na ljubo Madžarom in Nemcem kmalu ukinjena. Tukai leži tudi kneginja Ljubica, žena kneza Miloša Obrenoviča (1815-1860), ki je pokopan v Belgradu. Kneginja Ljubica se ni dobro razumela s svojim možem in najbrž zato počiva v skupni grobnici s predzadnjim Obrenovičem, kraljem Ali-lanom. Iz cerkve me je klerik odvedel v zakladnico. Takoj pri vhodu je vzbudil mojo pozornost rekrascn plašč iz rdeče 6vile z uvezenim likom ristusovim in angeli okoli njega; iz zlatih nitk so izvezene še razne cvetice in različni geometrični ornamenti. Po tradiciji je to plašč kralja Uroša II. Milutina (1282-1321), a stavijo ga med leta 1320-1330. Poleg kadilnic, križev in škofovskih miter, se hrani tudi kapa in sablja vojvode Šuljikca, plašč ruske carice Katarine II. in rjuha Petra Velikega. V steklenih vitrinah je mnogo evangelijev, med katerimi je eden ves okovan s srebrom, da tehta skoro štiri kilograme. Najznamenitejši je prepis Miroslavovega evangelija iz 12. stoletja Poleg bakroreza, ki prikazuje samostan Krušedol. je videti rezbarijo iz leta 1784, ki prikazuje dogodke iz življenja Kristusovega, Marijinega in prvega mučenca sv. Štefana. Nekaj posebnega je križ. visok 30 cm in ves iz zlata in srebra; na križu je vrezana letnica 1650. Kakor vsi pravoslavni križi, ima tudi ta vložek iz lipovega lesa. Po končanem ogledovanju, sem bil povabljen h kosilu in ko sva stopila v samostansko obednico, so bili očetje že zbrani za mizo. Vzel sem zopet pot pod noge. a sedaj po cesti. Hodil sem in hodil po trdi, prašni cesti brez konca in kraja; nekoliko sem si skrajšal pot s tem, da sem jedel sadje z obcestnega drevja. Na poti sein srečal dva Nemca, ki sta gnala konje in ju vpraša!, kako daleč je do Vrdnika, moje naslednje in končne postaje. Odgovorila sta mi. da okoli 24 km in naj se le držim smeri brzojavnih drogov, ker vodi v Vrdnik brzojav, pet minut nad železniško postajo stoji samostan Ravanice. Tam namreč ljudje ne računajo razdalje na ure, kakor mi, temveč jih merijo s kilometri; tako znaša jx>t od Krušedola do Ravanice 24 km, ali po naše 6 ur. Točno sem se držal naročila; da nisem izgubil iz vida brzojavnih drogov, sem moral večkrat preskočiti kak jarek. splezati, po pobočju navzgor, plaziti sc 6kozi grmovje in hoditi preko njiv. Ob šestih zvečer sem prišel v Vrdnik, si ga malo ogledal in nato krenil v samostan. Vrdnik je majhno mestece s približno 5000 prebivalci; ima polno krivenčastih ulic in uličic ter nizkih pritličnih hiš; po cestah gagajo gosi in race, sredi ulic stoje mlakuže, iz vsake druge hišice »moli Bog roko«, in to je vse. Vrdnik je narodnostno — mešan, ima tri šole in premogovnik, vsled česar je pridobil večjo važnost in r>osebno, ker vodi železnica v Rumo. Tu biva tudi mnogo Slovencev, večinoma rudarjev, nekateri so se priselili že pred 40 leti. (Cadež Stanislav.) £ MLADI SLOVENEC Bodi zdrava, Najlepša beseda Ko darove je po zemlji Stvarnik nosil, predenj je pokleknil človek in zaprosil: »Daj besedo, o Gospod mi, ki za Tvojim I K) imenom najsvetejša mislim mojim !< Bog je rekel — in vse stvarstvo je vid rhtelo, v vseh gozdovih je skrivnostno za šumelo. Hudourne vode so za hip obetale, ptice so obmolknile in poslušale. In privrela ic človeških ust edina topla, sladka je beeeda: DOMOVINA 1 Marija Brea«i«, Podlipa pri Vrhniki. Slovenka poje Žarek sonca preko gričkov v vas prišel je, rožmarin na mojem oknu zadehlel je. V gozdu ao zaivrgolele drobne ptice, z njimi so zapele strune bisernice. Ptički bodo tja č*w morje odleteli in vršički rožmarina oveneli, rodte bo umoril hladni dih jesenski — iz srca kipel bo vedno spev slovenski! Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki. »taa« dober Slovenec, dober Srb in dober Hrvat mor« biti dober Jugoslovan - Kralj Aleksander I. • • • Sloveniji Z znojem slovenskim si vsa prepojena, tisočkrat bičana, stokrat izdana, žemljica naša objokovana — tebi enaka ni prav nobena! Bele vasice med polji ležč, vije med njimi se bela cesta; zemlja slovenska ie kakor nevesta, »vatje veseli so njeni ljudje. Govor teh svatov je pesem vesela; kakor škrjanček v višave se dviga, srca in duše v ljubezni jim vžiga — o, da nikoli bi ne izzvenela 1 Žemljico to nje sinovi tajijo, nje zgodovine več-nočejo znati, matere svoje ne več poznati, srca v ljubezni jim več ne gori jo. . Mi pa smo tvoji, o domovina! Zvesto te bomo ljubili, branili, nikdar ne bomo te pozabili, žemljica naša sveta, edina 1 Franjo Prime, dijak III. rar.r. gimn. v Celju (Dečkova ul. 15). Domovini lleke »rebrne teko proti morju, ptički, lepo svoje pesmi drobnijo, ptički lepo svoje pesmi drobijo, kot jih po materah svojih znajo — tebi v pozdrav, domovina! Kakor se v pravljici bere, tako jc: Iu je dolina, tam so gorice, tu so gozdovi, tam silni bregovi, k zarjam se dvigajo bele stezice — lebi na čast, domovina! Kadar ne bom se več tukaj sprehajal, ko okrog usten mi smeh bo zamrl, Uo bom za vedno od tebe odhajal, liho si z lica bom solzo otrl — tebi v slovo, domovi na I Šveincer Janez, Sveti Jurij ob Pesnici (pošta Zg. Sv. Kungota pri Mariboru). Na razpisano nagradno tekmoranje je Ko tiekor striček prejel toliko prispevkov is vseh krajev Slovenije, da mu je od veselja zaigralo srce. Vseh pesmic naenkrat seveda ne more objaviti. zato je sklenil, da jih bo objavil vsako nedeljo nekaj. 0 izidu nagradnega tekmovanja ho svoje mlade prijatelje in prijateljice obvestil, kadar bo sbirka domoljubnih pesmic v »Mladem Slovencu« zaključena. — Vsi tisti, ki zaradi prekratkega roka dotdaj niso mogli sodelovati v nagradnem tekmovanju, lahko pošljejo svoje prispevke do 14. julija t. I. in se tako naknadno pridružijo tekmovalcem. Prispevke — v vezani ali nevezani besedi (v verzih ali prozi) — pošljite na naslov: Kotičkov strirek, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Pošast v temi Tone in Nace nikakor nista bila strahopetna, Bog nc daj! Bila sta fanta od fare, da malo takih in dosti boljših. Se črnega vraga se nista bala, pa bi se muce grdoglede! Kako bi se tudi, saj nista bila več kratkohlačnika. Dvanajst let, to niso mačkine solze, prosim vas! In vendar se je zgodilo, da ju je bilo lani osorej neke temne noči groza in strah, kakor Se nikoli dotlej v njunem dolgem življenju. Sama seveda tega nočeta priznati, korenjaka, kakor stal Prav nič ju ni bilo strah, pravita, le uekam neprijetno jima je bilo pri srcu. Saj bi še krepke možakarja oblila kurja polt po vsem telesu, če bi kaj takega doživeli, kakor sta onadva tisto noč. Lanske počitnice sta se odpeljala k Tonetovemu stricu na deželo. Stric ju je bil vesel in jima je pripravil podstrešno sobico, katere okno je gledalo na vrt. Samo, kdor je iz mesta doma, ve, kaj pomeni za tako mestno srajco en sam dan na deželi. Zanj je to povsem nov svet: vsak korak mu prinese nov doživljaj. Zato ni čuda, da Tone in Cene zvečer dolgo nista mogla zaspati. Zunaj je bilo tako skrivnostno tiho in tema kakor v rogu — popolnoma drugače kakor v mestu. V sobici je brlela petrolejka in naša junaka sta si imela toliko povedati, kaj sta vse ta dan doživela. Kmalu pa ju je premagal spanec in Tone je imel še toliko moči, da je ugasnil petrolejko. Nenadoma je nekaj potrkalo na okno. Oba sta prestrašeno planila pokonci. Nepremično sta strmela v okno in napeto poslušala. Od časa do časa sta slišala tiho škrabljanje in prasketanje, kakor bi kdo skušal previdno odpreti okno. Naposled se je ojunačil Tone in se tiho splazil k oknu. Pogledal je skozenj in — kriknil od groze. Kakor bi ga preganjale pošasti, je odsko-čil od okna in že v naslednjem hipu se je zaril v posteljo. Potegnil si je rjuho čez glavo in niti glasu ni bilo več slišati od njega. Ko je Cene videl, kako junaško ga je pustil prijatelj na cedilu, »o 11111 pričeli od strahu šklepetati zobje kakor klopotci v vetru. Dolgo se je olrotavljal, nazadnje pa le ni mogel več vzdržali. Bolje je videti strah od blizu, si je mislil, kakor pa trepetati v grozi pred neznano pošastjo. Sti-skaje se k steni se je počasi od strani bližal oknu, pripravljen vsak čas hrabro zbežati čez drn in strn. Pokukal je kar se de previdno skozenj in — takoj nato zakričal, kakor bi ga hudobni duhovi drli iz kože. Kaj je videl? Dvoje kakor oglje žarečih zelenih oči I Cene bi tulil še liogve kako dolgo. Če se ne bi spomnil, da se s tuljenjem hudobni duhovi ne dajo odgnati. K sreči je zunaj tudi vse utihnilo — najbrž se je hudobni duh vseeno prestrašil Cene-lovega kričanja. Celielu je hrabro srce ileslo iz hlač na svoje pravo mesto in krepko je sunil loucta v rebra, da bi ga zbudil iz hladnokrvnega spanja. Tone, ki jc mislil, da ga pošast že mre-vari, se je začel z vsemi štirimi otepati in vpiti na vse grlo. Cene se je pošteno utrudil, preden ga je rešil hudo more. Komaj, komaj mu je dopovedal. da pošast še zmerom čepi za oknom in da se mu ni ničesar bati, dokler bo njegovo (namreč Cenetovo) junaško srce bilo v tej sobi. Dobro bi pa le bilo — je Cene skromno dostavil — če hi Tone »topil k stricu in mu povedal, kaj se godi v tej strahu in groze polni sobi. Tone je moral priznati, da ima Cene prav, in še prav rad je priznal, saj se jo tako na lep način lahko junaško umaknil iz neprijazne bližine strahotne pošasti. Noge so ga komaj dohajale, tako je dirjal po stopnicah navzdol. Ustavil se je šele pred stričevimi vrati. Spomnil se je namreč, da se no bi bogve kako junaško postavil pred stricem, če bi ga prišel budit zaradi pošasti z zelenimi očmi. Toda Tone je bil zmerom fant od fare in zvita buča, da bi jo lahko iskali z lučjo pri belem dnevu, pa bi je še ne našli take. Pogumno je trkal. Stric je znotraj nekaj za-godrnjal o starih babah, ki mu njihove čenče še ponoči ne dajo miru. Prepričan je bil namreč, da mu je prišla dekla Katra trobit na uho svoje prazne marnje o sosedovih kurah, ki da so ušle na njibov vrt in razcefrale na drobne kosce njeno solato. Ko je pa videl, da je vstopil Tone. se je hitro udobrovoljil in ga dobrodušno vprašal: »Kaj pa tebe luna okrog nosi, Tone?« »Kakšna luna!« je ogorčeno odgovoril Tone. »Mislite, da bi vas prišel budit, če bi ne bila resna stvar. Stric, v podstrešni sobici se godijo strašne reči!« »Zdaj pa že vidim, da te res luna trkal« se je zasmejal stric. Tone je bil hudo užaljen: »Stric, ne norčujte se, dokler ne veste! Če verjamete ali ne, v podstrešni sobi so vlomilci.« Stric je nekaj zagodmjal o strahu, ki je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni, — vstal je pa le in odšel s Tonetom v podstrešje. Na stopnicah sta srečala Ceneta. Malo je manjkalo, da ni obeh podrl, tako jo je urnih krač cvrl navzdol. Stric se je začudil: »Kam pa tako drviš?« Cene jo komaj zajel loliko sape, da jc odgovoril: »Nikamor.. Sem hotel reči... Prav za prav... Pogledat sem hotel, kje neki tiči Tono. da ga tako dolgo ni nazaj.« Resnica je pa bila, da jc pošast spet začela praskati po oknu. .Stric je v spremstvu svojih nečakov pogumno vslopil v podstrešno izbo. »No, kje imata svoje vlomilce?« je zagodrnjal. Stopil je k oknu in zagledal dvoje kakor oglje žarečih zelenih oči. Sprva je bil malo presenečen, nato pa se je na vse grlo zasmejal. »Strahopetca!« je še dobrodušno nahrulil svoja korajžna nečaka in sunkoma odprl okno. Pomolil je roko skozi okno, da bi zagrabil strah za vrat. toda segel je v praznino: zelene oči so Izginile. Ko so se vsi trije sklonili skozi okno. so slišali samo še zategel »MIJAV« in videli črno senco mačke, ki je zbežala okoli ogla. Odlomliena igla (Indijska pravljica.) Kehel in njegov sin sta našla nekega dne na cesti iglo. Kehel je iglo pobral. Sin ga je začudeno gleda! in rekel: »Oče, ali ne vidiš, da je igli odlomljcna kapica?« «Sin moj«, je mirno odgovoril oče. »Zapomni si, da je stvar, ki se tebi ne zdi nič vredna, lahko zelo koristna. Cez sedem let vse prav pride — pravi 6tar pregovor. Sin, vzemi iglo in shrani jo!< Sin je shranil iglo in ni rekel nič. V srcu pa se jo očetovi modrosti posmehoval. Ko sta prišla pred vrata mesta Mehidur, sta zapazila človeka, naslonjenega na mestni zid, ki jc bridko stokal in tožil. Kehel, ki je bil dober človek, jo stopil k človeku in ga vprašal, čemu stoka. »Trn se mi je zaril v peto. Ko se prestopim, me strahovito zaboli. Ne morem več hoditi.« Kehel je pogledal sina in mu rekel, naj mu da iglo. Z njo jc izvlekel pred očmi osramočenega sina trn iz tujčeve pete. Kako pravimo in kako bi bilo v resnici... Barko vozi.. če se kdo pijan ziblje in opoteka po cesti, pravimo, da »vozi barko«. Kak ' smešno bi bilo, če bi kdo v resnici vozil barko, vidimo na sliki, ki jo je narisal Slavko Poj kar, učenec I. razr. obrt. nad. šole na Vrtači. Senice Tri senice so poleti lovile črve in mušice po poljih. Jeseni bo iskale hrane okoli hiš. Pozimi m> trkale na okna dobrih ljudi in prosile za krušne drobtine. Dve sta bili lepi in veseli, tretja pa je bila majhna in slabotna. Žalostno je nagibala svojo glavico in komaj tu pa tam pobrala mrvo kruha, da ni umrla gladu. »Uboga sirota ne bo preživela zime I« je rekel otrokom ded, ko so gledali skozi okno, kako zob-Ijejo sinice krušne drobtine in proso. Sinica v resnici ni preživela zime. dni je zapadel prvi sneg, je ležala v gozdu mrtva * no-žicami navzgor. Našla jo je dedova vnukinja. Dekletce je od-greblo sneg, izkopalo majhno jamo in zagreblo vanjo mrtvo sinico. Vrnila se je pomlad s pesmijo in cvetjem. Na gričku, pod katerim je ležala sinica, je vzcvetel grmiček. Na grmiček sta 6edli dve sinici in veselo prepevali. Vedeli nista, da leži pod grmičkom njuna sestrica — drobna sinica. MLADA NJIVA Iz mojih otroških let 15. Naša trgovina. O počitnicah smo se za stričevim hlevom večkrat igrali trgovino. V stričevem mlinu smo po tleh nabrali moko. otrobe in pšenični zdrob. Vse lo smo nanosili na klop za hlev. Moja sestra >Aja< je bila trgovka, jaz pa sem bil njen sinček. Pomagal sem ji prodajati. Sestra »Toja< in sc-strična Eli sta pekli kruh, katerega sta zmesili iz peska in moke. Sestrična Kristina pa jc kupovala. Jaz i n sestra >trgovka< sva včasih prodajala tudi suho klobaso in steklenico z mali novcem, katero nam je dal stric. Postavljeno smo imeli res pravo peč in smo v njej tudi v resnici zakurili. V trgovini smo imeli ludi »vino« — t. j. navadno vodo. Naša dva spretna peka sla spckla kruh, potem pa ga vrgla kokošim in rekla, da so jima ga pokradli tatovi. Sestrična Kristina pa je kupovala iu kupovala, dokler ni vsega pokupila. Tako nam je minil dopoldan. Popoldne smo pa pomagali na polju. Kadar pa je deževalo, smo se v hiši ali na podu igrali gostilno. ' 16. Pogumni šolarček. Tako so minile počitnice. Z očetom sva se neko'nedeljo Sla vpisat v šolo. Ponosno sem korakal zraven očeta v telovadnico, kjer je bilo vpisovanje. Ko je bilo vse urejeno in me je neka gospodična vpisala, sva z očetom odšla. Sipotoma sem se moško držal, češ, naj vsi vidijo, da sem se šel vpisat Ko sva prišla domov, sem zakričal: »Mama, zdaj sem pa šolarček I« Iz sestrinega predala sem izvlekel šolsko torbo, si jo dal pod pazduho in hodil po kuhinji. Mama me je vprašala, čemu to, pa sera JI odgovoril, da bom tako hodil v šolo. Tako se je približal dan, ko sem moral k prvi učni uri v »olo. Imeli smo gospodično učiteljico. Ta dan se še nismo skoraj nič učili. Ko sem prišel iz šole domov in me je mama vprašala, kako je bilo v šoli, sem se odrezal: »Prav nič se še nismo učili, samo klepetali smo in prste pomakali v črnilo.« In sem ji pokazal roke, vse popackane od črnila. Mama me je okregala, da to ni lepo. Jaz sem ji odgovoril: »Zakaj ao pa potem črnilniki?« Minil je prvi semester. Dobili smo spričevala. Imel sem odličnega. Mama mi je podarila klobaso, oče in teta pa vsak po enega kovača. Na koncu šolskega leta smo šli na izlet pod šmarno goro. Ob 8. zjutraj smo se odpeljali, ob 11. pa smo se že vrnili. Doma so se mi vsi smejali zaradi tako »velikega« izleta. Tudi tedaj sem dobil odlično spričevalo in spet so deževali darovi. Teta mi je razen kovača kupila še majhen dežnik. Kovača pa som še med potjo izgubil. (Konec prfh.)) Valentin Albta, dijak, Ljubljana-Vfč. Teta in Metka Teta sedi v vrtu na klopi. Zraven sedi njena nečakinja Metka. Dan je lep, poln sonca. Teti se srce kar topi od radosti in sreče. Mladostni spomini vasujejo pri njej. Nekaj časa je vsa zamišljena in tiha, nenadoma pa dvigne glavo in vzdih ne: »Metka, ali veS, kaj bi rekla ta lipa. Se M znala govoriti?« »Vem,« odgovori Metka. »Na potem pa povej!« prigovarja teta. »Rekla bi: Jaz nisem lipa, ampak bukev!« se odreže Metka. Med šolarji Janezek: »Jurček. jaz bi bf! pa rad konj.« Jurček: »Zakaj pa konj?« Janezek: »Zato, da mi učitelj ne bi mogel več reči, da sem osel!< Ribič Marko »Da tako veliko ribo sem ujel, svet neverni prav gotovo mi ne bo verjeli« vzdihnil je naš vrli ribič in tedaj v vodo jo globoko vrgel je nazaj... Župan je bil zelo hud na pijance. Nekega večera je srečal Stiberuika. ki se jr težko premikal proti domu. »Spet pijan. Stibcrnik?« >Juz tudi,« jc odvruil stiln-iuik. Nekaj drugih rešitev Marija Brenči*. Podlipa pri Vrhniki: Riba velikanska jezno se otrese, z gobcem — hopl po Marku in ga v reko nese. I.uno nagajiva noč na svod obesi, iskro upanja vžge v Marku: Jera, kje si?!« Z burkljami iz koče Jera prilomasti in udriha s silno jezo }>o pošasti. Marko — mokra miš — zaplava brž do brega, Jera mu nasproti dolge burklje iztega. A v zahvalo ribič Marko jo ozmerja: >Ti si kriva, da je v vodo šla večerjal« • Pavel Osterc. dijak I. razr. gimn. t Ljubljani (flestrinova ul. 4). Mesto da bi ribo lolslo Jeri daroval. Marko odhitel je v mesto in jo lam jtrodal. Za donarce svetle v krčmo je zavil, vso noč tam o-stal je, ves denar zapil. Ker za god ni Jeri prav ničesar dal, bistroumni ribič se domov je bal. Joško Premo*, učenec IV. rair. Ijnilsk« »«le » Ljubnem v Savinjski dolini: Pobasal ribo je na ramo, v Zeleno nesel ju jc jamo. Tam družba je bila vesela, brž ribiča je v sredo vzela. Zdaj Marko pije prav počasi — na svetu so pač težki časil Prav kmalu riba v vinu plava ... Oj, ljuba Jera, bodi zdrava I >Ta riba je nevarna ščuka, če ven kosti ji vseh ne spuka, 9e Jera prav lahko zadavil« tako naš modri Marko pravi. • Izidor Viren, dijak IV. rasr. mešč. gole v Mariboru (Koroška 1). Srečen ribo Jeri nese, reče ji: »Za tvoj je godi« •lera ga za uhlje strese: Kaj norčuješ se, falotl Riba je navaden — gumi, mar ne vidiš, ti bedak?!« Z nožem brž razpara ribo — vanjo puhne prazen zrak ... Razen leh so nam poslali bolj ali manj jx*re-če ne rešitve, katerih pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, še tile ugankarji: Majda Bohinc, učenka II. razr. na Rakeku; Jelka Božič, učenka VI. razr. v Žužemberku; Ljudmila Pogačar, učenka L razr. mešč. šole v Kamniku; Ivan Dolinšek, učenec IV. razr. v Kain-nici pri Maril>oru. Za nagrado sta hila izžrebana: Marija Brenčii, Podiipa št. 2 pri Vrhniki; Izidor Viren. dijak IV. razr. mešč. šole v Mariboru (Koroška cesta šl. 1). » n U Ž I N A Prvi otrok Prav dobro vem, kaj ei ljudje mislijo o mli Bterah, da namreč redno pretiravajo, da po »jejo svojega otroka in je to dostikrat tudi e mara. 10 je ceavomno aonaz, aa je znacajen. [aterikoli drng otrok bi se prav tako zadovoljil punčkinimi lasmi, ki so vrh tega enake barve akor moji. mladih ftijejo svojega otroka in je'to dostikrat tud? res. Vendarle prav dobro vem, da ima tudi moj otrok napake, kolikor sploh morem pri takem otroku govoriti o napakah. Res je, pripieti se, da otročiček veo ooč joka, ali to delajo vendar tudi V6i drugi otroci. Včasih ei vtepe v glavo, da me bo cukal za lase in če ae branim, kriči na vse pretege. Kupila •em mu punčko s pravimi lasmi, ali za to kar nič mara. To je nedvomno dokaz, da je značajen. Katerikoli drog kakor moji. Večkrat bi se rad igral tudi z mojimi očmi ia se na vso moč trudi, da bi zasadil vanje svoje drobcene prstke; od same žalosti se dere, če prej zamižim. Priznati moram, da me to včasih res malo boli. Nekoč sem že mislilat da se mi ie na očesn kaj pripetilo, ker se je ure dolgo solzilo in me bolelo. Tedaj se pač zgodi, da se človek jezi in misli, da je otrok poreden. Ali navsezadnje, saj ni nihče popoln na tem svetu? in zakaj bi naj bil moj otrok? Moj mož noče tega razumeti. Pravi, da morajo otroci biti angeli in bi kar zmerjal, če imam kdaj razpraskan obraz ali pa kakšne modre lise. Videti bi namreč morali, kolikšna zabava je za malčka, kadar m skuša spraviti na noge! Samo tega ne trpi, da bi mu za njegove vaje dala na razpolago kakšno blazinico namesto svojega telesa Moj mož pa kar zahteva, naj bi bil otrok angel. Misli, da bi lahko še vedno živela tako kakor takrat, ko še nisva imela otročička; rad bi, da bi prišla včasih točno k obedn, ali da bi na večer bila ž njim skupaj v sobi. Zlasti poslednji ča6 se mi mož zdi čisto drugačen. Prej je bil vedno tako vesel in z vsem zadovoljen. Zdaj ga je pa sama sebičnost in zahteva celo, da bi ga po jedi zabavala. »Ves dan sem v shižbi, zvečer hočem biti v tvoji družbi.« Saj ima res prav, ali zvečer moram vendar spraviti otroka v posteljo. In ko slednjič zaspi, se lahko vsak trenutek zbudi, in če bi me ne bilo poleg, bi se ta občutljivi otrok kaj lahko prestrašil. Moj mož pravi, da bi vendar ne mogla vedeti, kako spi, ko bi ne bila zraven, saj ga ne bi videla. »Mati sluti in čnti stvari, ki se o njih možem še ne sanja ne,« moram vedno znova pojasnjevati. »No, no, je že prav.« pripomni takoj nato z mučeniškim obrazom in odide v sobo sam. medtem ko grem jaz k svojemu otroka. In potem slišim svojega moža, kako hodi sem m tja, se usede in spet vstane, kakor da se ne more umiriti. Naravnost smili se mi. Ženske smo že takšne, vselej smo pripravljene odpuščati. Toda otroka vendar ne morem pustiti samega. Prav kadar spi, je s svojimi drobnimi, trdo stisnjenimi pestmi ter zamišljenim obrazkom najbolj ljubek. In včeraj ponoči, ravno včeraj ponoči se je naenkrat zbudil in nekaj za-momljal. V prvem trenutku se mi je zdelo, da pač čeblja kakor navadno, a čim dalje sem razmišljala, tem bolj nri je bilo jasno, da je rekel »mama«. V istem hipu sem bila že pri možu. In kaj mislite, kaj je naredil? Ves prestrašen je poskočil in vprašal: »Kaj je? Ali se je kaj zgodilo?« Povedala sem mu vse natanko, pa ni nič drugega pripomnil, kakor da mi nič kaj ne verjame, ker mu malone sleherni dan pripovedujem kaj takega. In če je otrok tudi res rekel »mama«, se mu ne zdi tako važno, da bi bilo zavoljo tega ob eni nri ponoči treba buditi človeka, ki je delal ves dan! Tako je rekel. Kakor se zdi nemogoče, da je kakšen oče tako brezbrižen glede na najvažnejše dogodke v življenju svojega otroka, svojega edinega, vendar je vse to gola resnica. Ljnbi Bog, če vse natanko premislim, saj imam precej čuta za resnico, tedaj priznam, da sem se morda res utegnila zmotiti, da otroček nemara ni rekel »mama«, ali to je vendar čisto postranska stvar, če pomislim, kako se je ob takem dogodku vedel moj mož. Ne, tako bi moj mož ne smel ravnati. Moj malček more imeti vse napake sveta, jaz 6em prva, ki to priznam, ampak nihče ne bo oporekal, da je izmed vseh otrok, kar jih človek vidi. najlepši, najbolj ljubek, najrazumnejši. najmarljivejši in najprikupnejši! Sam Bog ve, da nisem kakor večina mater, ki pretiravajo, toda, kar je res, moram pa le potrditi. (Marcela d'Arle - N. Ž.) Kopalna obleka in oblekica Obleka za kopanje in igranje in modra. Obe ribi moreš vplesti kot vzorec ali pa uvesti t križci. Rl>a na modrih hlačkah je bela, oa belem životlcu za modra. Obleka za h kopanja Na sliki vidiš prijetno obleko za h kopanju iz rumenega platna, ki sestoji iz bluze, krila in hlačk. Na prvi pogled misliš, da je to celotna obleka in vendar je krilo zase in se izlahka zapenja m odpenja. Kako si ohranile svilo in volno Vse občutljive tkanine, kot so 6vila, volna, razni krepi, zahtevajo skrbno in previdno ravnanje pri nošenju, zlasti pa že pri pranju. Tovarnarji takih frnih občutljivih tkanin prirejajo zato poskusna ran j a takih stvari, preden jih prinesejo v promet, 'ato se često najde na nogavicah, kot priloga svili in volni navodilo za pranje, ker eo si tovarnarji tekstilnega blaga v svesti, da je trpežnost tega blaga odvisna od pravilnega ravnanja pri pranju. z ne-številnimi poskusi, ki eo jih tovarnarji takih mo- Pomladanski golaž g dilu, lahko ohrani trpežnost in lep videz svile m volne in stanovitnost barv. Kot najprimernejše sredstvo za pranje takih tkanin priporočajo tovarnarji mikie luske Lux, ki kot popolnoma nevtralno sredstvo zadoščajo vsem zahtevam današnje modeme tekstilne industrije. NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE (viV*** j manufaktura Razreži in sesekljaj: stročji fižol papriko, grah, korenje, 1 kg svinine, čebulo. Dodaj paprike, soli, popra in za spoznanje česna. MeBO opraži na razbeljeni masti in čebuli, zalij, primesi zelenjavo iti akuhaj do mehkega. Ko je skuhano, daj meso v sredo sklede, zelenjavo itd. krog mesa, omako Eosebej v posodo. — Ta jed je dobra in ni draga, ahko dodaš (posebej) krompir. Kako čistiš usnje Alaroge od tinte previdno ostrgaj s smirkovim papirjem. Potem pa raskava mesta izgladi z voskom. Če harvaš u6nje torbice z barvami Anilin, ki jih namažeš na usnje z gobico in špiritom, si obleci rokavice. Raskavo stran usnja očistiš, da ga drgneš s smirkovim papirjem. Ce je usnje jako raskavo, ga lahko očistiš tudi z oožem. Usnjate rokavice morajo biti tudi znotraj čiste. Ce jih ne moreš oprati, jih večkrat namazi z magnezijo ra bencinom. Narod in družine Nedavno so zborovali francoski zdravniki ta ao razpravljali o vprašanju nazadovanja rojstev. Dognali so, da je Francija povsod ondi rodovitna, kjer je š« staro družinsko — patriarhalno življenje. Visoko število rojstev dobiš v pokrajinah * osamljenimi kmetijami, sploh ondi, kjer so stalni, stari domovi in je ljudstvo zvesto svojim verskim naukom. Za dokaz nasprotja so navedli zdravniki neki francoski okraj, kjer je alkohol vse moralno uničil in kjer je najmanj otrok rojenih. Tudi o sebičnih nagibih ia prostovoljno oviranje rojstev so zborujoči zdravniki govorili in navedli zglede iz svojega doživetja. Tako je poročal predsednik dr. Siredej o nekem razgovoru, ki fa je imel z materjo neke, 15 mesecev poročene ene. Ko se je začudil in obžaloval, da njena hči še zdaj nima upanja, da bi postala mati, mu je mati nosato odvrnila: >Moji otroci si ne želijo takoj otroka, ker stanujejo pri meni in še nimajo svojega stanovanja. Tudi v prihodnjih letih ne bosta imela še otrok, ker si želita, da s prijatelji napravita veliko in lepo potovanje v Kanado.< O nekem drugem paru so zdravniki poročali, da si je rajši kupil avto in da zdaj ne more misliti na to, da bi si še naprtil izdatke za kakega otroka. Mladi ženi, je dejal dr. Siredey, se zdi konkurenca avta z zibelko popolnoma v redu. — Taki slučaji pa niso samo v Franciji. To so pojavi, ki pričajo o moralni propalosti in pomanjkanju odgovornosti med ljudstvom. Otroka odklanjajo, ker »e bojijo, da bo v napotje posebnemu uživanju. To je sebično mišljenje, ki je izraženo s proslulimi francoskimi besedami: »Najprej se moramo dobro imeti l< Sodnik: »Tristo dinarjev, ali pa 14 dni.« Pokelškov Fronc: »Bom pa rajši denar vzel, gospod sodnik.« »prvič..., drugič... in tretjič!« Koliko blaga je šlo njega dni • •. V zgodovini mode ae mešajo pametne misli z muhami, lepota z ueokusnoetjo m podobno. In vendar se dogaja vse po nekem načrtu, ki ima dve tendenci: da ee obleke ožajo ali Sirijo in da ee obleke prilegajo života ali to ohlapne. Okus poedinih dob je seveda važen; če ae preveč razbohoti v grdobije. nastopi aeveda reakcija, moda stopi v nasprotno plat Kakor je bila ženska moda v a večinoma z rastlinjem, je vaša. »težeča debelost« zame vprašanje, ki se ga ne morem lotiti na daljo, a vendar manj pomembna, kakor naslednja zadeva. Ista. Tiščanje v prsih in dušenje v sapniku ponoči, da morate vstajati lake nočne napade opazujemo največkrat pri dušici, pa tudi dušici podobnih pojavih drugih bolezni (n. pr. srčnih, trebušnih, obistnih, živčnih, žleznih in krvnih). Iz tega sledi za vas, da vain jc potreben temeljit zdravniški pregled iti sicer čim Drei. da se zlo ne ukorenini. omenitida so drevesa na samem in ona, ki štrle visoko v zrak, bolj izpostavljena streli, kot pa skupine teh. Zato ob času nevihte nikar pod sama stoječa drevesa. Zlasti pa odvreči vse železje (orodje) od sebe, kajti to zelo privlačuje strelo. Ravnanje z vinom poleti. F. I. Ž. — Imate poln sod vina. ki je začelo sedaj ob vročini zopet kipeti. Bojite se, da se skvari; zato bi radi nasvet, kako z njim ravnati, da ga ohranite zdravega čez poletje. — Vaša klet je najbrž precej hladna, če vam je vino v njej začelo kipeti šele sedaj. Pa tudi vino ni jeseni popolnoma pokipelo, sicer ne bi sedaj začelo i znova Ce začne vino sedaj kipeti, je najbolje ga nekoliko iz soda iztočiti ter nastaviti kipelno veho, da bo vino popolnoma pokipelo. Kakih 14 do 20 dni po dokončanem kipenju se bo vino umirilo in gošča se bo sesedla na dno. Ko bo vino čisto, ga pretočite v zdrav sod, ki ga dopolnite do vrha. Cep mora biti vedno v vinu, da ostane moker. — Morda ste pa lanski pridelek še dosedaj držali na drožah, kar je zelo kvarljivo. Droži začno namreč na dnu soda gniti, se potem dvignejo in skvarijo vso pijačo. Tedaj jo je treba takoj pretočiti, da pride z zrakom v dotiko in se gošča sesede; tri tedne potem ga je zopet pretočiti, da pride v drugi sod vino popolnoma čisto brez sesedline. — V poletni dobi je zelo podvrženo notranjim izpremembam in pokvaram, zato ga je treba skrbno negovati Predvsem je sode pogostokrat dopolnjevati z istim ali vsaj približno enakim jx>polnoma zdravim vinom, po možnosti vsak teden, da se veha na vrhu ne zasuši. Skozi 6uho veho prihaja namreč v sod in vino zrak in z njim tudi razne bakterije, ki tvorijo kan, belo mrenico, ki pretvarja alkohol v vodo. Zato je vino pod kanom navadno bolj šibko kot pa če ga odtočimo od spodaj. Z zrakom pa pridejo vanj tudi ocetne bakterije, ki povzročajo, da cikne ah se skisa. Redno dolivanje sodov te pokvare prepreči. — Sode, ki so do tretjine ali četrtine prazni, zazveplamo z azbestnim žveplom; to pa le malo, četrt traku zadostuje, sicer se pijača navzame žve-plovega dvokisa, po katerem dobi tisti neprijetni vonj, ki povzroča glavobol. Prezračujte tudi kleti toda le ob hladnem vremenu ali ponoči. Skrbite za snago in imeli boste tudi vino zdravo ki ga boste sami z veseljem in užitkom uživali ali ga lahko prodali. ,, b Jesenska saditev v gozdih. S. P S. — Ker vam ni mogoče spomladi posaditi vse goličave ki jo nameravate pogozditi, bi radi vedeli, če se da gozdne sadike saditi tudi jeseni. — Najugodnejši čas za posajanje gozdnih sadik je vsekakor spomladi Strokovnjaki namreč trdijo, da saditev jeseni ni tako uspešna kakor spomladi. Vkljub temu pa nastopajo prilike, ko ne moremo vsega gozdnega sveta zasaditi spomladi, ker nam ne dopušča čas ali pa pomanjkanje delavskih moči. V južnih krajih, zlasti v Dalmaciji, pa je uspešna Ie jesenska saditev, ker zgodnja suša in vročina 6pomladi uniči nežna drevesca. Pri nas je možna saditev v jeseni na prikladnih osojnih prostorih, goljavah in posekah Nadalje je macesen, ki spomladi v gozdnih drevesnicah jako zgodaj požene, bolj umestno saditi jeseni nego spomladi. Nasprotno je pa na prisojnih pobočjih odsvetovati jesensko saditev, ker jo navadno mraz poškoduje. Zgodaj spomladi namreč dvigne srež sadike iz zemlje, da obrode korenine v zraku in se posuše. Sadike spomladanske saditve pa 6e do zime toliko vkoreninijo v tleh, da jih srež ne more dvigniti. Zato posadite jeseni na osojnih krajih, kolikor se da, ostali prostor pa pustite za spomladansko saditev. Kako uničiti komarje v Kostanjevici? O. Z. Lj. - Pravite, da so 6e tamkaj pojavili komarji v večji množini šele pred kakimi štirimi leti. Želite vedeti, kako bi se ta zalega zatrla, ki je velika ovira za kraj, ki zaradi nje ne more postati priljubljeno letovišče. Nekateri iščejo vzroka take razmno-žitve komarjev v milih zimah, drugi v cementnih gnojiščih, tretji zopet v močvirnatem posekanem gozdu v bližini. — Vzrok pojava komarjeve nadlege je vedno voda, in to 6toječa voda, zlasti pa močvirna! svet. Morda pripomorejo k temu tudi mile zime. kar pa ni dokazano. Nikakor pa ne cementna gnojišča, kajti na njih se komarji ne kotijo. Ti imajo rajši bolj umazano 6toječo vodo, ni-> kdar pa ne gnojnice. V gnoju pa jih sploh ni. Glavni vzrok tiči pač v močvirnem svetu. Nasvet, kako uničiti komarje, je enostaven: Regulirajte tok Krke, osušite ves močviren 6vet, pa bodo komarji izginili. V koliko je ta nasvet izvedljiv, presodite 6ami. — Navedemo vam lahko še drugi nasvet, ki ga izvajajo ponekod, kjer petrolej ni drag in niso v nevarnosti kake kulture, pa so stoječe vode. Tamkaj polijejo te vode s petrolejem ali surovim oljem, ki plava po vrhu in umori vse komarje, ko izlezejo iz bub iz vode. Dvomimo pa, da bi to bilo v Kostanjevici izvedljivo. •Tale trobenta je že — ha-čil —, ampak človek pod njo zmeraj na prepihu sedil — ha-čil* Strahotni tovor »Torej, Hali, vzemite malo dvosedežno letalo,« je rekel Mac Kennay, glavni vodja moje letalske družbe. »Prip eljati morate nekega bolnika v Park-lngton, ki je eno letalsko uro oddaljen od Nju-jorka* »Parkington? Kaj pa je prav za prav tam?« »Nekakšen zasebni zavod za živčno bolne, ki imajo kaj pod palcem Sicer pa ne vemo ničesar podrobnejšega, kdo in kaj bi bil. A ker morete oodi, kakor nam poročajo, celo z letalom pristati, bo že kdo izmed .višjih deset tisočev ...' Na vsak način glejte, da bo vse v redu. V letalu imate že pripravljene posebne karte za polet do bolnikovega doma in za pot dalje v Parkington.« Polet do posestva, kamor naj bi šel iskat svojega bolnega potnika, je trajal komaj dve uri. Do Parkingtona bom potreboval komaj poldrugo uro. Prav za prav bi bili mogli bolnika prav izlahka prepeljati z avtom. Sicer pa, kaj naj bi si jaz s tem glavo belili Potem je zdrdralo moje letalo po neizmerni trati prav v bližino ponosne, bele veleposestniške hiše in sprejeli so me številni sluge, ki so me odvedli v obširen salon. čez minuto je stal pred menoj gospod, ki je bil za moj okus nekam preveč skrbno oblečen in ki je kazal, da bi rad teh nekaj minut, preden bi bil potnik pripravljen za odhod, še kaj pokramljal z menoj. Smotka. Žganje in kramljanje. Le vsebina kramljanja se mi je zdela malo čudna. Gospod, čigar imena si nisem mogel zapomniti, bi mi bil rad dopovedal, kako je mučno in naravnost strašno, če je član družine kak blaznež. »Neozdravljiv norec, razumete!« jc poudaril. Ko je to povedal, se je lotil pogovora o različnih nevarnostih, ki je z njimi združeno letenje po zraku in slednjič se je precej nedvoumno izrazil, kako se on sam ves čas zanima za letalstvo in da je pripravljen prav izdatno podpirati kakega mladega letalca, zmožnega in povsem — pametnega. To besedo je prav posebno poudaril. Slednjič sem ga razumel. A če bi bil tega človeka sunil v rebra, bi kasneje dejali, da sem napačno razumel nedolžno kramljanje in bi dobil kakih štirinajst dni zapora in bi bil slednjič ie ob službo. Zatorej sem vstal in rezko vprašal, ali je vendar že narčd moj potrik, ki ga moram pripeljati v Parkington. Zdelo se je, da me je gospod razumel, zakaj oči io se mu hudobno zaiskrile. Vendar je koj vljudno vstal, rekoč, da bo potnik ž« čez nekaj minut pri letalu. Medtem sem še preiskal letalo m pazil, da se mu ni nihče od služinčadi preveč približal. Nato se je pojavil moj sobesednik iz salona, ki mu je sledil sluga, vodeč mojega potnika. Obleka potnikova ni bilo drugega ko nekakšen prisilni jopič, ki je segal celo čez usta. Moj ljubeznivi sobesednik mi je pojasnil, ko imo že potnika namestili na sedež za mojim sedežem, da je to oblačilo na vsak način potrebno, da ne bo blaznež divjal m postal nasilen. Zategnili smo jermena, ki so držala mojega čudnega potnika v odprtem opazovalčevem sedežu, potem sem zavrtel propeler, prezrl sem roko, ki mi jo je hotel orni podati in sem splezal na pilotski sedež. A tisti čudni smehljaj krog njegovih usten sem le zapazil. Videti je bilo, da mi je ta človek še ne-kaktno zagodel, zato sem bil opozorjen na skrajno pažnjo. Odprem plin. Letalo se mečno zažene in dvigne. Naglo se orientiram in zavijem na prvo zračno pot. Nekajkrat sem imel precej sitnosti s sunki vetra in zato sem imel dovolj opravka z letalom, da sem ga obdržal v pravi smeri. Za bolnika se torej nisem mogel brigati. Letela sva več ko uro dolgo. Zdaj zdaj bi morala biti na cilju Ta misel mi ni bila neprijetna. Da bi šlo le do konca vse po sreči. Nehote sem se ozrl na sopotnika. Ta pogled nanj me je prisilil, da sem od strahu potegnil krmilo nazaj in je naredilo letalo divji skok naprej. Norec se je bil iz-nebil prisilnega jopiča in zatiia v ustih in me je skušal t pestmi dosečil Spoznal sera po njegovih skremženih ustih, da bi mi bil rad nekaj dopovedal, a ga nisem mogel razumeti, ker mu je burja sleherni glas izpulila z ustnic. Zdaj sem tudi mahoma razumel oni hudobni nasmeh svojega, tako ljubeznivo kramljajočega sobesednika! Načrt je bil prav hudičevo zvit. Ko mu nisem bil še) na limanice, bi mogoče to opravil ta norec sam v lastni režijil Tale prisilni iopič, ki nemara ni bil nalašč dobro zape* in prevezan ... Norec je pobesnel, ko je videl, da me v mojem sedežu ni mogel doseči. Začel je trgati jermena, oborožil se je s težkim vijačera, ki ga je bržkone našel na sedežu. Če bi se mu bilo posrečilo razrahljati vezi in sc mi približati, bi bila oba izgubljena. A če bi počakal, da se osvobodi in bi potem letalo narobe obrnil ... Vprav to, kar je oni hudobnež na veleposestvu hotel doseči od mene, mi je šinilo skozi mislil Ne, še nekaj je mogoče . .. Pod nama se je zasvetlikalo poslopje zdravilišča. Jermenje je še držalo. Potegnil sem letalo na ves plin in se prekucnil z njim. Napravil sem zavoj v zraku in se spet prekucnil. Letalo je plesalo ko pobesnela muha. Bila sva vprav nad prostorom, kjer bi moral pristati. I.judie v belih haljah so buljili kvišku v naju in očividno niso razumeli, čemu proizvajanjem te divje umetelne vaje nad njimi. Potem sem letalo potisnil nizdol v pravo lego in se obrnil. Moj potnik ie zares pozabil, da bi se bil še ukvarjal z vezmi. Zdaj je imel drugačne skrbi. Nato sem strmo sunil letalo nizdol in /.e sva pridrdrala prod belo oblečene uslužbence, ki so »prejeli mojega potnika, ki se jim je divje upiral. Čez dva dni sem dobil obisk. Bil je oni »norec«, ki sem ga bil peljal v Parkington. Blazen ni bil nikoli, kar sem ob tej priliki zvedel, pač pa je predolgo živel, kar pa nekaterim osebam ni bilo všeč. Zatorej je še najbolje kazalo, da bi se bil z letalom v norišnico spotoma »ponesrečil«... Najprej me je hotel oni zločinski prevejanec pridobiti za svoj načrt. A ker mu to ni uspelo, so razrahljali vezi, da bi imel »norec« priliko napasti dozdevnega ugrabitelja. Izid takega boja v zraku pa se gospodi upravičeno ni zdel preveč dvomljiv. Ta načrt ni bil tako slab, a sem ga v poslednjem hipu preprečil s svojimi »akrobacijami«, ki so imele tak uspeh, da so bili povzročitelji tega načrta za več let obsojeni v ječo, namesto da bi bili dobili bogato dediščino. Jaz pa sem bil deležen nakazila precejšnje vsote denarja, ki mi ga je podaril moj »norec«, ko sem bil zavrnil ponujeno mi službo zasebnega pilota pri njem. Misel na prisilni jopič in na tisti vijač mi je bila vendarle preveč neprijetna... (P. Hali, USA.) Francoski zrak in pariški tlak Anhverpen je lepo mesto, dasi ga imenujejo Belgijci v svoji skromnosti »Le cimetiere belge« (belgijsko pokopališče), češ da v pristanišču ni po vojni nobenega prometa več, deloma radi svetovne krize, deloma radi prehude konkurence nizozemskih in francoskih pristanišč; važnost Antvverpna pa je spoznal že Napoleon, ki je dejal, da je to samokres, ki je naperjen proti Angliji. Flamandska prestolnica se ponaša z najvišjim donebnikom Evrope; dalje z lepoto zlatolasih fla-inandskih deklet, s pestrostjo izložb na »Plače Meiz« in s svetovnoznanim trgom za demante. Pogostni dež in uniforme stražnikov, zelo podobne Bobbyem'. spominjata že na Anglijo; k neprijetnim posebnostim mesta bi bilo šteti pozimi ostro burjo, ki prihaja po sevemoevropskih planjavah naravnost iz Sibirije, poleti pa afriške ('da, afriške!) komarje, ki jih zanesejo laoje iz belgijske kolonije Kongo in ki svoje evropske soplemenjake po napadalnosti daleč prekašajo. Tisto dopoldne 6em šel pogledat pristanišče, kjer sem hitro uvidel, da Belgijci pretiravajo, kadar govorijo o samo »nekdanjem« njegovem prometu, prav tako kakor se mi je pri pogledu na zabavišča v starem pristanišču močno zazdelo, da se proslula flamandska .treznost in vzdržnost včasih nekoliko oddaljita od popolnosti. Ojjoldne sem šel nazaj v mesto in po kosilu sem zavil v »Rue du Pelican«. Ptič pelikan, simbol nesebičnosti in jxjžrtvo-valnosti, ti, ki hraniš mladiče z lastno krvjo, vprav po tebi so mestni očetje antvverpenski imenovali ulico, kjer vse mrgoli židov, Armencev in drugih človeških pijavk, ki prenašajo v žepih demante in briljante, jih natresajo na kavarniške mize z isto malomarnostjo kakor proso ali koruzo in 6e prepirajo za cene. V taki »črni borzi« 6em sedel pri kozarcu piva, ko zagledam pri bližnji mizi človeka, čisto brez- 1 Domač londonski naziv za policaje. »Nič ne marajte, vam bom že nadomestil mačko!« »Tako? Ali znate miši loviti?« brižnega za glasne semitske kupčije. Tega človeka sem bil že nekje videl! Seveda! To je Pierre Rollinl Pred desetimi leti je hodil v Parizu v restavracijo »Chartier«, rue Racine; bil je zasebni uradnik in se je rad družil z nami študenti. »Dober dan, gospod Rollin!« »Vi tukaj, gospod «Au nom-impronon<;able» (gosj>od z neizgovorljivim imenom: tako me je svoje čase krstil, potem ko sc jc brezusf>ešno trudil, da bi pravilno izgovoril moje pristno slovensko iine). Gospod, tiho! Danes se pišem še Durand. Jutri 6e bom pisal zopet Rollin. Danes 6em še svoboden, najkasneje pojutrišnjem bom v zaporu.« *Gost><>d Rollin, vem, da se Francozi radi šalite...« »Pravijo, da ste Slovani dobri psihologi. Ali ne čutite, da govorim resnico? Jutri bom itak »izpraznil svojo vrečo skrivnosti*, vi pa lahko že danes pokukate vanjo. Ves dan me že naskakujejo črne misli. Nalašč sem prišel med te kričave mešefarje. misleč, da bodo prevpili mojo duševno nevihto. Zaman. Mogoče me bo spoved nekoliko olajšala. "Cherchez la femme». (Iščete žensko.) Ta krilatica je že zelo obrabljena. Ampak še vse premalo je rabljena! Vsega zla na svetu so krive ženske.« »Rollin, mislite na mater, na sestro...« »Rekel sem, da so vsega zla na svetu krive ženske, nisem rekel, da so vse ženske krive vsega zla. II y a mauce. (Mala razlika.) V službi v Parizu sem se dokaj hitro povzj*! do vodilnega mesta_ z dobrimi dohodki. Bil 6em srečen, dokler 6e ni jjojavila ona. Ona! Oskar Wilde je definiral žensko »zmaga snovi nad duhom* in si nakopal s tem posmeh vesoljnega človeštva, sovraštvo vseh moških, 6rečno ali nesrečno zaljubljenih v lepi sjx>1 m njegovo «idealno» dušo. «Quelle blague!» (Kakšna šala)!« »Motite se, Rollin. Ce bi poznali tisto deklico, ki 6em se z njo seznanil junija lanskega leta v 6voji domovini... Nadzemsko bitje!« »Ca va____ft d'autres« (že zadosti, to pojdite drugim pravit). Ženske kaprice so nevarna motorna sila. V ljubezenski omamljenosti sem imel dve dolgi leti samo en cilj: ugoditi njenim željam. Hčerka malega obrtnika je naenkrat začutila, da je rojena za sabljanje, jahanje, šofiranje. Ko so pričeli izdelovati tiste male avijone »Nebeške bolhe*. sem jo komaj pregovoril, da vožnja s takimi malimi letali še ni brez nevarnosti in da ji ga bom kupil, ko bodo sto procentno brez tveganosti. Za lepotiona sredstva sem plačeval račune z astronomskimi številkami, glede oblek in mode si pa težko predstavljam, da bi bili na angleškem dvoru bolj izbirčni. «Neznatna kozmetična operacija■» na njenem obrazn me je 6tala 30.000 frankov in za dostojen grob njenemu i*ičku na pasjem pokopališču v Clichvu sem dal plačo enega meseca. Pozimi se je vozila v Nico, poleti v Deauville. jeseni v Biarrifz; «stalno bivanje* v Parizu sva prekinjala z eno- ali dvodnevnimi izleti: «Rada bi večerjala v Londonu! Poidiva v Marseille na bouillabaisse!* (nekakšna ribja juha; gorje če bi se drznil pripomniti, da sc jo dobi tudi v Parizu). Naj še dostavim, da se je kopala samo v mleku in da je rada s ponosom pripovedovala, da nikdar ne vstopi v avtobii6 ali tramvaj, v avto pa le, če je eleganten »Tant vs la cruche a 1'eau, qu'elle casse« (Vrč hodi toliko čas* po vodo. da sc razbije). Upravni svet družbe, ki sem jo vodi!, je nenadoma odkril primanjkljaj, fri milijone frankov primanjkljaj, ki sem ga dve leti spretno prikrival s potvorjenim računovodstvom. »Le malheur ne vient jamais seul« (nesreča ne pri- de nikdar sama). Skoro istočasno sem svojo idealno ljubico zasačil v objemu njenega profesorja za sabljanje. Hitro čez mejo. da tiidem ječi. ds pozabim ljubezensko razočaranje! Pod napačnim imenom že osem mesecev živim v Belgiji. Več pa ne zdržim. Potrpežljivo bi prenašal skrivanje, belgijski dež, nerazumljivo flamandsko narečjo in celo severnjaško hinavščino. Toda toži se mi po Franciji in Parizu. Jutri prestopim mejo in se javim oblastem.« »Ne razumem, kaj boste imeli od Pariza, če boste v zaporu? Kaj vam bo pomagala lepota Na-, poleonovega groba, zbirke v I.ouvru, za čas kakor da ne bi bilo F.iflovega stolpa in zanimivih chimer na cerkvi Notre Dame? Ne boste videli dirk v ♦Longchamp. mogočne perspektive Fli/eiekih polj s slavolokom in krasnih izprehajališč v Boulogne-skem gozdu? Ne boste mogli hoditi na čajanke v «Lido», na črqo kavo v mošejo ali na «plat du jour» (specijalileto dneva) k «Reine Pedauque».s Nobenih veselih ponočevanj, nobenega razbijanja restavracijskih zrcal s šampanjskimi steklenicami! Daleč boste od šumnega boulevard-skega življenja. iznajdljivih pouličnih prodajalcev in pouličnih pevcev; ne boste mogli gledati, kako dirkajo natakarji s polnimi ploščami iti raznašalci časopisov s tovori časopisov na kolesih! Nedostopen svet vse to veselo vrvenje v «Quartier Latin» in idilično brskanje po škatlah «bouquinistov» (prodajalcev starih knjig) ob Seini! Kot pravi Parižan sicer ne boste toliko j>ogrešali gledališč, ki so v vaših očeh bolj provincijalna zabava, toda, kje ste. briljantni kinematografi »Rex, Ciaumont, I'arafount» in razkošni music-halle «Folies Bergčres in Catino de Pari«». 14. julija zjutraj ne boste videli vojaške parade pri grobu neznanega junaka in zvečer istega dneva ne boste plesali na ulici. Tisti znameniti «Palais de Justice* in «Sainte Chapelle* (sodno palačo in sv. kapelo) boste videli le za trenutek, nato ju boste samo .se čutili nad * Restavracija, ki je pred par leti pri glasovanju za prvenstvo Pariza dobila največ glasov seboj, ko boste v zapora čakali na za*liievanje. Ječa vaa bo kvečjemu spominjala pariških katakomb. če boste pa istočasno pomislili, v kakšni popolni svobodi se gibljejo živali v novem vincennskem živalskem vrtu. Kjer imajo levi kos prave puščave, divje koze pravo gorovje in opice možnost vseli zaletov in akrobacij, va6 bo jx>padla besna jeza...! Namesto bleščečih uniform republikanske garde boste videli ponošene obleke jetniških paznikov in namesto predavanj slavnih učenjakov na »Collegeu de France« boste poslušali prazno besedičenje svojega advokata, in še to samo enkrat.« (Rollinu sem govoril v tem lahkotnem tonu, vedoč, da Francozi gledajo na resne stvari lahkotno in na lahkotne resno. Leta 1014 so Saint-Cyrovci' jurišali Nemce v lakastih čevljih in belih rokavicah, z nasmehom na ustih. Pomilovanje bi Rollina le žalilo.) »Vidim, da me res ne razumete,« je odgovoril Rollin. »V celici bom, za zamreženim oknom, da ... Toda košček neba, ki ga bom videl skozi zamreženo okno bo francosko nebo in zrak, ki ga bom dihal, bo francoski zrak...« »Ne vem. v čem naj bi bil francoski zrak boljši od belgijskega ali katerikoli drugega? O pariškem zraku še celo trdijo, da je poki dima, prahu in da vonja po bencinu.« »Rojen Parižan sem ki brez francoskega zraka ne morem živeti. To je zrak, ki so ga dihali moji predniki, moji starši, to je zrak, ki sem ga zadihal v zibelki... Dihal sem ga v najbolj srečnih časih, naj ga diham tudi v najbolj nesrečnih ... Dim. vonj po bencinu? Spomnil me bo na «I_a France au travail» (Francijo pri delu), na njeno enejgijo, žila-vost, neumoraost... Prah? Veter ga bo dvignil s ceste in mi ga malo nasul na okno in jaz boin veselo vzkliknil: «Merci!» (Hvala!). Oo6pod, to bo prah s pravega pariškega tlaka, na katerem sem prebil svojo mladost in ki sein ga vedno tako rad čutil pod nogami... Pozdravljena, francoski zrak m pariški tlak!« ----Dr. L C. • Oojenci vojaške akademije »Saint-Cyr«. M AMB A »Ali ste že kdaj srečali črno mambo — najnevarnejšo strupeno kačo?«, jc začel pripovedovati na parniku neki afriški raziskovalec. »Se ne? Hvalite Boga! Ce koga mamba ugrizne, je isto, ko da je že mrtev. Da bi me ne rešilo zgolj golo naključje, bi zdajle ne sedel živ med vami. Pa, da povem, kako je bilo: Na moji farmi je bil zaposlen neki črnec, ki ni mogel drugače, ko da je imel zdaj pa zdaj predolge prste. Vsakršen oj>omin je bi! odveč in slednjič sem ga dal pretejjsti. Drugi dan je črnec izginil. Seveda, nisem nobene solze potočil za njim, saj sem dobil kmalu drugega delavca. Pač fva sem imel vse naslednje dni občutek, da mi grozi nesreča, ker mi je moj sluga zaupal, da se je crnec zaklel proti meni. Dovolj dolgo sem živel v tistih krajih in sem se zavedal, da take grožnje niso prazne marnje. Vedel 6em, kako so črnci maščevalni in kako iznajdljivo znajo izvesti svoj 6klep. Iz previdnosti nisem šel nikoli brez orožja iz hiše in vedno sem nreiskal vse prostore, ko sem prišel domov in preden sem sc ulegel. Saj bi 6e bil mogel obdati s slugami in imeti iz njih vrst pravo pravcato telesno stražo. Vendar mi boste pritrdili, da ni dobro pokazati tem ljudem, da si v strahu. Teden dni je minilo brez vsakršnih pripetljajev in že sem bil na vso to zadevo pozabil. Pa sem se nekoč dojx>Idne — 6voje ljudi sem bi! jraslal na polje in sem se sam vrnil v prazno hišo — usedel k pisalni mizi, da dokončam neko pisanje. Dasi ja bilo okno moje delavnice ves_ čas odprto, mi ni niti na mar prišlo, da bi bil preiskal hišo in bližnjo okolico. Nikoli bi sc ne bil domislil, da bi me mogel črni sovražnik poiskati pri belem dnevu. On je pa iz izkušnje veael. da sem ob tej dopoldanski uri sam doma. Toda na kratko vam moram še nekaj pojasniti. Moj ]>isalnik je stal ob steni nasproti oknu Zatorej sem med delom kazal oknu hrbet. Nad pisalnikom je visela jiodoba pod steklom. Ce vam še j>ovem. kaj je bilo vse na liisalniku, storim to zato, ker spada v mojo zgodbo. Zraven pisalnega orodja je stala jioslikana lončena vaza. kamor sem deval tobak. Navajen sem bil, da sem med pisanjem zdaj pa zdaj kar brez misli 6egel v vazo po tobak in si natlačil pipo. To jutro pa ni6em storil tega, ker sem vprav hotel dati v vazo 6vežega tobaka. Ko sem vprav vneto pisal, sem se iznenada ozrl v podobo nad mizo, in sem v šipi zagledal, da je neki črnec kukal v mojo sobo. Kakor blisk mi je šinilo v glavo: to jc emi črnec! Skrival se je po pušči, opazoval kdaj bom sam in zdaj preži name. Kaj neki mi bo storil? Videti je bilo, da nima nobenega orožja, sicer bi me bil pač že It zasede ustrelil. Sicer pa mu ni moglo goditi kaj takega, kar bi f>ovzrocilo hrum in trušč in bi pri klicalo tujce. Seveda ni črnec niti slutil, da ga opazu|em » šipi podobe. Nepremično je stal pri oknu in je imel glavo le toliko čez j)oIico, da me je mogel dobro opazovati. Kaj naj storim? Samokres sem imel v fepa jahalnih hlač, ki so bile v spalnici, saj setn se Ml koj po prihodu domov preoblekel. Ce bi vstal in šel v spalnico, bi izgubil črnca iz pogleda in tega nisem smel tvegati. Tedaj sem se nenadoma »pomnil, da morem nekaj 6toriti, s čimer bi ga prepodil ali sc ga celo za zmeraj jzsnebil. Od črte do črte sem se z roko dotipal do lončene vaze, jo zgrabil, se bliskoma obrnil in jo zagnal naravnost črncu v obraz. Sledil je krik — nato je izginila glava z okna. Zadovoljno sem si mislfl, da se je črnec vsaj pošteno prestrašil, če drugega ne. Vsaj tobačna vaza se je prestrašila, zakaj natančno sem slišal žven-ket črepinj. Z nekaj skoki sem bil pri oknu in sem pogledal nizdol. Kar sem zagledal, mi je za nip ustavilo bitje srca. Črnec je nepremično ležal na tleh; od njega je pa počasi zvijaje se lezla — črna mamba. Še nekaj ur je živel. A ker nismo imeli nfka-kega seruma, ga nismo mogli rešiti. Hladnokrvno mi je še priznal, preden se je za večno onesvestil, da je bila mamba meni namenjen*. Ni si dal prej miru. dokler si ni nabavil te kače. Potem se je bil zjutraj splazil na farmo, se skozi okno povzpel v mojo delavnico in je vtaknil mambo v tobačno vazo. Sklepal je čisto pravilno, da me bo brrz dvoma ugriznila v roko, čim bom odprl vazo, da bi si vzel tobaka za pipo. On pa me je — seveda ni vedel, da ga vidim — opazoval, da bi bil videl, kako se bom od kačjega strupa zgrudil na tla. Bolj netveganega maščevanja si ne bi bil mogel izmisliti. Saj. kdo bi se bil domislil, da bi bil njega oddolžil? Je bila pač mamba, ki se je zalezla v hišo — pa konec! Ko se je pa vaza razbila na trdi črnčevt lobanji, tedaj ga je osvobojena mamba pač takoj ugriznila v obraz tn tako se je zgodilo po besedah pregovora teh krajev, da je priletela puščica nazaj v strelca. Rad bi si bi! mambo shranil v špiritu za spomin. Zal. sem jo pa v tistem 6trahu kar na kosce razsekal.« (V. Oranville.) Opeka s krvjo V osrčju doline, kjer na sončnih brdih še tn in tam zori grozdje in z višavja že pozdravlja večni led, stoji božja hiša, ki je nastala zgolj iz ljubezni in iz marljivosti neizčrpnih človeških rok v dolgoletni, Bogu posvečeni gorečnosti, ki je ni moglo ohladiti ne roganje ne nobena drugačna težava. Niti enega kamna za to stavbo ni pripeljal kak konj ali motor strmem hribu navzgor. Vse te tisoče, deeettisoče in stotisoče opek so trudoma prinesli jjobožni romarji iz daljnih in najoddaljenejših dolin, sopihaje so jih prinašali v pekoči poletni vročini in v hudem mrazu zime, da bi polagoma nastala Bogu posvečena hiša. Začelo se je z ganljivo preprosto podobo male svetnice meti rožami, ki jo je obupano in odrešeno srce hvaležno prineslo skozi molčeče gozdove. Potem so postavili romarji majhno streho nad podobo, dokler se ni semkaj, v proprosto molilnico pod sinjimi zvočnicami, naselila z relikvijo Male 6vete Terezije Deteta Jezusa prisrčna vera, ki gore prestavlja in postoterjeno zaupanje v božjo vsemogočnost. Nihče ni zaukazal. Toda ko v_ siromašni kapelici ni bilo več prostora za množico vernikov, so položili temeljni kamen za lepo. gorsko cerkvico, ki zdaj daleč f»o dolinah pošilja pozdrave. Nihče ne ve, kdo j« vrgel prvo oj>eko tam zgoraj v mokri, marčev sneg; nihče ni vedel, kdo je priložil dnigo. Nihče ni nikogar pozval za tretjo in četrto. A ko se je pomlad s svojim hrepenečim vetrom pri zibala na obronke, je bilo obteženim in trj>ečim že znano mesto, kjer naj bi njih zahvala in njih prošnja postavila oltar svetnici. Leto za letom so se više dvigali hribi opeke med temnimi jelkami. Časih je prišel kdo mimo, kdo od onih i« daljnega sveta, član tistih, ki so tako revni, ker toliko red<5, in tako žalostni, ker so si tako uspešno raz-cefrali čudeže in sanje. Veliko jih je bilo, ki so se smejali spričo neštetih zahvalnih tablic, na steni kapelice. Niso razumeli lisehlih venčkov Smarnic in so grdili tiste za norce, ki so v treznem stoletju tehnike Se zmeraj vklenjeni v spone čudežev. Toda nekoč vsak zem!jan sreča Boga: bodi, da ga jokaje spozna, ker ga je Neskončni iznenada treščil na tla, bodi. da ga je mahoma zaznal in se smehljaje za zrl v njegovo večno obličje, ko ga je iz sence blodenj z usmiljeno očetovsko roko dvignil v vrtove svoje luči. In nekoč kleči vsakdo pred svojim Stvarnikom, da z njim živi ali po njem umrje. Rože povsod cvet6. Divje po logih, plemenite po gredicah. In solze tečejo povsod in povsod se dvigajo hvalnice v nebo. Jera Justova izpira t arnfko rane svojemu fantku. To dela mirno kot preudaren človek, ki naravno sprejema gorje in radost, ki v žalosti no obupa in se od radosti ne prevzame. A ko otrok le ne razvije eveta svojih oči in je e krvavo skorjo pokriti obrazček ko ugase.l in skrčene ročice nočejo izpustiti šojjov planinskega cvetja, tedaj ji prešine prsi groza, pragroza vseh mater. 0, Bog nebeški, pusti mi mojega otroka! V mukah svoje obupane skrbi začne jecljati, moliti, začne nasilno izpraševati, kaj sem se le pregrešila. kaj opustila, da je Bog dopustil, da je mojo dete tako nesrečno padlo? Pusti mi mojega otroka, ali slišiš?! Ljuba, mala Terezika, bosa bom prinesla opeko za tvoje svetlSSe, le ti prosi zame. prosi, o, prosi! Mati božja pod Križem, prosi zame! Trpela si «a svojega Jezuščka, pomagaj da jaz svojega ne izgubim! In fantek je ozdravel. »Zdaj pa moram na božjo pot...« Toda pot je dolga, pot stet navz-gor na goro. Se počakaj, Terezija ... Pa je jesen in spet pomlad in spet jesen in spet [>omlad. Mogoče je Jera Justova pozabila na svojo obljubo? Bog pa ni kramar, ki bi pošiljal biriča usodo, da zarubi zapadle predmete. In tudi nf ko nevoščljiv trgovec, ki bi te priganjal, da točno poravna račune. A zgodilo se je, da je Jere Justove dvanajstletnega sina ubila opeka, ko je oče popravljal dvorišče. Medtem ko je mati pridušeno pretakala solze in Vpletala br'<; piiiiiiiikr v rdw.i venec, se je h|knii-nila ure, ko je vpila v proSnji za življenje svojega (Dalje na 14. strani spodaj) Kuretičkuva Neška ma tud beseda Jest na vem kuku je tu. de 6em zdej en čas kar zatelebana u umetnast. Učaseh s še glihe nisem strila iz take reči. Kua 6em 6e jest brigala za umetnast? Kašenga tacga umetnka, ke 6e je pu štrik s kulesam čez Iblanca vozu, sem šla še rada učaseh mal pugledat. Pa za kua? Zatu, ke se m je čuden zdel, kuku je tu, de je tku neumen, de 6e čez Iblanca s kulesam pu štrik voz, ke je vender tulk eneh mustou čez Iblanca narjeneh, de že res več na vema, kam z nim. Noja, pa enkat sem šla tud enga umetnka gledat, ke je s takem apetitam vogen žeru, koker de b že ta narmn šternajst dni na mou nubene tople žlice u želodce. Tu je biu res en prou ta prau umetnk, če prou ni nubene take akademije za vogen žrt štederu. Pa ni biu sam on umetnk, tud negau želodec je mogu bit umeten, ke je U6e tu teb nč men nč prenesu. Kene, če jest kašna taka reč jem. ke m na paše, prec tku hedu zbulim, de morem 6aj eneh pet kil Bahučuga planinka čaja not uzet. de m 6aj za sila želodec mal spuca. Ta umetnk s pa še glihe ni sturu iz tega. Ke se je enkat voreng najedu tistga gurečga prediva, je uzeu idubuk u roka, pa začeu ukul gledaucu gnar puberat, de je saj tulk nabrau, de s je lohka kupu spet drug prediu in pa žeplenke, ke tiste čase še ni biu užigalnku za dubit, ke sem jest ta umetna6t gledala. Dondons. ke ni več dost takeh umetnku za videt, de b živel kar ud gurečga prediva, pa takeh tud ne, de b se s kulesem pu štrik čez Iblanca vuzil, sem se začela pa za slikarska umetnast zanimat. ke ni glih tku navarna, koker sa druge umetnast. Kene, z vognam ga ni dost za špilat, pa je lohka prec ta narveči na6reča. Pusebn, če eden ni prot vogne zažihran. Pu štrik se 6 kulesam čez Iblanca vozet, je pa tud ena hedu reskerana reč. Kene, če se t u glau zvrti, al pa če se t štrk utrga, pa s enkat za useli fertik. Keder ie Iblanca velika, lohka utoneš, če na znaš plavat. Zdei, ke je Iblanca precej na suhem, Iblančani pa tudi, 6e pa lohka ubiješ, al pa kašne glide pulomeš, pa maš tud zado6t. Slikarska umetnast je pa use neki druzga. Za-vle 6likareke umetnast se ni še nubeden uboti, če ni biu preveč naroden. Pa tud kašneh glidu se mu ni treba pulomt. Zeulejne enga slikarskega umetnka sploh ni u navarnast. Ce glih kerkat ta al pa un umetnk ud lakote umre, tu pa ni nč pusebenga. Sej dondons tud drug, in tu še clu čist navaden Ide, ke ud umetnast še dunsta tiimaja, ud Iakat mrjeja. Za kua b pa pol glih en umetnk na 6mou ud Iakat umrt? Sej zatu sma ja usi Ide na svet pršli, de lohka pol enkat umrema. A ne? Ta al pa en umetnk kvečem ud-štilčka al pa ud plajbesa kašne žule na roka dubi, če le preveč heti zase pu časupiseh reklama delat. No, te žuli se pa tku hmal brez dohtarja pucajtaja. Sej tist, ke Iblanca reguliraja. tud žule dubeta. Zdej sa že tak časi, de je prou mal takeh, de brez žulu naprej pridsja. Ce jih že na roke na dubeja, na ježek jih pa prou gvišen. Sej veste, kuku je dondons. Jest sem res ena čudna ženska. Namest, de b kar narauna6t puvedala, kar vam mam za puvedat, Razvezano snopje Prva požarna zavarovalnica za naše kraje Po prizadevanju nadvojvode Janeza so ustanovili leta 1829 v Gradcu vzajemno požarno zavarovalnico za notranje avstrijske dežele. Toda kljub vsem priporočilom se kmetje niso radi zavarovali, ker niso imeli zaupanja, da bodo ob nesreči tudi res dobili odškodnino, deloma pa tudi radi tega, ker jim je za denar tako trda predla. Zgodaj so zato sprožili zahtevo, da se uvede obvezno zavarovanje zoper ogenj in točo. Saj je bilo še 1. 1852 na Kranjskem od nekako 70.000 hiš zavarovanih V6eh skupaj komaj 15.000. Kaj je bila „rumlordsha juha"? Leta 1817 je bila v naših krajih huda lakota. Na Gorenjskem so najbolj trpeli loški, radovljiški, blejski, mekinjski, ponoviški in brdski okraj ter nižji sloji v Ljubljani. Tu se je osnovalo posebno društvo za jx>dpiranje ubožcev; zbrali 60 v ta namen 8000 goldinarjev. Dne 27. maja 1817 so v lrančiškan6kem in uršulinskem samostanu začeli razdeljevati rumfordsko juho. To je bila juha iz vode, soli, kisa, krompirja, graha, ječmena in kruha, ki so jo zabelili po možnosti še s slanino ali pa s tem, da so kuhali v njej kaj mesa ali kosti ali pa prilili nekoliko krvi. Po ameriškem grofu Benjaminu Rumfordu (izg. Remfrd). ki je kot fizik in kemik živel proti koncu osemnajstega stoletja na Nemškem in je poleti 1814 umrl pri Parizu, so imenovali to juho rumfordsko. Ob draginji in pomanjkanju jo je kranjsko deželno glavarstvo priporočalo že jeseni leta 1800, češ da so v ljubljanski kaznilnici s to ceneno, pa okusno, tečno in zdravo hrano do=cgli najboljše uspehe: 48 in pol krajcarja je stala količina, s katero so nasitili 24 oseb za 24 ur Porabili so za to 20 funtov in 16Jotov (1 lot ie 1754 g) vode, 26 in pol lotov jesiha 11 lotov soli, 5 funtov in 10 lotov krompirja, 1 unt 26 lotov graha. 1 funt 14 lotov ječmena in 1 funt 20 lotov kruha. Vse to so skuhali v kotliču, razen nekaj kruha, ki so ga nazadnje opraženega daja i za celo perišče v vsako porcijo. Kjer so premogli rumfordsko juho, tam so bili še na konju. otroka, ko je bil še dete, in z grozo se je spomnila prisege, ki jo je izreklo srce, a je roke niso izpolnile ... ... Potrta, sklonjena bosa žena roma po dolgi, dolgi poti. . ... Ko slednjič vsa iztrpinčena priroma na cilj, se dvigajo zidovi cerkvene ladje iz gozda. Delavci pravkar zidajo stolp. , . .. »Nate,« zašepeče Jera .Tustova, »kri se je drži.« In jim je dala opeko, ki je ubila njenega otroka. Delavci so osupli. Ta jo hoče vprašati, oni se za-smejati, a umolknejo spričo gorja v obličju uboge žene. In nekdo nemo vzame opeko iz njenih mrzlih rok in jo počasi položi zraven drugih v zid stolpa... Cerkev je dozidana. Dviga se kot spomenik ljudskega.stavbarstva in ljudske vere. Nihče, pa bodi da je «<» tako glasan. ne more mimo nie. ne da bi postal tišji. Zakaj, nekaj neizmerno očarljivega veje okrog te hiše božje, kier ima vsaka opeka wojo povest. (M. M.) 6em začela pa ud eneh žulu kluba6at. Dona sem vam tla ja puvedat, kuku sva undal pršle z Juhanca spet enkat u ena umetnška razstava. Kene, midve z Juhanca sva lepu prumenirale gor pud Tibuli, koker že večkat, če je ureme. Zadenč se je pa kar naenkat uliu dež, koker iz škafa. Soje čase sma u takem slučaje zbežal kar pud kustajne tam u glau-nem drevured. Zdej, ke ni več kustajnu, 6e pa res pud milem Bugam nimaš kam djat, če 6e dež uliie. H 6reč je pustavu Jakupič tam en paviljon, de lohka u putreb skočeš hiter pud 6treha. Scer Jakupič ni' tistga paviljona pustavu zavle dežja, ampak zavle umetniškeh razstau. Ke pa Iblančani na držeja dost na umetnške razstave, jim pride pa prou saj tekat, keder gre dež. Iblančani sa žiher Jakupiče hvaležen, de sa tud pud Tibuli lohka na 6uhem. Scer morem pa resnic na lub puvedat, de medve z Juhanca ubi-ševa zadne čase usaka umetnška razstava u Jaku-pičuvem paviljone, če gre dež, al pa ne. Sevede moj mož za moja lubezen du umetnast nč na ve. Ce b vedu, de nosem u razstave negave kuvače. ke m jih da prouzaprou za birtšoft, b biu 6trašen hud. Jest narditn ta reč čist ajnfoh. Kene, ke udide moj mož zjutri pu fruštke u kancelarija, pa smuknem jest hiter za nim u razstava. Za kustu mu pa potli kej tacga naštimam, ke je hiter fertik. Sej dondons uradenki nisa več tku scrklan, koker 6a bli soje čase. Ce mu nardim za kusiu mal kajzer-šmorna, je tku veseu, de 6e kar ublizuje. Buh vari, če b prejšne čase nardila kej tacga za kusiu. Sevede časi se spreminaja in putrplejna se člook glih tku prvad, koker Kej druzga. Zdej morma holt brunda toučt, pa je fertik Ce b nas še irošt na držu pukonc. b že zdauni usi 6cagal. Noja, koker sem že rekla. Zadenč, ke sva z Juhanca prtekle pred dežjam u Jakupiču paviljon, 6a mel kar trje noter razstava. Maguliča že pu-znam že iz prejšneh fasu, ke je hodu iz -oja ma-lareka rištenga u Stotbold zajce plašit. Ud uneh dveh pa nisem še nekol nč slišala. Ke sva e*upile z Juhanca u paviljon, je Magulič prec stopu pred naj in naj prou prjazen sprejeu. Noja, t^u nclt, koker b jest usacga sprejela, če b m prneni kuvača. Ke ni biu glih pusebenga drejna u razstau, naj je kar sam prašu, če sa nama ušeč. Jest ket ;esnico-lubna ženska, 6em mu pa kar pu prav>c puvedala, de sa negave slike use preveč zelene. Koker sem vidla, 6e mu je tu fržmagal. Mal se je nakremžu in m reku: »Ja, gespa, a mislte de bom jest plou dreuje malu, nebu pa zelen? Jest holt tku malam, koker je u resnic kašna reč.« — »Tu je že res,« sem mu jest udguvurila. »Dreuje je že res zelen, ampak tak dreuje ni več muderen. Pred več stu-taužent letem, ke je Buh svet u6tvaru, je biu murde res use zelen, trava in dreuje. Lde 6a tekat tud še kar nagi ukul letal. Dondons pa tu ni več muderen. Ce sma 6e Ide muderniziral, 6e more ja tud narava. Nekar na zamerte. Vi 6te nazadnak. Ki pa vidte zdej take Idi pu Aleksandru cest prumenirat, koker jih je Buh ustvaru? Zdej sa čist drgač pu-malan. Vi pa delate narava še zmeri taka, kakršna je bla nekdej. Take slike dondons nubeden več na ubrajta, pa jih jest tud na morem. A6ten, adijal« Krizamca 13 20 24 I 32 36 T 37 44 48 60 | 61 68 72 79 I 21 T 25 ■ 26 49 I T 45 50 73 I | 69 74 38 33 39 4_ 62 ■ 63 1 80 Lil 16 ■ 17 22 27 ■ 28 46 51 I 52 I 70 jut 34 40 I 41 T 58 64 ■ 65 1 81 10 CEH 18 I 19 I 23 29 ■ 30 I 47 41L 42 I 43 53 I 54 I 77 71 78 66 59 67 81 55 Besede 6e začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. glasbeno delo, 5. mlevski izdelek, 8. papeževo pismo, 11. sibirska reka, 13. ob-vezovalna potrebščina, 15. kaznivo dejanje, 17. angleška trdnjava, 19. navadni števnik, 20. grška črka, 21. božja čednost, 22. madžarska reka, 23. težka ječa, ?4. ptica pevka, 26. nepravi oče, 28. sestavina zraka, 30. rusko ime, 32. grda žival, 33. poglavitni greh, 34. sibirska reka, 35. italijanska reka, 37. ud izumrlega naroda, 39. azijska država, 41. 6lonov zob, 43. jugoslovanska reka, 44. poletna hišica, 45. spleteni lasje, 46. del obraza, 47. čistilno sredstvo, 48. slovenski učenjak, 50. ogorek, 52 povesmo slame, 54. zapoved, 56. merilna priprava, 57. gruča prsti, 58. postaja v Sremu, 50. egiptovsko božanstvo, 61. alkoholna pijača, 63. kisla tekočina, 65. suha zemlja. 67 sibirska reka, 63. del glave, 69. papirnata kapa, 70. kos papirja. 71. del telesa, 72. nemška reka, 74. elektrotehnični izraz, 76. ovitek, 78. rusko pristanišče, 70. vrsta jedi, 80. poljski pridelek, 81. izraz za prirodo Rešitev zlogovne hrižanice z dne 27. junija Navpično: 1. zidarska potrebščina, 2. tekoča voda, 3. svetopisemska oseba, 4. podzemeljski hodnik, 6. navadni števnik, 7. del cerkve, 9. sibirska reka, 10. divja žival, 12 jugoslovanska reka, 14. strah hudodelcev, 15. rimsko ime, 16. skupina ptičev, 17. svetopisemska oseba, 18. del telesa, 19. grški basničar, 25. jugoslovanska reka, 26. svetopisemska oseba, 27. sprememba, 28. svetopisemska oseba, 29. tekoča voda, 30. špansko žensko ime, 31. različno blago, 36. p>oljska rastlina, 37. del snovi, 38. evropisko mesto, 39. družinski ud, 40. zdravilna rastlina, 41. vrsta barve. 42. obsavska postaja, 43. udarec, 49.pisa!na potrebščina. 50. poljski delavec, 51. prostor v cerkvi, 52. avtomobilska znamka, 53. domača žival, 54 kaznivo dejanje, 55. prijetno delo, 60. usnjarski izraz, 61. izraelski kralj, 62. vrsta pokrivala, 63. del trdnjave, 64. nasprotno svetlobi, 65. del njive, 66. domača žival, 67. železna spona, 73. kemična kratica za težec, 74. svetopisemski kraj, 75. izraz pri kartanju, 76. del kolesa, 77. kazalni zaimek, 78. ploskovna mera. Vodoravno: 1. rošada, 4. telo, 6. mati, 8. rakija, 11. deca, 13. babica, 16. kapa, 17. vile, 18. paša, 10. raketa. 20. vaba, 21. para, 22. Bari, 23. vasica, 25. meta, 26. kuna, 27. Morava, 29. Tara, 31. ga-lica, 33. pila, 34. mira. 35. Meža, 36. padalo. 38. jasa, 40. Mače, 42. Sava, 44. kadilo, 46. buča, 47. veka, 48. kazalo, 50 lopa, 52. loboda, 54. tona, 55. Zala, 56. deža, 57. zaroka, 59. Cile, 61. voza. 63. žena, 65. kanape, 67. dete. 6S. buba, 69. celina, 70. pola, 71 sonata, 72. Vače, 73. kača, 74. laso, 75. Valona, 76. ruta, 77. sova, 78. kaša, 70. naloga, 81. nivo, 83 lakota, 85. veda, 86. Kuba, 87. Ledine, 80. dama, 01. žaba, 03. ježa, 95. zaloga, 97. Sora, 08. Jena, 90 liga. 100 Monako. 102. lava. 104. Radeče. 106. piča, 107. mora, 108. Sodoma, 110. ralo, 112. ruša, 114 luža. 116 revija. 118. lira, 119 nebo, 120. Goti, 121. nakaza. 122. lata, 123. gazela. 124. čaka, 125. lava, 126. Talija. Navpično: 1 .Rokava, 2. šapa, 3. davica, 4. tele. 5. lopata, 6 maša, 7. Tirana, 8. rake, 9. kitara, 10. Java, 11. debata, 12 capa, 13. Baraga, 14. biba, 15. carica, 24 sila, 25. mera, 26. kuža, 27. moda, 28. vaja. 30 rama, 32. lisa, 33. pika, 34. milo, 35. meča. 36. Paka, 37. loža, 39. salo, 41. čelo, 43. vada, 45 dina, 46. bula, 47. veža, 48. karo, 49. ločina, 51. pavola, 53. Božena, 54. tokava, 55. zapeka, 56. Detela, 57. zabava. 58. kalina, 60. lepota, 62 zasova, 64. Nataša, 66. načelo, 67. Dečani, 68. busola, 69. celota, 76. ruda, 77. soba, 78. kadi, 70. nada, 80 gaža, 82. Voje, 84. koza, 85. Vega, 86. kura. 87. Lena, 88. nega. 90. mana, 92. bala, 94. žara, 96. Loče, 97. Soča. 98. Jera, 99. Lido, 10. Morana, 101. koruza, 103. valuta, 105. dereze, 106. pijača, 107. morala, 108. sobota, 109. Matija, 111. Loka, 113. šala, 115. žaga, 117. vila, 118. Lika, 119. Neva. 120. goli. -t.-- -.•." :" - - ~ . — - -r. - • • - • • • ^ - - — - ........ Ci,. —■ • ,•*» ^ — -» ~ _„ ^^ v, » •Te pa gredo za menoj, kakor da bi jim ne bil mleka plačal!« Kaj pravi tehnika Evropsko in ameriško letalstvo Evropske družbe trpijo radi velike porazdelitve sil in zračnih mrež na 20 narodnih družb, primorane so nakupovati vse od domačih firm. Ker pa ta naročila ne dosegajo nikoli več kakor ducat letal enega tipa, ni mogoče konstruktorjem vzeti nase rizika visokih izdatk ov s poizkusi novih prototipov, ki bi bolje ustrezali kupcem. Ameriška enotnost omogoča, da firme kakor Douglas, Boling in Lockheed dobivajo naročila tudi za 100 letal enega tipa in zato more tudi tehnični obrat takih firm izdajati ogromne vsote za pripravo in izdelovanje novih tipov. Če pa se razdelijo izdatki na veliko izdelovanje, se zvišajo cene (za eno letalo) samo za malo odstotkov. Duh skupnega dela, ki je tako značilen za ameriško industrijo, je primoral tudi izdelovatelje pogonskih snovi, da bi dajali na trg taka sredstva, ki bi v resnici ustrezala zahtevam letalskega prometa. To je privedlo do znižanja izdatkov na »HP« in ure. Vsi ti činitelji so ne le prihranili gorivo, ampak tudi zvišali prejemke, ker je namesto teže, prihranjene pri pogonskih snoveh, moglo letalo vzeti na palubo večji tovor. Izdatki za zvišanje varnosti zračne mreže so se bolj izplačali kakor vsi drugi izdatki. So mimo tega zelo učinkovita reklama, medtem ko so ponovne letalske nesreče vedno v škodo. Tako je n. pr. padel v začetku 1. 1934 — ko so za pošto letali vojni zrakoplovi, za en mesec tovor po zraku poslane pošte od 280 na 90 ton. Ko so se pa za pošto na novo zavzele civilne družbe, je bilo potrebno 6 mesecev pravilne dostave brez najmanjše nesreče, da so se zopet pridobili klijenti nazaj. Tako je n. pr. naras-tlo število pisem od 75 milj. v 1. 1934, na 89 milj. v 1. 1935; ker pa je celotno število pisem, poslanih s pozemskimi sredstvi v USA 12 milijard komadov, ostaja, kakor vidimo, še velika možnost za razvoj letalske pošte. Yarnost prometa se ne stopmjuje samo s prejemki, ampak se zmanjšujejo istočasno izdatki in to na prvem mestu za zavarovanje, katero je na amerikanskih linijah samo 0.50 din za 1 km, medtem ko je v Evropi več kot dvakrat toliko. V USA je amortizacija samo 1.45 din na 1 km, v Evropi pa dosega 3.70 din. Končno so začele skupno delovati letalske družbe z železniškimi, tako da v slabem vremenu lahko uporabljajo potniki na nekaterih krajih zračne linije brzovlak, kateri jih do letališča prepelje, kjer jim ugodne vremenske prilike dopuščajo nadaljevati pot v letalu. (Ing. C. Ervin Perne, Brno.) Sah Revanžni mafeh med Spielmannom in Eliska-sesotn se je končal z zmago Eliskasea. Elisakses ni izgubil nobene partije, dve je dobil in osem remiziral. Pokazal je torej veliko premoč in potrdil, da je zasluženo osvojil avstrijsko prvenstvo, »pielmann je stem izgubil vsako nado, da bi mogel še osvojiti avstrijsko prvenstvo, ker je Eliska=es še zelo mlad in bo brez dvoma napredoval. Eli-skases je že sedaj priznan teoretik in si ga je Aljehin izbral za sekundanta v matehu za svetovno prvenstvo z dr. Euvvejem. Po tem šahovskem dogodku na Semmerignu bo zanimiv boj za žensko svetovno prvenstvo. Naslov svetovne prvakinje bo branila Menšikova proti najboljši nemški igralki Sonji Graaf. Graafova je zelo močna igralka in najbrž res najresnejša konkurentinja Menšikove. Nevarna pa Menšikovi najbrž ne bo. ker je Menšikova utrdila svojo moč že v borbi z mojstri in igra brez dvoma mojstereko močno. Za primer naj služi njena partija z angleškim mojstrom Taylor-jem, ki jo ie odigrala na letošnjem velikonočnem turnirju v Margate. T a y 1 o r — Vera Menšik 1. e2—e4, e7—e6 2 d2-d4, d7—d5 3. Sbl— c3, Sg8—f6 4. Lcl-g5 Lf8—e7 5. e4-e5, Sf6-d7 6. Lg5Xe7, Dd8Xe7 7. Ddl—d2 (tu pride v poštev Sc3—b5 in tudi Ddl—g4) 0—0 8. f2—f4, c7—c5 (v francoski partiji običajna protiigra črnega) 9 Sgl—f3, Sb8—c6 10. g2—g3, Sd7-b6 (črni skakači so pripravljeni, da motijo belega na damskem krilu) 11. b2—b3, c5Xd4 12. Sc3—b5, Lc8-d7 13. Sb5Xd4 (Sb5—d6 bi bilo brez moči, ker bi sledilo Ld7—e8 z grožnjo f7—s6) f7—f6 (Menšikova igra močno in dosledno. Beli centrum se mora rušiti) 14. e5Xf6, g7Xf6 15. 0-0-0 (Menšikova je bolje igrala otvoritev kot beli in si je ustvarila v središču grozečo pozicijo. Beli nima časa za malo ro-kado in mu že ni preostajalo drugo kot rokirati na damsko stran.) e6—e5 16. Sd4Xc6, b7Xc6 (Menšikova je razbila belemu središče in si sama ustvarila močnejšo p>ozicijo v središču.) 17. Thl— g1, Ld7—g4 18. Lfl—e2, Lg4Xf3! 19. Le2Xf3, Kg8—h8 20. f4Xe5, f6Xe5 21. Tdl—fl, De7-a3+ (na Kcl—bi bi bilo sedaj Sb6—a4 zelo neprijetno.) 22. Kcl—dl, Da3Xa2 23. Dd2—c3. d5-Medo' Urschitz in Smilja-nič v Ptuju, izdelovanje in razpečevanje mila in kreme za čevlje; fzdetovalnica lesne volne Šoštanj inž. Ivan Zmavc, Šoštanj; Lesna industrija Teharje, Todor Lazerevič. Bibliografija jugoslovanske gospodarske književnosti za 1936. Knjižica Trgovinsko-industrijske Zbornice v Zagrobu je izdala kot za leto 1935 popolno, bibliografijo jugoslovanske gospodarske književnosti. Bibliografija ne obsega samo knjižnih del, poslovnih in drugih poročil ampak tudi vso ostalo gospodarsko, literaturo po številnih revijah, listih itd. Na dobrih 3 straneh uvoda je našteta vsa bo- eata zbirka revij, iz katerih je bila izčrpana snov. sa publikacija pa oOsega 59 strani ter je znatno večja kot za 1935. Letošnja publikacija je obogatena tudi z imenskim kazalom avtorjev, tako da se je njena vrednost zelo zvišala in ji je s tem dana stalna oblika. Delo zagrebške zbornice je ogromno ter zasluži vso pohvalo, ker je izpolnjena taka vrzel, da so bili izdatki v resnici za tako publikacijo tudi nujno potrebni. To delo ni koristno za samo zagrebško zbornico, ampak za vse, ki se pečajo teoretično in praktično z narodno-gospodartkimi vprašanji. Knjiga stane 20 din, dobi se pri zagrebški Trgovin;ko-industrijski zbornici. Nove odkupne cene za zlato pri Narodni banki. Od 4. junija dalje plačuje naša Narodna banka naslednje cene za zlato (v oklepajih navajamo cene z dne 3. novembra 1936, ki so bile v veljavi do 4. junija): I gram zlata 49.05 (50) din, napoleondor 298.50 ( 303), 10 dolarjev 774.20 (785), 20 avstrijskih kron 313.40 (318), 10 zl. rabljev 398.50 (404), 25 avstr. šilingov 272.20 (276.20), mali dukat 176.80 (179.70), angleški funt 375.80 (381.30), turška lira 339.70 (344.80). 20 nemških mark 368 (374) in ruski imnerii«! TrtR 70 (31? 00) Hrvat«ka gospodarska banka v Zagrebu izka-1 zuje za 1036 ori fflavnici 100.000 din od katere odpade na prioritetne delnice 570.000 din 44.000 din izgube. Banka je imela znatne kmetake terjatve. Narodna mlinska in gospodarska industrija v Zagrebu. Računski zaključek za 1936 izkazuje pri glavnici 30.0 milij. din 0.3 milij. din dobička (1935 0.25 milij. din), kar da skupno s prenosi iz prejšnjih let 1.0 milij. Bilančna vsota 42.1 (41.74) milij. din. Borza Dne 3. julija 1937. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 5.733 milij. Din v primeri z 9.487, 6.623, 9.952 in 10.304 milij. Din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 16.80, London 21.645. Newyork 437.5, Bruselj 78.675, Milan 23, Amsterdam 240.575, Berlin 175.40, Dunaj 81.50 (82), Stockholm 111.50, Oslo 108.75, Kopenbagen 96.625, Praga 15.24, Varšava 82.90. Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.55, Buenos-Aires 132.25. Žitni trg »Jutarnji list«, Zagreb, porota: Sombor, 2. julija. Žetev pšenice je v polnem teku, začela pa se je pretekli teden v posameznih krajih Bačke. Žetev je deloma otežkočena zaradi deževja. Računa se na manjši pridelek kot lani. Trgovci pravijo, da lanska žetev ni dala 29.5 milij. met. stotov, kot je bila službena cenitev, ampak samo 20.5 milij. met. stotov. Pod vtisom vesti o slabši žetvi so prve cene nove pšenice naslednje: potiska za avgust zaključek po 155, severna Bačka 145, drugi vojvodinjski kraji 142.5 Din. Te cene odgovarjajo svetovni pariteti. Iz Novega Sada poročajo, da mlatev še ni pričela zaradi slabega vremena. Računa ee na pridelek, ki je za 30% manjši kot lani. Lanski pridelek na kat. oral je znašal 10—12 met. stotov, letošnji 5—7. Poleg tega tudi kakovost ne bo dosli slabša kot lani. Hmelj Žatec, ČSR. 1. julija. Po kakovosti je ta teden beležil žateški hmelj 400—800 kron za 50 kg. Nadalje je dosegla partija I. a savinjskega hmelja letnika 1936 ceno 500 kron za 50 kg. Spoti Današnji šport v Ljubljani Troboj Belgrad - Bukarešta - Praga ob 16 na igrišča ASK Primorja. Zanimive linalne borb«, katere naj si vsakdo ogleda. Nogomet LJUBLJANA : HASK ob 17.30 na igrišču Hermesa. Predtekma: SVOBODA (jun.) : KRANJ (jun.) ob 16.30. Pokalni turnir MOSTE : MLADIKA ob 16. LJUBLJANA : SLOVAN ob 17.30. Obe tekmi se vršita na igrišču SK Moste. Ilirijani v Radovljici V lepem radovljiškem kopališču pod Oblo gorico, kjer so naši plavači postavili že nekatere rekorde, bodo danes popoldne nastopili »kanoni« plavalne sekcije SK Ilirije v propagandni tekmi. Ta tekma naj služi kot priprava za velike naloge, ki čakajo slovenske plavače v liginem tekmovanju, ki prične prihodnjo soboto, ko nastopi po dveletnem presledku zopet italijanska ekipa SN Triestine. S K Grafika. Dane« oh IS. uri naj bodo um glav. kolodvoru sledeči igralci Mam. Zag«r. Beian Barak. Potrato, Rozman, Kolarič. Tsnik, Pipan. Boltaiizcr. Trobevšck, Rone, Vili. Vsi in točno! f.SK Hermes - mntosekeija. V torek. dim fi. J«11J.\ ob 31 sestanek celokupnega članstva v hotelu Bellevun na etrasi. Vaf.no radi dirke za državno prvenstvo, -i Tajnik. Radio Programi Radio Lfabljonoi Nedelja 4. julija: 8 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8.41) Našo misli o proslavi zadružnega dne (g. dr. J. 1 ta saj) — 9 Cas, poročita, .spored — 9.1.1 Otroška nra: Trije godci, oj nerode spet labredlt no v nezgode (tvor-nii slika) — 9.40 Verski govor (g. Filip Tenlelj) — lil Prenos Jegllčevcga tabora iz SlovenJgradoH - 12.l."i Plošče — U Cas. spored, obvestila _ 1,1.13 Koncert mladinskega pevskega zbora 1» 2ič — H Kmet. ura: Mloko. neizrabljeni zaklad našega kmetijstva (g. Al. Obcrsnc) — 17..10 Fagot nolo * sprcmljev. {ladijskega orkestra (g. Vili Hanok) — 19 Cas, vreme, upore«!, obvestila - 19.:;il Nac. ura: Aleksander I. ruski in pokret bal k. kristjanov (Dušan Nikolajevi«, Bgd); a) Sekslet iz ltrnee (plo. Me), b) Ob slovenskih koroških Jezerih (g. Janko Miki) — 30.,10 Koncert: sodelujejo g. Jote Gosti« (samospev i I g. prof. M. LipovSek (klavir) In Itadijskl orkester - — <'»«• vreme, porodila, spored - M.1J Za krajši čas: Cimerinannv trlo. Ponedeljek, s. julija: 12 Glasbene slike tujih dežel (plošče) -<- 12.45 Vreme, poročila — m (as. spored, obvestila — 13.15 Razigrani zvoki (plošče) _ 14 Vreme, borza — 19 fa». vreme, poročila, spored obvestilu -19..10 Nae. ura: Pomen strelskih druiin (Dušan Sinobiid. il1«) — Zdravstvena ura (g. dr. Ivan Matkol - 38 Nekaj citraških točk (plošče) - 21).KI Zanimivosti -20.30 Instrumentalen koncert za harfo soln (ga Mana Paannali) s spremljavo godalnega orkestra — 31J0 Zvoki V oddih (Itadijskl orkester) — 22 ("as. vreme, poročila, spored - 33.13 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Dragi programi* Nedelja, 4. julija: Rrlgrad: I!)..KI Godba kr. garde; 21.40 Orkestralni konoert — Zagreb: i) Screnade- '0 l"i Pihala — l)«xaj: -JO Potpnrl; 2S.4S Plmtia glasba — Hudimpeila: ifl.li Madjarske pesmi: 20.141 Igra- S2 Orkestralni koncert: 2B.S1 Plonna glasi.« — Trti - Milan: 17.15 Ijcharjeva opereta .F.va.; 21 Verdijeva opera .BI-gole t to — Rim-llari: 17..10 Sinfonični koncert- 21 Or-kestralnl koncert — Praga: 3n..lo Igra; 20.33 Ce*ka M-harmonij«; 22.40 Cigunska glasba — Variara• * Ogr. "ko iB bolgarske pesmi; 31 Zabavni program- S Vioi lina; X!.J0 Vokalni koncert — l.iptko Mnnakoro: 30 Italijanska operna gla*ha - Slrattbnurg: 21.40 Kotnlčnu opera .Potovanje tio Kitajskem ,, JuliJ": Rrlgrad: 30.10 Violina; 30.j« Zbor; 11.30 Orkestralni koncert — Zagreb■ 21 Pihala — Ounoj: 19.35 Operna glasba. 211.34 Vojitfka godba; 11.40 Beethovnov godalni kvartet; 23.J0 Zabavni koncert -lludimpeila: 30.43 Brahmsov večer; 32.10 Salonski in l Jazz orkester: 22.03 Tiranska glasba; 31 Sinfonlčnl kon cert _ Hi">Jlnri: 31 Igra - Praga: ai.») Orkestralni koncert; 31.11) Zlekov oktet — Variara: a Operna rlas-h",r "rrlin: »JO Vojaška godba; 31 Pleana glasba — Mpsfco; JI9 » Opera »Figarova svatba- - Mnnaknr r 31.IS Kniasrnl koncert — Brxtmmm*lrr: »..iS Stara gias-ba: 2).33 Schnmannova ura - Hukarrilo: 1».W Koračnice in operni pleni; 31.141 Vokalni koncert; 21.4.5 Ro-mutuk* ?1a*ha. Stran U_»SLOVENEC«, dne 4. julija 1937. Žtev"!49' V V VELIK JE NAS CAS «1 mm PO SLOVENSKI DOMOVINI Dolsko pri Ljubljani Danes se poslavljamo od nase učiteljice ge. Tilke Ctikove. Po 33 letih službovanja v našem kraju odhaja od nas v pokoj. Slovo je težko za njo in za nas. Kako ne, saj je bila do nas in naših malih kot mati do svojih otrok. Vzgojila nam je lepo število skrbnih matnr, poštenih mož, mnogo fantov in deklet, ki neumorno delajo v ua-ših društvih. S ponosom in zadovoljstvom lahko zre na množico, kateri je dala več, kot je bila njena dolžnost. Njeno največje vesolje so bili mladi šolarčki. Mnogim ni bila le učiteljica in vzgojiteljica, bila jim je tudi krušna mati. Preživela je med nami vsa težka leta, spoznala je našo bedo, vedela za vse naše težnje, pa nam je vedno z v6em srcem stala ob strani. Izjem in neenakosti ni poznala, zato ni človeka, ki bi mu bilo to slovo lahko. Naši mali izgubljajo svojo gospo, ki jih je učila ljubiti in moliti. Naše svetinje so ji bila svete, zato se jo žrtvovala zanje. Takemu delu slava in čast! Jubilej slovenske matere Danes praznuje sedemdesetletnico svojega rojstva ga. Marjeta Rojnik pa Polzeli. Kdo ne pozna bivše organistove mame iz Braslovč, ki preživlja večer svojega plodonosiloga življenja pri svojih hčerkah, učiteljicah na Polzeli, kjer je bila tudi rojena. Svojo sedemdesetletnico obhaja v krogu svojih desetih še živečih otrok, ki so prihiteli od vseh strani od blizu in daleč, da počaste jubilej svoje vzorne matere. Rojnikova mama je tip prave slovenske matere. Dala je življenje štirinajstim otrokom, od katerih sta dva umrla že v najnežnejši dobi. Ostalih dvanajst pa je Rojnikova mama z možem, ki je bil dolgoletni organist v Braslovcah, s krščansko doslednostjo in z neoma-jenim zaupanjem v božjo pomoč vzgojila v pravem duhu, tako da so ji bili vsi v voselje in ponos. Življenje niauie je bil neprestan boj. velike skrbi so jo spremljale, kako s skromnimi orga-nistovimi dohodki preskrbeti številno družino. Težki udarci ji tudi niso prizanesli. Najprej je v svetovni vojni padel najstarejši siti .lože. Pred desetimi leti ji je umrl mož Vinko, s katerim sta tako vzorno delila radost in trpljenje. zagonskega stanu. Pred dvema letoma pa je umrl pri vojakih sin Teodor kot narednik-vodnik. Vsi ti udarci pa Rojnikove mamo niso zlomili, vlili so ji novega poguma, da je lahko še dalje prenašala vse skrbi in težave. Z božjo pomočjo je preskrbela vsem otrokom pravo in dobro vzgojo, tako da vseh deset še živečih zavzema ugledne položaje. Mama je imela tudi odprto srce in odprte roke|«i siromake. s katerimi je radevolje delila tisto inalo, kar je imela. Mnogo je storila Judi za poveličanje časti božje. Kot organistova žena j»> vzoraft skrbela za snago in olepšavo hiše božje, dolga, leta je Jepo prepevala na koru v božjo. čast. Se danes ji j« najhujše, ako ji bolezen prepreči obisk cerkve. Kljub svojim sedmim križem je mama še zadosti čvrsta. Vsak dan prečita *Šlovencaokojno go. Fani Ahačičevo. Z njo je legla v grob izrazita Tržičanka. ki jo je odlikovala zlasti dobrota in ljubezen do vsega tržiškega. Na zadnji poti jo je spremljala nepregledna množica in osme-ro duhovnikov. Ker je bila velika podpornica vseh naših organizacij, so ji tudi te izkazale z zastavami zadnjo časi. Pred dobrimi 40 leti je bila tudi kumica zastavi Prosvetnega društva sv. Jožefa in /aio ji ie spregovoril lepe besčde v slovo na grobu društveni predsednik g. Anion Ahačič. Pokojna je bila soproga prvega slovenskega tržiškega župana in zlasti velika prijateljica in podpornica dijakov. Naj počiva v miru! Hrastnik V počitniške kolonije poide letos vsega 22 okrepitve potrebnih otrok. Naša protituberkuiozna liga pošlje 1-") o!rok iz Hrastnika in Dola na tritedensko bivanje v Gornjigrad, kateri koloniji pri: ključi naš Rdeči križ 3 hrastniške otroke, ki si bodo ob obilni hrani v dobrem zraku utrdili tam svoje zdravje. V počitniško kolonijo v Trboveljski dom v Bakar pošljeta navedeni dve organizacij 1 otroke, ki bodo skozi 3 tedne uživali morski zrak da si tam utrdijo svoje zdravje. Poidravliamo prizadevanja naših človekoljubnih organizacij, o katerih smo prepričani, da bi storile se ve,- za povzdigo zdravstvenega stanja nase šolske mladine, če bi jim to omogočala denarna sredstva Zato kličemo vsem: pristopajte k našim dobrode mm organizacijam in posečajle pridno letno koj>al.sce raSe protituberkulozne lige. katerega dohodki so namenjeni borbi proli največji morilki človeštva — jotiki! Odhod kolonistov v (ironji grad te v pone. deljek. dne 5 julija, z vlakom ob 6.45. kolonija v Bakarju pa se bo vršila nieeeca avgueta. Gasilski praznik v Kamniku Gasilska zajcdnica dravske banovine priredi v dneh 17. in 18. julija 1937 svoj letni obvezni zlet v Kamnik. Ob tej priliki blagoslovi kamniška proslovoljua gasilska četa svoj novi četni pra|ior. Nad celokupno veliko gasilsko prireditvijo je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo vrhovni pro-tektor gasilstva kraljevine Jugoslavije, Nj. kr. Vis. princ Tomislav. Vršijo se že sedaj obširne priprave in je gasilska zajednieu že razjioslala prvo pozive na vse podrejene župc in čete. Podrobni spored pa bo objavljen prihodnji teden. Vse gasilstvo vse dravske banovine se pripravlja, da pohiti na slavnostne dneve v našo lejio planinsko mesto Kamnik. ki bo gotovo storilo vse, da dostojno sprejme gasilsko armado in številne prijatelje gasilstva. Posavčani! I'o temnih dnevih vstaja naša katoliška prosveta k novemu življenju in delu za bodočnost. Zgrinjajo se zopet vrste naše mladine na novo delo v nov čas za boljšo bodočnost našo in naše skupne domovine. Temu pričajo številni prosvetni in fantovski tabori, ki se vrše širom Slovenije. Posavje pri tem delu ne sine zaostali. Videmsko prosvetno okrožje in Posavsko fantovsko okrožje priredita v nedeljo, dne 8. avgusta t. I. v Rajhenburgu »Posavski prosvetni tabor«, na katerega vabimo vse naše može in fante, žene in dekleta. Nihče naj ne ostane ta dan doma. Pokažimo, da nas temni in trdi dnevi preteklosti niso štrli, ampak okrepili in pomnoiili. Posavski prosvetni tabor v Rajhenburgu naj bo mogočna manifestacija Posavja za naše obnovljeno delo. Ptuj Najboljši češki kozarec za vkuhavanje sadja znamke »Fruta« dobite pri gener. zastopniku: Staklo B. Tober, Št. Vid nad Ljubljano, v Ptuju pa pri firmi R. I. Petek, trg. s steklom. Zagorje Razstava meščanske šole na Toplicah je bila tako pestra po svojih izdelkih ter jiokazanih uspehih. da je žela vsesplošno jx>hvalo in priznanje. Ves dan ie imela prav znaten obisk zagorskega prebivalstva iz bližnje in daljne okolice. Vodstvu častitanio! Radio-komarji in radio-motnje v Zagorju ra stejo. vendar ni človeka, ki bi 6e zganil, da bi spravil v red eno ali drugo. Prvo nas tie boli. drugo pa vsekakor in bi želeli energičnega nastopa za pomiritev naših živcev. V moravški dolini so imeli tatu. ki je v spremstvu žene znatno oplenil nekega f>csestuika. Slednji se je pravočasno zavedel, ko je opazil tatvino ter jo mahnil za njima. Vendar ni imel lahkega dela, ker se je tat branil z nožem. Šele s pomočjo Izla-čana je tatu toliko ukrotil, da so medtem prispeli orožniki, ki so spravili nevarno dvojico na varno. Ves dogodek se je namreč odigral v bližini i\\e-dtjskegr gradu. Prevalie Novi župnik v Sv. Danielu. Obmejna gorska žti|-mija Sv. Daniela nad Prevaljami je imela 1. ju lija lepo domačo slovesnost. Inštaliran je bil novi župnik Anton Rataj, dolgoletni kaplan v Gornji Lendavi. Zupljaui s svojimi otroci so inu stali ob strani pri najsvetejši daritvi. Obrede umestitve je izvršil župnik in dekanijski upravitelj v Mežici, g. Janez Hornbok, ki je v svoji lejx> osnovani pridigi očrtal osebo /upnikovo v fari in dolžnost župlja-nov do župnika. Prihiteli so ta dan od blizu in od daleč sošolci novega župnika in drugi duhovni so-bratje. Obilo božjega blagoslova želimo novemu gosjiodu v njegovi duhovni težavni obmejni župniji pri vodstvu duš in slovenskega življa lepe Koroške. Marenberg Po dolgem času se tudi mi tu ob severni meji zoj?et malo oglašamo v našem listu. Pred enim tednom smo obhajali nad vse lepo slovesnost svete birme, katero je podelil prevzvišeni g. škof dr. Ivan Tomažič 264 otrokom, med katerimi jih jc bilo precej tudi iz 19 drugih župnij, kar je zelo zanimivo dejstvo. Vsa pomenljiva slovesnost je potekla v najlepšem redu v zadovoljstvo vseh. O novih zvonovih smo kar utihnili poročati in ljudje so že začeli dvomiti, da bi kdaj kaj bilo iz te akcije. Pa nas je 1. julija presenetil že lepo izgotov-ljen novi veliki zvon. ki je bil razstavljen ves dan na trgu pred cerkvijo. Izdelale so ga Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Njegov glas je Es in tehta 1023 kg. Manjši bo izgolovljen kmalu v Mariboru. Kdaj bo slovesnost jiosvetitve, pravočasno sporočimo. Novo mesto Dr. Polenšek Marjan ordinarij moške bolnice in banovinski zdravnik ne ordinira od 4. julija do 3. avgusta 1937 Jesenice Danes ob 15 in pol 9 zvečer predvaja kino Krekov dom komični film -Kdo nori«. Glavne vloge Paul HSrbiger, Hans Moscr, Trude Marlen. Predvaja ee ie Foxov tednik in barvane smešnice. Radovljica Zdravnik dr. JANEZ GANTAR se Je preselil v Radovljico in sprejema v novi BulovČevi hiši V avta vas Vse se pridno giblje: kmefje na polju, člani gas. društva pa se vneto pripravljajo za proslavo svoje 30-letnice, katero bodo slovesno praznovali v nedeljo, 11. t. m Društvo si je nabavilo tudi nov prapor (delo čč. šol. sester v Ljubljani), kateri bo v nedeljo blagoslovljen, in sicer po sv. maši ob pol 10. na prostem. Popoldne pa bo na lepem sončnem vrtu veselica z zelo pestrim sporedom. Če pa želi kdo posebno naklonjenost pokazati društvu, lahko kupi zlat žebelj (100 din) ali pa srebrn (75 din) in ga pride potem sam pribit. — Fantje prosvetnega društva pa pripravlajajo za farno žegnanje — 25. >uii]a —' pomeniiivo igro »Iz 2ivl)en|a sv. Jakoba«. — V soboto, 24 julija bo zvečer igra zunaj pred cerkvijo, v nedeljo popoldne pa v dvorani. Petletnica kolodvorskega misijona v Mariboru Maribor, 3. julija. Dne 1. julija 1932. leta je |io prizadevanju in pod vodstvom škofijskega odbora K A na tukajšnjem glavnem kolodvoru začel poslovati kolodvorski niisijon, ki danes vrši eno najvažnejših socialnih nalog. Ker bi rabili za |>odrobiio opisovanje dela, ki ga je izvršil niisijon, cele strani, se bomo omejili le na nekaj številk, ki jiodajajo vsaj približno sliko o velikem delu. V petih letih je pri voditeljici misijona iskaio pomoči 6164 oseb; to so bila večinoma dekleta, ki so prišla v meslo iskat službe. V istem času je milijonarka oskrbela službo 1137 dekletom. Promet je bil v posameznih letih sledeči: od 1. julija do 31. decembra 11)3'-'. se je pri miši jonarki oglasilo 294 oseb, službo je dobilo 015 deklet, leta 1033. se je osilasilo 524 oseb. službo dobilo 250 deklet, leta 1934. je iskalo pomoči 532 oseb, službo dobilo 10t deklet, leta 1935. je misijonarka posredovala v 2236 slučajih, službo je preskrbela 33f! deliletom. Naslednjega lela se je na misjjonarko obrnilo 1775 oseb, službo je dobilo 300 deklet. Letos do 1. julija je posredovala v 801 slučajih, službo pa je preskrbela 201 dekletu. Posredovanje niisijonarke je bilo vsestransko. V večini slučajev je dala razna jKijasnila. Največ je storila v zadevi deklet. Tem je preskrbovala prenočišča in službe. Borila se jr za njihove pravice glede plače, prehrane in postopanja od strani delodajalcev. Cesto je spravila njihove zadevo pred Podili jo in ni odnehala, dokler ni izvojevala njihovih pravic. Na stotine deklet jo obvarovala nrav-nega padca, ker jih je z odločnim iiaslojiom znala iztrgali iz rok raznih zapeljivcev. Stranke, ki so se obračale na kolodvorsko mi-sijonarko, so večinoma prihajale iz raznih delov Slovenije. Mnogo jih je prišlo tudi iz južnih delov Jugoslavije, nekaj desetin pa iz Avstrije in Madžarske. Pri misijonarki je vsakdo našel jkmiioč. Mnogim je i7, lastnih skromnih dohodkov nudila tudi materielno j>odporo (prenočišče, hrano). Kolodvorski niisijon vodi od začetka do danes gospa Terezija Sluniberger, ki ima za seboj bogato življenjsko izkušnjo. Prehodila je precej sveta. Kila je v Dalmaciji, v Trstu, na Dunaju, v Linztt, v Klo-sterneuhurgu in drugod. V Trstu in na Dunaju je sodelovala jiri ustanovah, ki so vzdrževale za dekleta prenočišča in kuhinje ter so jim preskrbovale službe. V drugih mestih pa je vodila kuhinje, v Klosterneuburgu veliko vojaško kuhinjo. L. 1921. se je naselila v Mariboru. Tu je bila do lela 1932. v zasebnih službah, ki jih je vršila po izpovedi delodajalcev zelo vestno, ob ustanovitvi kolodvorskega misijona pa je prevzela važno nalogo misijo- Za šport, sonienie, kopanje! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: CHEMDTECHNiT LJUBLJANA Mestni trg 10 liarke. O gospo lahko mirno rečemo, da stori več, kakor je njena dolžnost lil vrši delo, ki bi zadostovalo najmanj treni osebam. Na tem mestu ji naj bo izrečena v imenu vseh, ki jih je (»omagala, iskrena zahvala. Nadaljnjo delo naj Bog v obilni meri blagoslavlja! V Pariz na svetovno razstavo! Naše legitimacije no dotiskane. Ko bodo j>red-[»isano opremljene in izpopolnjene, jih razpeljemo. Raz|>ošljenio jih pa seveda le onim. ki so vse obveznosti v redu fKiravnali. Zaradi tega vljudno prosimo, da nam zadnji obrok in event. zaostanke poravnate takoj, da nam bo račune mogoče pravočasno in v redu zaključili. Brez te legitimacije ne bo mogel nihče \ vlak in bo treba dobro pazili, da je nihče ne izgubi. V Parizu bomo preskrbeli |>ravično zamenjavo valut in naj nikogar ne moti trenutni padec francoskega franka. Ker je kolektivni putni list zaključen, eo s tem zaključene tudi prijave za našo študijsko ekskurzijo. Posebni vlak, udobni vozovi, so nam zasigu-rani. Točen vozili red za postaje na naših in inozemskih železnicah nam bo najbrž mogoče že v nedeljo, to je danes teden, objaviti na tem nieslu. Vse priprave potekajo pojiolnoma v redu in po načrtu, štrajki ra/.nih hotelirjev v Parizu, ki pa že ponehavajo, na« ne motijo, kor pi jo vodstvo previdno že vnaprej zasiguralo prenočišča z. lastno prehrano itd. v konviktu, ki nam bo na razpolago. Danes smo z eks|>resno j>ošto jiozvali vse one, ki naui kakršnihkoli dokumentov, osebnih slik itd., ki jih nujno rabimo za vpis v kolektivni potni lit-l, še niso predložili, da to takoj store. Eventuelno spremembo naslova naj nam vsakdo takoi sporoči, ako tega ni že navedel v vpra-šalni poli, da ne bo neprilik pri razpošiljalvi legitimacij. Vso jiošlo je pošiljati na naslov: .Jože Hvale, Ljubljana, Miklošii*ova cesta 10. Zahvala Vsem, ki so nam ob smrti dragega soproga, očeta, deda in tasta, gospoda Lovrenca Balanča * kakorkoli izrazili »voje sožalje. g« opremili na zadnji poli ali na kakršenkoli drug način počastili njegov spomin, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica 6e bo brala v sredo, dne 7. julija 1937 v tukajšnji farni cerkvi. Dolenji Logatec, dne 4. julija 1937. Žalujoče družine BALANČ, PREMRU, FOLLI in GARTNER. Potrti neizmerno žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša iskreno ljubljena soprogu, dobru in skrbna mamica, stara mama, gospa IVANKA GOLTES POSESTNICA včeraj zjutraj po kratki, a mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umira joče, v 39. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Spremili bomo dobro mamico na pokopališče na Žale v nedeljo, dne 4. julija ob šestih pojioldne. Vsem bodi priporočena v molitev in blag spoiniu! Kamnik, dne 3. julija 1937. ŽALUJOČA RODBINA GOLTES. + Potrti v globoki žalosti sporočamo, da nas jo za vodno zapustil naš ljubljen) in zlati soprog, tatica itd., gospod Miloš Milosavljevič žandarm. kapetan I. ki. v pokoju dne 3. I. in.. j>o dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti. Na zadnji r1©11 P" bomo spremili v ponedeljek, dne 5. julija oh f> popoldne izpred mrliške vele Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdansku cesta) na pokopališče k Sv. Križu. L j u b 1 j a n a • G o r n j i M i 1 a n o v a c , dne 3. julija 1937. tilohoko žalujoči: MIRA roj. KOS, soproga; MIUANA, hčerkica — in vso ostalo sorodstvo. oolaii V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; zenltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši tnesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko« LEIOUIŠCH Dekle lzučena v mlekarni, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10639. Mlad šofer mehanik, Išče službo za takoj alt pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t. 10.518. (a) Absolvent dvorazr. trgovske šole, temeljito strokovno Izobražen, marljiv ln vesten, išče kakršnekoli zaposlitve. Musar Viktor, Radeče 8, prt Zid. mostu. (a) Dobra šivilja išče službo prt Izurjeni šivilji v LJubljani, Kranju ali Tržiču. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.470. (a) Vrtnar ekonom samostojen, v svoji stroki popolnoma izurjen, išče stalno službo s 1. VIII. j937. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kesen« St. 9651. (a) Samostojna sobarica lzvežbana v pospravljanju, likanju, šivanju ln serviranju išče službo. -Tonudbe upravi »Slov.« pod »Samostojna« 10.683. Absolvent dvorazredne trgovske Šole, vojaščine prost, s kavcijo, vešč vseh pisarniških del, išče kjerkoli ln kakršnokoli zaposlitev s 1. septembrom. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vesten ln zanesljiv« št. 10609. Močan kmetski tant z malo maturo, ki se razume tudi na stavbne ln strojne načrte, išče za nekaj mesecev kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sposoben« št. 10652. (a) II Vajenci ii Brivskega vajenca sprejmem. Drobež Stane, Dravlje 30. (v) Mizarskega vajenca sprejmem. Rožna dolina cesta IV/25. (v) va mizarska pomočnika prejmem. Fr. Kregar & Bor, St. Vid 87 nad Lj. Izurjeno pletiljo in učenko sprejme »Mila«, Mestni trg 17. (b) Mizarskega vajenca takoj sprejme Trampuž Viktor, Dravlje 125. (v) Mesarskega vajenca poštenih kmečkih staršev takoj sprejme Ambrož M., mesar, Komenda, (v čevljarja poštenega, za zblto ln flekslbel, sprejme »Tri-umf«, Kolodvorska 11. (b Kleparskega vajenca in pomočnika prejme Cokert, Gregorčičeva 5. (v) 15 letni fant išče mesto sedlarskega vajenca kjerkoli. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 10653. (v) Sprejmem učenko trgovino mešan, blaga na deželi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.541. (v) Vajenca in pomočnika za sedlarstvo in torbar-stvo, ter vrezovalca ln šteparlco - sprejmemo. -šipic, Kranj. (v) Šiviljska vajenka stara 16 let. z 1 letom učne dobe, želi nadaljevati učenje s hrano ln stanovanjem v hiši proti odškodnini. Naslov v upravi Slov.« pod št. 10605. (v) Vajenca sprejme trgovina mešanega blaga v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10570. (v) Dve šivilji s srednješolsko izobrazbo, z znanjem nemščine, iščeta primerno službo v kakršnikoli stroki. Ponudbo upravi »Slovenca, pod »Marljivi« št. 10615 Deček star 15 let, močan, bi se rad učil ključavničarske obrti na deželi ali v metu. Pogoji po dogovoru. Ogulln Franc, Hrib 5 pri Cerovcu, Semič. (v) Absolvent kmetijske šole sprejme mesto praktikan-ta ali pomočnika gospodarja na veleposestvu — Informacije: Valentin Golob, Maribor, Gregorčičeva 20. Čevljarski pomočnik Z nekoliko prakse v mestu in na deželi •- išče delo. Nastop takoj. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 10519. Ca) Trgovski pomočnik prvovrsten prodajalec, trezen ln nekadilec, vojaščine prost, verziran v vseh strokah meš. trgovine, z znanjem slov. srbohrvat. in nemškega jezika ter samostojne korespondence ln knjigovodstva, išče namestitve Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Garancije zmožen« 10.458. (a) Mlad fant simpatičen, išče zaposlitve v letovišču ali zdravilišču kot točllec, pomočnik v kuhinji ali podobno. Govori slovenski nemški In srbohrvatski Ponudbe z navedbo dela ln plače upravi »Slov.« pod »Dobro vzgojen« št 10.511. Kot upravitelj posestev Išče službo 3 4 let star absolvent poljedelske šo le, z dolgoletnimi spri čevall ln prakso na Ko roškem, v Nemčiji ln na Nižjo Avstrijskem. Po nudbe upravi »Slovenca pod »Kmečki sin« 10.691 Naročajte VSLOVEflCA najcenejši I slovenski dnevnik Pekovskega pomočnika mladega. Iščem za takoj. Jurgec Jakob, p. Ritka, Dolenjsko. (b) Kmečko dekle pošteno, za razna dela, sprejme Lavrlč, Jurčkova pot 78, LJubljana. (b) Mizarskega pomočnika za boljše delo sprejme takoj Bitenc, Vižmarje št. 77. (b) Dva mizarska pomočnika prejmem za stavbno delo. Gerden Nace, strojno mizarstvo. Stična, kolodvor. (b) Krojačica prejme vajenko z vso oskrbo. Vzgoja dobra. -Kernic, Sv. Petra c. št. 49, Ljubljana. (b) Kolar. in mizar, pomočnik do 19 let star, dobi službo na Dolenjskem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10432. (b) Dva soboslikarska pomočnika, zmožna in vestna, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.500. (b) se sprejme proti 1000 din kavcije. Poizvo se v podružnici »Slov.« v Trbovljah. Nastop 15. Julija, b Krojaškega vajenca prejme modni salon za dame In gospode. - Ivan Dovžan, Sv. Petra cesta št. 81. (v) [BI Dama sprejme na stanovanje deklico iz boljše rodbine od 1. r osnovne do 5. r. srednje šole. Nemška in francoska konverzacija, center mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Strogo nadzorstvo« 10.440. (D) Za gimnazijko iščem v bližini Poljanske cesto stanovanje z vso oskrbo In nemško kon verzacljo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Peto-šolka« št. 10612. (D) i Pouk Diplomirana filozofka poučuje nemščino in druge predmete za popravne izpite. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1164. iMijf z gostilno. tropna hiša posestvom in gospodar, poslopji takoj naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoj!.. Pojasnil* daje Milko Sajovee, Rajlienburg. Htša stoji pri postaji Rajhenburg. Nameravate kupiti alt prodati posestvo, hišo, vilo? Obrnite se na posredovalnico »Triglava v Mariboru, Aleksandrova 12. (P) Hiša g špecerijsko trgovino se ugodno proda alt da tudi v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrijski kraj« 10546. (p) Enonadstropno hišo tristanovanjsko, s hlevom, v bližini Ljubljane proda Hafner, Škofljica št. 37. (P) Tristanovanjsko hišo lopo. solidno, praktično zidano, velik vrt, ugodno prodam. Ponudbe pod »Donosno« 10.53« upravi »Slovenca«. . (P) Posestvo obstoječe iz trtstanov. hiše, gospodar, poslopja, sadonosnlka. vrta, pripravno za vrtnarijo, oddaljeno pol ure od mesta, blizu avtobusne postaje, zaradi selitve naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Posredovalci izključeni! (p Zaradi smrti veletrgovca z mešanim blagom, tudi železnino, sta naprodaj v Mlsltnju dve trgovski In gostilniški poslopji, eno-nadstropni. z več kakor 30 prostori, z velikim vrtom ln ledenico. Ribnik za led na razpolago. Krasen letoviški kraj, 620 m nad morjem, ob vznožju ulovltega Pohorja. Izhodna točka za ture. Železniška postaja, pošt« ln brzojav ter telefon. Gozdnata okolica z veliko lesno industrijo. - Eldorado za lesne trgovce. Informacije: Pajtlt-r, Mlsllnje. Majhno posestvo v bližini Celja, najrajši na Tcharjlh, kupim. Naslov v podružnici »Blo-vcnca« v Celju. (p) Dobro idoža gostilna s hišo, blizu Ptuja, ugodno naprodaj, — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gostilna« št. 10661. (1) Stiristanovanjsko hišo v StraSišfiu pn Kfanju zelo ugodno prodam. Naslov v tipravt »Slovehca« pod št. 10542. (p) Dvoje lepih posestev v bližini Maribora, eno 30 oralov, drugo IS ora-1 lov, poceni naprodaj. — Pojasnila: Damlš, Spod. Radvanje 29, Maribor, p Parcela z velikim obrtniškim poslopjem, v centru mesta, pripravna za lahko Industrijo, naprodaj. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Redka prilika 1937« št. 10578. tp) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše. Krasna sta vblšča. vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi delt Attemsovog« vele-posestva. ■ Pojasnila pri Inž. Mtklau Otmar, Breste«. (p) -■ Parcele prodam; na iste lahko Kidam manjše hiše na mesečna odplačila. - Ponudbe podružnici »Slov.« Celje pod »Tretjino gotovine« 10.728. (p) Kmetsko hišo s sadnim vrtom podarim tlstefnu, ki vzame takoj 6Q Buret, iister tn vsa letna oblatila nudi v elegantni izdelavi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Elektrblux-hladilnike brez motorja, na električni, plinski ali petro-lejski pogon, prodaja na ugodna odplačila Tehna, Ljubljana, Mestni trg 26/1 telefon 25-80. (1) Za jesensko setev nudi tvrdka FRAN POGAČNIK d. z o. z., Ljubljana, Tyr-ševa (Dunajska) c. št. 33 sivo in črno ajdo, koruzo, grahoro, rdečo deteljo in repo v najboljši kakovosti in po najnižji dnevni ceni. novi ln raDiimi vseh vrst ln velikosti vedno v zalogi. Sprejemajo se vsa tovrBtna poora-vlis. instaliramo po konkurenčnih cenah. Velika zaloga Instalacijskega materilala. A. VrBBAJS - UnKlianO uosposvetska 10 (Poleg Slamlča) Telefon 28 -67 NAUMANN Kolesa Motorji le dobro blago pri S. Rebolj & drug Gosposvetska c. 13. Več pisalnih miz v najboljšem stanju proda ABC, ^jubljana, Medvedova cesta 8. Tel. 24-44 (poleg gorenj, kolodvora) Prodam 50 hI prvovrstnega rdečega vina Sromeljčana. - Ponudbe podružn. »Slov.« v Trbovljah pod »Prvovrsten cviček« št. 10588. Za vkuhavanje sadja tn zelenjave so najboljši Weckovi kozarci Prodaja: Jos. Jagodic, Celje Gubčeva ulica Glavni trg Ceniki tn pojasnila zastonj Otroški bicikelj prodam. Celovška c. 14. »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje konstruirani, trajni ln v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdkl: Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 Štajerska jajca in piščance ima po najnižji ceni vedno v zalogi Baloh, Kolodvorska 18, dvorišče. (1) Trgovci pozor Barve-lake, firnež, šelake, terpentln, čudodelni lak »D u r 1 i n« , specialno polituro »P o -1 i n i t« kupite zelo ugodno tudi v manjših količinah pri tvrdkl Barve-laki: Rudolf Hafner, Ljubljana Miklošičeva cesta 36, v bližini kolodvora. Razprodaja koles svetovnih znamk DOr-kopp, Vlktorla itd. po znižanih cenah za mesec julfj pri tvrdkl B i r k e , Mestni trg 9. (1) št. Vid in okolica sta že prepričana o pri-ma kakovosti in reklamni ceni koles in delov, kupljenih le v trgovini Splošne trgovske družbe v Št. Vidu nad Ljubljano. Velika izbira. Kolesa od 650 Din naprej. Odprto tudi v nedeljah dopoldne od 7. ure dalje. CleHIromotortl novi ln raft ljeui za vse napetosti veono v veliki ubili na prodal Lastna delavnica za previlanle m popravljanje dlnamov av o dlnam, elaktromotorjev ter vseh eicniroaparatov. - izvr-suiem vse električne inStala-clle za razaveuiavo in pogon. ELEKTR0P0DJETJE FRANJO PERČINLIČ 5. ubil ana, Uosposveiska 16 Kolesa in šivalne stroje prvovrstnih znamk, dobite po res nizkih cenah v trgovini Triglav Resljeva cesta 16. Rabljena kolesa in šivalni stroji se vzamejo v račun. Žarnice 110 volt, razne jakostl. skoraj nič rabljene, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrija« št. 10543. (1) Krompir rožnik, najmanjša količina 10 kg 17 Din — dobite v Javnih skladiščih pri tvrdkl Fran Pogačnik družba z o z., Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33. Vrhniški paviljon naprodaj. Vprašati: Kreč, Karlovška 22/11. (1) Pekarijo Je najprijetnejše osvežilo v sedanji vročini! Dobite ga v vseh mlekarnah, kavarnah in delika-tesah v Ljubljani. odda v najem oz. proda Joško Majaron v Borovnici. (1) Blagajna Wertheim srednje velika, naprodaj pri Ferjan, Ljubljana, Zvonarska ulica 7. (1) Večjo količino lesa (smreka, hrast, bukev), na panju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10603. (1) Akumulatorska baterija obstoječa iz 67 elementov, kapaciteta 135/181 ampcrsklh ur. Izpraznitev v 45/18 amperskih urah, v zelo dobrem stanju — takoj naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tudor« št. 10544. (1) KOLESA damska tn moška, najboljših nemških znamk, po smešno nizkih cenah, velika izbira v Novi trgovini Tyrševa cesta 36 Več koles parizarjev proda Anton Smrtnik, kolar. Vodice. (1) Nov Iister saco za bolj velikega gospoda prodam. Kopač Stanko, krojač, Zg. Šiška 198. (1 Bolniški voziček naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.696. (1) Dva šivalna stroja krojaška, in ženski od 300—500 Din, naprodaj. Novak, Resljeva c. 30, podpritličje. (1) Betonski gramoz kamenje, pesek, žagovlno poceni prodaja Frangež, Bohova, Hoče. (1) Žaga polnojarmenik. cepllnl jarmenik, z urejeno tovarno zabojev, 60 KS, vodna sila. v kraju, bogatem na lesu, zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1160. (1) 9mton $a gospe „DOM KOLA DOMACICA" SPLIT B A č V 1 C E Dve minuti od glavnega kopališča. — Krasna . .. lega. — Lepe, velike in zračne sobe. — Cena Biankinijeva ulica 9 pensionu 55 do 65 Din dnevno. — Za daljše bivanje popust. — Prvovrstna postrežba. Košnjo prodam Drenig, Ljubljana, Dre-nlkov vrh 1. (1) Pekarna Matevž Šorli se priporoča cenj. odjemalcem. Točna postrežba, sveže pecivo. Ljubljana, Florljanska ul. 21. Naprodaj doljro ohranjen voz za kmetijo, voz zapravljl-vec, malo rabljen, in psi-ca ovčarka, dobra čuvaj-ka. Cesta 29. oktobra 19 (prej Rimska). (1) Trgovske stelaže in mize (pudelni) takoj poceni naprodaj. Ogled v trgovini F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova 12. 1 Dirkalno kobilo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1159. (1) Okna primerna za delavnico, 210 x 170, in lesene stopnice, poceni naprodaj. -Glince XV/8. (1) Kovčke, potovalne torbice, neceserje, aJttovke, manikire, listnice po svojih osnutkih. — Najbogatejša izbi-a modelnih toaletnih damskih torbic. — Rokavice, kakor vso o6taio usnjeno robo kupite vedno najceneje v strokovni trgovini D. Ostrožnik, Ljubljana, pasaža - nebotičnik. ŠIVALNI STROJI skoraj novi, Singer, Pfaff, pogrezljivi in nepogrezljivi, poceni naprodaj edino pri »PROMET* (nasproti križanske cerkve) z avtobusom Gorica-Trst-Postojna-Ljubljana-Bled Avtobusno podjetje INŽ. F. RIBI & CO„ D. D., GORICA vozi julija in avgusta meseca: ob sobotah ob 14 iz Gorice — via Bled, ob sobotah ob 15 iz Trsta — via Bled, ob nedeljah ob 18 z Bleda nazaj. Podjetje vzdržuje tudi zvezo z vlaki iz Postojne po vsej Goriški (Ajdovščina, Idrija, Gorica, Trst). Informacije pri »Putniku« in vseh potovalnih pisarnah. odstrani takoj brez duha in udobno vse nepotrebne dlačice. Depot: COSMOCHEMIA, Zagreb, Smičiklasova 23. ljudska posojilnice v Celja registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne »loge ln (Ih obrestuje najbolje Denar ie pri nfel naložen popolnoma varno kei jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Dovoljuj« kratkoročne kredite v tekotem raCunu DELNIŠKA GLAVNICA Din 20,000.000*- Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5% _E.kontlr« trgovske menice Vrši vse bančne p 9 , 1 e n a j k u 1 a n t n « j e Agnes Gunther: --9 Dušica - Rožamarija »Za majhne deklice bo vedno najbolje, če molče,« izpregovori kneginja s tako rezkim glasom, kakor ga še nista doslej od nje slišala ne oče ne hčerka. Oba se prestrašena pogledata... Materin glas tako čudno odmeva v ten starih, neprestano zaprtih 6obah. »Ta družinski malik!«, si misli mlada gospa, ki je vedno prebivala le po mestnih vilah. Njen oče je bil član stranskega po-kolenja tega rodu. Vse ji je bilo tu tuje in neprijetno. »Kako 6e more kdo navduševati za te neokusne sobe!« In ko zapazi čudne zavračajoče poglede iz četvero oči, postane še bolj nevoljna ... — »Kaj je vendar otroku?« Pobledel je ko sneg in njegove oči so zatemnele. Stoji na pragu, kot bi se hotel v prihodnjem trenutku onesvestiti. —-»Rožamarija, ti se vendar ne boš bala! Moj Bog, kako je ta otrok plašljiv! Tu vendar diši le po zatohlici!« Knez nagubanči čelo ter reče: »Bilo je nepremišljeno, da nismo vzeli 6 seboj gospe Harden-6tein. V sili bi si ne vedeli pomagati!« Nato brž potegne Rožomarijo k sebi v sobo: »Pridi vendar. Rožamarija, hočemo piti čaj!« — Dušica se pusti vleči, stopa le prav na rahlo in po prstih, kot bi se bala. da bi koga zbudila. — Iz starih pozlačenih skodelic pijejo čaj. Slug ni! Tu si streže gospoda vedno sama. Tak je starodavni običaj! — Ko je dušica popila svoje mleko, je še vedno bleda in vztrajno molči. Ker je nekaj malega zav-žila. je knez malce pomirjen. Na vse načine si prizadeva. da bi spoprijaznil svojo soprogo z ozračjem tega gradu. Pripovedujejo ji o svojem prvem tukajšnjem lovu. Bil je tedaj s svojim očetom in dedek oni. Kako so prenočevali in niso nikoli imeli časa da bi se ukvarjali z duhovi. Zvečer so se veselili že prihodnjega jutra in si pripovedovali za bavne zgodbe o konjih in psih. Ob jutranji zori je že stal lovec pred vrati in trkal. Kar popadali so iz ležišč, ki so bila trda kot kamen. Bili so še vsi zaspani. — Toda vse knezovo prizadevanje ne more jx>mirljivo uplivati na kneginjo. »Človek mora biti že ob vsak voh, če hoče tu stanovati. Prosim te. Frid, te tapete! In ta ogledala! Ali so bile nekoč dame tako malo nečimerne. da so se zadovoljile s takšnimi ogledali?« — Zdaj dušica vstane, 6topi 6 piočasnim, lahnim korakom proti durim ter vpraša: »Papa. ali si smein ogledati 60b0, v kateri visi modri možiček izpod stropa?« »Kaj meniš, Rožamarija?« — »Možička, ki takole dela!« Pri teh besedah položi prst na ustnice ter se smehlja, kot bi komu zaukazala molčanje. »Tega vendar tu ni!« »Pač, papa! Pojdiva ga iskat! In že ga vleče s seboj. Rahlo, prav rahlo 6topa vedno le po prstih... Kneginja je zaostala. Dovolj ima teh sta-rih, zatohlih, neokusnih sob! Nažge si cigareto ter motri stole in ogledala. Knez in hčerka pa prehodita medtem vse sobe in knez razkazuje svoji hčerki slike, same lovske prizore, bakroreze in slabe oljnate slike čudnih jelenov, divjih mrjascev in psov Toda modrega možička ni nikjer! Ne najdeta ga niti v zadn|i sobi. kjer stoji velika postelja z nebom. Ta ima svilene zastore r najime nitnejšimi cvetličnimi vezeninami. V gubah «o se še vedno ohranile barve. Marljive roke so leta in leta imele z njimi delo. Pod krasnim nebom stoji nizka široka postelja iz barvanega jelovega lesa. — Kar izpregovori oče: »Glej. tu sva marsikatero kratko noč z očetom prespala. Trdo je bilo kot na granitu Toda če 6em v šoli le na to zmislil. se mi je skoraj vedno za solzilo oko, čeprav sem bil že velik deček.« Dušica pa reče otožno: »Toda papa, čemu so le odstranili majhnega modrega možička?- ♦Ne bodi tako trmasta. Rožamarija! Saj si vendar slišala, da tu ni bilo nikdar modrega mo žička! Odkar 6e spominjam, je ostalo vse neizpre-menjeno in gorje mu, kdor bi za časa mojega življenja hotel kaj spremenili! Tam v Braunecku se novotarijam ne morem izogniti, toda tu v gozdnem zatišju hočem ohraniti svoje starine!« »Papa! On |e vendar tu visel, preden 6va vstopila!« »Rožamarija, ne bodi bedasta! Kako si mogla videti skozi duri in v kakšno mišjo luknjo naj bi se bil zaril tvoj modri možiček?« »In vendar ga ni tu,« nadaljuje dušica vsa potrta. »Saj ga vobče nikdar ni bilo tu! Kdo ti je pa o njem pripovedoval?« »Nihče! To vendar 6ama vem.« »Zdaj pa ne maram o tem nič več slišati,« reče strogo knez. »In opusti že vendar to šepetanje in stopanje po prstih!« »Saj je to vendar grad molka!« »Ah. tako se zove že stoletja! Tu so bili često precej glasni.« »Toda. ali nič ne občutiš?... »Rožamarija. kako se danes zopet vedeš? Doslej si bila tako dolgo razumna, da sem se rado-val. — Ali mi hočeš pokvariti ta lepi dan?« Dušico zalijejo solze. Splazi se k postelji, stegne boječe ročico po čudovitem za6toru, poljubi svilene cvetlice in obriše vanj skrivoma svoje oči. Knez jo motri z mračnimi očmi. — 2e zofiet je takšna, kakor je bila nekoč. Ves ozlovoljen zapusti sobo, otrok pa sledi za njim stopajoč po prstih. Se enkrat se ozre z bledim obrazom po postelji in zre prot; stropu, kot bi se je moral usmiliti modri možiček. hipoma prodreti skoz strop in zopet tam obviseti ter na pol svareče, na pol smehljaje se pokazati na ustnice. — Toda strop ostane cel in papa je nevoljen. Mama pa jiostaja tem veselejša in ve-drejša. čim bolj se papa jezi. Potem se vrnejo v Brauneck. Kočijo so zaprli, ker je že postalo hladno. _ Ubog" nana! On vendarle ne r na slaviti praznikov! — IX. Modri možiček. Papa in mama sta odpotovala v Berlin in belo-modra zastava je izginila iz 6toIpa. Drevesa žalujejo in odpada jim pestro listje. Vrane hrešče. Te vedo, da bo kmalu snežilo. Dušica se uči šivanja in ima za to zelo 6pretne ročice. Šivanka kar sama gre tja, kamor mora iti Gospa Hardenstein se njeni spretnosti jako čudi ter ji obljublja, da se bo lotila. Z vezenino hoče opremiti stol za Harrov 6alon. in sicer z lepimi cvetlicami, kot jih je videla na zastoru v gradu molka. Dušica vedno trdi: »Na njegovem stolu 60 tako grdi črvi!« »Okraski,« popravlja gospa Hardenstein. Toda dušica je trdno prepričana, da so to veliki in majhni črvi. — Kar odmevajo zunaj Harrovi koraki! Oh, kako dolgo ga že ni bilo blizu! In kako 6labe volje je! — »Daj mir, dušica! Jaz sem danes zoprn, star, čemeren, neznosen votlinski jazbec! — Res ne vem, čemu sem prišel k vam, otresat se svoje zlovolje!« »Harro. ali 6e vam je kaj posebnega pripetilo? Danes je zelo turobno vreme! — Bo najbolje, če nažgemo luč! —« Prav prijetno ie v stari učni sobi s starim em-pirpohištvom. Moari zastori zakrivajo okna. Električna luč zažari v majhni kristalni kroni in na mizi stoji šopek belih rož iz rastlinjaka. »Harro. kaj vas je doletelo?« »Kako ljubeznivo od vas. gospa, da me ponovno vprašate! Jaz komaj čakam, da si olajšam srce! Zgodilo se ni nič. Le nekaj kamenja se je zrušilo. Malo da me ni zasulo v postelji! Srečno sem še odnesel zdravo kožo! En tram še drži! Zidarji hodijo po razvalinah ter mi premetujejo stojala ... Nič 6e ni zgodilo!« »Kako žalostno, Harro! Vi mi začenjate povzročati skrbi!« »Dušica,« vzklikne Harro, »ne delaj vendar femnočrtiih oči. ko so nrav za prav rjave. Pri™>-veduj nama kaj! Govoriva o prazniku lešnikov, ki bo v kratkem tu!« Triperesna deteljica Spisal N. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej. 3. Koijedettc in njegovi psi. Peter je bil sirota. Mati mu je umrla, ko je komaj zagledal luč tega sveta. Samo toliko je zvedel pozneje, da je služila v neki zakotni gostilni .sredi mesta, kjer so se shajali najrazličnejši ljudje: razcapani postopači, ki niso imeli doma nikjer; izgubljenci, ki so samo še v vinu in žganju našli tolažbo; brezposelni, ki so dolgo iskali službe, potem pa so se počasi navadili brezdelja in pohajkovanja ter začeli pritiskati na kljuke po stanovanjih in zapravljali priberačeni denar, kakor so vedeli in znali; med gosti zakotne gostilne pa so bili tudi seračeni denar, kakor so vedeli in čedno oblečeni ljudje, toda moti se, kdor misli, da so bili edinole ti poštenjaki. Za lepo obleko se mnogokdaj akriva najbolj umazana duša. Tudi očeta Peter ni poznal. Niti toliko ni vedel, ali je ie živ aH že zdavnaj mrtev. Mati je iadihaila, preden je komu utegnila razodeti to skrivnost. Peter je rastel pri tujih ljudeh, ki so ga namesto z ljubeznijo vzgajali s trdimi besedami in brcami. Učenje mu ni šlo v glavo, zato so ga izročili v varstvo mojstru čevljarju, da bi ga izučil v tej velevažni obrti. Toda Petru preluknjani škar-peti, čevljarsko šilo in kopito ter knettra, katero je večkrat oikusil na svoji koži, nikakor niso mogli prirasti k srcu. Vleklo ga je ven pod jasno nebo, kjer je bil prost kot ptiček na veji. Ko je krušni oče uvidel, da fant nikoli ne bo dober čevljar, je poskusil še z drugo obrtjo; dal ga j« učit za ključavničarja. Peter pa je tudi kot ključavničarski vajenec zdržal samo toliko časa, da se je naučil odpirati ključavnice —^ z vitrihom. Krušni oče je nazadnje obupal nad njim in ga pri-držal kar doma. Peter mu je pomagal loviti pse, ki so se brei nadzorstva, brez nagobčnika in brez pasje znamke potepali po mestu in okolici. Jernač, tako je bilo Petrovemu krušnemu očetu ime, je bil ko&jederec. Imel je sredi zapuščene gmajne skromno bajto. Dobro vpeljana avtotaksa z avtomobilom v dobrem stanju s koncesijo na prodaj. narlbor-garaza voiher ,12 M On še spi ker ima 1. Velik prihranek na Sašu (zadostuje pri-.prosto mazanje z Pnsl-Mocom a po pol minuti se te I lahkoto obrnete. 2. Britje z Rosi-motom le blgljenlčno In antiseptično in kot tako priporočano od kemikov in stro-covniakov. 3. Pri orittu s Raslblocom m potrebna naknadna masaža s kolonisko vodo, (alunom ali sllčnim. ■>•»!«• te v vsahi trgovini ie. slrohe. V za Licitacija dobavo sanitetnih potrebščin. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje za petek, dne 16. julija 1937 ob 11 dopoldne v poslovnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičova ulica 3/III.. drugo javno ofertalno licitacijo za pravočasno dobavo sanitetnih potrebščin za krajevne organe Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Ponudbe, taksirane po odredbi T. štev. 25 taksne tarife zakona o taksah, je izročiti ali poslati pO pošti v zapečateni kuverti do zgoraj imenovanega roka Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 805). Kavcijo v znesku 5% za tuzemce, a 10% za inozomee, je položiti pri blagajni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (soba 420) najkasneje dO 10 na dan razpisane licitacije. Pogoji in obrazec ponudbe dobe interesenti pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev (soba 305) brezplačno. Polletna vrednost nabave cea 300.000 Din. NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem s 1. julijem prevzel siaroznanl Birm DELIKAIESO" in trallko v Vetfovl ulld 2 Postregel bom s pristnimi vini, raznim žganjem, rumom, konjakofa in vsemi likerji, Ur vsemi v de-likateto »padajočimi jestvinami. Cene nizke. Postrežba točna in solidna. Se priporoča Ukmar Absolvent Tehniške srednje šole ▼ Ljubljani, s 15 letno prakio v elektrotehnični in stromi stroki, želi primerno zaposlitev v industriji, elektrarni, večji obrti ali trgovskem podjetju. — Vesten, pošten, zanesliiv, dober kalkulant in organizator, verziran v trgovskih poslih in akviciciji. Vajen samostoino delati. Z najboljšimi referencami. Obvlada tudi nemški jezik popolnoma. — Naslov in informacije daje iz prijaznosti direktor Tehniške srednje šole v Ljubljani. Stritarieva ulica 2 v Ljubljani d. d. Telefon štev. 21-49 Kupuje in prodaja valute, čeke po najvišjih cenah. Izvršuje nakazila v tu • in inozemstvo najkulantnejše Izplačuje brez omejitve stare in nove vloge Vsak parni hotel brez razllhe bodisi v indusiriii. pri parni ali centralni kar|avi lohomobile, stabilne motorie, razne mladinke avtomobilske oll aeroplanske hladilnike morete očistiti kotlovca fKesselstein) v obratu brea razkladanja in de-montiranja z ameriškim preparatom »TEPALIN«-om«, s katerim se tudi ovira tvorba kotlovca in usedlin. Popoln uspeh zaiamčen. Preizkusili so ga in ga priporočalo najslovitejši specialisti in državne oblasti. Prihranek na kurivu do 50%, inštalacija in cevi pa trajajo mnogo dalje. — Vsa pojasnila in prospekte z navodili pošilja generalno zastopstvo tvrdka »HOBBY« A. R.. Beograd. Uzun Mirkova 10. — Telefon 23-013. Cunje krojaške odreake, »tan papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER • MARIBOR Dravska 15 VINA ia vse prilike naročite pr Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 ISTI SS Prestolonaslednik Peler JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUSAK Dnevna filtra paroplovna služba s Su&aka za Dalmacijo in obratno. Ldhod s Su-9aka ob 16. uri. Dnevna večkratna zveza za vsa kopališča ln letovišča Jugoslovanske obale. Ugodna turistična potovanja s Sušaka ta Dalmacijo in Oržko po nizkih pausai-nlb cenah. * Ekspresne turistovtke proge iz Benetk sa Dalmacijo. Prvovrstni pamikl - izvrstna kuhinja. Prospekte in pojasnila daje direkcija na Suiaku, vse njene agencij« ln vsi uradi ..Putnlka' ln društva ..Vagon-Lits-Cook". ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene, nepozabne hčerke, sestre, tete, eeetrične in svakinje, gospodične JULCI KOCIJANČIČ učiteljice se naijprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki s6 ji v času bolezni lajšali trpljenje, jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ohsuli njeno krsto s cvetjem in venci ter z nami sočustvovali. Zlasti pa smo dolžni zahvaliti se šol. upravitelju g. A. Intiharju za njegov veliki trud in požrtvovalnost pri pripravah za pogreb in za njegov ganljivi poslovilni govor, pevskemu zboru v Trzinu, šolski mladini iz Trzina m D. M. v Polju za žaloetinke, čč. duhovščini, občinskemu in šolskemu odboru, šolskemu vodstvu v Trzinu in D. M. v Polju, gasilcem, Sokolom, strelski družini in izobraževalnemu društvu. Za poslovilne govore se dalje zahvaljujemo predsedniku učit. društva g. J. Napokoju, podpredsednici Slomškove zveze ge. Sadar - Klein-mayerjevi, g. Fr. Ložarju in g. J. Kralju, ki sta se poslovila v imenu občine Trzin in Sokola. Prisrčna zahvala bodi izrečena trzinski ■šolski mladini za spremstvo do groba, za poslovilne govore in za cvetje, s katerim je zasula njeno krsto, g. šolskemu nadzorniku A. Skulju, vsem njenim stanovskim tovarišem in tovarišicam, darovalcem vencev in cvetja, udeležencem pogreba v Trzinu ln v D. M. v Polju, vsem in vsakemu posebej naš iskren: Bog plačaj! D. M. v Polju, Ljubljana, Domžale, 3. julija 1937. Žalujoče rodbine: Kocjančič, Vcrbič, Šturm, Pipan. ležalni stol Din 60'-ležalni stol Din 90"- vrini iolcll zložljiv Din 60'- veranda lofeli zložljiv Din 160-polefna postella tapecirana Uj zložljiva Uln zwo vse z dobrim itrapacnim platnom prevlečeno. Tvrdka WEKA MARIBOR Pri odjemu nad 4M Din franko vsaka železniška postaja. Konrad GOlOgrOHC MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstno privatne, iavne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodni jsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. OtroSkl vozički naj- Dvokolesa. Šivalni (troti novejiib modelov motorji, tricikUl, pogrešiti** Po zelo niski eenli Ceniki rraako I ..TRIBUNA" F. BATJEl, LJUBLJANA, ftallovik* % Podrutnlca: Maribor. Aleksandrova cesta li LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reg. zadruga z neom. zavezo llnDliana, niklošiCeva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje, NOVE VLOGE vsak (as razpoložljive obrestuje po 4°/0, proti odpovedi po S%. raul Županska zveza za sodni okraj Višnja gora naznanja, da je dne 2. julija 19H7 v samostanu belih menihov v Stični poklical Vsemogočni po večno plačilo njenega častnega člana, prevzvišenega gosjioda dr. Antona Bon. Jegliča nadškofa in voditelja našega Ohranimo 11111 trajen spomin! Občine: Stična. St. Vid pri Stični, Višnja gora. Veliki Gaber in Krka. ... Zahvala Vsem, ki ste nam nn katerikoli način izkazali sočustvovanje in tolažbo ob težki izgubi uaše iskreno ljubljene, dobre matere, gospe Marije Crobath roj. Pollak naša naj prisrčne jša zahvala! Predvsem naj velja naša hvaležnost veliki skrbi gg. drja. Bežkn in drja. Špornu. ki sta lajšala naši mili pokojuici zadnje ure trpljenja, kakor tudi vestni negi častitih sester. Na jiskrenejša hvala vsem spremljevalcem do njenega zadnjega domovanja, zlasti se najlepše zahvaljujemo častiti duhovščini, domačemu Sokolskemu društvu za ganljivo petje, kranjski godbi za turobno doneče žalostinke, domačemu nad vse požrtvovalnemu uslužbenstvu. Narodni Čitalnici in zastopnikom raznih društev in korporacij za častno spremstvo na njeni zadnji poti. Končno posebno iskrena hvala še darovalcem poklonjenih vencev in šopkov, s katerimi so obsuli krsto naše blage nam tako prerano umrle srčno dobre matere! Še enkrat vsem in vsakemu — najtoplejša hvala! Kranj, v juliju 1937. Globoko žalujoči Crobathovi i* .•:•■. >■» v. , Veliki božji delavec prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bonaventnra Jeglič je po nedoumljivih potih božje modrosti odšel h Gospodarju, da sam prejme plačilo in še naprej dela za svoj narod — veliki glasnik resnice Gospodove, ki se je še tik pred smrtjo vsega dal, da nam izreče svojo oporoko za veliki čas. V Ljubljani, 2. julija 1937. Ljubljanski stolni kapitelj. Predsedstvo mestne občine ljubljanske naznanja, da je 2. julija 1937 umrl častni meščan ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič naslovni nadškof garelski, prisednik papeškega prestola in rimski grof, odlikovan z redom sv. Save I. stop., Karadjordjeve zvezde IV. stop. in Belega orla II. stopnje Za narod, državo in naše mesto prezaslužnega pokojnika bo Ljubljana ohranila v trajnem in častnem spominu! Slava prevzvišenemu pokojniku! VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI žaluje za svojim utemeljiteljem in prvim pokroviteljem prevzvišenim gospodom nadškofom Dr« Anionom Bonaventuro JEGLICEM Z očetovsko skrbnostjo je spremljal naš zavod od njegove ustanovitve do današnjega razvoja in se veselil njegove rasti in uspeha. Njegovo ime bo ostalo z zlatimi črkami vklesano v zgodovini slovenskega zavarovalstva. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan Rakove« Urednik: Viktor Cenčii