Jezikoslovne drobtince.
V 14. listu letošnjih „Novic" v dopisu iz Maribora smo brali med igrokazi: „7. Juran in Sofija, 8. Stepan Šubic, oba poslovenil Drobni č iz Hrvaškega." Mogoče. Pa te dve igri sem bil poslovenil tudi jaz leta 1848, uče se hrvaščine. Rokopis sem bil dal takratnemu slovenskemu družtvu za gledišče. Ker bi bila pa obleka in druga oprava za igranje predraga, in ker sem iz ljubezni do narodnosti želel, naj bi igri prišle na svitlo, sem bil pozneje prepustil rokopis gospod Giontini-tu, ki ga je bil tudi natisniti dal leta 1850 in ste igri zdaj pri njem prav ceno na prodaj. Nekteri so se takrat zmrdovali, da sem se ukvarjal z gle-diščnimi igrami, ker niso poznali teh dveh iger. Njeni ob-sežek je ljubezen do vere, cesarja in domovine. Ne ene le količkaj spodtikljive besedice je ni v njima. Kdor ju je že bral, ju ni mogel prehvaliti. Naj bi bile vse igre take, bilo bi potem res gledišče, kar ima biti: hiša za omiko in požlahnjenje uma in srca pa tudi za pošteno krat-kočasovanje. Te dve igri se daste lahko vsakemu, še tako nedolžnemu v roke, učil se bo iz nju spoštovati, ljubiti in braniti vero, cesarja in dom.
Ako misli kdo prepiliti ^Matička", naj bi pač izpustil ali spodobno prenaredil v njem vse spodtikljive in dvoum-ljive besede.
Ker že govorim o slovenščini, naj omenim tukaj se nekterih pomot, ki se vrivajo v naš lepi jezik. Besedo „svi!od" so skovali visokoučeni nam znani gospod po izgledu „z i o du, „zlo-dej", toraj se mora tudi po tem izgledu sklanjati dosledno: „s vilo d j a-dj u" itd., ne pa: sviloda-d u-d i i. t. d. $¦) Po navadi pravimo in pišemo: „murbino drevo", pa to ni prav. Kakor pravimo: lipovo, brezovo, vrbovo, jelševo drevo od lipa, breza, vrba itd., enako moramo reči „murbovo drevo". Tudi pišemo nepravilno: „duševna omika, književni jezik", od duša, knjiga, namesti: dušna ali duhovna omika, knjižni jezik, ker prilogi iz ženskih imen se ne narejajo na ev, ampak na ni, na, no, izjemši sprednji primerljej pri drevesih.
V  novi izdaji slovenskega sv. pisma smo večkrat brali: nebo in zemlja bosta prešla, britkost in trpljenje sta itd. To spet ni pravilno. Sej pravimo pri dveh ženskih imenih: kri in voda ste itd., pri dveh srednjih: blago in življenje ste itd. Enako moramo rabiti dual, ako smo doslednji, pri prilogih in glagolih, ki se ozirajo na eno žensko in na eno srednjo besedo, torej: nebo in zemlja boste prešle (i), britkost in trpljenje ste itd.
Res je, to so le majhne reči; al prav je, ako čistimo prelepi slovenski jezik vsacih smeti, kakor tudi ne vidimo radi majhnih madežev na belem perilu. Dočakali smo, kar smo tako dolgo želeli in prosili.
Naš jezik ima odprte vrata tudi v uradnije; on sedi zdaj za mizo z drugimi brati, on, ki je tako dolgo zaničevan , izdihal do zdaj kot preziran suženj za durmi. Skrbimo mu torej za snažno obleko, da se milo in krepko razlega na desno in levo slava njegova!
V  Cerknici cvetno nedeljo.                                    jfr
155
*) Kaj pa, če bi po analogii druzih slovenskih imen s končnico od, kakor, na pr plod, želod itd., vendar tudi prav bilo s vilo d -a?                                                                        Vred.