olmiro Glasilo delovne organizacije Almira — Radovljica Letnik Vlil. Številka 1 maj 1981 lil. kongres samoupravljavcev Jugoslavije V Beogradu bo od 1. do 18. junija 1981 III. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. V Sava centru se bo zbralo 1724 delegatov. Slovenijo bo zastopalo 224 delegatov. Razen delegatov bo navzočih še 80 gostov, veteranov delavskega in sindikalnega gibanja. V občini Radovljica bomo volili 3 delegate. I. kongres samoupravljavcev je bil leta 1957, II. pa leta 1971. Oba sta potekala v času zaostajanja v razvoju samoupravljanja in sta z jasnimi usmeritvami pomenila nadaljnji zagon za popolnejše osvobajanje dela in za povečanje produktivnosti. Tudi današnji trenutek v razvoju samoupravnega socialističnega sistema ni lahek. Srečujemo se s številnimi gospodarskimi problemi, ki koreninijo deloma doma, deloma pa so rezultat razmer v širšem družbenem okolju. III. kongres in pred- priprave nanj nam nudijo izjemno priložnost, da v sleherni sredini analiziramo svoje delo, slabosti, pomanjkljivosti, uspehe in ponudimo samoupravne rešitve za nadaljnji razvoj samoupravljanja kot družbenoekonomskega in političnega odnosa. Hkrati z razčlenjevanjem neugodnih tokov nastajajo tudi rešitve za pereče probleme. Udeleženci razprav izmenjujejo koristne izkušnje in poudarjajo uspehe. Splošna želja je omogočiti slovenskim delegatom, da bodo na podlagi zbranega in urejenega gradiva na kongresu prikazali objektivno podobo in povedali jasna stališča o tem, kaj kaže storiti za gospodarsko stabilizacijo in nadaljnji napredek samoupravnih odnosov, za krepitev delavčevega vpliva na celotno družbeno reprodukcijo. Priprave na kongres pa so tudi spodbuda za najširši krog pro- izvajalcev, da pri sebi odpravijo slabosti, da se zavzamejo za višjo storilnost, za gospodarnejšo porabo sredstev, večji dohodek, za odpravo težav. Svoje mnenje pa naj tisti, ki prevzemajo breme stabilizacije, povedo tudi o razmerah v občini, republiki ali federaciji, ne le o razmerah v njihovi delovni organizaciji. Zato si tudi želimo, da bi bili v ospredju nekateri problemi socialističnega samoupravljanja, kajti le z njim je mogoče reševati gospodarske, družbene in politične probleme. Nihče jih ne more reševati v imenu delavskega razreda in v imenu združenega dela, rešuje jih lahko samo organizirani delavec. Pričakovati je veliko odmevnost kongresa doma in v tujini, saj bo letos najpomembnejša manifestacija v Jugoslaviji. Nekateri, nam nenaklonjeni dejavniki v svetu, bodo iskali, tako kot sedaj, le naše napake, bili budni na našo (ne)enotnost, zato na kongresu ne sme manjkati kritičnih analiz in demokratičnih rešitev, ki bodo še bolj afirmirale samoupravljanje in bodo hkrati nudile oporo naprednemu delavskemu gibanju v svetu. VSEBINSKA USMERITEV III. KONGRESA SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE Temeljno gradivo za uspešne priprave in sam potek kongresa so Usmeritve za III. kongres samoupravljavcev in Teze za pripravo III. kongresa samoupravljavcev. Teze opredeljujejo tri osnovne vsebinske sklepe: 1. pridobivanje in razporejanje dohodka; 2. samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka, bistveni dejavnik družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja; 3. združeni delavci v delegatskem sistemu. Vsa tri tematska področja so vsebinsko razdeljena na številne ožje sklope vprašanj. Teze naj bi zlasti spodbudile razprave o aktualnih vprašanjih, ki so pomembna za nadaljnji razvoj samoupravljanja v sleherni sredini. Ne dajejo odgovorov na zastavljena vprašanja, marveč le opozarjajo na aktualne probleme. Odgovore in rešitve bosta ponudila temeljna raz- T?r?;V? Vofl'TrSS S3.TP r>Q^13gi sporočil in razprav delegatov. Resolucija in sklepni dokumenti bodo tako v veliki meri plod temeljitega dela v tem obdobju, kritične ocene položaja v posameznih sredinah in kvalitetnosti ter vsebinski širini tematskih razprav in sporočil kongresu. Republiški koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa, regijski in občinski koordinacijski odbori so se temeljito lotili dela in pripravili sezname tistih TOZD, ki bodo nosilke sporočila za posamezna tematska področja, nosilke tematskih razprav in udeleženke v razpravi. Na ta način naj bi iz Slovenije poslali 16 sporočil kongresu. Metoda sporočil seje uveljavila že na II. kongresu samoupravljavcev in pomeni poskus, da v posameznih sredinah opredelijo neko temeljno vprašanje, podajo svojo oceno kako ga rešujejo in predlagajo delavcem v Jugoslaviji in kongresu opredelitev do tega vprašanja. Sporočila morajo biti kratka in jedrnata, sprejeti pa jih morajo samoupravni organi. Za pripravo sporočil, ki bodo iz Slovenije predstavljena III. kongresu samoupravljavcev, so bile izbrane delovne organizacije: Marles, No voles, Železarni Štore in Ravne, Elektrokovina, sestavljeni organizaciji združenega dela ABC Pomurka in Elektrogospodarstvo Slovenije, pa Litostroj, Termika, Murka, Sava, Tomos in druge. Slovenija bo pripravila še poročila o izkušnjah v uveljavljanju zamenljivih delegatov, o izvršilnih organih v delegatskem sitemu in o ukrepih za zmanjšanje administracije. BOJAN GORJUP Poslovanje v prvem četrtletju 1981 O delovnih in poslovnih rezultatih prvih treh mesecev so bili člani kolektiva sproti seznanjeni, o periodičnem obračunu pa še z „Informatorjem“ in obrazložitvijo na sporih delavcev, ko smo se odločili o začasni razporeditvi celotnega prihodka in dohodka. Planske cilje, ki smo si jih postavili z gospodarskim načrtom za leto 1981, smo po planirani dinamiki v glavnem dosegli. Za prvo četrtletje smo planirali 92,628.000 din fakturirane realizacije, kar je za 31 % več kot smo jo dosegli v lanskem prvem četrtletju; v letošnjih prvih treh mesecih pa smo prodali za 93,335,292 din izdelkov in storitev in s tem za 1 % presegli plan. 15% fakturirane realizacije ali 133,629.854 din predstavlja izvoz, ki se je v primerjavi z lanskoletnim iz istega obdobja povečal za 64 % (I. - III. 1980 - 8,310.179 din izvoza). Znatno smo povečali tudi maloprodajo, kar potrjuje pravilnost odločitve, da razvijamo prodajo tudi na ta način. Od treh prodajaln, kolikor jih je imela Almira, smo v drugi polovici lanskega leta odprli še tri: na Bledu, na Jesenicah in v Beogradu. Letos, za praznik dela smo odprli lastno prodajalno tudi v Bohinju. Naše izdelke prodajamo na drobno tudi v industrijskih prodajalnah drugih proizvajalcev (Peko, Utok, Elan, Tobak). Odločitev, da del proizvodnega programa preoblikujemo v vrhnja oblačila, je omogočila kompletnejšo ponudbo, s tem pa tudi interes domačega in tujega kupca. Tako s prodajo nismo imeli težav, niti visokih zalog izdelkov, kot smo jh bili vajeni v preteklosti. Skrbi pa nam povzroča proizvodnja. Razen redno problematične pre- IN MEMORIAM TITU Mineva nam že leto dni odkar Te več med nami ni, odkar odšel si v nepovrat, Ti nas vseh najdražji brat. Kako pogrešamo Te vsi, kako nam nekaj manjka, kako veseli smo, če uzremo vsaj Te iz ekrana. Toda, čeprav umrlo je telo, pa duh Tvoj ni umri, ker to mogoče ni. Saj vedno si živel in se borii za vse, zato Tvoj duh v nas živi. K. M. skrbe s surovinami, zaradi česar se mora proizvodnji prilagajati tehnologija in kreacija, imamo težave tudi s končno obdelavo (oplemenitenje, valjkanje, kos-matenje), ker za te faze nimamo ustrezne opreme. Tako je bil v prvih letošnjih mesecih fizični obseg proizvodnje, izražen v urah vgrajenega živega dela, za 4 % nižji kot lani in na ravni planiranega za to obdobje in pri poprečno 1,5 % manj zaposlenih kot v enakem obdobju lani. Iz primerjave ustvarjenega prihodka izhaja, da smo letos ustvarili za 28 % več celotnega prihodka kot v prvem četrtletju lani in 5 % manj, kot smo planirali za to obdobje. Dohodek nam je porastel za 29 %, kar predstavlja 1 % več kot smo planirali za prvo četrtletje 1981. Z ustvarjenim dohodkom smo pokrili vse obveznosti: za rezervni in poslovni sklad ter DEDINJE Vse je mirno, mrak je še, toda že se sluti svitanje, čisto tiho se pomikajo ljudje, njihov cilj so Dedinje. Dedinje — tam grob njegov stoji, tja roma nepregledna množica ljudi, hodijo od blizu in od daleč vsi, k njemu, ki jih vodil je vse dolge dni, noči. Noči pregrozne, ki pod krutim jarmom pestile so nas dolga leta, ko padali so za svobodo naši dragi, ko bila zemlja v žalost je odeta, takrat vse sile je napel, prisegel si, da narod več ne bo trpel. In prišel je dan — svoboda, tako težko pričakovana, saj zemlja naša poteptana od sovražnikov izdana je komaj še čakaka, da izgine strašna mora. Strašna mora, ki nas dolga leta je tlačila naposled je minila in njegova se zakletev je izpolnila. Tega narod Tvoj ne bo pozabil, zato ob grobu Tvojem tiho vzklika, kar smo s Tabo dragi Tito priborili, nikdar več iz rok ne bomo izpustili. KOKALJ MARA pospešeno amortizacijo smo namenili za 27 % več sredstev kot v enakem obdobju lani, delavci pa so se na zborih delavcev odločili tudi za 40% enkratni poračun osebnih dohodkov (13 % ne mesec za pretekle tri mesece). Zadovoljiv poslovni rezultat pa nas ne more in ne sme uspavati, ker je pred nami še devet nič kaj obetavnih mesecev, ki bodo zahtevali od vsakega posameznika veliko dodatnih naporov in angažiranosti, da bomo sprejete planske naloge uspešno opravili. M. B. Po podatkih občinske zdravstvene skupnosti je v letu 1980 mesečno bolehalo v poprečju 1.414 delavcev, skupno pa je bilo 182.000 bolezenskih izostankov. Čeprav je število delavcev in bolezenskih odsotnosti z dela razmeroma veliko, je vendar za 13 dni nižje kot leta 1979. Lani so znašali izostanki z dela 4,24 % od skupnega števila delavcev, v regiji pa so znašali v poprečju 4,41 %. Največ bolezenskih izostankov je bilo v stanovanjski in komunalni dejavnosti (8,54 %), sledi proizvodnja žaganega lesa in plošč (7,99 %) ter proizvodnja tekstilne preje in tkanin (6,82%). • Po podatkih občinske skupnosti za zaposlovanje je bilo lani v radovljiški občini poprečno zaposlenih 12.638 delavcev, od teh več kot polovica žensk. Po resoluciji je bila predvidena rast zaposlenosti 2 %, v enajstih mesecih pa je porasla le 0,3 %. Pri skupnosti za zaposlovanje je bilo konec leta 1980 prijavljenih 161 iskalcev zaposlitve, od teh 57 % žensk. Nezaposlenost je dosegla lani 1,3 %, kar je za petino več kot leta 1979. Med nezaposlenimi je bilo nad polovico težje zaposljivih. Vsak popoln pisatelj konča kot humorist. M ALARME Naključje je v nekaterih primerih volja drugih. CAPUS Mnogi ljudje so nesrečni ker se imajo čas spraševati, če so srečni ali ne. SHAW Nikogar ne proglašajmo za srečnega pred njegovo smrtjo. SO F O K LES Vsak dan se učite, da boste jutri poučevali. FAGUET DRUGIČ ZLATA LENTA Na vsakoletnem mednarodnem sejmu mode v Brnu na Češkoslovaškem smo pred dnevi prejeli najvišje priznanje „Zlata lenta". Na sejmu so sodelovali raz-stavljalci iz zahodnoevropskih in vzhodnoevropskih držav, bilo pa je tudi več jugoslovanskih razstavljal-cev. Zlato lento smo osvojili tudi leta 1978. Letošnjo smo prejeli za ženski komplet iz nagrajene zimske kolekcije. Največji polom človeka je, če izgubi sposobnost, da se navduši. Če jo zna ohraniti, ga kaj malo prizadene, če ga vse drugo zapusti. Gotovo bo spet uspel. N. N. Navaden obraz ličilo polepša, lep obraz pa ne potrebuje umetnih okraskov. ROTROU Napake drugih nas vselej navdajajo z veseljem. GIDE Takoj za kruhom je vzgoja ljudstvu najpotrebnejša. DANTOM Sebičneš je človek, ki ne zapravlja sieh rnega trenutka svojega življenja za to, da bi osrečil druge sebičneže. GUITRIY Resnični govorniški dar se norčuje iz zgovornosti, resnična morala se norčuje iz morale. PASCAL Nimam ga rad zato ker je dober, ampak ker je moj mali otrok. TAGORE Pekel je, če izgubiš upanje. CRONIN Tisti, ki dodaja zeleno pomladi, vrtnice jeseni in škrlat mladim ustnicam, ustvarja grdoto, ker laže. RODIN Slava je kot trg: kadar dolgo ostanete tam, se cene znižajo. BACON Moja metoda je, da čim skrbne je izberem temo o kateri bom govoril, potem pa o njej razpravljam z največjo lahkotnostjo. SHAW c umom — MODA V SVETU BEOGRAD 81 -——H--S______ KOLEKCIJA JESEN-ZIMA 81-82 Tržna potrditev programa preusmeritve Beograjski sejem moda 81 je važna poslovna manifestacija, na kateri se zaključi prodajna kampanija za naslednjo jesen in zimo. Razen kupoprodajne aktivnosti na tem sejmu ocenjujejo tudi tržno, uporabno in modno vrednost razstavljenih kolekcij. Tozdi Almire Radovljica so na tem sejmu utrdili poslovne odnose z organizacijami prometa, to je s trgovinami, in sklenili oz. prodali vse razpoložljive količine svojih izdelkov za čas jesen — zima 81/82. Tako pri trgovcih kot tudi med obiskovalci sejma je bilo za razstavljeno kolekcijo čutiti veliko zanimanje, interes za nakup, vsestransko priznanje in občudovanje. Sklenjeno je bilo več obetajočih zvez z inozemskimi kupci. Razstavljena kolekcija Almire, ki predstavlja asortiman prestrukturirane proizvodnje in kot tak temelj za nadaljnji razvoj Almire, je bila na tem sejmu izpostavljena ocenam strokov- Delavski razred — cement naše skupnosti „Nekoč so ravnali po starem reku: ,Spri se, pa vladaj!' Danes pa je naša parola: ,Združimo se in naj ljudstvo vladal' Enotno ljudstvo mora biti danes gospodar vsega, kar imamo v naši državi. Delavski razred je steber naše socialistične države. Delavski razred vseh narodnosti v vseh republikah ima enake poglede in enake interese in to je cement, ki učvrščuje in krepi našo socialistično skupnost. " JOSIP BROZ TITO -Novi Pazar, 15. aprila L1971 J nih krogov in modnih strokovnjakov. Rezultat teh ocen je tak, da so zimsko kolekcijo 81/82 modni novinarji Beograda ocenili enoglasno znaj boljšo kolekcijo izmed vseh 350 razstavljenih in podelili oblikovalcu te kolekcije, akademski slikarki Vesni Gaberščik — ligo, priznanje Zlati pau. Strokovna žirija beograjskega sejma je kolekciji podelila najvišje — priznanje zlato košuto — za najboljšo kolekcijo s prodoč-ja trikotaže, v kateri deluje okoli 160 delovnih organizacij. Nagrajena kolekcija predstavlja prizadevanja delavcev Almire, da iz obstoječe tehnologije napravijo izdelek, ki ga bo kupec z veseljem sprejel in tudi kupil. Kot vsako leto je bilo tudi letos tradicionalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu in tekih med tekstilnimi tovarnami v radovljiški občini. Tekmovanje iz leta v leto pridobiva na ugledu in borbeno razpoloženje posameznih ekip je visoko. To zlasti sedaj, ko ni več republiškega tekmovanja tekstilcev - tekstiliade in je troboj edina priložnost, da se enkrat letno tekstilci zberemo ter razen prikaza smučarskih veščin in neveš-čin izmenjamo tudi druge izkušnje. Sukno in Vezenine število nastopajočih vsako leto povečujeta, Almira, ki je do sedaj uspešno tekmovala z njima, pa je letos popolnoma razočarala v množičnosti inje dosegla le nekaj odličnih posamičnih uvrstitev. Prijave smo začeli zbirati dovolj zgodaj, vendar se je v roku prijavilo le devet tekmovalcev. Zato je bilo tudi tokrat potrebno stopiti do vsakega posameznika, za katerega smo vedeli, da je že prej sodeloval, in ga prepričevati ter nagovarjati naj sodeluje tudi letos. Nabrali smo 28 prijav, ki naj bi rešile čast Almire. Tekmovanje je 22. 2. 1981 organiziral SK Bohinj na smučiščih Kob-le. Odhod smo imeli ob 7.30 uri izpred Almire v Radovljici. Žal pa smo se proti Bohinju odpeljali le štirje. Na smučiščih Koble nas je pričakal lep in sončen dan ter še devet sodelavcev. Tako je naša ekipa štela skupaj 13 nastopajočih. Proga za veleslalom je bila lahka in primerna za vse nastopajoče, tudi za tiste, ki se smučanja šele učijo. Zato ni nobenega vzroka, da se prihodnje leto tekmovanja ne bi udeležili vsi, ki znajo vsaj malo smučati, takih pa je pri nas veliko. V veleslalomu smo nastopili pri ženskah v treh kategorijah, pri moških pa v štirih. Ob bučnem navijanju in veliki borbenost-tekmòvalcev''sò bile na koncu uvrstitve naslednje: Pri oblikovanju cene so delavci Almire upoštevali stabilizacijska načela in z njimi niso pretiravali, zato so tudi odzivi na cene brez zamerljivih pripomb. Pri tem moramo seveda upoštevati kvaliteto uporabljenih surovin, obliko in namembnost izdelkov. Proizvodnja teh izdelkov temeljito posega v ustaljene delovne postopke in navade in je zato zahtevala od vseh delavcev obilo dobre volje, prizadevnosti in znanja. Delavci Almire so z doseženo tržno potrditvijo svoje ponudbe potrošnikom opravičili pričakovanja družbe, da pri svojem delu izkoristijo vse možnosti za napredek gospodarenja z družbenimi sredstvi. Delavci Almire si štejejo za največji uspeh, da jim je uspelo prevesiti ponudbo v povpraševanje. Ženske do 27 let 1. Burja Jana - Vezenine 2. Kokalj Mija - Almira 3. Breznikar Lučka - Sukno 6. Čop Danica — Almira 8. Sodja Dora - Almira 12. Zupan Vida - Almira Uvrščenih 15 tekmovalk. ^-k-Mc^-Mt-Mc************ V najhujših trenutkih ni nihče omahoval „Ko je bilo treba reševati ranjence, tudi v najbolj kritičnih trenutkih ni nihče omahoval, noben borec, noben starešina. Vsakdo, kije bil ranjen v tej strašni bitki ali sploh v našem osvobodilnem boju, je vedel, da ga soborci ne bodo zapustili. Zgodilo se je, da sta pri reševanju enega ranjenca izgubila življenje dva, trije borci. Poleg vsega tega so bili borci, ki so častno opravljali veliko nalogo, tudi sami izčrpani od lakote in utrujenosti, mnogi tudi bolni od tifusa. Zato sem poudaril, da je mogoče brez pretiravanja reči, da je to bila najbolj humana bitka v vojaški zgodovini . ..” JOSIP BROZ - TITO, iz govora ob 35. obletnici bitke na Neretvi 3,5 km dolgo progo so zmogli vsi in ob tem še pokazali, kako se je potrebno boriti za svojo ekipo. Dosegli so naslednje rezultate: Ženske nad 27 let 1. Pogačar Štefka - Vezenine 2. Kozinc Lih - Almira 3- Pretnar Francka — Almira Uvrščenih 6. Ženske od 27 do 35 let 1. Bajželj Alenka - Vezenine 2. Zupan-Kavčič M. - Sukno 3. Tolar Vlasta - Sukno 4. Stare Marta — Almira 7. Rozman Marjeta - Almira Uvrščenih 10 tekmovalk. Ženske nad 35 let 1. Kokalj Mojca - Sukno 2. Bukovnik Milena — Vezenine 3. Arko Marjeta — Sukno 6. Pretnar Francka - Almira Uvrščenih 7 tekmovalk. Moški od 27 do 35 let 1. Šmit Aleš — Almira 2. Mihajl Igor - Vezenine 3. Stare Jože — Vezenine Uvrščenih 12 tekmovalcev. Moški od 35 do 45 let 1. Zupan Jože - Sukno 2. Ovsenik Franci - Sukno 3. Jakopič Franci - Vezenine 4. Tratnik Viktor - Almira 10. Pretnar Franc - Almira Uvrščenih 12 tekmovalcev. Po končanem veleslalomu smo se preselili na proge za teke. Ker je bil štart teka okoli pol dvanajstih, je sonce že načelo smučino, ki je postala mokra in je'pevzročila tekmovalcem dodatne napore. ~Tbda _______________________________k Moški nad 35 let 1. Rozman Franc - Almira 2. Jakopič Franc - Vezenine 3. Stare Jože — Vezenine 4. Mežnarec Franc - Almira Uvrščenih 10. Ob pol enih je bil zaključen tekmovalni del sporeda. Preselili smo se v hotel Stane Žagar v Bohinju, kjer smo se najprej malo podprli, da smo lažje počakali na razglasitev rezultatov, ki so jih izračunali in obdelali predstavniki iz vsake ekipe. Na slovesni razglasitvi so najbolje uvrščeni posamezniki dobili lične medalje, najboljše ekipe pa pokale. Letos so pokale za skupno uvrstitev moških in žensk v veleslalomu, za teke in za množičnost dobili predstavniki Vezenine. Almira je v vseh ekipnih uvrstitvah zasedla tretje mesto. Z žrebanjem nagrad seje uradni del troboja zaključil, ekipe pa so ob dobri kapljici in burnih debatah okoli uvrstitev, dogodkov in nezgodah tega dne še malo posedele. Proti večeru smo vsi srečno prispeli domov. Almirci tudi z grenkim priokusom najmanjše ekipe in neresnosti tistih, ki so se prijavili, pa se niso tekmovanja udeležili. Končno bi le morali vsi spoznati, da je udeležba pomembnejša od tekmovalnih dosežkov, ki jih lahko nadomesti prijetno preživet dan, šale in prigode, ki se vedno spletajo okoli takih nastopov. ALEŠ ŠMIT Smučarski troboj med Almiro, Suknom in Vezeninami DRUGI O NAŠIH USPEHIH - DRUGI 0 NAŠIH USPEHIH - DRUGI D NAŠIH USPEHIH -DRUGI 0 NAŠIH USPEHIH No. ako bismo po .dno) ko-•ckt iii trebali immilli ovogorii šn|i sAiom. sve m m pel o« i kompliment« zaslužila bi Ve sna (.abeišcik i -Almira- 12 Radovliice. s uvjerl|ivo naipot-ponnorn. na«modemi)om 1 nai liepvoin ju svak um dctaJiul) ko lekciiom. Primjer je to što se sve predivom (u samo tri boj«) može iknniti Savršeno izabra m tonovi spleli su se u nenadmašni sklad linija, pletivo 1 boia postigli ramili u ko|a ikoio da n' nadmašila svoju izvornu inspiraciju s dalekoga ružnoa nu r u kug kontinenta Oprav danu ic. Vesni Gaberkcik dodi (eljr iio i posebno p« iznanje za na|boltu autorsku kotekogi prsten -Zlatni paun- BROJ 646 2t. MART 1981. CENA 25 DINARA GODINA XXVI IZLAZI SVAKE DRUGE SUBOTE MODA: Na Prolećnom sajmu odavanja u Beogradu SE OBLAČITI? Kao I ranijih godina, 1 na ovogodišnji Prolećnl sajam, mnogi proizvođači su došli samo da vide I da budu viđeni. izloženi modeli namenjeni prvenstveno mladima predstavljaju najnoviju kolekciji namenjenu za Jesen-zlmu 81/82. Neke kolekcije čak zaslužuju i divljenje, kao na primer „Almirina“, po stilizaciji tako i po estetskom Izgledu. Modeli kreatorke Vesne Gaberšček, Izazvali su oduševljenje. Kada je već reč o trikotaži, bilo bi nepravda ne pomenuti „Arenu", „Rašicu" i „Teteks". jana Slovenska družinska revija letnik X, številka 11, 18. marec 1981 Najbolje od slovenskih razstavljalcev se Je v Beogradu to pot odrezala Almira: njena kolekcija je dobila zlato košuto za pletenine, kreatorka Vesna Gaberščlk ligo pa še zlatega pava kot najboljša kreatorka na sejmu sploh. Tako prodajata svoji raz- edini od vseh slovenskih stavljeni kolekciji obe ime- razstavljalcev uspel veliki nitni pleteninarski velikan- met: zlata košuta za naj- ki: Rašica in Almira. Rašica boljšo kolekcijo v skupini je razstavila mladostne, v pletenin. Pa to še ni vse. rese ujete komplete z veli- Vesno Gaberščik ligo je kimi rutami, s še vedno ak- skupina akreditiranih mo- tualnimi bermudami nad dnih novinarjev iz vse Ju- koleni, ki jih pri spodnjem goslavije razglasila za naj- robu moda tu in tam stisne boljšo modno kreatorko na tudi v pumparice. Elegant- sejmu mode sploh in jo na- na Almira je pod taktirko gradila z zlatim pavom, z svoje kreatorske velemoj- nagrado, ki ima zaradi ne- strice Vesne Gaberščik II- sporne strokovnosti žirije go kanila v razstavljene zdaleč največjo težo med pletene umetnije nekaj po- vsemi beograjskimi sejem- pularnega in večno lepega skimi nagradami. Naši Ve- islandskega stila in za aro- sni in z njo kajpak tudi Al- mo dodala še za ščepec miri na tem mestu naše pri- arabske črtaste začimbe srčne čestitke' Almirini kolekciji je to pot ( cilmirci Glasilo izdaja organizacija združenega dela ALMIRA, alpska modna industrija Radovljica - Glavni in odgovorni urednik Bojan Gorjup, uredniški odbor: Marina Bačar, MaJči Brence, Nada Carl, Maruša Črnilec, Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozmc, Cveta Ipavec, Marjeta Rozman, Lavra Sosolić, Aleš Šmit, Martina Tavčar in Alma Zupan. * , • *'