Gozdarski vestnik Letnik 61, številka 1 Ljubljana, februar 2003 0017-2723 K 630 * 1/9 Gospodarjenje z gozdovi na Dravskem Pohorju v 19. in 20. stolitju Strojna secnja ZVEZA ,...., C'OZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV~ NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki pravilnma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z havodi'li za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse Zflanstvene in strokovne prispevke (v nadalj:evanju vodilni pris~evki) recenzir~mo, ~stale prispev~e re~enziramo po presoji_ ured~ištva. Uredništvo si pridržoje prav,Jco do popravkov pnspevka. AvtorJi lahko zahtevaJO popravlJen pnspevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, 0ziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredhištvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je trebc? poslati na GV v original,u in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zaht.evo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmi kom me<;l vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcenim povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic; grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekadnega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljucit i v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in s.icer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirane. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E./ JOHNSON, E. / TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H./ MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG {Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest-v Ljubljana, Spl0šno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. · ZGAJNAR, L. , 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca .­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zapored nimi, oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna štev-ila se uporablj:a decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v qesedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri os~alem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presl'edki. Rocno i"zdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besed!lom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 61 • številka 11 Vol. 61 • No. 1 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK l . ZNANSTVENE RAZPRAVE 1 STROKOVNE RAZPRAVE GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU STALIŠCA IN ODMEVI STROKOVNO IZRAZJE NAPOVEDUJE MO DRUŠTVENE VESTI 2 Kako naprej? 3 Ljuban CENCIC Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Characteristics of Forest Management on Dravsko Pohorje in the Nineteenth and Twentieth Century 21 Vida PAPLER-LAMPE Obrockanje -element optimalizacije nege gozdov 25 Maksimiljan MOHORIC, Vesna KOLAR-PLANINŠIC Mednarodno leto gora 2002 in druge pobude za varstvo in trajnostni razvoj gorskih obmocij 30 Darij KRAJCIC, Jože PRIMOŽIC Posvetovanje -Uvajanje strojne secnje v Sloveniji ,... 33 Ivo ŽNIDARŠIC Gozdarska odprava v severni deževni gozd in borealni hladnejši gozd v delu ZDA in Kanade 41 Iztok MLEKUŽ Gozdarske koce na bovškem 44 Boštjan ŠKERLEP Barje Ledina na Jelovici -naravni rezervat 49 Mitja CIMPERŠEK Z drugacnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa 51 Edvard REBULA Strojna secnja v Sloveniji 53 Marjan LIPOGLAVŠEK Terminologija strojne secnje 54 Maksimilijan MOHORIC Dnevi avstrijskega gozdarstva 54 Andrej BONCINA Obmocni gozdnogospodarski nacrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva 55 Franc CAFNIK Gozdar Anton Šumrada -devetdesetletnik Uvodnik Kako naprej ? Zakaj se v Sloveniji pogovarjamo o strojni secnji. Zato, ker postaja po dolgem obdobju brez pravega razvoja telmologije nujnost, zato, ker je nacrtovani tehnološki premik boljši kot stihijski. Stroški sonaravnega in trajnega pridobi vanja lesa na dosedanji klasicen nacin z motorno žago, živino in traktorjem za vlacenje so tako narasli, da celo kakovostnega lesa ni mogoce prodajati po razumnih, tudi potrošniku sprejemljivih cenah. To še zlasti velja, ce je gozd v zasebni drobno­posestniški lasti z neorganiziranim pridobivanjem lesa in ce predelava lesa ni sposobna ovrednotiti razlicnih kakovosti lesa Strojna secnja postaja vsaj v zanjo najprimernejših gozdnogospodarskih razmerah kljub sonaravnemu gospodarjenju nujnost, ce seveda še želimo pridobivati iz naših gozdov tudi les. Morda bi se lahko odlocili tudi drugace: naj pol Slovenije postane narodni park Evrope, izrabljali bi le neproizvodne funkcije gozda. V svetovni proizvodnji lesa pomeni les iz naših gozdov le neznaten delež in drugi bi mimogrede zadovoljili naše potrebe po lesu. Vendar je les pravzaprav edini surovinski in energetski vir, ki ga ima Slovenija v izobilju. Rodovitnost rastišc, pa tudi obstojeci prirastek bi lahko po kolicini in kakovosti mnogo bolje izkoristili kot ju sedaj. Les pomeni dodatni zaslužek številnim kmetijam, zaslužek gozdnim delavcem in osnovo za predelovalno industrijo, ki tudi zaposluje številne ljudi. Biomasa prav tako postaja okolju prijazen, pomemben vir energije. Clovek je živo bitje, je plod naravnega razvoja, je del narave z vsemi svojimi potrebami. Od Indij anca v amazonskem pragozdu naprej potrebuje gozdne proizvode. Njegovo ravnanje pri pridobivanju lesa tudi s pomocjo delovnih sredstev -strojev je skladno z naravo, ce upošteva tudi druge potrebe ljudi in drugih organizmov, ki naseljujejo ta planet. Razlog vec za nenehno prilagajanje tehnologije strojne secnje razmeram v gozdu in družbi. Kot vse kaže dosedaj, je strojna secnja prijazna tudi ljudem, ki delajo v gozdu, saj manj ogroža zdravje in je varnejša, kot dosedanji nacin dela v gozdu. Zaposluje sicer manj neposrednih delavcev, vendar take z boljšo izobrazbo. Zaposluje pa tudi vec nacrtovalcev in organizatorjev proizvodnje in tiste, ki konstruirajo in izdelujejo primerne stroje. V Sloveniji se bo torej treba odlociti, kako in kakšne nacine strojne secnje bomo uporabljali, da bomo ostali pri sonaravnem in trajnostnem gospodarjenju. Razmisliti bo treba, kako bomo v razdrobljeni posestni strukturi in razdrobljenem gozdarskem podjetništvu organizirali pridobivanje lesa, da bo cena lesa pokrila stroške pridobivanja, da bo še kaj ostalo za vlaganje v gozdove, da bodo ljudje lahko od gozda in lesa živeli dostojno življenje. Še prej pa se morajo lastniki gozda (tudi država) odlociti ali sploh potrebujejo trajno prihodek od lesa. Država jim lahko s primerno davcno politiko samo pomaga pri tej odlocitvi. dr. Mrujan LIPOGLAVŠEK Znanstvena razprava --------------------------~ GDK: 61 : 228 : 221.4: 902 : (497.12 Pohorje) Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Characteristics of Forest Management on Dravsko Pohorje in the Nineteenth and Twentieth Century Ljuban CENCIC 1 Izvlecek: Cencic, L.: Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Gozdarski vestnik, 6112003, št. l. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini, cit. lit. 23. Prevod v anglešcino: Andrej Breznikar, lektura angleškega besedila: Jana Oštir . . V prispevku so prikazani rezultati analize dosedanjega razvoja gozdov na Dravskem Pohorju. Raziskava temelji predvsem na pregledu razpoložljivih zgodovinskih virov in gozdnogospodarskih nacrtov. V preteklosti sta bila na Dravskem Pohorju znacilna dva glavna nacina gospodarjenja z gozdom. V veleposestnišk.ih gozdovih se je razvil golosecni sistem, zaradi cesar so nastali obsežni enodobni sestoji smreke, ki so razširjeni predvsem v altimontanskih bukovjih. V gozdovih kmeckih lastnikov pa se je uveljavil koncept "kmeckega" prebiranja, ki je pospeševal iglavce, zlasti jelko. Današnje oblike sestoj ev na Dravskem Pohorju izhajajo iz navedenih glavnih nacinov gospodarjenja z gozdom. Kljucne besede: Pohorje, razvoj sestojev, zgodovina gozdarstva, gospodarjenje z gozdom. Abstract: Cencic, L.: Characteristics of Forest Management on Dravsko Pohorje in the Nineteenth and Twentieth Century. Gozdarski vestnik, Vol. 6112003, No. I. In Slovene, with abstract and sununary in English, lit. quot. 23. Translated into English by Andrej Breznikar, English language editing by Jana Oštir. The article presents the results of an analysis of forest development on Dravsko Pohorje. The research is based on a review of available historical sources and forest management plans. Two major methods of forest management were typical of forests on Dravsko Pohorje in the past. In the forests of bigger estates, large even-aged spruce forests were established asa result of the clear felling system. This method was especially used in beech forests of the subalpine zone,. where forests of non­farmers prevailed. In farmer-owned forests, the concept of "farmers" selection system was applied, which promoted conifers, especially silver fir. The present forest stands on Dravsko Pohorje originate from the above mentioned methods of forest management. Key words: Pohorje, forest stand development, forestry history, forest management. UVOD INTRODUCTION Pohorje je eden najvecjih kompleksov strnjenih gorskih gozdov in gorske gozdnate krajine v Sloveniji. Zaradi orografskih razmer se je na Pohorju razvila specificna krajina. Vršna pobocja pohorskega pogorja pokrivajo veliki kompleksi strnjenih gozdov, niže sledi pas cel kov, ki se spušca do vznožja. Na najvišjih pohorskih slemenih in uravnavah pa se gozdovi prepletajo s planjami in barji. Pohorje je relativno redko poseljeno, gozdna posest kmetov je velika, navezanost lastnikov gozdov na dohodek od gozda pa je od propada fevdalnih odnosov do danes stalna. Gozd je tako v vec pogledih (kot vir dohodka, element krajine, naravna vegetacija) bistvena prvina Pohmja. Današnji pohorski gozdovi so rezultat dveh povsem razlicnih zgodovinskih razvojnih poti. Zato lahko razlikujemo predvsem dva glavna tipa gozdov, in sicer nekdanje veleposestniške gozdove, ki so nastali z umetno obnovo, in veliko bolj ohranjene zasebne gozdove kmetov, ki so nastali s »kmeckim« prebiranjem. Med obema tipoma gozdov je mnogo prehodnih oblik, ki so nastale zaradi razlicnih vplivov gospodarjenja in rastišcnih dejavnikov. Po drugi svetovni vojni so v skoraj vseh gozdovih gospodarili prebiralno, tudi v tistih, ki za ta gojitveni sistem niso bili primerni. Kasneje, predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih, pa so uveljavili skupinsko-postopno gospodarjenje, s katerim so skoraj povsem izpodrinili prebiralno gospodarjenje, žal tudi v tistih gozdovih, kjer je prebiranje optimalni goj1tveni sistem. 1 mag. L. C., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, SLO Cencic , L. : Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Sedaj se ponovno zastavlja vprašanje, kakšno naj bo prihodnje ravnanje s pohorskimi gozdovi. Za pravilno odlocitev je potrebno poznavanje do­sedanjega razvoja gozdov in preteklega gospo­darjenja. 2 METODE DELA 2 WORKING METHODS Raziskava temeUi predvsem na pregledu raz­položljivih zgodovinskih virov. Vkljucuje razvoj gozdov od poselitve do danes, pri cemer so kasnejša zgodovinska obdobja zaradi dostopnih virov in vecjega vpliva na današnjo podobo gozdov podrobneje analizirana. Poleg zgodovinske metode smo tudi analizirali podatke o gozdovih Dravskega Pohorja, zbrane v gozdarskem informacijskem sistemu, ki ga vzdržuje Zavod za gozdove Slovenije. Stanje gozda za izbran objekt smo analizirali na podlagi podatkov za sedem gozdnogospodarskih enot na obmocju Dravskega Pohorja. Po veljavnih gozdnogospodarskih nacrtih iz leta 1997 je površina gozdov na Dravskem Pohorju 24.940 ha. 3 PREDMET RAZISKAVE 3 OBJECT OF INVESTIGATION 3.1 Dravsko Pohorje Severna stran Pohorja ali Dravsko Pohorje obsega tisti del Pohorja, ki se od glavnega grebena usmerja proti Dravi (ZGONIK 1970). Vanj je uvršcenih 21 katastrskih obcin, ki so pretežno hribovite. Teritorij Dravskega Pohmja obsega po podatkih zemljiškega katastra iz leta 1997 3l.l54 ha, od tega je 30.229 ha produktivnih površin . Ker je ta del Pohorja najobsežnejši in najbolj tipicen del celotnega Pohorja, je v splošni rabi pogosto sinonim za celotno gorovje. 3.2 Struktura rabe tal in oblike poselitve na Dravskem Pohorju 3.2 Land use structure and settlement forms on Dravsko Pohmje Za severno Pohorje je znacilno, da ima zelo malo obdelovalnih površin. Njive so leta 1997 obsegale le 1.165 ha ali komaj 3,9 % produktivnih površin. Med kmetijskimi površinami obsegajo njive le 22 %. Gozd je kljucni element kulturne krajine, gozdnatost je 80 %. Razvoj zemljiških kultur lahko zacnemo spremljati od leta 1824 (franciscejski kataster). Do devetdesetih let 19. stoletja se je poveceval delež njiv, kar pomeni, da je prevladovala takrat stara agrarna ekonomika s polikulturno in avtarkicno proizvodnjo. Od l. 1900 pa do danes je obseg njiv v stalnem nazadovanju, saj se je do l. 1997 zmanjšal za 51 %. Iz grafikona 1 je razvidno, da so se od sredine 19. stoletja do danes stalno zmanjševale pašniške in vecale gozdne površine. Površina pašnikov se je skrcila na manj kakor tretjino, od 5.034 ha na 1.648 ha ali za 3.386 ha. V tem obdobju se je površina gozdov povecala od 21.356 ha na 24.836 ha ali za 3.480 ha. V glavnem se gozdne površine povecujejo na racun pašniških, v manjši meri pa tudi na racun ostalih kmetijskih zemljišc. Osnovni razlogi za zarašcanje so: • zmanjšanje delovne sile na kmetijah zaradi odhajanja hlapcev in dekel , kasneje pa tudi družinskih clanov, v sekundarne in terciarne dejavnosti ter vedno dražje in težje vzdrževanje hlapcev in dekel na hribovskih kmetijah; • povecanje vrednosti in komercializacija lesa v sedemdesetih letih 19. stoletja, kar gozdu dvigne pomen; • stihijsko zarašcanje opušcenih kmetijskih površin, posebno v višjih legah, ki so bile manj primerne za kmetijsko rabo. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so takšne površine nacrtno ogozdovali pod vodstvom gozdarskih obratov. Obmocje samotnih kmetij, ki je najznacilnejši tip naselja na Dravskem Pohorju, zavzema celoten hribovit svet od vznožnih dolin do skrajne višinske agrarne meje. Na Dravskem Pohorju je gornja meja samotnih kmetij v pasu med 1.000 in 1.100 m n.v (ZGONIK 1970). Iz preglednice 1 je razvidno, da je gornja meja samotnih kmetjj najvišja v osrednjem delu Pohorja, na nadmorski višini 1.125 m. Na zahodnem delu segajo kmetije med 850 m in 950 m, najniže pa na vzhodnem delu Dravskega Pohorja, kjer je bilo zaradi pomanjkanja primernih uravnav malo možnosti za naselitev sredi obsežnih, nepretrganih površin gozda. Nad gornjo mejo agrarne poselitve je obsežno neposeljen o obmocje. Zaradi hribovitosti Dravskega Pohorja se je oblikovala zem1jiška razdelitev na celke. Obdelovalne zemljišce je strojeno okrog doma in je obicajno z gozdnim pasom loceno od soseda. Cencic , L. : Znaci l nosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Grafikon 1: Razvoj zemljiških kultur na Dravskem Pohorju od leta 1824 do 1997. Podatki za leta 1824 do 1946 so pridobljeni v Zgonik (1970), za leto 1997 smo uporabili podatke zemljiškega katastra GURS. Graph 1: Development of land use on Dravsko Pohorje from 1824 to 1997. Data Jor the period 1824-1946 are from Zgonik (1970); for the yem· 1997 data of the GURS !and register has been used. 1824 1900 1946 1997 Leto Celk:i so na Dravskem Pohorju nastali v dobi mlajše kolonizacije po 13. stoletju. V ekološko neugodnih razmerah ter v izrazito gozdnatih obmocjih prevladujejo zaprti celki, ki so od vseh strani obdani z gozdom. Kjer se obdelovalne zemljišce dveh kmetij stika, so odprti celki. Obdelovalna zemlja obeh kmetij je obdana z gozdom ali pašnikom, ki je v lasti obeh sosedov. Tradicionalni, skrajno in di vidualizirani cel ki os taj aj o tipicna oblika zemljiške razdelitve na Dravskem Pohorju (ZGONIK 1970). 3.3 Lastništvo gozdov 3.3 Forest ownership Na Dravskem Pohorju je dobra polovica gozdov v zasebni lasti. V lasti države in ostalih pravnih oseb je po podatkih iz gozdnogospodarskih nacrtov 11.458 ha ali 46 % vseh gozdov. Dve tretjini gozdov sta v mariborskem gozdnogospodarskem obmocju, zahodni del pa je v slovenjgraškem. Povprecna velikost zasebne gozdne posesti je 16,9 ha, kar je veliko vec, kot je slovensko Preglednica 1: Najvišje samotne kmetije na Dravskem Pohorju (ZGONIK 1970) ter njihovo stanje leta 1999. Table 1: Solitary Jarms at highest altitudes on Dravsko Pohorje (ZGONIK 1970) and their state in 1999. Samotne kmetije Solita.ry janns n.v. (m) a.s.l.(m) Katastrska obcina Cadastral community Obmocje Reg ion Stanje 1999 State 1999 Pecke 725 Lob nica Vzhodni del Opušcena Marinšek 800 Lobnica Vzhodni del Opušcena Švajger 860 Smolnik Vzhodni del Aktivna Hleb 868 Smolnik Vzhodni del Opušcena Skrbinsko 870 Kumen Vzhodni del Aktivna Kas jak 900 Recenjak Vzhodni del Aktivna Kralj 990 Hudi Kot Osrednji del Aktivna Kranjc 1.075 Hudi Kot Osrednji del Opušcena Pesnik 1.100 Hudi Kot Osrednji del Aktivna Samec 1.125 Hudi Kot Osrednji del Opušcena Zgornji Meršak 950 Šentjanž nad Dravcami Zahodni del Aktivna Žvikart 850 Šentjanž nad Dravcami Zahodni del Aktivna '1 Cencic , L.: Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju povprecje. Program razvoja gozdov v Sloveniji (1996) navaja, da je bila leta 1990, to je pred pricetkom vracanja nacionaliziranih gozdov, v Sloveniji povprecna gozdna posest 2,3 ha. Tudi struktura zasebne gozdne posesti na Dravskem Pohorju je zelo ugodna. Kar 76 % površine zasebnih gozdov (10.280 ha) pripada 230 zasebnim last­nikom, ki imajo nad 20 ha gozda. Slaba cetrtina gozdov je v lasti 568 malih in srednje velikih gozdnih posestnikov, ki imajo manj kakor 20 ha gozda. Za to kategorijo lastnikov je pomen dohodka od gozda razmeroma majhen. Gozdovi v lasti države ter nekmeckih zasebnih lastnikov, ki so praviloma dobili gozdove v proce.su denacionalizacije, prevladujejo na vršnem delu Pohorja, nad obmocjem samotnih kmetij. Gozd ima praviloma vsaka hribovska kmetija, saj je gozd nenadomestljiv za njen obstoj. Najmanjša zasebna gozdna posest je v nižjih predelih, kjer so ugodnejši pogoji za kmetijstvo in je poseljenost gostejša. Ko bo denacionalizacija zakljucena, se bo delež državnih gozdov še zmanjšal, v zasebni gozdni posesti pa se bo povecal predvsem delež velike posesti. Verdnik (1994) je za GE Lovrenc na Pohorju ugotovil, da prevladujejo med lastniki denacionaliziranih gozdov nekmetje, kar polovica upravicencev pred denacionalizacijo ni imela gozda. Tudi že obstojeca zasebna posest se je z denacionalizacijo mocno okrepila. Najvec je lastnikov, ki so pred denacionalizacijo že imeli gozd, vrnili so jim v povprecju 25 ha, tako da imajo sedaj v povprecju 66 ha gozda. Povprecna zasebna gozdna posest v GE Lovrenc ( 16,5 ha) pa je enaka kakor na Dravskem Pohorju. Z vecino denacionalizacijskih gozdov bodo lastniki gospodarili sami ter v pretežni meri tudi sami izvajali gozdna dela. 3.4 Gozdna vegetacija na Dravskem Pohorju 3.4 Forest vegetation on Dravsko Pohorje Na silikatni maticni podlagi na Pohorju popolnoma prevladujejo gozdne združbe na kislih tleh. Gozdna rastišca lahko razdelimo v štiri vecje skupine: • Gorski bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum var. geogr. Cardamine trifolia abietetosum) so na severnih pobocjih v višinah od 600 do 900 m n. v. (10% gozdne površine). Na strmih osojnih pobocjih nad Dravo se spušcajo prav do Drave. Za pohorski gorski bukov gozd je znacilna primes jelke, ki je bila v preteklosti pospeševana. • Visokogorsko bukovje (Cardamini savensi­Fagetum) porašca dokaj ustaljene, blage reliefne oblike zgornjega dela Pohorja (28 %površine). Na pretežno globokih in rodovitnih tleh uspevajo bukovi gozdovi s primesjo jelke in gorskega javorja. Za ta rastišca je znacilna velika labilnost. Pod vplivom pospeševanja smreke se razvijajo v razne degradacijske oblike. • Zmerno acidofilno bukovje (Castaneo­Fagetum sylvaticae var. geogr. Hieracium ro­tundatum) ni vezano na vegetacijske pasove (11 % površine). Na Dravskem Pohorju se pojavlja na toplih, prisojnih in strmih legah. • Jelovja na nekarbonatni podlagi (prevladuje asociacija Galio rotundifolii-Abietetum) so gospodarsko najpomembnejši gozdovi. Zavzemajo osrednji del Dravskega Pohorja in pokrivajo 43 % celotne površine. Obmocje Dravskega Pohorja je vegetacijsko razmeroma enotno. Skrajni južni in severni del obmocja -najvišje in najnižje lege -pokrivajo bukovja. Osrednji del Dravskega Pohorja, med visokogorskim bukovjem na vršnem delu Pohorja ter gorskim bukovjem nad dravsko dolino, pa porašca obsežen kompleks jelovij na nekarbonatni podlagi. V specificnih ekoloških razmerah se med navedenimi tremi skupinami lokalno pojavljajo zmerno acidofilno bukovje in ostala gozdna rastišca. 3.5 Parkljasta divjad na Pohorju 3. 5 Undulata on Dravsko Pohorje Razvoj populacij parkljaste divjadi na Pohorju prikazujemo predvsem na osnovi navedb A. Simonica (SIMONIC 1993). Kljub temu da je clovek naravno okolje Pohorja mocno spremenil, živi na njem še danes razmeroma veliko vrst avtohtone divjadi. Posebno številcna je velika parkljasta divjad: jelenjad, divji prašici, srnjad in gamsi. Z umetno naselitvijo je bil kot tuja vrsta dodan še damjak, vendar je bil v osemdesetih letih 20. stoletja sprejet sklep o popolni odstranitvi te živalske vrste. Medtem ko je bila srnjad na Pohorju vedno zelo dobro zastopana, je bil gams še pred zadnjo svetovno vojno neprimerno manj številcen. Divji prašic in jelenjad pa sta bila na Pohorju iztrebljena, Cencic , L.: Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju kot vse kaže, že precej pred revolucijskim letom 1848. Ker je bila jelenjad na Pohorju nekoc plisotna, jo je potrebno, kljub temu da je bila že zatrta, šteti za avtohtono vrsto divjadi. Obnovila se je s prihodom jelenjadi iz podobnih ekosistemov na avstrijski strani. Te populacije jelenjadi so bile v preteklosti nedvomno povezane s pohorsko, dokler je ta še obstajala. Sicer pa je jelenjad svojo domovinsko pravico na Pohorju najbolj dokazala s tem, da je to obmocje sama, brez pomoci cloveka, ponovno naselila. Novejša analiza odstrela je pokazala, da je številcnost jelenjadi precej višja na vzhodnem delu gojitvenega lovišca Pohorje kot na zahodnem delu gojitvenega lovišca, kjer se jelenjad ne pojavlja v vecjih koncentracijah (COJZER 1998). Raz­mejitvena crta med obema deloma poteka v smeri Lovrenc na Pohorju-Rogla-Skomarje. Poleg narašcajoce številcnosti populacije jelenjadi je po vsej verjetnosti tudi dodajanje gorskemu okolju neprilagojene panonske jelenjadi vplivalo na to, da so sicer že od prej znani negativni ucinki te divjadi na gozdno okolje nevzdržno povecali . V gozdovih so se pojavile velike škode, ki so se kazale predvsem v olupljenem drevju in onemogocanju naravne obnove gozdov. Populacije divjadi so postale številcnejše konec petdesetih let dvajsetega stoletja, saj zasledimo prve omembe škod v pohorskih gozdovih že v zacetku šestdesetih let (npr. MIKLAVŽIC 1961). Znatni delež ne­gativnih ucinkov na gozd je tudi posledica prevelike številcnosti srnjadi in gamsa. Tudi populaciji teh vrst sta dosegli visoko številcnost, kar povzroca škodo. V antropogenih zasmrecenih altimontanskih bukovjih je obnova cistih smrekovih sestojev še toliko težavnejša, ker je zaradi preštevilne popu­lacije parkljaste divjadi motena že vsaj štiri desetletja. V elaboratu Melioracija in konverzija degradiranih smrekovih monokultur na Pohorju (MIKLAVŽIC 1961) je namrec navedeno: »Vsak dosedanji poskus, da bi se vzgojile drevesne vrste, predvsem listavci (n. pr. bukev, gorski javor, jerebika) pa tudi iglavci (n. pr. jelka), se je do sedaj ponesrecil, ker je divjad sproti vse mladice objedla in unicila. Divjad torej onemogoca melioracijo in konverzijo kriticnih smrekovih sestojev in s tem seveda tudi izboljšanje podrocnih prehranitvenih razmer«. 4 ORIS ZGODOVINE GOSPODARJENJA Z GOZDOVI NA DRAVSKEM POHORJU 4 DESCRIPTION OF THE HISTORY OF FOREST MANAGEMENT ON DRAVSKO POHORJE Dosedanje gospodarjenje z gozdovi smo razdelili v štiri obdobja, ki pa med seboj niso ostro razmejena: • fevdalno obdobje; • obdobje zgodnjega kapitalizma; • obdobje kapitalisticnega gospodarstva; • obdobje po drugi svetovni vojni. 4.1 Fevdalno obdobje 4.1 Feudal period V predfevdalnem obdobju je bil pretežni del Dravske doline nenaseljen, še zlasti pa njen hriboviti del. Na starejšo poselitev opozarjajo le žarna grobišca pri Rušah, rimska obdravska cesta, katere natancnejši potek trase je neznan, ter kontinuiteta vinogradništva v Spodnji Dravski dolini. Tudi prva slovenska naselitev se je izognila hribovitega dela tega ozemlja (ZGONIK 1970). Prvi lastnik gozdov na severni strani Pohmja je postal že v 11 . stoletju benediktinski samostan iz Sv. Pavla v Labotski dolini. Ta je sredi 12. stoletja sprožil novo živahno kolonizacij o, kije dosegla svoj višek v prvi polovici 15 . stole~a (KOROPEC 1972). V tem casu so se pomnožile samotne kmetije, nastali so trgi, na primer Lovrenc na Pohorju. Posledica notranje kolonizacije v drugi polovici 12. ter predvsem v 13. in v manjši meri v 14. stoletju je obsežno krcenje gozdov za pridobivanje pred­nostnih, kmetijskih površin (MIHELIC 1985, ZGONIK 1970). Naselitev hribov -višinska kolonizacija-je dosegla najvecji obseg že do konca srednjega veka, najbrž že v obdobju do 14. stoletja (GAMS 1959). Koropec (1972) navaja, da se je v drugi polovici 15. stoletja zaradi vojne in kuge mocno znižala poseljenost. V 15., 16. in deloma 17. stoletju se je zaradi odseljevanja prebivalstva v opušcena dolinska naselja povecala posest obstojecih hribovskih kmetij. Število prebivalstva se je zmanjšalo. Najvišje kmetije so opušcali (GAMS 1959). Za vzdrževanje družine je bila potrebna velika kmetija, oziroma se obstojeca ni smela d~liti na manjše dele . Od tod izvira še dandanes Cencic , L: Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju prevladujoca oblika kmetij -celek. V fevdalni dobi se je na Dravskem Pohorju oblikovala znacilna kulturna krajina obsežnih gozdnih kompleksov, sredi katerih so bile samotne kmetije in kulturne jase. Takšna oblika rabe prostora je prevladovala ter se ni spremenila vse do sredine 19. stoletja (ZGONIK 1970). Na zacetku fevdalnega obdobja je bil pomen gozda razmeroma majhen. Gozd je bil bolj cenjen zaradi paše in lova kot zaradi lesa. Izkorišcanje gozdov je bilo sprva omejeno le na pridobivanje drv in gradbenega lesa za potrebe kmetij in gospošcine . Izkorišcali so le gozdove na najbližjih in najlaže dostopnih krajih. Kmetje na Pohorju so pasli živino v gozdovih. Odrocnejše predele Pohoija so pokrivali pragozdovi. V krajih, kjer so bile prometne in geografske razmere ugodnejše (Lovrenško, Fala), so v gozdove zaceli zgodaj posegati zaradi komercialnih potreb. Najstarejša znana žaga na Dravskem Pohorju pa tudi na ozemlju Slovenije, je bila postavljena okoli leta 1403 ob potoku Velki (SGERM 1991). V zadnjem obdobju fevdalizma je narastel gospodarski pomen gozdov (KOROPEC 1972). V tem obdobju se je povecala cena lesa in zemlje, zato so fevdalci prepovedali pašo na svojih pašnikih in v gozdovih ter omejevali krcenje gozdov. 4.2 Obdobje zgodnjega kapitalizma 4.2 Period of early capitalism Razpustitev šentpavelskega samostana leta 1782, zaradi reform Jožefa II. na cerkvenem podrocju, pomeni za vecji del Dravske doline konec fev­dalizma. Pricne se prehodno obdobje fevdalnega manufakturnega gospodarstva oziroma obdobje zgodnjega kapitalizma, ki je trajalo do sredine 19. stoletja. Izkorišcanje gozdov do tega obdobja ni usodno vplivalo na stanje pohorskih gozdov. Korenite spremembe ter skokovito rast potreb po lesu predstavljata pojav fužinarstva ter zlasti gla­žutarstva. V dobi razcveta glažut in fužin, ki so porabile ogromno oglja, je prišlo do razmaha oglarjenja. Od druge polovice 18. stol~tja so na Pohorju nastale številne steklarne. Vecina po­horskili steklarn je delovala na in vznožju Pohorja, ker ima severno vznožje ugodnejšo povezavo s tržišci (KORENT 1952). Leta 1909 je v Josipdolu nehala obratovati zadnja pohorska steklarna. Podoba višjih in nedotaknjenih predelov Pohorja pred obdobjem intenzivnega izkorišcanja je razvidna iz ocene lesne zaloge falske grašcine, ki jo je leta 1799 opravil gozdar Jožef Mitte!Qehmer. Lesno zalogo je ocenil na 1.545.000 klafter (1 klaftraje 3,6 prostornega metra ali 2,52 m3) od tega je bilo 85 % trdega (bukovega) lesa in 15 % mehkega lesa (ZGONIK 1972). Iz preglednice 2 je razvidno, da so ob koncu 18. stoletja na obmocju falske grašcinske posesti, ki je obsegala gozdove na vzhodnem delu Dravskega Pohorja nad mejo poselitve, prevladovali v sestojih listavci, predvsem bukev. Iglavci so imeli le skromni delež v celotni lesni zalogi. Iz drevesne sestave in višine lesne zaloge, ki je znašala 793 m3/ha, lahko sklepamo, da so bili gozdovi takrat še vecidel nedotaknjeni. Kljub temu da je Mittelbehmer gozdne fonde ugotovil z okularno cenitvijo, Preglednica 2: Ocena lesne zaloge falske grašcine za leto 1799, ki jo je opravil gozdar Jožef Mittelbehmer. Table 2: Estimation of growing stock in the forest of the Fala man01; carried out by forester Jožef Mittelbehmer. Obmocje Region Površina Area Trd les (listavci) Hardwood (broad/eaves) Mehek les (iglavci) Softwood (con(fers) Lesna zaloga Growing stock ha mJ % roJ o/o m3/ha Gornji Smolnik 371 188.783 94 13.018 6 573 Lampreht 565 301.830 92 24.734 8 609 Hudi Kot -vzhod 2.302 1.612.800 87 241.920 13 848 Hudi Kot -zahod (Plešic, Radoljna) 1.930 1.216.737 81 292.917 19 824 Skupaj/Total 5.168 3.320.150 85 572.589 15. 793 Opomba: Hektarska lesna zaloga je izracunana na osnovi podatkov o površinah posesti falske grašcine iz l. 1810 in ocene takratne gozdnatosti (95 %). Note: Growing stock per hectar ha s be en calculated on the basis of data on the Fala man or areas from 1810 and on an estimation of forest cover atthat same time (95 %) Cenc ic , L. : Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju menimo, da je bila njegova ocena lesne zaloge realna, zagotovo pa to velja za razme1je drevesnih vrst. Takratno razmerje med iglavci in listavci je povsem drugacno kakor danes. Sedaj je v GE Lovrenc na Pohorju delež iglavcev v lesni zalogi altimontanskih gozdov (nad 1.000 m n.v.) 68 %. Lesna zaloga, ki jo je ugotovil Mittelbehmer, je bila približno 2,1-krat vecja, kot je danes. Kljucno vlogo pri preoblikovanju gozdov nad mejo poselitve so imele veleposesti. Najvecji neagrarni gozdni veleposestnik na Dravskem Pohorju in tudi celotnem Pohorju je bila falska grašcinska posest, ki je v 19. stoletju posedovala od 4.155 do 4.536 ha gozda. Drugi neagrarni gozdni veleposestniki na Pohorju, kot Windischgraetzi in Attemsi na Vzhodnem Pohorju, Buchensteinski gospodje in drugi, so gospodariti podobno kot falska grašcina. Falski in drugi grašcinski veleposestniki so dobavljali plavžem, glažutam in fužinam potrebne kolicine lesa ter oskrbovali mesta (Mruibor, Ptuj) z drvmi. Zaradi teh obveznosti so veleposestniki v prvi polovici 19. stoletja dopustili kupcem, da so posekali gozdove na velikih površinah, s cimer so jim omogocili redno obratovanje. V kratkem casu so na ovršju Pohmja nastali ogromni kompleksi posek in krcevin (ZGONIK 1970). Zanimiv je dopis glavnega gozdnega upravnika falske gospošcine falskim logarjem iz leta 1838, v katerem utemeljuje secnjo na golo za potrebe mislinjske železarne na obsežnem obmocju na ovršju Pohorja (ZGONIK 1972, str.81): » .. . na obmocju, kjer namerava mislinjska železarna sekati les, je nedotaknjen gozd, skoraj pragozd. Od tega grašcina nima nobene prave koristi. Drugace je to v kmeckih gozdovih, kjer lahko imajo kmetje prebira/no secnjo. V falskih gozdovih v Hudem kotu, na Plešicu, Rebru in Kamenitcu bi bila takšna secnja za grašcino nerentabilna. Morali bi namrec napraviti številne gozdne poti. Zato naj se tam, kjer je pragozd, poseka les v celoti do golega, vendar tako, da je poseka v drugem ali tretjem letu pripravna za nove gozdne kulture.« Razen utemeljevanja primernosti secnje na golo v nedotaknjenih gozdovih je iz navedenega dopisa razvidno, da se je gospošcina zavedala potrebe po obnovi posekanih površin. Za kmecke gozdove navaja, da so kmetje gospodarili prebiralno. V poldrugem stoletju delovanja pohorskih glažut, od druge polovice 18. stoletja do konca 19. stoletja, se je drevesna sestava in sestojna zgradba obsežnih gozdnih predelov korenito spremenila. Steklarne so za taljenje kremena potrebovale ogromne kolicine bukovega lesa pa tudi lesa iglavcev za stavbe, vodne drce, pakiranje stekleni ne in drugo. V odrocnejših predelih Pohorja so bila obsežna obmocja ohranjenih gozdov in pragozdov, ki so nudila ugodne pogoje za delovanje steklarn. Na pohorskem ovršju so tako nastale ogromne poseka ne površine -fra te 1 • Obnova gozda je potekala po sistemu fratnega gospodarjenja (MIKLAVŽIC 1961). Na fratah so spomladi secne ostanke požgali, nato posadili krompir ali po sej ali repo. Naslednje leto so posejali rž, jecmen ali oves. Žitnemu semenu so primešali smrekovo seme, ki so mu dodali tudi nekaj borovega in macesnovega. Miklavžic (1961) navaja, daje bil še okoli leta 1935 v predelu Planina prica temu nacinu osnovanja cistih sestojev. Šele kasneje so sestoje umetno obnavljali z dveletnimi ali tri1etnimi sadikami (ZGONIK 1972). Na ta nacin so nastale na rastišcih jelovo-bukovega gozda in pohorskega viso­kogorskega bukovega gozda obsežne monokulture smreke. Obnova frat s setvijo smreke na pohorskem platoju pogosto ni bila uspešna, tako da so se obsežne površine zamocvirile, na primer Kamenitec pri Klopnem vrhu. Pogosto posek niso niti pogozdili, tako da so nastala obsežna travišca ali plan je. Zanimiv je ohranjeni nacrt sec nega obmocja, ki ga je leta 1833 po pogodbi s falsko grašcino vzela v zakup Vivatova steklarna Benediktov dol. Stala je na obmocju današnje Fišerjeve žage ob Lam­prehtovem potoku (slika 1). Ker je bil lastnik glažute Benedikt Vi vat po pogodbi s falsko grašcino omejen na razmeroma skromno površino gozda, in sicer 900 oralov oz. 520 ha, je bil prisiljen, za razliko od ostalih lastnikov glažut, gospodariti z gozdom tako, da je bila zagotovljena trajnost donosov lesa. Mally ( 1848) poroca, da je bila Vivatova glažuta v Benediktovem dolu po secni pogodbi s falsko grašcinsko upravo "oskrbljena z lesom za 100 let, ker je na secnem obmocju umno gospodaril". Bil je eden redkih lastnikov steklarn, 1 izraz »frata« pomeni poseka; Fratte v nemškem koroškem dialektu iz srednjevisokonemško vraten, vreten -raniti, vrete -ranjeno mesto (gozda) (GLAZER 1985). ki je nacrtno gospodaril z gozdovi, in sicer tako, da je celotno površino gozda razdelil na približno enake površine za letni posek. Obnovo gozdov je na posekah izvajal kontinuirano bodisi z naravno nasemenitvijo ali s setvijo (ZGONIK 1972, MALLY 1848). Nacrt secnega obmocja Vivatove steklarne je verjetno prvi dokumentiran primer ureditve trajnosti donosov lesa na Pohorju. V 19. stoletju so zaradi vse hitrejšega razvoja železarn zaceli v vecjem obsegu izkorišcati predvsem bukov les za oglje. Vecina pohorskega oglja je koncala v plavžih graške družbe Alpine­Montan (HILTL 1893). Z izgradnjo železnice v drugi polovici 19. stoletja so oglje v avstrijskih plavžih nadomestili s premogom. Velike kolicine pohorskega oglja pa so še do prve cetrtine 20. stoletja prodajali na italijanski trg. 4.3 Obdobje kapitalisticnega gospodarstva 4.3 Period of capitalist economy Obdobje kapitalisticnega gospodarjenja je trajalo od petdesetih let 19. stoletja do leta 1941. Razlogi za spremembo gospodatjenja v veleposestniških in kmeckih gozdovih v tem obdobju so naslednji: • Leta 1852 je Avstrija izdala državni zakon o gozdovih. Prepovedal je pustošenje gozdov ter strogo predpisal takojšnjo obnovo gozdov (GAŠPERŠIC 1997). • V 70. letih 19. stoletja so na Pohorju priceli razlikovati merkantiln1 les, to je bila predvsem hlodovina iglavcev od lesa za kurjavo (HILTL 1893). Zaradi ugodnih cen hlodovine, ki so jo lastniki žagali na lastnih žagah, je zacelo pri­manjkovati lesa za glažute in oglarjenje. • Železniška proga Maribor-Dravograd­Celovec, ki je bila zgrajena l. 1863, je oživila trgovino z lesom (ZGONIK 1972). Zaradi poraznega stanja pohorskih gozdov je štajerska deželna vlada napotila na Pohorje prof. Schmirgerja, da pregleda in strokovno oceni pohorske gozdove. V Schmirgerjevem porocilu o stanju pohorskih gozdov iz leta 1872 je navedeno, da je bila pri vseh pohorskih veleposestnikih v navadi secnja na golo. V porocilu ugotavlja, da je imela grašcina Pala ogromne zaostanke pri pogozdovanju posek. Mocno je kritiziral gos­ Cencic , L. : Znaci l nosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetemstoletju poda.Ijenje v gozdovih kneza Windischgraetza, ki je v starih sestojih uvedel roparsko »prebiralno secnjo«, tako da je ostalo na oralu ( 1 oral je 0,575 ha) le še kakih 40 do 50 dreves (SCHMIRGER 1872, KORENT [952). Verjetno je bilo na Pohorju roparsko prebiranje v drugi polovici preteklega stoletja kar pogosto, saj tudi Hiltl (1893) ostro graja nepravilne prebiralne secnje ter primerja gozdove po secnji z narodom, ki je izgubil v vojni vse sposobne moške. Zaradi posredovanja oblastnih organov se je leta 1878 zacela v falskih gozdovih obsežna pogozdo­valna akcija, v kateri je bilo v letih od 1878 do 1889 pogozdeno 1.082 ha gozdnih in tudi nekaj kmetijskih površin. Za ta pogozdovanja obstaja natancna evidenca. O katastrofalnem stanju gozdov po obsežnih secnjah govori dejstvo, da predstavlja zgoraj navedena pogozdena površina 24 o/o površine vseh falskih gozdov. Žal v arhivu falske grašcine ni podatkov o pogozdenih površinah pred tem obdobjem in po njem. Pogozdovali so najvec s srrueko, na drugem mestu je bil macesen, na tretjem pa bor. Gozdove so obnavljali na razlicne nacine, in sicer s sejanjem samega drevesnega semena, sejanjem drevesnega semena med žito ter s sadnjo dvoletnih ali triletnih sadik. Na osnovi seznamov, ki so jih kmetje zapisali leta 1844 in 1863, ko jim je falska uprava izplacala denar za nabrana seme, lahko trdimo, da so pogozdovali tudi pred tem obdobjem (ZGONIK 1972). Napore takratnih oblastnih organov za spre­membo dotedanjega roparskega gospodarjenja, problematiko pogozdovanja posek ter strokovne napotke za usmerjanje gospodarjenja z vele­posestniškimi gozdovi dokumentira dopis iz leta 1876, ki gaje poslalo mariborsko okrajno glavarstvo po ponovnem komisijskem ogledu posek na Pleši cu in Kamenitcu falski gozdni upravi in lovrenški steklarni. Zgonik (1972) ga navaja v nekoliko skrcenem obsegu, ki ga citiramo v nekorigirani obliki: a) Po § 3 zakona o gozdovih iz l. 1852 se morajo pogozditi poseke na Plešicu v obsegu 200 ha najpozneje v 5 letih, predvsem s sadikami in po tocno predvidenem nacrtu. V prvem letu naj se pogozdi poseka le poskusno in bolj zaradi ogleda na manjši površini 34 ha. Ce ni možna površinska pogozditev v celem, je treba preiti na pogozdovanje s sadikami, ki so stare najmanj 2 do 3 leta. b) Vsaka nadaljnja golosecnja je prepovedana. Uvesti je treba prebiralno secnjo, kakor jo poznajo dobri kmecki gospodarji; na ta nacin naravno pomlajevanje ne bo ovirana. Prebiranje dreves za secnjo mora biti takšno, da ostanejo krošnje preostalih dreves najmanj 10m narazen. Drevesa, ki naj se posekajo, morajo biti markirana sporazumno. c) Do prebiralne secnje ne sme _priti dokler ni primernega podrastka. Secnja naj zajame le drevesa, ki so povprecno nad 45 do 50 let stara. Pri podiranju lesa je treba nujno paziti, da ne bi poškodovali mlaja. Zato se debla ne smejo spravljati po suhih površinskih drcah na tleh, temvec le po lesenih drcah. Najbolj priporocljivo je s 'pravilo lesa pozimi. c) Dosedanje gozdaJjenje je na splošno škodljivo ter nasprotuje intencijam državnega zakona o gozdovih. Na posekah in še zlasti na golosekih naglo napredujeta erozija in denudacija. Spiranje tal je olajšano, tako da je pomlajevanje gozda že zelo težko. Nalivi so pogostejši in nevarnejši. Kmetje so gospodarili bolj smotrno kot vele­posestniki. Z gozdom so gospodarili prebiralno. Hlade iz svojih gozdov so žagati na lastnih žagah venecijankah že od zacetka 19. stoletja in ga prodajali domacim lesnim trgovcem ali pa vse do Hrvaške in Banata. Kmetije so se iz poljedelsko­živinorejske dejavnosti preusmerile v gozdarsko­žagarsko dejavnost, ki je nudila višje in trajnejše dohodke (SGERM 1991). Hiltl, ki je bil sicer zagovornik secenj na golo, je ugodno ocenjeval stanje v prebiralnih gozdovih vecjih pohorskih kmeckih posestnikov, ki po njegovem sicer nimajo nikakega gospodarskega znanja. Hiltl ( 1893) navaja, da so kmetje posekali vsako leto po dve drevesi na oral, kar je 3,5 dreves na hektar, in s tem uravnavali kolicino lesa na svoji žagi. Kolicina lesa je vplivala na potrebno število živine za prevoz lesa. Bukev so sistematicno odstranjevali iz sestojev in jo celo Preglednica 3: Obseg pogozdovanja falskih gozdov v obdobju 1878-1889 po podatkih arhiva falske grašcine (ZGONIK 1972) Table 3:Extent of Fala forests afforestation in the period 1878-1898, according to the Fala manor archives data. Leto/Year t8J8 1879 1880 1881 1882 1883 1884 1885 1886 1887 1888 1889 ha 55 86 163 83 40 42 104 ~~ 142 136 80 113 Cencic , L.: ZnaCilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Grafikon 2: Število vodnih žag in njihova zmogljivost na obmocju Lovrenškega Pohorja; brez parnih in industrijskih žag (podatki pridobljeni v Sgerm (1991)). Gruph 2: Number of water sawmills and thežr capacity in the region ofLovrenško Poh01je; excluding steam and industrial saws (data from SGERM (1991)). -število žag -Zrrogljivost žag Leto 100 80 C) ns •N 60 ..2 ·s; 40 2 •tJ) 20 o unicevali z obrockanjem. Hiltl tudi navaja, da so dajali kmetje na severnem Pohmju vso prednost jelki, ki je v sestojih že prevladala. Gozdovi, ki so bili v kmecki lasti, so zato le deloma ohranili svojo prvotno drevesne sestavo saj so kmetje »trebili« bukev in pospeševali »Crni les« (jelko, smreko). Werner, dolgoletni upravnik falske grašcine, je v neobjavljenem elaboratu primerjal pravilno gospodarjenje nekaterih velikih kmetov na Lovrenškem, ki so imeli tudi nad 1 OO ha velika posestva, npr. kmetije Kasjak, Skerbinjek, Lakožic, Bezjak, Bitner. "Ti gospodarijo z gozdovi skrbno," pravi Werner, "ker poznajo le prebiralno secnjo, medtem ko baron Ferdinand von Rast in njegovi nasledniki že vec kot 50 let neusmiljeno in na široko sekajo les do golega, tako bukov kot gradbenj les" (ZGONIK 1972). Odnos kmeckih posestnikov do gozda ilustrira tudi navedba, da so kmetje varovali svoje gozdove tako, da so kupovali drevje na panju v gosposkih gozdovih (HILTL 1893). Kmecki gozdovi pa so zaradi varcevanja »OStareli«. Hiltlovo navedbo, da so kmetje uravnavali posek hlodovine za žago glede na zmogljivost gozda, je dokazal tudi Sgerm. Izkustveno, z opazovanjem gozda, so kmetje oskrbovali žago s takšno kolicino hlodovine, kije bila v ravnovesju med zmogljivostjo žage in zmogljivostjo gozda. Izkustveno metodo, ki se je razvila v prvi polovici 19. stoletja, v sredi istega stoletja pa so jo izvajali tudi drugod na slovenskem ozemlju, je Sgerm poimenoval »kmecka kontrolna metoda« (SGERM 1991). 25000 Il) 20000 cu >N (ijo 15000 o .... . ~ ~ 10000 ·-M ae o- E 5000 N o Gozdovi so bili že zgodaj v 19. stoletju osnovni vir dohodkov za velike neagrarne posestnike. Za individualne kmecke gozdove pa velja, da se je njihova komercialna vrednost mnogo pocasneje uveljavljala kQ.!: pri veleposestniških lastnikih. Do sedemdesetih let 19. stoletja so kmecki gozdovi v glavnem le dopolnjevali kmetijsko proizvodnjo. Od 80. let 19. stoletja pa je njihova ekonomska vloga tako narasla, da so postali gozdovi primaren vir dohodkov (ZGONIK 1970). Pipan (1965b) navaja, da se je vodilna vloga gozdarstva v ekonomiki samotnih kmetij kazala v tem, da so bili celotni proizvodni procesi, poljedelstvo in živinoreja, prilagojeni obsegu gozdne proivodnje. Urbas (1930) navaja, da so dela v gozdovih opravljali kmetje v lastni režiji. Le pri vecjih ali izrednih secnjah in pri manjših gozdnih kmetijah so prodajali les tudi na panju. Pri prodaji lesa na panju so v prebiralnih gozdovih velikokrat nastale škode, ker se prekupcevalci pri secnji in spravilu niso ozirali na stanje gozda. Na gozdnih kmetijah so si namesto cistih bukovih ali mešanih bukovih in iglastih sestojev prizadevali uvesti ciste iglaste gozdove, predvsem jelke. Vsak srednji in vecji gozdni kmet je imel tudi vodno žago venecijanko, na kateri je rezal les iz svojega gozda. Zaradi slabe kvalitete razreza lesa pa kmetje niso dosegali ustreznih cen žaganega lesa. Število žag, oziroma njihova skupna zmo­gljivost, je od konca fevdalizma naprej v tesni korelaciji s komercialno vrednostjo lesa. Iz števila Cencic , L: Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju žag oziroma njihove skupne kapacitete na primeru Lovrenškega Pohorja (grafikon 2) je razvidno, da se je po razpustitvi šentpavelskega samostana leta 1782 skokovito povecevalo število žag do leta 1880. Število žag je doseglo svoj višek leta 1910, ko je na Lovrenškem Pohmju delovalo 84 žag venecijank, njihova skupna vgrajena zmogljivost pa je bila 22.850 m3 (SGERM 1991). V obdobju 1870-1940 je bilo na Lovrenškem Pohorju povprecno 76 vodnih žag s skupno vgrajeno zmogljivostjo 20.750 m3 na leto, kar pomeni na eno vodno žago samo 46 ha kmeckih gozdov. Ce pa upoštevamo celotno površino kmeckih in veleposestniških gozdov, bi prišlo na eno vodno žago 92 ha gozdov, ce pri tem ne upoštevamo industrijskih žag. Mocno raz­drobljena lesnožagarska dejavnost kaže, da je gozd postal integralni in nenadomestljivi del celotnega gospodarstva na hribovitem ozemlju Dravske doline (ZGONIK 1970). Po ]etu 1910 se je število vodnih žag na Dravskem Pohorju zmanjšalo. Kot vzroke zmanj­šanja števila žag navaja S germ ( 1991) prvo svetovno vojno, svetovno gospodarsko krizo 1930 -1934, sovjetski dumpinški izvoz žaganega lesa v dežele Sredozemlja in sankcije proti Italiji med leti 1935 in 1938. V zvezi s kmeckim prebiranjem je potrebno poudariti, da so v preteklosti imeli sestoji precejšen odmik od strukture uravnoteženega stanja, kot ga pozna teorija prebiralnega gozda. Lastniki so obseg secnje prilagajali glede na denarne potrebe. Ce so bile potrebe male, so sekali zmerno; nastali so gosti sestoji z velikim deležem debelega drevja. V primeru vecjih materialnih potreb pa so gozdove mocno izsekali, kasnejše secnje pa so imele bolj znacaj redcenja kot prebiranja. Cokl (1967) navaja, da je bila z mocnimi secnjami v zacetku tega stoletja v Lehnu porušena uravnovešenost prebiralne zgradbe, ce je sploh obstajala, hkrati pa je bil sprožen proces ciklicnega gibanja strukture teh gozdov. Razvoj gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju do druge svetovne vojne smo shematicno prikazali v grafikonu 3. V drugi polovici preteklega stoletja sta na Pohorju prevladovala dva glavna nacina gospo­darjenja z gozdom: • pri veleposestnikih se je uveljavil golosecni sistem (fratno gospodarjenje). Obnovo so izvajali s sejanjem, kasneje pa s sadnjo smreke. Velepo­sestniški gozdovi so na Pohorju prevladovali v pasu nad zgornjo mejo poselitve (pribl. 900 do 1.100 m n.v.); Grafikon 3: Razvoj gospodarjenja z gozdovi na Dravskem PohOiju. Graph 3: Development of forest management on Dravsko Poh01je SUBMONTANSKI IN MONTANSKI PAS PRED POSELITVIJO Mešani sestoji jelke in bukve w KOLONIZACIJA Krcitev gozdov za kmetijstvo ~ "KMECKO" PREBIRANJE Pospeševanje iglavcev (jelka) Odstranjevanje listavcev (bukev) w OSIROMAŠENA DREVESNA SESTAVA Prebiralni sestoji jelke s primesjo smreke ALTIMONTANSKI PAS PRED POSELITVIJO Visokogorski bukov gozd FUŽINE, STEKLARNE, OGLARJENJE Obsežne secnje na golo "" ~ KRATKO OBDOBJE KMETUSKE RABE Krompir, žitarice, pašništvo Sejanje, sadnja iglavcev (smreka) ~ IZMENJANA DREVESNA SESTAVA EnodobD..i smrekovi sestoji Cencic , L. : Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju • v kmeckih gozdovih prevladuje koncept »kmeckega prebiranja«. Gozdovi, ki so bili v kmecki lasti, so le deloma ohranili svojo prvotno drevesne sestavo. Kmetje so »trebili« bukev in pospeševali "crni les" Uelko, smreko). Kmecki gozdovi na Pohorju so v obmocju poselitve (gorski in podgorski vegetacijski pas). Današnje oblike sestojev na Dravskem Pohorju izhajajo iz navedenih glavnih nacinov gospo­dmjenja z gozdom. 4.4 Obdobje po drugi svetovni vojni 4.4 Period after the Second World War Usmeritev, kije v prvih povojnih letih prevladala v slovenskem gozdarstvu (GAŠPERŠIC 1997) je bila solidna osnova za razvoj slovenskega gozdarstva v smeri sonaravnosti ter vecnamenske rabe gozdov s celovitim usmerjanjem razvoja gozdnih eko­ sistemov. Z intenzivnim uvajanjem sprošcene tehnike gojenja gozdov na osnovi nege, ki jo je razvil D. Mlinšek po letu l960,je povojna usmeritev slovenskega gozdarstva doživela pomembno dopolnitev. V nadaljevanju na kratko navajamo pomemb­ nej še znacilnosti povojnega gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju: • Povojne meritve in analize so pokazale, da so kmecki gozdovi na Pohorju in sosednjih obmejnih obmocjih najboljši v Sloveniji, nasploh pa boljši kot veleposestniški na istih rastišcih (PIPAN 1965a, 1965b). Zasebni gozdovi so bili mnogo vitalnejši kot bivši veleposestniški gozdovi. Takšno stanje je bilo posledica koncepta "kmeckega" prebiranja, ki se je v 19. stoletju uveljavil v gozdovih kmeckih lastnikov oziroma fratnega gospodarjenja v bivših veleposestniških gozdovih. • Do leta 1950 je bila izvršena vecina agrarne reforme. Glavnina gozdov, ki je postaJa splošno ljudsko premoženje, je bila odvzeta velepo- . sestnikom in drugim neagrarnim lastnikom. Glede na specificne pogoje so mnogi kmetje obdržali vec zemlje, kot je dovoljeval splošni zemljiški maksi­mum. Po podatkih zemljiškega katastra je bilo na Dravskem Pohorju leta 1968 v družbeni lasti 67 o/o vseh gozdov, to je 16.030 ha od 24.099 ha gozdov (ZGONIK 1970). • Leta 1960 je bil, skladno s povojno usmeritvijo slovenskega gozdarstva, izdelan elaborat Meho­racija in konverzija degradiranih smrekovih monokultur na Pohorju na rastišcni, gojitveni in gospodarski osnovi (MIKLAVŽIC 1961). Glavni predmet obravnave tega elaborata so bili cisti ali skoraj cisti umetni smrekovi sestoji. Ugotovili so, da je takih sestojev na Pohorju okrog 10.000 ha. Ocenili so, da so smrekove kulture na splošno ogrožene, da imajo negativen vpliv na rastišce in · motnje v naravni obnovi. Na kisli silikatni maticni kamnini ter hladni pohorski klimi s kratko vegetacijsko dobo je fratarjenje in snovanje smrekovih monokultur privedlo do mocnega poslabšanja talnih in mikroklimatskih razmer, do zakisanja tal, mocnega zapleveljenja, do pojava rdece trohnobe ter do odsotnosti naravnega pomlajevanja. Cilj premene smrekovih monokultur je bil gozd, predvsem avtohtonih drevesnih in grmovnih (v pdtalnem sloju) vrst s skupinsko raznodobno zgradbo. • Prvi gozdnogospodarski nacrt je bil na Dravskem Pohorju izdelan leta 1953 za gospodarsko enoto Lobnica. Do leta 1961 so bili za vse državne gozdove na obmocju Dravskega Pohorja izdelani gozdnogospodarski nacrti. Nacrte za zasebne gozdove so zaceli izdelovati nekoliko kasneje. Za koncept urejanja gozdov, ki se je uveljavil v Sloveniji, je bila bistvena kontrolna metoda, na podlagi polne premerbe sestoj ev. Ta koncept je že imel na Pohorju avtohtono tradicijo v Pogacnikovih gozdovih v Lehnu (GAŠPERŠIC 1997). • Do leta 1974 je bilo na celotnem obmocju Severnega Pohmja, ki je spadalo v mariborsko gozdnogospodarsko obmocje, izvršeno podrobno gozdnovegetacijsko kartiranje po standardni srednjeevropski metodi. Vecino obmocja je kartiral Biro za gozdarsko nacrtovanje. • Sistemsko je bilo zagotovljeno financiranje vlaganj v gozdove, kot so obnova, nega in varstvo gozdov ter gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic. Sistem financiranja vlaganj v gozdove je bil stabilen in je zagotavljal zadostna sredstva nekako do sredine osemdesetih let. Razen navedenih dejavnikov, ki so pozitivno vplivali na razvoj gozdov, je potrebno omeniti še naslednje faktorje, ki so najbolj negativno vplivaH na povojni razvoj gozdov na Dravskem Pohorju: • Mocan pritisk na secnje tako v državnih kot zasebnih gozdovih v povojnem obdobju. Gozdni gospodarstvi Maribor in Slovenj Gradec sta v letu 1964 ustvarili med vsemi gozdnimi gospo­darstvi v Sloveniji najvecji bruto dohodek na Cencic , L.: Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju enoto površine družbenih gozdov (PIPAN 1967). Ker so se sredstva za biološka vlaganja obli­kovala v dolocenem deležu od ustvarjenega dohodka, so visoke secnje pomenile tudi vec teh sredstev. Zato je obnova temeljila predvsem na dragi umetni obnovi z iglavci. Cenejša in -~ekološko primernejša naravna obnova pa je bila cesto zapostavljena. • Sušenje jelke, ki se je zacelo okrog leta 1960. Zaradi velikega deleža jelke ter njenega silovitega hiranjaje bHa mocno ogrožena trajnost gozdov na Dravskem Pohorju. • Velika številcnost populacij rastlinojede parkljaste divjadi je povzrocala motnje v gozdnem ekosistemu. Posledice prevelikih populacij rastlino­jedih parklarjev, zlasti jelenjadi, so se pojavile že konec petdesetih let 20. stoletja ter so bile najpomembnejši gozdnogospodarski problem druge polovice tega stoletja. Gospodarjenje z gozdovi na Dravskem Pohorju v drugi polovici dvajsetega stoletja smo razdelili na dve tipicni obdobji. 4.4.1 Obdobje prebiralnega gospodarjenja (1948 -pribl. 1970) 4.4.1 Period of selective management (1948­approx. 1970) Prebiralno gospodarjenje se je razmahnilo v Sloveniji po letu 1951 zaradi odpora proti eksten­zivnim secnjam pred drugo svetovno vojno ter poslabšanemu stanju gozdov zaradi planskih secenj po vojni. Zacetek obdobja masovnega uvajanja prebiralnega gospodarjenja v jelovjih na Dravskem Pohorju pa smo umestili v leto 1948, ko so v Lehnu izlocili gozdove za raziskovalni objekt. Ustanav­ljanje raziskovalnih objektov za prebiralno gospodarjenje kaže, kako velik pomen je takratna gozdarska stroka pripisovala prebiralnemu gospo­darjenju. Zaradi izvajanja raziskovanj in zaradi teoretskega in prakticnega pouka strokovnega osebja o modernih nacinih prebiralnega gospo­darjenja so (razen raziskovalnega objekta v Lehnu) za raziskovalna objekta razglasili v petdesetih letih še gozdove na Kumnu (Lakožic v izmeri 90 ha) ter na Smolniku na Pohorju (nacionalizirani gozdovi posestev Hlebovo, Glaser, Jurko in Haric v izmeri 280 ha). Raziskovalni rezultati teh raziskovalnih objektov so skromni, ugotovili so stanje ter razvoj gozdov v desetletju ali dveh, potem pa je raz­iskovalno delo v teh objektih zastalo. V prvih gozdnogospodarskih nacrtih iz pet­desetih let so vse gozdove na Dravskem Pohorju, razen smrekovih monokultur, uvršcali v obratovaini razred prebiralnih gozdov. Ko so kasneje ugotovili, da ideja prebiranja ni povsod uresnicljiva, so v · nacrtih zaceli bolj upoštevati razmere, ki omogdcajo prebiranje. V nacrtih iz šestdesetih in sedemdesetih let so prebiralno gospodarjenje dolocili le še v jelovjih ter deloma v pohorskem gorskem bukovju, kjer je jelka vitalna. Iz takratnih nacrtov je razvidno, da sta poglavitni znacilnosti prebiralnih gozdov na Dravskem Pohorju »neuravnovešenost in premala podrašcenost« (GGN Lovrenc na Pohorju 1975­1985). Ocitno je, da takratni «prebiralni gozdovi« v veliki meri niso imeli ustrezne prebiralne zgradbe. Poleg tega je prišlo do posameznih zlorab, saj so »ostarele« in »mocno preredcene« prebiralne sestoje pogosto neopraviceno posekali na golo ter umetno obnovili s smreko. V neurejenih povojnih razmerah je bila ideja prebiralnega gospodarjenja velikega pomena za ohranitev slovenskega in seveda tudi pohorskega gozda. Pravo gojitvene prebiranje pa se na Dravskem Pohorju kljub bogati tradiciji ni razvilo in to kljub temu, da so bili pogoji za prebiralno gospodarjenje v jelovjih na Dravskem Pohorju ustrezni. 4.4.2 Obdobje opušcal\ia prebiralnega gospodar jenja 4.4.2 Period of discontinuation of selective management V jelovjih na Dravskem Pohmju se je v sedemdesetih letih pokazalo, da gospoda.tjenje ni dovolj uspešno, ceprav je bila generalna odlocitev za prebiralno gospodarjenje na teh rastišcih povsem ustrezna. V šestdesetih in in zlasti sedemdesetih letih je bila secnja, delno zaradi mocnega umiranja jelke, znatno vecja od tekocega prirastka, kar je privedlo v jelovjih do razgradnje sestojev: sestoji so postali na vecjih površinah vrzelasti, zaradi poseganja med drevesa v zgornjem sloju se je mreža nosilcev funkcij osiromašila, ponekod so nastale zapleveljene površine, sprožena je bila obnova sestoj ev s smreko. Vecje površine osiromašenih sestojev so posekali na golo in umetno obnovili s smreko. V jelovjih se je povecal delež smreke v lesni zalogi in zmanjŠal delež jelke, lesne zaloge pa so nazadovale. Navedene spremembe so vplivale na uveljavitev skupinsko-postopnega gozdnogojitvenega sistema, Cencic , L.: Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Preglednica 4: Razvoj lesne zaloge in njene strukture po drevesnih vrstah v GE Lovrenc na Pohorju. Table 4: Development of the growing stock and tree species composition in the forest management unit Lovrenc na Pohorju. 1956 Leto-Year 1996 Površina -Area (ha) LZ -Growing stock (m3/ha) Smreka ­Spruce (%) Jelka -Si/ver fir (%) Ostali iglavci-Other cqnifers (%) Bukev-Beech (%) Ostali listavci-Other deciduous trees (%) 6.860 330 36,4 43,3 3,0 14,5 2,8 7.013 384 45,0 25,0 3,0 21,0 6,0 ki je popolnoma nadomestil prebiralni gojitveni sistem, saj v gozdnogospodarskih nacrtih skoraJ ne najdemo smernic za vsaj fragmentarna uporabo prebiralnega gospoda1jenja kot sestavnega dela svobodne gojitvene tehnike. Glavni vzroki za opustitev prebiralnega gospo­daijenja na Dravskem Pohorju so bili: • prebiralno gospodarjenje so v preteklosti izvajali tudi v sestojih, kjer ni bilo pogojev za to vrsto obratovanja (enomerni in celo enodobni sestoji); • pogosto napacno razumljena (zlorabljena) ideja prebiralnega gospodarjenja; • hira~e jelke po letu 1960; • visoke secnje, ki jih ni bilo mogoce realizirati v okviru prebiralnega gospodarjenja. Po letu 1985 so se secnje v jelovjih zacele zmanjševati. Manjša secnja je hkrati z izboljše­vanjem vitalnosti jelove populacije privedla do izboljšanja stanja v jelovjih, kar ugotavljamo pri obnovah nacrtov gospodarskih enot predvsem z dvigom lesnih zalog ter izboljšanjem debelinske strukture sestojev. Z gozdnogospodarskimi nacrti gospodarskih enot je bilo v jelovjih na Dravskem Pohorju doloceno skoraj izkljucno skupinsko-postopno gospodarjenje ne glede na to, da obstajajo prebiralne strukture ter da so v pohorskih jelovjih primerne ekološke razmere za prebiranje. To kaže na neustrezne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi. Kljub dolocenemu skupinsko-postopnem gospo­darjenju pa v jelovjih na Dravskem Pohorju še živi prebiralno gospodarjenje, in to, žal, predvsem z elementi kmeckega prebiranju, manj pa kot sodobno 4.4.3 Razvoj gozdov na Dravskem Pohorju v obdobju po drugi svetovni vojni 4.4.3 Development of forests on Dravsko Pohmje in the period after the Second World War V povojnem obdobju so bile izdelane že 3 oziroma 4 obnove gozdnogospodarskih nacrtov, zato lahko podrobno spremljamo razvoj gozdov po gozdno­gospodarskih enotah v zadnjih 30 oziroma 40 letih. Razvoj gozdov na Dravskem Poh01ju bomo okvirno prikazali z analizo razvoja lesne zaloge in njene strukture po drevesnih vrstah v GE Lovrenc na Pohorju (preglednica 4). Ta enota leži v osrednjem delu Dravskega Pohorja in je znacilna za to obmocje. Višina lesne zaloge, izražena v m~/ ha, se je v minulih 40 letih povecala za 16 o/o ali 54 m3/ha. Delež iglavcev v celotni lesni zalogi se je v obdobju od leta 1955 do leta 1995 zmanjšal za lO o/o -od 83 o/o na 73 %. Za razvoj drevesne sestave na Dravskem Pohorju sta znacilna dva procesa: l. Regresija jelke zaradi pešanja vitalnosti in njeno propadanje. V p1ikazanem obdobju se je delež jelke mocno zmanjšal. V štirih desetletjih se je delež jelke v analizirani enoti zmanjšal od 43 o/o na 25 %. Jelko je v jelovjih nadomestila skoraj izkljucno smreka. Delež bukve se je nekohko povecal. l. Na bukovih rastišcih se je v preteklosti spremenjena drevesna sestava postopoma spre­minjala v naravnejšo. Zmanjšal se je delež smreke in jelke ter povecal delež bukve. Ta proces je dokaj uspešno potekal v montanskem in submontanskem pasu. V altimontanskem pasu, kjer so problemi zaradi zastmecenosti najvecji, pa se je drevesna sestava spremenila le malenkostno. Iz preglednice 5 je razvidno, da je bila v zadnjih in intenzivno prebiralno gospodarjenje (CENCIC 30 letih sprememba drevesne sestave veliko vecja 2002). v pasu do 1.000 m n. v. kakor v višinskem pasu nad 1.000 m n.v. V montanskem in submontanskem pasu se je povecal delež bukve v letu 1996 za 70 % Cencic, L.: Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Preglednica 5: Razvoj lesne zaloge in njene strukture po drevesnih vrstah v GE Lovrenc na Pohorju v v!šinskem pasu do 1.000 m n.v. (montanski in submontanski pas) in nad 1000 m u.v. (altimontanski pas). Table 5: Development of the growžng stock and tree species composition in the forest management unit Lovrenc na Pohorju according to altitude zones (up to 1000 m a.s.l.: mountaineous and suh -mountaineous zone; above 1000 m a.s.l. (alti-mountaineous zone). Do 1.000 m n. v. To 1000 m a.s.l. Nad 1000 m n.v Above 1000 m. a.s.l. 1966 1996 1966 1996 Površina -Area (ha) 1 4.380 4.196 2.798 2.545 LZ -Growing stock (m3/ha) 334 388 348 385 Strueka-Spruce (%) 23,6 36,4 59,0 57,8 Jelka-Silver fir (%) 57,1 36,0 11,1 7,8 Ostali iglavci -Other conifers (o/o) 3,4 4,0 2,5 2,4 Bukev-Beech (%) 9,8 16,7 25,5 30,3 Ostali listavci-Other deciduous trees(%) 6,1 6,9 1,8 1,7 glede na njen delež v letu 1966. Za altimontanski pas, kjer so ekstremnejše· rastišcne razmere, je znacilna velika labilnost ekološkega kompleksa. Pod vplivom zasmrecenosti so nastale na rastišcih razne degradacijske oblike, zaradi cesar v zadnjih 30 letih skoraj ni bilo bistvenih sprememb v strukturi lesne zaloge po drevesnih vrstah. Res pa je tudi, da je sama dinamika razvoja sestojev v altimontanskem pasu pocasnejša v primerjavi z nižjim pasom vegetacije. Vrste in obseg posameznih gozdnogojitvenih obratov v razlicnih obdobjih so rezultat razvoja gozdnogojitvene misli in postopne spremembe gozdnogospodarskih ciljev. Iz preglednice 6 je razvidno, kako so se spreminjale vrste gozdno­gojitvenega obratovanja v GE Lovrenc na Pohorju po obdobjih veljavnosti gozdnogospodarskih nacrtov. V nacrtih za prvo obdobje (1956-65) so za lesnoproizvodne gozdove predvideni le dve vrsti obratovanja -prebiralno in zastorno. V nacrtu za obdobje 1966-75 se tema vrstama obratovanja pridruži še skupinsko-postopno gospodarjenje. V nacrtu za obdobje 1976-85 je znaten del prebiralnih gozdov uvršcen v skupinsko-postopni sistem, delež gozdov z zastornim gospodarjenjem pa je ostal nespremenjen. V zastorni sistem gospodmjenja so praviloma uvršcali nasade smreke. V nacrtu za obdobje 1986-95 ni vec izlocenih prebiralnih Pregled1tica 6: Vrste gozdnogojitvenega obratovanja v GE Lovrenc na Pohorju po obdobjih veljavnosti gozdnogospodarskih nacrtov (v ha). Table 6: Type s of silvicultural systems in the forest management unit Lovrenc na Pohorju, according to success ive forest management plans (in ha). Obdobje -Period Vrsta obratovanja Silvicultural system 1956-65 1966-75 1976-85 1986-95 1996-05 Prebiralno Selective ,. 2.912 4.115 2.405 o 690 Skupinsko-postopno lrregular shelterwood o 677 2.308 5.874 5.614 Zastorno Shelterwood 1.280* 2.189 2.096 952 o Prilagoje-no posebnemu namenu Adapted to special purpose o 124 201 200 Varovalno in prilag. omej. lesnoproiz. pomenu Protection forest and adapted to limited 621 201 141 508 wood-production role of the forest Skupaj Total 4.813 7.182 6.934 7.168 7.012 * Opomba: v nacrtu opredeljeno kot enodobni gozdovi * Note: defined as even-aged forests in the forest management plan Cencic, L. : Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju gozdov, kljub temu da so še ohranjeni sestoji s prebiralnimi strukturami, predvsem v jelovjih in gorskih bukovjih v lasti kmetov. Ob prevladujocem strokovnem mnenju o neprimernosti tega obrata je vzrok za ukinitev prebiralnega gospodarjenja tudi v takratnem nacinu izdelave gozdnogospodarskih nacrtov, ki ni dopušcal razlicnih vrst obratovanja v gospodarskem razredu oziroma odseku. V nacrtu za zadnje odobje 1996-2005 je le Il % lesno­proizvodnih gozdov uvršceno v prebiralni gozdno­gojitveni obrat. Tudi kriteriji za opredeljevanje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom so se v obdobju 1966-1996 mocno spreminjali, kar je vidno iz zelo razlicnih površin teh kategorij v posameznih obdobjih. Po veljavnih gozdnogospodarskih nacrtih v letu 1997 je bilo v nacrtih gozdnogospodarskih enot na Dravskem Pohorju v lesnoproizvodnih gozdovih predvideno izkljucno skupinsko-postopno gospo­darjenje (izjema je le nacrt GE Lovrenc na Pohorju), kljub temu da imajo pohorska jelovja tako drevesne sestavo, ki je zelo primerna za prebiranje. Skupinsko-postopno gospodarjenje ima v konceptu sprošcene tehnike gojenja gozdov gotovo osrednjo vlogo, vendar pa je prebiralno gospodarjenje na Dravskem Pohorju prevec zapostavljeno. 5 ZAKLJUCKI 5 CONCLUSION Danes zaradi zgodovinskih razlogov na Dravskem Pohorju prevladujejo iglavci (predvsem smreka), manj je listavcev, ker so jih v preteklosti zatirali. Kljub temu da zavzemajo bukova rastišca vec kakor polovico površine, je skupni delež bukve v lesni zalogi le 18 %. Vplivi na gozdove so bili v preteklosti zelo intenzivni (paša, glažute, ogljar­jenje, fratarjenje), vsi so zaznamovali sedanjo strukturo in bodo vplivali na prihodnji razvoj gozdov. V preteklosti sta bila na Dravskem Pohorju znacilna dva glavna nac ina gospodarjenja z gozdom. V veleposestniških gozdovih se je razvil golosecni sistem, zaradi cesar so nastali obsežni enodobni sestoji smreke. Ta nacin se je uveljavii predvsem v altimontanskih bukovjih, kjer so prevladovali gozdovi v nekmecki lasti. V gozdovih kmeckih lastnikov pa se je zaradi trajnostne oskrbe kmeckih žag s hlodovina uveljavil koncept "kmeckega" prebiranja, ki je pospeševal iglavce, zlasti jelko. Od analiziranih vplivov je za današnjo podobo jelovij na Dravskem Poho1ju pomembno zlasti obdobje od druge polovice 19. stoletja, ko je porasla vrednost žaganega lesa iglavcev. V jelovjih in gorskih bukov jih so tako nastali cisti iglasti sestoji jelke s ptimesjo snu·eke. Od šestdesetih let dvajsetega stoletja sta se na Dravskem Pohorju zaradi pojava umiranja jelke in uvajanja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi povecevala deleža smreke, ki je nadomestila pešajoco jelko, ter bukve. Za razvoj drevesne sestave v drugi polovici dvajsetega stoletja sta na Dravskem Pohorju znacilna dva procesa: l. Razgradftia jelovih sestoj ev zaradi sušenja jelke in vecjih secenj. Od šestdesetih let dvajsetega stoletja se je delež jelke mocno zmanjševal. Jelko je v jelovjih nadomestila skoraj izkljucno smreka. Ostale drevesne vrste, predvsem bukev, ki je bila v preteklosti zatirana, pa zaradi majhnega deleža niso mogle nadomestiti izpada jelke in tako prispevati k naravnejši drevesni sestavi gozdov. 2. Na bukovih rastišcih se je spremenjena drevesna sestava zaradi uveljavljanja sonaravnega gospodarjenja postopoma spreminjala v naravnejšo. Zmanjšal se je delež smreke in jelke ter povecal delež bukve. Ta proces je dokaj uspešno potekal na bukovjih v montanskem in submontanskem pasu. V altimontanskem pasu, kjer so problemi zaradi zasmrecenosti najvecji, paje spreminjanje drevesne sestave zaradi specificnih ekoloških razmer precej pocasnejše . Za gospodarjenje z gozdovi na Dravskem Pohmju po drugi svetovni vojni sta znacilni dve tipicni obdobji. Prvo povojno obdobje od leta 1948 do leta 1970 je obdobje prebiralnega gospodrujenja. Bistvena znacilnost tega obdobja je nekriticno uvajanje prebiralnega gospodarjenja tudi v sestoje, kjer ni bilo pogojev za to vrsto obratovanja (enomerni in celo enodobni sestoji). Za drugo povojno obdobje, ki nastopi ob koncu šestdesetih let, je znacilen preobrat k skupinsko-postopnemu gospodarjenju, ki je bil tako korenit, da v gozdnogospodarskih nacrtih skoraj ni zaslediti smernic za vsaj fragmentarna uporabo prebiralnega gospodarjenja kot sestavnega dela svobodne gojitvene tehnike. Skupinsko-postopno gospo­da:tjenje ima kot intenzivni malopovršinski sistem v konceptu sprošcene tehnike gojenja gozdov gotovo osrednjo vlogo, vendar pa je prebiralno Cencic, L. : Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju gospodarjenje v jelovjih na Dravskem Pohorju danes prevec zapostavljeno. Zasmrecena alti­montanska bukovja, ki so razširjena tudi na obmocju Dravskega Pohorja, so specificen gozdnogospodarski problem, ki zahteva posebno temeljito in celovito obravnavo. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Za koristne napotke in nasvete se zahvaljujem doc. dr. Andreju Boncini. Prispevek povzema del raziskave, ki je potekala v okviru priprave ma­gistrskega dela »Gospodarjenje z gozdovi in razvoj sestojev v Lehnu na Pohorju«. 7 SUMMARY Characteristics of Forest Management on the Dravsko Pohorje in the Nine­teenth and Twentieth Century The development of forests on the Dravsko Pohorje has been analysed in the research. The research is based on a review of available historical sources. More recent historical periods have been analysed in greater detail because of accessible sources and their stronger impact on the present state of forests. Past forest management ha s been di vided into four periods, which are not clearly separated: • Feudal period • period of early capitalism • period of capitalist economy • period after the Second World WaT. Today, conifers (mostly spruce) are predominant on the Dravsko Pohorje. This is due to historical reasons, as is the lower share of deciduous tree species, wbich have been suppressed in the past. Despite the high share of beech stands (more than one half of the analysed area), the share of beech in the total growing stock is only 18 %. Influences on forests have been very intense in the past (pasturing, glass works, charcoal burning, clear­cutting methods and rejuvenating methods). All of these have left their mark on the present structure of forests and will influence their future develop­ment. Two major methods of forest management were typical of forests on the Dravsko Pohorje in the past. In the forests of bigger estates, large even­aged spruce forests were established as a result of the clear felling system. This method was especially used in the beech forests of the subalpine zone, where forests of non-farmers prevailed. In farmer­owned forests, the concept of "farmers" selection system was applied, which promoted conifers, especially silver fir. The most important influence on the present state of sil ver fir stands on Dravsko Pohorje was management in the second half of the 19111 century, when the value of coniferous sawn wood increased. Due to the sustainable supply of timber from farmers' sawmills, the concept of "farmers" selection was applied in farmers' forests, which promoted conifers, especially silver fir. Sil ver fir-and mountainous beech stands were trans­formed into pure silver fir stands with admixture of spruce. The shares of spruce and beech have increased on Dravsko Pohorje since 1960 because of the sil ver fir decline and the introduction of sustainable, more natural forest management. Two major processes have been characteristic for the development of the tree species composition: l. Disintegration of sil ver fir stands caused by silver fir dessication and extensive felling. The share of silver fir has decreased significantly since 1960. Sil ver fir stands have been replaced by spruce. Other tree speci es, especially beech, which has been suppressed in the past, have been not ab le to replace the loss of silver fir and to contiibute to a more natural tree species composition. 2. The tree species composition on beech stands has gradually changed into a more natural one, as sustainable forest management was introduced. The shares of sil ver fir and spruce have decreased and the share ofbeech has increased. This process bas been quite successful on beech stands in the montane and subalpine zones. In the subalpine zone, where the problem of high spruce share is most intense, the change of tree species composition is much slower, due to the specific ecological conditions. Forest management on the Dravsko Pohmje after the Second World War bas been divided into two typical periods. The first period, from 1948 to 1970, was the period of selective management. The main characteristic of that period was the introduction of selective management also into stands which lacked every precondition for this type of forest management (even-aged forests). The second after­war period, i.e. the late sixties, was cha.racterized Cencic, L. : Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju by a turn towards the irregular shelterwood system, which was so radical, that forest management plans included virtual1y no guidelines for even frag­ mentary use of the selection system as a compaund of the free silvicultura1 technique. The irregular shelterwood system as an intense small-surface management system should certainly play a central role in the framework of the free silvicultural system, but it is neglected in the contemporary silver fir stands on Dravsko Pohorje. 8 VIRI 1 RE FE REN CES CENCIC, L., 2000. Gospodarjenje z gozdovi in razvoj sestojev v Lebnu na Pohorju. -Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdar­stvo, 170 s. CENCIC, L., 2002. Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju. -Gozdarski vestnik, 60, šc. 7-9, s. 366-381. COJZER, I., 1998. Analiza odstrela jelenjadi v GL Pohorje (1987-1996). -Strokovna naloga, Maribor, Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor, 22 s. COKL, M., 1967. Stanje in razvoj prebiralnih gozdov v Lehnu. -Zbornik št. 5, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, s. 89-120. GAMS, 1., 1959. Pohorsko Podravje, Razvoj kulturne pokrajine. -Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 231 s. GAŠPERŠIC, F., 1997. Gozdnogospodarsko nacrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi . -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 417 s. GLAZER, 1., 1985. O ciprošu, o fratah in še o cem.-Ruše, Ruška kronika, s. 677-680. HILTL, C., 1893. Das Bachergebirge. -Klagenfurt, samoza1ožba, 195 s. KORENT, D., 1952. Pohorske glažute in njihov vpliv na gozdove. -Gozdarski vestnik, 10, št. 8-9, s. 240-246. KOROPEC, 1., 1972. Zemljiške gospošcine med Dravo­gradom in Mariborom do konca 16. stoletja. -Maribor, 173 s. MALLY, G., 1848. Das Bachergebirge. -Graz, Steier­maerkische Zeitschrift, IX. MIHELIC , D., 1985. Kratek prerez zgodovine gozda iu gozdarstva na Slovenskem-I. -V: Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu, Gozdarski študijski dnevi, Ljubljana 14. do 16 . marec 1985. Ljubljana, BF ­VTOZD za gozdarstvo, s. 61-66. MIKLAVŽIC, J., 1961. Melioracija in konverzija gozdov na rastišcni, gojitveni in gospodarski osnovi razložena na treh prakticnih primerih. -Ljubljana, Državna založba Slovenije, 290 s. PIPAN, R. , 1965a. Slovenski gozdovi -Slovenjgraško (koroško) gozdnogospodarsko obmocje . -Nova proizvodnja, št. 1-2, s. 61-71. PIPAN, R., 1965b. Slovenski gozdovi -Pohorje. -Nova proizvodnja, št. 3-4, s. 127-140. PIPAN, R., 1967. Nastanek in premagovanje notranjih protislovij na podrocju urejanja gozdov. -Zbornik št. 5, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, S. 121-149. SCHMIRGER, J., 1872. Bericht ueber die forestalen Zustande des Bachergebirges und Schwanberger Alpen. -Graz, Die Landesvertretung von Steiermark, II. del, s. 418-424. SGERM, F., 1991. Žage na lovrenškem Pohorju. -V: Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. (ur. Jože Mlinaric , Anton Ožinger, Zvone Podvinski). Lovrenc na Pohorju, KS Lovrenc, s. 197-236. SIMONIC, A., 1993. Lov. -V: Naravni park Pohorje; koncept razvoja s smernicami za razglasitev. Maribor, Gozdno gospodarstvo Maribor, s. 140-151. URBAS, 1., 1930. Narodnogospodarski in socialni pomen kmetskih gozdov v Mariborski oblasti . -Zagreb, posebni otisak iz Šum. Lista, 5 s. VERDNIK, M., 1994. Gospodrujenje z denacionaliziranimi gozdovi v gozdnogospodarski enoti Lovrenc na Pohorju. -Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo, 40 s. ZGONIK, M .. 1970. Spreminjanje izrabe tal kot element preobrazbe pokrajine v Dravski dolini. -Doktorska disertacija. Maribor, 462 s. ZGONIK, M., 1972. Delež falske grašcinske posesti pri razvoju gospodarstva in preoblikovanja pokr~jine na Lovrenškem in Ruškem Pohorju. -Maribor, CZN 43, s. 75-99. 1 GozdV 61 {2003) 1 Strokovne razprave GDK: 236 Obrockanje -element optimalizacije nege gozdov Vida PAPLER-LAMPE 1 Izvlecek: Papler-Lampe, V.: Obrockanje-element optimalizacije nege gozdov. Gozdarski vestnik, št.. 1/200~. V sloven~cini, cit. li~. 3. v clanku so prikazane domace in tuje izkušnje uporabe obrockanja pri negi gozdov. Pnkazam so poskus1 obrockanJa z vejnikom, motorno žago razlicnih oblik in velikosti. Poskusi so bili izvedeni na: brezi, vrbi, malem jesenu, crnem in belem gabru, srnreki in bukvi. Podani so tudi napotki za prakso. Kljucne besede: obrockanje, nega, optimalizacija nege, Blejsko gozdnogogospodarsko obmocje 1 UVOD: Pred 40 leti je nega postala osrednji strokovni in idejni steber gozdarstva. Utemeljitelj Leibundgut ter ostali idejno in osebnostne bogati nasledniki iz centralne Evrope -Assmann, Mlinšek, Ott, Schi.itz in drugi so utemeljili kulturo nege, jo vpeli v obicajno gozdno proizvodnjo in postavili temelje sonaravnosti. Pogoji za razcvet gojenja gozdov so bili idealni: • Cena lesa je bila visoka in poraba le-tega ogromna. • Ponudba manj izobražene delovne sile, pripravljene opravljati rocna dela je bila velika. • Cena delovne ure je bila nizka. • Kot protiutež razcvetu težke industrije z ogromnimi emisijami, je bilo tudi družbeno koristno negovati pljuca planeta Zemlja. V razdobju 1970 do 1990 se je dnina gozdnih delavcev realno hitro povecevala, po letu 1980 pa so se kot surovina namesto lesa zacele pojavljati umetne mase in razna reciklaža Še pred 10 leti je znašala bruto dnina rocnega gozdnega delavca toliko kot 0,8 m3 odkupne cene iglavca Ž II. V letu 2001 paje bruto dnina rocnega gozdnega delavca po komercialnih cenah na tržišcu kar 2,2 m3 odkupne cene iglavca ŽIL Gojitelji stojimo pred nalogo, da v okviru sonaravnega gojenja kar najvec mogoce upošte­vamo naravne procese in uvajamo postopke, ki so casovno varcni in strokovno ucinkoviti. 2 PREDSTAVITEV PROBLEMA V zacetku delovanja ZGS smo bili postavljeni pred dejstvo, da imamo v Sloveniji ogromne površine nenegovanih mladovjj in drogovnjakov (posledica premen, ogozditev, zarašcanja kmetijskih površin, ujm in velikopovršinskih secenj v preteklosti.) V letvenjakih in drogovnjakih je bila stojnost zelo slaba in to se je odrazilo tudi v snegolomih pred 5 leti. Nega je v struktwi cene sortimenta vedno višji strošek, izobražene delovne sile manjka tako v državnih, še bolj pa v privatnih gozdovih, subvencije za nego se zmanjšujejo, prav tako zanimanje lastnikov gozdov za drobne sortimente in vejevje. Eden od kamenckov mozaika varcevanja in racionalizacij izvedbe nege je tudi obrockanje. Obrockanje je ukrep, s katerim mehanicno prerežemo skorjo, floem, kambij in po potrebi zunanje letnice lesa. Ukrep mora biti izveden tako, da regenerativni procesi v drevesu ne morejo vzpostaviti ponovnega pretoka drevesnih sokov. 3 TUJE IZKUŠNJE Obrockanje se je veckrat omenjale kot alternativen nacin izvedbe nege, daljši clanek o obrockanju pa je bil objavljen v reviji Wald und Holz 2001. leta. Clanek opisuje poskus švicarskih strokovnjakov, ki delajo na ETH v ZUrichu. Ti so v letu 1994 sistematicno obrockali okoli 500 iglavcev in listavcev ter naslednjih 5 let spremljali njihovo odmiranje v odvisnosti od 12 razlicnih nacinov obrockanja in štirih razlicnih letnih casov obroc­kanja. Obravnavali so 5 drevesnih vrst : bukev, hrast, smreko, jelko in gorski javor. • Po petih letih je bilo živih manj kot 10% z žago, sekiro ali vejnikom obrockanih dreves. 1 Vida Papler-Lampe, univ. dipl. inž. gozd. ZGS, OE Bled, Ljubljanska 19, 4260 Bled Slika 1: Površinsko prerašcanje kambija cez rano nastalo zaradi obrockanj a pri crnem gabru • Bolj ucinkovite so bile metode, kjer se je zarezale tudi v prvih nekaj letnic lesa. • Obrockanje s trdno prevezanimi plasticnimi trakovi je bilo znacilno manj uspešno, saj je preživelo kar 80 -90 o/o dreves. • Po obrockan ju sta se najhitreje posušili smreka in jelka, najdalj pa je preživela bukev. Posušila se je po 3 -5 letih. • Pri primerjavi ucinkovitosti obrockanja v razlicnih letnih casih, se je kot najucinkovitejše pokazalo obrockanje preko zime do konca maja. Pri drevesih obrockanih preko vegetacijske dobe je bil odstotek preživetih dreves po 5 letih višji. • Delo je bilo tudi casovno (denarno) vredno­teno. Poprecno porabljen cas za redcenje 1 ha letvenjakov in mlajših drogovnjakov z obrockan jem je bil od 10-16 ur cistega dela. 4 PREDSTAVITEV DELA NA BLEJSKEM OBMOCJU Tudi na blejskem obmocju smo se v zacetku delovanja ZGS soocili z velikimi površinami Slika 2: Ena od oblik obrockanja : "razlicica bober" nenegovanih mladovij, skromnimi denarnimi sredstvi ter maloštevilne delovno silo. Obenem so se zacela intenzivneje pojavljati dognanja o pomenu mrtve biomase in biotske pestrosti v gozdu. Vse to nas je v toku razmišljanj privedlo do odlocitve, da poskusimo na nekaj objektih z obrockanjem . Posebne literature o tehniki obroc­kanja ni bilo na voljo, zato smo poizkušali z nekaj razlicnimi prijemi. V vseh primerih se je obrockanje izvajalo v kombinaciji z obicajnih podiranjem odkazanega drevja. Naši poizkusi so tockovni, ne pa površinski. l. objekt -obrockanje z vej nikom in dodatno zarezovanje v les z zadiracem -izvedeno poleti 1998 na brezi, vrbi, malem jesenu, crnem in belem gabru in nekaj smrekah. (rastišce Hacquetio -Fagetum -nadm višina: 500 m) (slika 1) 2. objekt-obrockanje z,motorko-v razdalji nekaj cm sta bila narejena dva vzporedna reza okoli debla -izvedeno jeseni 1999 na bukvi. (rastišce Anemone -Fagetum -nadmorska višina: 950 m) 3. objekt-obrockanje z motorko-enako kot objekt 2 -izvedeno pozimi 2000 na vrbi in brezi. Papler-Lampe, V.: Obrockanje-element optimalizacije nege gozdov Slika 3: Tranzitne žile kambija in floema so že po eni vegetacijski sezoni premostile 30 cm široko zarezo (Robinia pseudacacia) (rastišce Luzulo -Fagetum, nadmorska višina 450 m) 4. objekt -obrockanje z motorko -posne­manje bobra, širina ukrepa 30-50 cm. Narejeno pozimi 2001 na brezi, vrbi in robiniji. Lokacija, kot pri objektu 3. (slika 2) REZULTATI POSKUSA Pri klirnaksni drevesni vrsti -bukvi , kjer je bilo obrockanje izvedeno pred 3 leti je opaziti, da je kambij sicer naredil nekaj tranzitnih povezav cez rez, a vitalnost bukve z leti pada. Olista se pozneje kot sosednja neobrockana drevesa, osutost je vecja in jeseni listje prej porumeni. Pri pionirskih drevesnih vrstah smo že prvo vegetacijsko sezono po obrockanju videli, da sta vitalnost in regeneracijska sposobnost neverjetni. Rez z motorko je bil komaj omembe vredna rana, ki jo je drevo popolnoma preraslo. Tudi obrockanje z vejnikom v širini okoli 10 cm ni bilo za brezo in vrbo poseben problem. V naslednji vegetacijski dobi so se izoblikovale podolžne tranzitne povezave -kot mostovi cez poškodbo. Pozimi 2001 smo izvedli obrockanje predrastkov robinije in breze s posnemanjem »bobrovega obg1izanja debel«. Šiiina tega obrockanja je bila 30 -50 cm. Poleg kambija se je zarezale tudi v prvih nekaj letnic lesa. (Slika 2) Jeseni so nas robinije in breze spet presenetile s svojo izredno regeneracijo -v eni vegetacijski dobi so bile sposobne premagati tudi 30 cm razpon in z mostovi kambija in floema povezati obe strani nepoškodovanih debel. (Slika 3) Posebno pozornost zasluži tudi crni gaber. Kambij se ni stegoval proti drugi strani žilnato, ampak površinsko. Mesto obrockan ja je po 4 letih dobesedno zalito z regeneracijskim tkivom (slika 1) 6 NAPOTKI ZA PRAKSO • Za obrockanje je potreben znacilno krajši cas, kot za klasicno podiranje (prihranek casa, oziroma denarja). • Obrockamo le listavce (pri iglavcih preti nevarnost razvoja podlubnikov). • Obrockanje je le mehanicno, kemicna sredstva so prepovedana. • Priporocljivo je izvajane obrockanja na manjših površinah ali tockovno v kombinaciji s klasicnim podiranjem; le izjemoma je obrockanje edini nacin »odstranjevanja« odkazanih dreves. • Dobra lastnost obrockan ih dreves je, da pocasi odmirajo, so v sestoju nekaj let prisotne kot sušice in nato še kot podrtice. • Pocasno odmiranje je dobrodošlo zaradi pocasnega pojemanja konkurencnosti. V sušece veje konkurenta se vrašcajo vitalne veje izbranca in nihanje mehanske odpornosti v sestoju je zelo majhno. • Po izvedenem obrockanju se ponudba babi­tatov za ogrožene dup1arje, glodalce in netopirje poveca. • Prvih nekaj let po drobnih redcenjih opažamo vecjo pogostnost obgrizanja debel zaradi jelenjadi. Vzrok je boljša prehodnost. Po obrockanjuje sestoj v smislu zarasti nespremenjen in ni vzroka za pogostejše zadrževanje jelenjadi v letvenjakih in drogovnjakih in zato ni dodatnih poškodb. • Izvajanje ukrepa je ergonomsko ugodno, saj se obrockanje izvaja v prsni višini. Papler-Lampe, V.: Obrockanje -element optimalizacije nege gozdov UKREP JE UMESTEN: l. v mladovjih z izrazitimi motecimi pred­rastki Pri klasicnem podiranj~ posameznih košatih predrastkov bi v podstojnem sklenjenem mladovju naredili pri padcu drevesa in vlacenju iz gošce veliko škode. Poraba casa in poškodbe so veliko manjše, ce drevo le obrockamo. 2. v nenegovanih, gostih letvenjakih (stoj nost) Zapoznela redcenja v letvenjakih in mlajših drogovnjakih za nekaj let mocno oslabijo stojnost. Drevesom z neugodnim vitkostnim razmerjem sprostimo krošnje in dokler se deblo ne ojaca in krašnja ne pridobi somernosti je tveganje snegolomov zelo veliko. Ce konkurente obrockamo, le-ti ostanejo kot sušice še nekaj let v sestoju in pomenijo zagotovilo za mehanicno odpornost. 3. v od prometnic oddaljenih letvenjakih in drogovnjakih Biomasa, ki napade pri prvih in drugih redcenjih je zanimi va za izkorišcanje, ce je sestoj lahko dostopen in odprt z vlakami. Ce redcimo listnate drogovnjake in naprej vemo, da bo lesna masa zgnila v gozdu, se odlocimo za obrockanje. 4. v biotsko revnih enodobnih monokulturah V predelih, kjer se je v preteklosti gospodarila zastorno vecjepovršinsko imamo danes enomerne, ponavadi enovrstne drogovnjake, ki so z vidika biotske pestrosti revni. Ce lastnik ne kaže zanir:nanja za napadlo lesno maso, je priporocljivo vsaj del odkazane lesne mase obrockati. Obrockano drevje pocasi odnue, je nekaj let sušica, nato pa še podrti ca. 7 ZAKLJUCEK " Obrockanje je ena od alternativnih tehnik izvedbe drobnih redcenj . Je ekonomsko upraviceno in okolju prijazno. V naslednih letih bomo na Bledu preko strokovne literature in izkustveno preucevali ucinkovitost razlicnih tehnik obrockanja glede na drevesne vrste in zmanjševanje poškodb zaradi jelenjadi. Ugotovi ti želimo tudi najustreznejši letni cas za izvedno tega ukrepa. 8 LITERATURA: PAPEŽ, J. 1 PERUŠEK, M. 1 KOS, I., 1996 Biotska raznovrstnost gozdnate krajine. Ljubljana, Gozdarska založba 1997, 161 str. POUANEC, A., Optimalizacija nege gozdov, seminarska naloga na podiplomskem študiju, Ljubljana, 2001, 16 str. ROTH, B., 1 BUCHER, H.U., 1 SCHUTz, J.P./ AMMANN, P., Ringeln-Alte Methode neu angewendet-Wald und Holz 4 /2001 str 38-41; 5/2001 str 30-31. 1 GozdV 61 (2003) 1 Gozdarstvo v casu in Qrostoru --------------------------~--~ Mednarodno leto gora 2002 in druge pobude za varstvo in trajnostni razvoj gorskih obmocij Maksimiljan MOHORIC 1 · ; Vesna KOLAR-PLANINŠIC2 Izvlecek: Mohoric, M., Kolar Plallinšic, V.: Mednarodno leto gora 2002 in druge pobude za varstvo in trajnostni razvoj gorskih obmocij. Gozdarski vestnik, 6112003, št. l. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 8. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Prispevek prikazuje vlogo in pomen Mednarodnega leta 2002 ter prispevek programov k ozavešcanju o pomenu trajnostnega razvoja v regUah. Programi so potekali v 67 državah po svetu, med katerimi je bila tudi Slovenija, ki je odigrala manjšo, vendar vidno vlogo. Prikazuje mednarodne vidike tega programa in cilje, kot tudi nekatere vsebine. Kot regionalno obliko sodelovanja prikazuje Alpsko konvencijo in opozarja na potrebo in pomen ohranjanja aktivnosti, ob katerih je gorski prostor postal pomemben tako v svetovnem, kot v lokalnem merilu. Kljucne besede: Mednarodno leto gora 2002, trajnostni razvoj, Alpe, programi Abstract: Mohoric, M., Kolar Planinšic, V.: International Year of Mountains 2002 and other incentives for the protection and sustainable development of mountain regions. Gozdarski vestnik, VoJ. 61/2003, No. l. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 8 English language editing by Jana Oštir. The article presents the role and significance of the International Year of Mountains 2002 and of its relevant programmes for the promotion of sustainable development in individual regions. The prograrns have been developed and implemented in 67 countries around the world. Among them, Slovenia has played a small, but active role. Apart from the activities in Slovenia, the author also presents some of the international programmes and their aims. The Alpine Convention is shown asa model of regional cooperation. The article shows the need for and importance of the ongoing actions, which should be continued in the future, as they have contributed to the significance of mountain ecosystems both on the world and local scale. Key words: International Year of Mountains 2002, sustainable development, the Alps, programmes. Zakljuceno je leto 2002 in izveneva glavnina Združeni narodi so izvedbo programa poveriti promocijskih aktivnosti in programov namenjenih specializirani agenciji FAO in tako je kot pristojna mednarodnemu letu gora. Generalna skupšcina inštitucija pri nas nasilstvo programa prevzelo Združenih narodov je leto 2002 razglasila za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To mednarodno leto gora na pobudo Kirgistana v daljni je v tesnem sodelovanju z drugimi resornimi Aziji. Država, ki je postala samostojna istega leta ministrstvi, predvsem Ministrstvom za okolje, prostor kot Slovenija, leži med Kazahstanom, Uzbekistanom, in energijo, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za Tadžikistanom in Kitajsko. V stiski zaradi po­gospodarstvo in Ministrstvom za šolstvo, znanost in manjkanja mednarodnih programov za visokogorska šport ustanovilo medresorsko delovno skupino, obmocja in v želji po miru v tem delu sveta, kjer je v pripravilo program, ki ga je sprejela Vlada RS in ga neposredni bližini mir mocno ogrožen, je svetovni tekom leta udejanjala. skupnosti podala pobudo za usmeritev pozornosti na gorska obmocja, se zanjo zavzemala in z njo uspela. 1 PRIZADEVANJA ZA Svetovna skupnost je idejo o solidarnosti podprla in TRAJNOSTNI RAZVOJ V širom po svetu so v gorskih obmocjih potekale GORSKIH EKOSISTEMIH V številne aktivnosti. Alpske izkušnje so bile za vzgled PRETEKLOSTI Perujskim, Himalajskim, te pa Pamirskim in Madagaskarskim. Pojem trajnostnega razvoja, ki »Omogoca za­Paleta osnovnih problemov in razlicnih pristopov je dovoljevanje potreb sedanjih generacij, ne da bi pri vzpodbudila vladne in nevladne organizacije, da so pristopile k dialogu, skupnim akcijam in k iskanju 1 M. M. univ. dipl. inž. gozd. Ministrstvo za kmetijstvo, boljših in ucinkovitejših poti razvoja in ohranjanja virov gozdarstvo in prehrano Rs, Dunajska 56-58 Ljubljana gorskih obmocij, od katerih živi polovica cloveštva in 2 V. K.-P. univ. dipl. inž. kraj. arh. Ministrstvo za okolje, od katerih so odvisni prav vsi mestni prebivalci. prostor in energijo Il 1 Gozdarstvo v casu in prostoru tem bile ogrožene prihodnje generacije za zado­voljevanje njihovih« (WCED, 1987:8), se je razvil na razlicnih strokovnih podrocjih. Kljub temu, da je v slovenskih akademskih krogih leta potekala razprava bolj o primernosti termina trajnosten, kot pa o njegovi vsebini, je vendarle ta termin uporabljan v vseh mednarodnih dokumentih, zato ga ohranjamo tudi v tem prispevku. Svetovni nacrt za trajnostni razvoj 2l.stoletja je bil sprejet na svetovnem vrhu o okolju v Riu de Janeiru leta 1992. Trajnostnemu razvoju gorskih ekosistemov je bilo posveceno 13.poglavje Agende 21. Na njeni podlagi so bile oblikovane strategije trajnostnega razvoja v evropskih državah, ki vsebujejo tudi poglavja o trajnostnem razvoju gorskih obmocij. V Sloveniji tovrstna državna strategija še ni bila razvita, so pa sprejete posamezne strategije, ki vsaka posebej poizkuša preseci sektorski pristop, vendar v koncni fazi ostajajo prispevki nekega ožjega podrocja (Stategija biotske raznovrstnosti, Strategija razvoja turizma, Strategija gospodarskega razvoja, ... ) V evropskem alpskem prostoru so potekale številne raziskave, ki so imele za cilj pojasniti trajnostni razvoj oz. trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri. Le-te so preko analize dobrih in slabih pristopov k gospodarjenju z gorskim gozdom, z zalogami pitne vode in drugimi naravnimi viri pokazale na dobro prakso in na prakso , ki je povzrocila degradacije in slabo ekonomsko situacijo lokalnih prebivalcev zaradi neprimernih modelov predvsem turizma, industrije in prometa (Alpen­forum: 1996, Porocilo o Alpah: 1998, 2002) . Poleg znanstvenikov, pa se je razmišljanju in vzpodbujan ju ukrepanja posvetila tudi civilna družba. Nastale so številne nevladne organizacije, od katerih omenjamo dve. Leta 1952 je bila ustanovljena Mednarodna komisija za varstvo Alp-Cipra. V zacetku delovanja, je bila CIPRA predvsem naravovarstvena organizacija, vedno bolj pa se je izoblikovala zavest, da so za trajnostni razvoj pomembni prebivalci, ki živijo v Alpskem prostoru. Cipra-International s sedežem v Liechtensteinu je razvila svoje omrežje v alpskih državah, med drugim tudi v Sloveniji in je danes pomemben strokovni partner in pobudnik vecjih regionalnih projektov. Na njeno pobudo je bila razvita Alpska konvencija, sedaj pa Cipra vzpodbuja njeno udejanjanje. Druga pomembna organizacija je Euromontana, katere ustanovna clanica je tudi Slovenija. Usta­novljena je bila leta 1974 in je ob pricetku delovanja povezovala le kmetijske predstavnike alpskih in pirinejskih držav, kasneje pa se je povezala tudi z organizacijami pristojnimi za razvoj podeželja in varstva okolja. Združuje in povezuje regionalne in nacionalne organizacije gorskih predelov, kmetijske organizacije, centre za razvoj podeželja, združenja in raziskovalne inštitute širom Evrope. Medtem, ko narašca število teoreticnih prispev­kov in konkretnih programov za trajnostni razvoj alpskega ekosistema na razlicnih podrocjih , je bila letos maja v Invernessu na Škotskem, na delavnici, ki sta jo organizirali Evropska gozdarska komisija FAO in Evropski observatorij o gorskih gozdovih, sprejeta tretja gorska konvencija z naslovom »Gozdovi in gozdarstvo v razvoju gorskega podeželja» . Med njenimi zakljucki je tudi ugotovitev, da je trajnostni koncept realen in dosegljiv cilj za gozdarstvo v gorskih obmocjih, ki bo tudi v bodoce delovalo v javno korist. 2 NAPREDEK PRI ALPSKI KONVENCUI-V SMERI RATIFIKACIJE Leta 1991 so ministri za okolje alpskih držav v Salzburgu podpisali Sporazum o varstvu Alp (Alpsko konvencijo), katere podpisnica je poleg Avstrije, Nemcije, Švice, Italije, Francije in Liechtensteina, Monaca in Evropske skupnosti tudi Slovenija. Konvencija predstavlja okvir regionalnega sodelovanja za dosego varstva in trajnostnega razvoja. Navaja potrebne ukrepe na podrocjih: prebivalstva in kulture, prostorskega nacrtovanja, varstva zraka, varstva tal, vodnega gospodarstva, varstva in nege naravnega okolja, hribovskega kmetijstva, gorskega gozdarstva, turizma, prometa, energetike in ravnanju z odpadki. V okviru konvencije je podpisanih devet pro­tokolov: Varstvo narave in urejanje krajine, Urejanje prostora in trajnostni razvoj, Promet, Energija, Gorski gozd, Hribovsko kmetijstvo, Varstvo tal, Turizem in Protokol o razreševanju sporov. Prav letos, ob mednarodnem letu gora, so bili protokoli že ratificirani v Liechtensteinu, Nemciji in Italiji, drugje pa so v postopkih ratifikacije. Prizadevamo si, da bi zakon o ratifikaciji protokolov cimprej sprejeli tudi v Sloveniji, saj bodo ratificirani protokoli tudi pravna podlaga za oblikovanje politik, strategij in ukrepov na nacionalni ravni. Za gozdarstvo so posredno pomembni vsi protokoli, izstopajo pa protokoli Gorski gozd, Varstvo narave in urejanje krajine, Varstvo tal in Urejanje prostora in trajnostni razvoj. Za udejanjanje protokola gorski gozd bo treba zmanjšati obremenitve gozdov z onesnaževanjem GozdV 61 (2003) 1 Gozdarstvo v casu in prostoru zraka s škodljivimi snovmi, uskladiti gostoto parkljaste divjadi, da bo omogoceno naravno pomlajevanje, naseljevanje plenilcev, omejevanje gozdne paše, usmerjanje in po potrebi omejevanje rabe gozda za rekreacijo, vpodbujanje rabe lesa iz gozdov s katerimi se trajnostni gospodari. Eden izmed ciljev protokolaje tudi zmanjševanje gozdnih požarov in zagotavljanje zadostnega števila gozdar­skih strokovnjakov, da bodo usmerjali razvoj gozdov. (GOLOB: 1998 in DIACI: 1998 v Alpska konvencija v Sloveniji) Slovenska gozdarska zakonodaja, podzakonski akti in program razvoja gozdov v glavnem omogocajo doseganje ciljev iz protokola. Pomembno vlogo pri izvajanju strokovne službe ima Zavod za gozdove Slovenije, ki zagotavlja izvajaf\)e trajno­stnega, sonaravnega, vecnamenskega gospodmjenja z gozdo'li. Zagotavlja strokovne podlage za usmerjanje razvoja gozdov, ter skrbi za izvedbo vlaganj v gozdove. V bodoce bo treba vložiti vec naporov na politicno strokovni ravni, da se zagotovi optimalno financiranje javne gozdarske službe. PROGRAM MEDNARODNEGA LETA GORA V SLOVENIJI Program mednarodnega leta gora je temeljil na znanju o pomenu gorskih obmocij. Gore so ne­nadomestljiv vir vodne energije, biološke razno­vrstnosti, kulrurne raznolikosti, obmocja rekreacije in torišca mnogih dejavnosti. Nekontroliran razvoj nekaterih dejavnosti je prinesel številna tveganja za razvoj procesov, ki povzrocajo degradacijo krajine jn druge nepopravljive posledice. Danes namrec procesi globalizacije-urbanizacija in mas ovni turizem ogrožajo identiteto gorskih skupnosti ter vire, od katerih so odvisni tako gorski kot dolinski prebivalci. Slovenski program zajema niz dogodkov in programov, ki so bili razporejeni preko celega leta, odvijali pa so se po raznih krajih. Njihov namen je bil ozavešcenje in promocija Mednarodnega leta gora ter izraz solidarnosti z drugimi gorskimi obmocji po svetu. Razdeljen je bil na tri vsebinske sklope. Prvi je bil usmerjen k oblikovanju zavesti in posredovanju znanja o gorskih ekosistemih, njihovi dinamiki in delovanju. Drugi je bil namenjen vzpodbujanju in ohranjanju kulturne dedišcine v gorskih obmocjih, tretji pa ohranjanju in trajnostem razvoju virov v gorskih regij ah. Za izvedbo programa je bilo zagotovljenih 52 milijonov tolarjev proracunskih sredstev. K izvedbi programa so pomembno prispevale nekatere organizacije in posamezniki, ki so se vkljucevali v izvedbo posameznih dogodkov in projektov. Veliko so doprinesle lokalne skupnosti alpskih in predalpskih podrocij, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, CIPRA-Slovenija, v posameznih segmentih pa je aktivno sodelovala tudi Planinska zveza Slovenije. Gozdarski inštitut je nosilec raziskovalnega projekta »Trajnostni razvoj slovenskega alpskega prostora«, v katerem sodeluje tudi Kmetijski inštirut Slovenije. Cilj projekta je oblikovati smernice za stabilen, naravi prijazen razvoj alpskega prostora in povecati znanje o gorskem ekosistemu ter usmeritvah za ohranjanje rabe, ki zagotavljajo poseljenost prostora. Za promocijo ideje v slovenski prestolnici je že s.r:omladi potekala v Ljubljani filmska revija »Zivljenje v Alpah«, ki je skozi filmski medij pokazala na razlicne vidike alpskega sveta. V organizaciji Cipre-Slovenija in ob strokovnem vodstvu Neve Mužic, je revija uspešno ponesla idejo v glavno mesto. Na Bledu je bil v organizaciji lokalne IJ ~-----Gozdarstvo v casu in prostoru turisticne organizacije izveden festival gorskega filma, s poudarkom na alpinisticni tematiki. Komunikacijsko strategijo je oblikoval FAO, na njeni osnovi pa je bila izdana tudi informativna zloženka v slovenskem jeziku, ki se je kot sedma pridružila zloženkam izdanim v angleškem, francoskem, španskem, arabskem, ruskem in kitajskem jeziku. Izdan je bil tudi plakat z upodobljena grafiko Triglava iz leta 1772. Ta preko kljucnih besed poveže zgodovinsko izrocilo s sodobnim: identiteto, življenje, prihodnost in partnerstvo in s koledarjem prireditev opozori na dogajanja v Sloveniji. Osrednja slovenska prireditev, ki je potekala 14.septembra na Lisci, je ob dnevu planincev idejo ponesla k planincem in razširila tematiko s prikazom dejavnosti Zavoda za gozdove Slovenije in za­varovanih obmocij Triglavskega narodnega parka ter Kozjanskega regijskega parka. Odprte so bile nove gozdne ucne poti. V Triglavskem narodnem parku so bili letu gora posveceni Belarjevi dnevi in akcija Triglavski nadzornik. Agencija RS za okolje je vodila akcijo Geotrip s poudarkom na prikazu geoloških naravnih vrednot. Kamniški muzej je pripravil likovno razstavo slikarja Koželja. Cipra je organizirala mednarodni likovni natecaj Otroci za Alpe, v katerem so sodelovale prizadevne alpske šole in pripravila ucno gradivo o Alpah za osnovne šole . Oddelek za geografijo Univerze v Ljubljani je izvedel projekt Prihodnost v Alpah. Te in vrsta ostalih akcij so bile predstavljene na zakljucni razstavi in prireditvi oktobra, na Bolfenku na Pohorju. V se prireditve so bile dobro organizirane in obiskane, k cimer so prispevali številne orga­nizacije in posamezniki. Vladna delovna skupina je prejela tudi veliko lepih pobud za delo v prihodnje. Slovenija je sodelovala pri rednem porocanju in preverjanju poteka akcije v okviru FAO ter srecanjih evropskega parlamenta v Bruslju, kot tudi na zakljucnem svetovnem srecanju v Kirgistanu. Na tem forumu je bila sprejeta deklaracija >>B.iškek mountain platform« z usmeritvami za trajnostni razvoj gora v enaindvajsetem stoletju. Predstavljal je osnovo za resolucijo Združenih narodov o gorah, ki je bila sprejeta v generalni skupšcini Združenih narodov, kjer je nastopila tudi Slovenija in bo v tem primeru programe podprla že kot donatorka. K prepoznavnosti v svetovnem merilu pa je poleg programa pripomogel tudi simbol gora v slovenskem grbu, ki ga nima nobena druga država. 4 AKTIVNOSTI OB MEDNARODNEM LETU GORA V SVETU IN EVROPI V svetovnem in evropskem merilu so potekale številne konference, ki so bile namenjene povezovanju znanstvenikov, vlad in nevladnih organizacij. Vsi so si prizadevali iskati usmeritve in skupne poti za delovanje. Tisti, ki so jih iskali ciljno in poglobljeno, so jih tudi našli. Odprle so se poti mednarodnim projektom in programom, o katerih prej ni bilo moc niti razmišljati. Po vseh gorstvih sveta je potekal svetovni raziskovalni program (Mountain Watch: 2002), preko katerega so bili opredeljeni vsi trendi in procesi gorskega sveta, ter vsa tveganja in priložnosti. Odprle so se nove Univerze in kulturne inštitucije v Aziji, poteka razvoj konzorcijev za trajnostni razvoj južnoameriškega gorovja ... V Evropi so bile dobro izrabljene izkušnje Alpske konvencije, saj so mocnejše države, kot so Nemcija in Švica preko tehnicnega sodelovanja pomagale drugim gorstvom pri razvoju podobnih konvencij. 5 10 NACEL ZA REGIONALNO SODELOVANJE IZ BERCHTESGADNA V Nemciji je potekalo veliko evropsko srecanje, kot priprava na svetovno, v okviru katerega je bilo oblikovanih deset priporocil za vlade, mednarodno skupnost, privatni sektor, nevladne organizacije in vse sodelujoce v gorskih obmocij. l. Ohraniti kredibilno vlado Osnovno odgovornost za zagotovitev trajnostnega in uravnoteženega upravljanja z gorskimi sistemi na državni ravni nosijo Vlade, saj so trajnostne politike v državah osnova za kakršnokoli širšo regionalno sodelovanje. Vzpostaviti morajo ucinkovito pravno in sistemsko podlago in nastopiti kot odgovorni kreatorji. 2. Ohraniti regionalni vidik Za deljenje prihodka in miren razvoj v gorskih regijah je potrebno regionalno sodelovanje. Izkušnje, ki izhajajo iz procesa Alpske konvencije, kažejo na to, da regionalni procesi ali konvencije predstavljajo najprimernejšo raven za planiranje in udejanjanje razvoja in lahko predstavljajo najprimernejši okvir za nižje ravni. 3. Enakopravnost in enakost Pravicno regionalno sodelovanje naj vzpostavlja enake možnosti za ohranitev obstoja Lokalnega GozdV 61 (2003) 1 Gozdarstvo v casu in prostoru ~-----------------------~~----u prebivalstva, zmanjša tveganje za nesrece in vodi k trajnostni rabi in varstvu naravnih virov. Pravicen dostop do virov ohranja mir, moc pa kaže enako­pravno sodelovanje obeh spolov in vseh manjšin. 4. Decentralizacija Decentralizacija je spoznana kot bistvena, saj je lokalna raven tista, kjer se politike odzivajo na lokalne potrebe. Lokalne skupnosti lahko razvijajo odgovornost in preglednost pri upravljanju gorskih virov in povecujejo vkljucevanje prebivalcev. 5. Postavljanje jasnih ciljev Jasni cilji in pricakovanja ter merljivi kazalci, so pogoj za uspeh regionalnega sodelovanja. Pravni okviri so neuspešni, ce jih ne spremljajo dobre strategije in aktivno vkljucevanje javnosti. Zaradi velikih razlik v socio-ekonomskih in okoljskih pogojih, se cilji in prioritete po regijah razlikujejo. 6. Vkljucevanje lokalnih skupnosti in civilne družbe Za regionalno sodelovanje je pomembno vklju­cevanje lokalne populacije in civilnih združenj, saj naj bi bili vkljuceni od planov do izvedbe in spremljanja stanja. Vkljucevanje zagotavlja trajno­stno rabo na privatnih zemljišcih in zmanjša napetost in konflikte. 7. Omrežja Številna omre~ja, npr.: lastnikov zemljišc, razis­kovalnih inštitucij, so pomembna za menjavo izkušenj in informacij. Akademske in raziskovalne inštitucije igrajo pri tem najpomembnejšo vlogo. 8. Inštitucije-deljenje znanja Znanje je bistveno za razumevanje povezav med procesi in za pravilne odlocitve. Interdisciplinarni pristopi in deljenje znanja so pomembna za konsenz in razreševanje konfliktov. Gradnja inštitucij je potrebna na vseh nivojih, vendar mora biti osnovana tako na tradicionalnem znanju in prakticnih izkušnjah, kot na znanju številnih disciplin. 9. Vzpodbujanje partnerstva Potrebno je vzpodbujati nova partnerstva, ki vkljucujejo vlade, navladne organizacije, privatni sektor, lokalne vlade in prebivalstvo. Le tako je moc zagotoviti pretok informacij in trajnostno sode­lovanje, tudi na osnovi pogodb med obmocji v gornjih tokovih rek in dolinskimi ter mejnimi obmocji. GozdV 61 (2003) 1 10. Vzpodbude mednarodne skupnosti Globalne konvencije, organizacije Združenih narodov in mednarodne pogodbe in programi predstavljajo dragoceno podlago, kot npr.: Konven­cija o klimatskih spremembah, Konvencija o biološki raznovrstnosti, o mokrišcih, o migratornih vrstah. Dolgorocna podpora mednarodne skupnosti in vkljucevanje donatorjev pa bo pogosto potrebno za vzpodbudo trajnostnemu razvoju. 6 AKTIVNO TUDI PO KONCU MEDNARODNEGA LETA GORA Mednarodno leto gora 2002 naj 'bi po priporocilih Združenih narodov zacrtala dolgorocne aktivnosti. Sodelovanje in ohranjanje zavesti o pomenu gorskih ekosistemov in vzpodbujanje programov za trajnostni razvoj, naj bi potekalo tudi v prihodnje. Tako je treba v politike in programe ter zakonodajo vkljuciti vidik gorskih ekosistemov, tako da bi gorska obmocja dobila »svoj glas« in težo tudi v zakonodaji in programih, kjer le redkeje najdejo svoje mesto. Za mednarodni dan gora je razglašen 1l.december. Ob teh aktivnostih so se po svetu razvili veliki mednarodni projekti, pa tudi v Evropi se odpirajo nove programske sheme, kjer je veliko možnosti tudi za Slovenijo. Na vidiku so programi cezmejnega sodelovanja, programi lnterreg, evropski raziskovalni programi. Mednarodni okvirji so torej dovolj trdni, da nudijo možnosti za dodelave konceptov trajno~ stnega razvoja ih njihovo prakticno uresnicevanje. Gozdarski in drugi strokovnjaki so pomembno prispevali k udejanjanju programa v Sloveniji in bodo še naprej igrali pomembno vlogo pri trajnostnem gospodarjenju v slovenskem alpskem in dinarskem obmocju. 7 VIRI Alpen Forum 1996, Revue de Geographie Alpine, Neue Nutzungsformen im Alpenraum, Chamonix. Cipra 1989, Umweltpolitik im Alpenraum, Munchen. KOLAR-PLANINŠIC, V., 1998, Alpska konvencija v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. The World Commission on Environment and Development 1987, Our Common Future, Oxford University Press, Oxford. The Alpine Process-an Approach for other Mountain Regions ? 2002, International Conference, Berchtes­ gaden. PREMZL, V., 1998, Porocilo o Alpah 1, Maribor. PREMZL, V., 2002, Porocilo o Alpah 2, Maribor. UNEP 2002, Mountain Watch, Geneva. 29 1 Gozdarstvo v casu in prostoru 1 F-J------ Posvetovanje -Uvajanje strojne secnje v Sloveniji 24. 10. 2002 je bilo v organizaciji Združerija za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije posvetovanje na temo uvajanja strojne secnje v Sloveniji. Našteli smo 112 udeležencev iz vseh organizacjj, ki pokrivajo gozdarstvo. Posvet sta s pozdravnima govoroma otvorila g. Jože Sterle, državni sekretar za gozdarstvo in mag. Milan Trafela, predsednik upravnega odbora Združenja za gozdarstvo. Temu je sledilo uvodno predavanje prof. dr. Iztoka Winklerja, kije ugotovil, da posvetovanje, glede na razmere v naši sosešcini, komaj še prihaja ob pravem casu. Pri tem je poudaril, da s~ mora slovenska gozdarska stroka uvajanja strojne ~:ecnje lotiti nacrtno in kriticno brez vnaprejšnjega odklanjanja ali navduševanja. Sledile so predstavitve referatov, katerih povzetke objavljamo v nadaljevanju. 1 TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI STROJNE SECNJE dr. Boštjan KOŠIR V prvem delu prispevka avtor opredeljuje gozdarske tehnologije in delovne metode. V nadaljevanju opisuje tehnološke in tehnicne možnosti uvajanja strojne secnje v Sloveniji. Ugotavlja, da med razlicnimi tehnologijami ptihajata v poštev zlasti sodobna tehnologija izdelave gozdnih lesnih sortimentov v secišcu s stroji za secnjo ter tehnologija izdelave sortimentov na pomožnih skladišcih ob kamionski cesti s stroji za izdelavo. Avtor omenja tudi poglavitne dejavnike, ki vplivajo na izbor strojev in predlaga nekatere splošne rešitve. 2 SESTOJNE IN TERENSKE MOŽNOSTI ZA STROJNO SECNJO V SLOVENIJI dr. Jane z KRC Prispevek predstavi novo orodje za analizo podatkov gozdarskega informacijskega sistema z vidika možnosti za uvajanje strojne secnje lesa v Sloveniji. Vplivni dejavniki na izbiro površin in gozdnih sestojev obsegajo terenske in sestojne kazalce s katerimi po gozdnogospodarskih obmocjih anali­ziramo površino in možni posek lesa. Kriterije za izbor površin lahko poljubno spreminjamo in se s tem prilagajamo zahtevam poljubno izbranih 30 tehnologij dela v gozdu. Izdelali smo racunalniški program, ki pripravi prostorsko predstavitev izbranih površin v obliki identifikacije centroidov odsekov, kar omogoca številne prostorske analize. Z vidika priprave in izvedbe del v gozdni pro­izvodnji predstavlja orodje novo razsežnost v funkcionalni klasifikaciji gozdov. 3 NEKATERE PREDHODNE GOZDNOGOJITVENE USMERITVE PRI UVAJANJU STROJNE SECNJE V SLOVENUI dr. Jurij DIACI, Bogdan MAGAJNA Prispevek podaja predhodne gozdnogojitvene usmeritve za uvajanje strojne secnje v Sloveniji. Usmeritve so rezultat ogledov secišc strojne secnje na Ravniku, Žekancu in Strojniku, meritev soncnega sevanja v klasicno in strojno redcenih drogovnjakih rdecega bora v Žekancu, simuliranja secnje s strojem za secnjo petih razlicnih dosegov žerjava, študija literature in posvetovanja s strokovnjaki. Avtorja opoza.Jjata na bistveno manjši indeks listne površine v strojno redcenem sestoju in na možne posledice glede prirašcanja. U gotavljata, da je poleg jakosti ukrepanja gostota pomožnih prometnic najpo­membnejši objektivni dejavnik, katerega vpliv na sestojne kazalce bo potrebno raziskati pri uvajanju te tehnologije. Predlagata celovito obravnavo strojne secnje v okviru gozdarskega nacrtovanja, kjer je mogoce jasno razmejiti ptimerne, pogojno primerne in neprimerne sestojne in rastišcne razmere oz. stroje za secnjo. 4 STROJNA SECNJA V OKVIRIH GOZDARSKIH PREDPISOV Tomaž HROVAT Uvajanje nove tehnologije mora imeti tudi ustrezno pravno pokritje. V prispevku so analizirani gozdarski predpisi, ki jih je pri uvajanju strojne secnje potrebno upoštevati. Analizirane so ovire in podani predlogi korekcij teh predpisov. Pogoj za pripravo ustreznih predpisov pa je strokovna ocena dopustnosti in omejitev pri strojni secnji v slovensbh gozdovih, ki jo mora doreci gozdarska stroka. GozdV 61 (2003) 1 Gozdarstvo v casu in prostoru _ _ _ __ ..;;..~ 5 ERGONOMSKI VIDIKI STROJNE SECNJE dr. Marjan LIPOGLAVŠEK Zaradi spremenjenih obremenitev strojnikov pri secnji in spravilu s stroji so ergonomske zahteve za oblikovanje delovnih sredstev in dela drugacne. Med obremenitvami strojnikov prevladujejo duševne obremenive, od fizicnih so ostale samo še staticne zaradi celodnevne ga sedenja. V kabinah je mogoce uravnavati ropot, tresenje, klimo, vidljivost, osvetlitev pod znosne, zdravju neškodljive meje. Zaradi novih obolenj, ki jih povzrocajo ponavljajoci se gibi, je treba oblikovati nova vodila strojev, pretežno za prste rok. Racunalniki prevzemajo le primeren del duševnih funkcij strojnikov. 6 VPLIV STROJNE SECNJE NA SESTOJ IN TLA dr. Boštjan KOŠIR Clanek se ukvarja najprej z vrstami gozdnih prometnic na splošno in nato glede na tehnologijo pridobivanja lesa. Predstavljeno je nekaj modelov strojne secnje v povezavi z gostotami prometnic. Predstavljeni so nekateri dosedanji rezultati študij strojne secnje pri nas. Podan je pregled deležev poškodovanega drevja pri dosedanjih tehnologijah v primerjavi s strojno secnjo. 7 ANALIZA POGLEDOV STROKE DO UVAJANJA STROJNE SECNJE V SLOVENIJI Jurij BEGUŠ spec. Uvajanje novosti vedno spremlja vecji ali manjši odpor, ki ga lahko rešujemo le z dialogom. Eden od nacinov, kako preseci emocionalna obarvane reakcije, so metode participacije. Z njimi smo pri ugotavljanju odnosa stroke do uvajanja strojne secnje želeli spoznati razmišljanja gozdarskih strokovnjakov ter poiskati rešitve, ki naj bi služile stroki kot vodilo pri nadaljnjem ukrepanju. Dolocanje obmocij, primernih za strojno secnjo v Sloveniji, izobraževanje, uporaba primernih strojev in ustrezne tehnike dela ter preveritev zakonodaje so glavnj poudarki, ki so jih gozdarski strokovnjaki dolocili na delavnici o strojni secnji, ki jo je organiziral Zavod za gozdove Slovenije. GozdV 61 (2003) 1 8 RAZPRAVA Predstavitvi referatov je sledila razprava. Med razpravo je dr. Darij Krajcic predstavil okvirne stroške pridobivanja in spravila lesa s strojno secnjo in jih primerjal s stroški pridobivanja in spravila lesa na klasicen nacin. Ugotovil je, da pri slabi organizaciji dela in nizki koncentraciji poseka, strojna secnja ne zagotavlja prihrankov, medtem ko je pri višjih koncentracijah in dobri organizaciji prihranek lahko znaten. Mag. Boris Papac je na kratko povzel rezultate ankete Inovativnost in podjetništvo v slovenskem gozdarstvu, ki sta jo v okviru projekta Innoforce izvedla z mag. Milanom Šinkom. Anketa je bila izvedena med gozdarskimi izvajalskimi družbami s koncesijo in podjetji, ki nimajo koncesije za izvajanje del v državnih gozdovih. Odgovori v anketi odražajo pogled izvajalskih podjetij na uvajanje strojne secnje in na glavne probleme, ki se s z uvajanjem le-te pojavljajo. Rezultati ankete kažejo, da so s problematiko uvajanja strojne secnje pri nas, in s samo tehnologijo p1idobivanja lesa s strojno secnjo bolje seznajena izvajalska podjetja, ki imajo koncesijo za izvajanje del v državnih gozdovih. V drugem delu posvetovanja srno nadaljevali delo v obliki delavnice v štirih skupinah, ki srno jih oblikovali na podlagi teritorialne pripadnosti udeležencev. Rezultate delavnice so moderatorji (Franci Furlan spec., Jurij Beguš spec., dr. Boštjan Košir in Mitja Jandl) predstavili na plenamem delu posveta. 9 ZAKLJUCKI IN PREDLOGI POSVETOVANJA Ugotovitve lahko strnemo v nekaj kljucnih tock: • Zakonodaja strojne secnje ne prepoveduje, jo ma marsikje otežkoca. Udeleženci posveta pozivajo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, da ponovno prouci zahteve s podrocja gozdnega reda. Problematiko gozdnega reda je nacel že posvet na to temo pred leti, vendar zakonodajalec na tem podrocju ni storil nicesar. • Kazalo bi zmanjšati togost odkazila znotraj odseka v smislu odstopanj od predpisanega najvecjega dovoljenega poseka. • Pred izvajanjem strojne secnje je potrebna temeljita priprava dela. • Nadaljevati je potrebno z raziskavami na tem podrocju s poudarkom na ekonomiki proizvodnje. Gozdarstvo v casu in prostoru Udeleženci pozivajo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, da podpre raziskovalne projekte s tega podrocja, ki jih že financira gospodarstvo (Združenje za gozdarstvo pri GZS). • Potrebno je intenzivno delo z negozdarsko javnostjo, zlasti mestno. Udeleženci posveta pri tem zlasti racunajo na Zavod za gozdove Slovenije. • Udeleženci posveta naprošajo Terminološko komisijo (vodja prof. dr. Marjan Lipoglavšek), da opredeli terminologijo s podrocja strojne secnje. • Udeleženci posveta pozivajo vse nosilce predmetov na vseh stopnjah formalnega izo­braževanja, da preverijo, ali njihovi predmeti v zadostni meri obravnavajo tudi strojno secnjo. • Udleženci posveta naproša jo delovno skupino v sestavi dr. Boštjan Košir, Franci Furlan spec. in Jurij Beguš spec., da pripravi program enodnevnih seminarjev s podrocja strojne secnje. S temi seminarji bi slovenske gozdarske strokovnjake seznanili z osnovami problematike strojne secnje. Ob posvetu je Združenje za gozdarstvo izdalo tudi zbornik, ki ga je prejel vsak udeleženec pred zacetkom posveta. Gre za prvi poskus organiziranega soocanja slovenske strokovne javnosti z v svetu že uveljav­ljenimi tehnologijami. Na posvetu smo želeli na podlagi predstavljenih referatov in razprave oblikovati zakljucke, ki bi preprecili stihijsko uvajanje za nas novih tehnologij. Strojna secnja zanesljivo postavlja vrsto vprašanj in je za slovenske gozdarje pravi strokovni izziv. Samo upamo lahko, da posvet ni zadnji dogodek s to problematiko in da bodo ljudje in organizacije, ki so jim udeleženci posveta naložili nekatere naloge, svojo (moralno) dolžnost tudi opravili. Na koncu je mag. Emilijan Trafe1a navzoce seznanil, da je mesto sekretarja združenja za gozdarstvo prevzel Franci Furlan spec., prejšnjemu sekretarju dr. Dariju Kraj ci cu pa se je za dosedanje delo zahvalil. Vodja posveta se je vsem ude­ležencem zahvalil za obisk in izrazil upanje, da se bomo na podobnih dogodkih še srecali. Dr. Darij KRAJCIC, vodja posveta Jože PRIMOŽIC, tehniški sodelavec Gozdarstvo v casu in prostoru ------~------~~~~~ Gozdarska odprava v severni deževni gozd in borealni hladnejši gozd v delu ZDA in Kanade UVOD Spominjam se, ko so naši ljudje z obcudovanjem poslušali zgodbe o dobrem zaslužku naših drvarjev in lovcev na kožuharje v prostranih kanadskih gozdovih. Iz Britanske Kolumbije smo dobivali seme duglazije, Abies grandis, pa tudi Picea pungens in še druge. Mladim gozdarskim stro­kovnjakom so ponujali dobre place in helikopter. 19. avgusta smo skupina 10 gozdarjev, zdravnice, sociologinje in ekonornistke, pod vodstvom mag. Milana Šinka, preleteti zaledenele Gronlandijo in prispeli do Seattla v ZDA v državi Washington. Cilj odprave je bil spoznati severni zmerni deževni gozd (ne tropskega) in zanimive nacionalne parke v osrcju Rocky Montains z lokalnimi hladnejšimi gozdovi. Oboji spadajo med najpomembnejše ekosisteme na Zemlji. Iz Seattla je bil viden zasneženi vrh Mount Rainier. S kombiji smo se odpeljali na pacifiško stran države Washington, od tam pa v kanadski zvezni državi British Columbia in Alberta. V Kanadi z neskoncnimi gozdovi (50 % površine) smo spoznali nasprotja in omejitve gospodarjenja, ki je še nedavno temeljiJo le na ekonomskih osnovah. Veliko okoljevarstvenih nevladnih organizacij bdi nad pocetjem gozdarskih trustov in varstvom divjih živali. >>Forest industry« -od vzgoje sadik, secnje do koncnega izdelka stavbnega lesa -je nacin gospodarjenja v Severni Ameriki. Odnos med državo in njimi temelji na zakupih, licencah, komerciali itn. Gozdovi, v katerih so nacionalni ali provincijski parki, skupaj z neštetimi fjordi, jezeri, rekami in ledeniki, dajejo osnovo za mocno svetovno ekoturisticno industrijo. Mount Saint Helen -V državi Washington nas je zanimal vulkan Mount Saint Helen, ki je 27. 3. 1980 ponovno izbruhnil z mocjo za 40.000 Hirošim in je z magnitudo 5 povzrocil najvišji svetovni zemeljski plaz. Izbruh ognja z vrocim vetrom plinov, s paro, skalami in blatom v dolini reke Toutle River je unicil 60.000 ha gozdov, 57 življenj, prometna vozila, 1.045 krn cest, t9 mostov in 25,8 krn železnice. Da bi obvarovali les (vsa drevesa so ležala v eni smeri) pred insekti in boleznijo, je 1.000 ljudi in 600 tovornjakov v višku sezone vsak dan odpre­ mljalo les. Zaradi prahu in pepela je za ljudi skrbel nacionalni Institut za varnost in zdravje pri delu. Do novembra 1982 je bila glavna faza koncana. Rezultat: 850 milj. boaard feet lesa je bilo rešeno, dovolj za 85.000 trisobnih domov. Naravno okrevanje se je pokazalo že v prvem mesecu po erupciji, ko so preživeli koreninski sistemi Pteridium aquilinum vzbrsteh skozi 15 cm 64 % silikatnega pepela. Cez eno leto sta pognala še Epilobium angustifoliwn, Senecio, pozneje pa vse vec še drugih vrst. Družba Wayerheuser, ki je ena najvecjih severnoameriških gozdnih proizvajalcev s 600.000 ha v Washingtonu, v drugih delih države pa še z 2,400.000 ha, je s svojim strokovno-znanstvenim timom uredila poskusne ploskve in dolocila vrste in nacin pogozdovanja. Leta 1987 so 18. 000 ha posadili z 18,4 milij. sadik avtohtonih drevesnih vrst: Abires procera, Pseudosthuga duglasii, »lodge pole« (bor) in crne vrste severnoameriškega topola. Sedaj so sestoji visoki 20 rn. Od prvega interpretativnega centra do drugega vodi lepa cesta proti grebenu, kjer je gozdni ucni center za obiskovalce in razgledna ucna pot s pogledom na vulkanski vrh in posledice izbruha. Videli smo ležeca glavna debla, vmes so bile skale »bombe« in ostanek gozda, ki je bil v zavetju, pa ostanke blata, skrepenele Jave itn. Nacionalni park Olympia -Obrnili smo se proti velikemu polotoku z Olimpijskim gorstvom z zasneženim glavnim vrhom prek mesta Aberdeena in Hoquiama do jezera Quinault ob vznožju nacionalnega parka Olympia. Le-ta zajema precejšen del polotoka, vse od oceana do mesteca Queets, ki leži blizu 95-km obalne crte neskoncnega · oceana in reke istega imena v indijanskem rezervatu Quinault, ki pa ne daje takega vtisa. Aboridžini so se tod naselili pred 1.000 Jeti, preden so prišli osvajalci. Tam smo se srecali s pravim obalnim deževnim zmernim gozdom, ki pa se razprostira tudi po recnih dolinah navzgor. V tistih predelih je mnogo dežja, temperature so zmerne in poleti je veliko megle. Dominantno drevo je Picea sitkensis, na nižjih vzpetinah pa rastejo tudi drevesa Thuja plicata, ki PRVOTNI LJUDJE -Ženski na obali -obleka, košara, vse kar imajo je iz cedrovega lubja. Morsko hrano in morsko rastlinje so prvenstveno zbirale ženske. Posnetek iz leta 1914 so drevo življenja za preživetje obalnih Indijancev. Nad dolinama rasteta Abies grandis in Tsuga heterophylla, ki je državno drevo države Washing­ton. Bili smo v eni izmed dolin, kjer je subalpska cona, kjer poleg drugih vrst raste tudi konicasta A. Lasžocarpa. Ob obalni cesti smo se ustavili v gozdnem rezervatu na ucni poti. Picea sitkeusis raste v zelo vlažnem gozdu. Z vej so visele koprene enega od 250 vrst mahu, ki so bile dolge tudi 1,5 ro. Vlaga je bila v zraku, na mahovnih tleh, vsepovsod. Na isti obalni cesti smo se po potki skozi gozd sitke spustili po 10 m visokem obrežju oceana, Iqer se od pamtiveka nic ni spremenilo. Bilo je mirno in do 100 m dolgi, skoraj mirni valovi so valovali z vec kot 1 OO m širokim pasom obalnega peska, na katerem so narazen ležale nekaj metrov dolge alge kot zelene vrvi. Kamor je seglo oko, smo lahko obcudovab velike, tudi 10 m visoko nagrmadene skladovnice gladkih hlodov ob samem robu obale . Veljka drevesa so po raznih vodotokih in recnih robovih znesena v ocean. Drevesa morje mece in valja po pesku in skalah in nazaj. Veje so odstranjene, debla pa gladka zaradi valov. Koncno jih velika nevihta dvigne na obalo, kjer se pridružijo drugim hladom, ki pa jih nihce ne izkorišca. Po 101 cesti smo obkroži1i nacionalni park Olympia in se pripeljali do Port Angelesa. Pred odhodom na trajekt smo se zapeljali še v gorski predel Huniane Ridge in si ogledali gorski iglast gozd z varovanimi gorskimi travniki do razgledišca s pogledi na zasnežene vrhove Olympie in megleni ocean . Victoria -Iz Port Angelesa iz ZDA smo s trajektom prispeli v Victorio, glavno mesto Britanske Kolumbije. Leži na otoku Vancouvru, ki spada pod Kanado; obcudovali smo mogocno stavbo parlamenta in kraljevski muzej v bližini pristanišca. Pii 30 oc smo se med množico tmistov sprehodili po zaokroženi Cookovi poucni pri­staniški poti. Je bolj po angleško dostojanstveno in urnitjeno mesto, hortikulturno-parkovno izredno urejeno. Kanada-Je druga najvecja država na svetu z 9,970.610 km2 in ima samo 30 milijonov pre­bivalcev. Je dežela preseljevanja, s prvotnima narodoma oziroma plemeni Indijancev in Eskimov, ki so šele leta 1985 dobili samoupravo. Od leta 1982 je postala z 11 provincijskimi enotami samostojna zvezna država. Gozdovi pokrivajo 112 površine in je najvecja proizvajalka lesa na svetu . Raznoliko rudno bogastvo je omogocilo razvoj mnogoštevilnih industrijskih panog. Pomembna je zaradi kožu­hrujev, pridobivanja zlata, naftnih polj, obilje voda za hidroelektrarne omogoca tudi dobro razvito ribištvo. Delež kmetijstva znaša 3 %, industrije 27 %, storilnih dejavnosti pa 78 %. DDP je 20.000 USA $. Dolgim mrzlim zimam z zaledenelimi vrhovi, posebno v Rocky Montains in višjem Obalnem gorovju, je pravo nasprotje obala Pacifika z otoki, kjer je zaradi toplega toka milejše podnebje. Po programu sta nam 23 . avgusta na ministrstvu za gozdarstvo Mark Hubert in Jim Gowniluk predstavila pregled gozdarstva in splošne politike v Britanski Kolumbiji. Britanska Kolumbija obsega 948.000 km2 in ima 3,5 milijona prebivalcev ter je tretja najvecja zvezna država. Na vzhodu je del Skalnega gorovja, na zahodu Tihomorska obala z verigo obalnega gorovja, vmes pa višavje z okoli 1.000 m nadmorske višine. 8.000 km transkanadske ceste se iz Newfoundlanda z enim krakom konca v mestu Vancouver. Britanska Kolumbija je središce lesnega gospodarstva v Kanadi. Ima 587.000 km2 gozdov ali 62 %, od tega 230.000 km2 gospo­darskega gozda ali 39 %. 100.000 km2 je zašcitenih površin z velikim bogastvom habitatov rastlin in živali. V svetovnem merilu ima vec kot 50% kamnitih ovc, planinskih koz, vec kot C medveda grizlija in planinskega orla. 7.000 km dolga pacifiška obala je izredno razjedena s fjordi, otoki in recnimi ustji. 50 kg težki pacifiški lososi (Oncorhynchos nerca) se drstijo v rokavih reke Fraser in drugih recnih tokovih in jezerih, ki jih je okoli 20.000 km2. Gozdarstvo je razdeljeno na 6 regij in 40 distriktov. Gozdarska služba ima 13 oddelkov servisov. Koncni izvrševalci so vkljucno regijski in distriktni uradi, glede lesnih posekov, raznih pogodb je kontaktni urad za prošnje, pritožbe itn., vse s pravili (Forest Act) gozdarskega zakona. 4.500 je zaposlenih v javni gozdarski službi, ki so zadolženi za nacrtovanje in okoljevarstvo. Operativne izvedbene nacrte izdelujejo podjetja sama, za izdelavo jn postopek je cas 2 leti . V si nacrti morajo biti javno razgrnjeni. Nacrtovana obhodnja je 80-120 let. Obnova je umetna, toda po letu 1970 se le veca delež naravne obnove. Odkazilo je v glavnem samo oznacitev meje gol oseka. Biogeopodnebna klasifikacija ekosistema Britanske Kolumbije je hierarhicni sistem, ki ima 14 zon po dominantnih vrstah dreves, ki so razdeljene na 14 subzone in podsisteme. Vseh je 600 vrst. Britanska Kolumbija izboljšuje soodvis­nost ekosistema in cloveške družbe s prvotnimi narodi, Indijanci. Upravljanje trajnostnega gozda v Britanski Kolumbiji Leta 1865 je kronska kolonija Britanska Kolumbija omogocila pravico za pridobivanje lesa na javnem ozemlju. Po letu 1871, ko se je Britanska Kolumbija prikljucila Kanadski zvezni državi, je bilo izdanih vec zakonov za secnjo. Leta 1912 je prvic uvedla licence, l. 1918 popis zalog, l. 1942 nacelo gospodarjenja in leta 1991 je bila ustanovljena gozdarska zveza >>Bodocnost naših gozdov«, ki je podprla nacela za trajno gozdarstvo. Leta 1995 je izšel najnovejši celoviti zakon, ki je ekosistemsko naravnan in z gozdarsko prakso usklajen za vse 38 glavne vrednote razvojne funkcije gozdov. Era neskoncnih golosecenj je koncana in so zdaj prepovedane. V južnem delu Britanske Kolumbije je dovoljenih 60 ha, na severu pa 40 ha golosecenj, toda s pogoji in omejitvami. Vlada je varovane površine povecala od nekdanjih 6 %, na sedaj 12 % varovanih površin. Le-te vkljucujejo 47.000 krn2 ali 8 % vseh gozdov, ki so velike ekološke vrednosti, kjer upoštevajo tudi želje in potrebe lokalnih skupnosti ter interesnih skupin, npr. prvotnih narodov. Secnja je prepovedana v strminah, nestabilnih mestih ob obrežju vodnih tokov, jezer, mokrišc. Ekološke niše za posebne habitate za divje živa]j in rastline so: okoli brlogov medvedov, gnezdišc orlov, recnih ustij za drstišca in kjer se ocean stika s kopnim, vetrne lege. Urejeni so posebni estetski predeli, prostori za rekreacijo in turizem, objekti kulturne dedišcine in posebnih znamenj prvotnih ljudstev, skupine statih dreves itn. Na obiskanih secišcih smo videli, da prebivalci zakon upoštevajo, kajti kazni so visoke: do 1 milij. dolarjev in izguba licence. Inšpektorji in razne nevladne okoljevarstvene in državne patrole budno opazujejo pocetje lesno-gozdarskih podjetij. Lastništvo: 94 % gozdov je provincijskih, 5 % zasebnih in 1 % je državnih gozdov. 95 % gozdov je v javni lasti, ki jih prek licenc dodeljujejo gozdarskim podjetjem, ki vladi placujejo rento in davek od prodaje lesa. Podjetja pa v skladu z zakonom in dovoljenjem poskrbijo za secnjo. Gozdarski sektor daje 50 % provincijskega davka in še 15 % od raznih drugih del, katerih del se vraca za izobraževanje kadrov, izboljšanje gozdarske infrastrukture itn. Otok Vancouver z 32.000 km2 je najvecji otok na pacifiški obali Severne Amerike in ima prek 2.100 m visoke gore. Na poti za Na.naimo smo se ustavili v Mac Milan, kjer je 135 ha provincijskega parka z gigantskimi drevesi, imenovanimi Chathe­dral Grove. Sestavljajo ga Pseudotsuga menzienssi; drevesa so stara cez 800 let, Abies Grandis, z višino 65 m, Thuja plicata, Tsuga Heterophylla in do 30 m visok Acer macrophyllum, kot sestavine deževnega gozda. Isti dan, 24. avgusta, smo prispeli v znamenito mestece Tofino, ki je obdano z oceanom in fjordi in ki je od leta 1995 interpretativni center družbe Long Beach Model Forest (LMBFS), ki je eden izmed 11 gozdnih modelov Kanade in edini v Udeleženci ekskurzije pred vstopom v ALBERTO Britanski Kolumbiji, ki predstavlja zmerni deževni gozd. LMBFS deluje na zahodni strani otoka Vancouver na obmocju Clayoquot Sounda in v delu nacionalnega parka Rim. Družbo sestavlja 14 direktorjev -predstavnikov vlade, komune, mladine, Indijancev, gozdne industrije itn. Družba si prizadeva razvijati vse iniciative, programe, ljudem želi dati možnost za sodelovanje za trajnejši kakovostnejši razvoj deževnega gozda, ki je tam še najbolj ohranjen. Center Tofino organizira pre­davanja, ucne kampe v naravi, sponzorira razisko­vanja gozdnih in recnih ekosistemov. Izkušenost staroselcev Indijancev povezujejo z novimi znanji v razne dejavnosti. Prvotnih 14 domorodnih plemen predstavljajo sedaj Indijanci Nun-Chat-Nult, katerih duhovno kulturno izrocilo je ozko povezano s preživljanjem v deževnem gozdu. Deževni gozdovi tvorijo eno od najbolj kom­pleksnih in dinamicnih sistemov na Zemlji, ki združujejo kopno, sladke vode, recna ustja in morske (oceanske) sisteme. Kot specificen prostor je sedaj zmanjšan in na svetu.pok.liva samo 30 milij. ha ali 1 tisocinko zemeljske površine; v Britanski Kolumbiji je 400.000 ha. V majhnem, dobro opremljenem centru v Tofinu nam je biologinja povedala, kako so se Indijanci l.l993 uprli skupaj z drugimi prebivalci, ko je ameriško podjetje hotelo v pasu Tofina posekati nekaj 10.000 ha starega gozda. To je bila najvecja nepokoršcina v Kanadi, ko so zaprli 800 ljudi. Iz tega dejanja je nastala za LBMF nova iniciativa. S podpisom glavne starešine Indijancev in v lado so postali enakopravni ter dobili polnopraven status pri odlocanju za programe in potrebne presoje pri ukrepih tudi za deževni gozd. Sedaj dajejo podporo Indijancem, ki so za zacetek odkupili 5.000 ha tega gozda. Podporo dobivajo tudi od okoljevarstvenih organizacij in daje jim jo tudi M. Millan Blocdel Forest industry s sode­lovanjem pri gozdarskih delih. Znanstveniki pripravljajo ekspertize, starejši Indijanci pa z mladimi oživljajo stara znanja o ribištvu, spoznavanju kitov, zelišc in izdelovanju kanujev, totemov, znanja o rezbarjenju itn : Eden od pomembnih projektov je mlade Indijance nauciti osnovati ucne poti deževnega gozda in preparirati skorjo Thuje Plicata kot nekoc za izdelovanje oblacil, pokrival in obutve. Vcasih so prosili ta drevesa za posek, molili pred lovom na kite. Dele drevesa (popke, korenine, vejice) so uporabljali za zdravljenje, mladi poganjki pa so hrana za lose. Za Aboridžine so skoraj neskoncno uporabni. LBMFS je odprt za vse ljudi. Z dežniki in pri temperaturi 17 -18 oc sta se izmenjevala sonce in rosenje, ko smo se odpravili k megleni obali mimo turisticno ribiške luke Tofino, odkoder je dober lov na lase in primeren kraj za opazovanje kitov. V deževnem gozdu so do­minantna drevesa tuje in sitke, ki so goste, visoke debele rasti, rastejo pa na debelem sloju humusa s posameznimi zrušenimi drevesi zaradi mocnih oceanskih vetrov. Na takih drevesih in krpasto osvet1jenih mestih zraste jo mladice. V se je gosto prepreženo z vlažnim maham na krošnjah in tleh z veliko sencnostjo, kar je pogoj za omenjeni drevesni vrsti, ki lahko dosežeta višino vec kot 70 m in 500 let starosti. Pseudotsuga memziensil ne potrebuje globoke sence. Po gozdni ucni poti nas je popeljal manager nacionalnega parka Rim. 25. avgusta nas je na koncu 40 km dolgega fjorda v Port Albermi sprejel Neil Malkon, predstavnik Mac Millan Bloedel's Albermi Forest, ki je najvecje podjetje na otoku Vancouvru. S pridobitvijo okoljskega standarda 1401 izboljšuje tudi druge standarde. V 12-clanski upravi so zastopani tudi Indijanci. Stalno informira, sodeluje s komune in je donator delov gozdnih površin za nacionalni park Rim obalnega deževnega gozda. Ob samem fjordu je bilo leta 1898 ustanovljeno in l. 1993 posodobljeno lesno industrijsko podjetje s 400 delavci in 50 admini­strativnim strokovnim osebjem. Nadan izdelajo 3.200 m3 stavbnega lesa; od tega je vrste Tsuga heterophyllo 80 % in vrste Pseudotsuga menzienssi 20 %. Nad Port Albermi smo si v gorskih gozdovih ogledali nacin gospodmjenja. Velike površine enodobnih sestoj ev so posledicne, preden je izšel novejši zakon o gozdovih v letu 1995. Sedaj smo videli, da se med manjšimi golosecnjami prepletajo otoki neposekanega gozda, zaradi raznih vrst ekoloških niš kot so omejitve v zakonu predvidene. Nad strmim gozdom je stolpna žicnica vlacila les. Ob poti nam je gozdni nadzornik pokazal sedaj posajene avtohtone drevesne vrste med meter visokim borovnicevjem na globokih tleh. Zakon doloca, da še preden se zacno sosednjo parcelo sekati, mora biti secišce že pogozdeno. Ob poti, 30 m od nas, je obiral borovnice crn medved, ne menec se za nas. Odprernljeni les iz glavnega skladišca odpremijo v sam zaliv, od koder ga s potisnimi ladjicami splavijo do tovarne. V novejšem casu, ko so golosecnje nep1imerne in hocejo zadržati elemente sestaja starih dreves, zadrže 80-100 ali 120 dreves, in to enakomerno ali pa v skupinah. Po naše bi to bile neke vrste zastorne secnje. Iz mesta Nanaimo smo se s trajektom pripeljali v mesto Vancouver, ki je poslovno svetovljansko, z nacrtno oblikovanim centrom, z razgibano obalo in slikovito del to reke Fraser. Na obrežnem obmocju so pretežno nizko grajene lesene stavbe, ki se skrivajo v obilnem zelenju. Nedalec je 200m dolg viseci most nad kanjonom v parku Capilano. Pred mostom je v majhnem paviljonu poucna zbirka raznih presekov lesa glavnih vrst deževnega gozda, na drugi strani pa je naravni park s pojasnili o gozdu. Vlada prava turisticna gneca. Univerzitetni raziskovalni gozd Malcom Knapp, ki je poleg vancouvrskega naselja Maple Ridge, uporabljajo za vse vidike gozdarske znanosti. Predel je znacilen za nižino, hribe in jezera s skalnimi deli. Tod na 5.000 ha rastejo predstavniki zmernega deževnega gozda. Inženirka Susan Leech nas je vodila skozi sestoje, ki imajo tudi po 1.000 m3 in vec na ha. Vzdržujejo se sami. Letni posek znaša 14.000 m3• Prav tedaj so prvic opravljali secnjo »komisijskega lesa«. · To je nekakšno redcenje, ko podirajo drevesa, primerna za gradbeni les, ki je dobro placan, kajti v Kanadi prevladujejo 200 let stari sestoji in mladi sestoji, srednjih drogovnjakov pa ni. Okoliškim prebivalcem služi gozd za rekreacijo, urbanisti pa nacrtujejo, da bi ga pozidali s 10.000 hišami . Novi priseljenci v najnižjem delu pa bi radi razširili že obstojece plantaže jagodicevja. Vodja enote upa, da bodo uspeli gozd zadržati. Mont Seymour je provincijski park nad Van­couvrom z vrhom 1.453 m, kjer je pomembno smucišce s pohodnimi potmi. Osnovanje bill. 1936 in na 3.508 ha je mnogo divjadi, zato smo opazili mnogo opozoril in casovne omejitve gibanja. Proti vzhodu prek mesta Home do provin­cijskega Manning parka s pestrim gozdom , divjadjo in slojevito soteska smo se obrnili proti severu in ptispeli v najtoplejše kraje v Kanadi, v dolino Okanagan s stepsko rjava travo in Pinus ponderoso po kritimi grici ter z zelo majhno pušcavo z nizko agavo. Od Pentictona, Kelowna in Vernona se vlece vec kot 150 km dolgo jezero. Ob umetnem namakanju plidelujejo povrtnine, sadje in grozdje. Nad dolino so stepski pašniki za ovce, koze, konje. Objezerski turizem je zelo razvit Tod živi tudi nekaj Slovencev, priseljenih jz hladnejših krajev. Gozdarstvo v casu in Po transkanadski cesti cez nacionalni park Revelstoke in Rogers pasa (na 1.321 m), obdan s prek 3.300 m ledeniškimi vrhovi, in cez reko Columbia smo dospeli v osrcje Skalnega gorovja z nacionalnimi parki Yoho in Kootenay, ki sta še v Britanski Kolumbiji, Banff in Jasper kot najbolj zanimiva pa sta že v zvezni državi Alberta. V nacionalnem parku Yoho je po lepoti znamenito jezero Emerald Lake na višini 1.302 m, obdano z vencem gozdov, in Mount Wapta z 2.778 m. Nad recno gozdnato dolino iz ledenika pada najvecji slap, 254 m visoki Takakkamo. S poltovornim vozilom nadzira park rangerka. Na poti za Banff ob reki Bow s temnimi borealnimi gozdovi in ledeniškimi vršaci, ki so visoki vec kot 3.000 m, se neprestano trgajo megle in oblaki ter veckrat rosi ali sneži. Znamenita ledeniška promenadaje dolga 90 km. Ob cesti so se pasli veliki losi. Banff je najsevernejši kanadski narodni park že od leta 1885, ko so tam odkrili tople vrelce. Louisino jezero, Johnstonova soteska, razviti zimski športi, vkljucno z nevarnim medvedom grizlijem, je tod zelo razvita ekoturisticna industrija. Proti severozahodu, ko se cesta prevesi v bližini 3.747 m visoke Columbie, se zacenja park Jasper z 10.800 km2 površine. Ob cesti, ki se tam znatno dvigne nad 1.600 m višine, se razprostira na 320 km2 in 300m globine ledenik Artabasca. Tam je tudi ledeniški center z muzejem, kjer so razstavljene vkopane zemljanke, bivališca Indijancev v mrzlih predelih, primeri prvih alpinistov, šotor znamenite raziskovalke Charlote itn. Od tod vozijo vozila z visokimi kolesi na ledenik. V eni od stranskih dolin je v globokem kanjonu 23 km dolgo Maligno jezero. Med kanjonom in Malignim jezerom je Medicinsko jezero, ker so nihanje vode v jezeru šteli za zdravilno. Parkovna cesta ledenih polj je ena od svetovno najvecjih gorskih AC za vetigo ledenikov, ki pokrivajo Skalno gorovje. V naravnem parku je na transkanadski cesti poskrbljeno za varen prehod živali s podhodi. V zanimivih, dostopnih delih parka na alternativnih cestah pa je prepoved za obiskovalce od l.IIL do 25.VI. in vsak dan od 18" do 911 dopoldne, kjer pa so nadhodi namenjeni samo za živali: volkove, medvede in panterje. Iz mesta Jasper smo kmalu prestopili mejo v Alberti in ob Mount Robsonu, ki je s 3.954 m najvišji vrh v Skalnem gorovju, in ob reki Fraser navzgor prišli 2. septembra v mesto Prince George. Gozdarstvo v casu in prostoru V letu 1950 je družina Dunkley ustanovila lesno industrijsko podjetje za stavbni les v kraju Strathnaver, južno od mesta Prince George, sredi borealnih gozdov iglavcev. Podjetni pogodbeni delavci, bratje Novak .iz Suhe krajine: Toni, Maks, Jože, na celu s Henrikom, so ta obrat pridobili leta 1977. Dobili so licenco, da lahko na 79.620 ha posekajo in spravijo na tovornjake 204.700 m3 lesa na leto. To delo opravi 50 lastnih in pogodbenih delavcev, 6 ljudi dela še v pripravi dela. 70 %je zimske secnje, ko je v povprecju z 2 m snega. 95 % poseka je mehaniziranega (Harvesterji). Delavci delajo 8 ur na dan, in to 6 mesecev, preostalih 6 mesecev pa dobivajo podporo za brezposelne. Žaga m3 ima zmogljivost 600.000 na leto, zato les dokupujejo. Z ogledne poti smo opazovali vse tehnološke operacije, ki omogocajo visoko produktivnost in varno delo. Z racunalnikom ugotovijo optimalni rez za kakovostne in fleksibilne dimenzije lesnih izdelkov stavbnega lesa. Tretirane proti škodljivcem in zašcitene s folijo jih prek glavnega agenta v Vancouvru pošiljajo v Ameriko, na Japonsko, Korejo in drugam. Z Novakovimi managerji, Blair Mayer in Dong Perdue, smo si ogledali nekaj gozdnih objektov. V skladu z nacrti in gozdarskega zakonika je golosecnja dovoljena na 40 ha v enem kompleksu ali 600 ha na leto s tem, da upoštevajo ekološke niše. Tam je bilo mokrišce, potok z brežino in vetrne lege, kjer je stari sestoj ostal neposekan. Vse delo, od poseka, odstranjevanja vej in vrhacev do nakladanja do 60 m3 (1 vožnja) težkih hlodov na tovornjake (vsi pogodbeno vezani), je mehanizirana in procesirano. Ko so ostanke secnje zrinili na visoke kupe, ki pocakajo na sežig profesionalnega podjetja na ocišceni površini, so že zasajali sadike (kontejnerske) avtohtonih iglavcev duglazije, bora in smreke. Kalkulacija stroškov: 34 % strošek dela, 32 % drugi proizvodni stroški, 7 % vkalkulirani dobicek, 16 % dajatve provinci in državi in 11 % amortizacija. 4ft Bratje Novak so zelo ugledni v Prince Georgu in denarno podpirajo organizacije Slovencev v Kanadi. Pred poslopjem so izobesili slovensko zastavo in bili deležni gostoljubja. Ob zajtrku Mr. Rick Fahlmana z ministrstva za gozdarstvo Britanske Kolumbije so organizirali predavanje o nacrtovanju. Na pred 5 leti zgrajeni sodobni University of Northeim BC na fakulteti za naravne resurse in okoljetvorne študije v Prince Georgu so nam 3 profesorji razlagali o raziskavah severnih borealnih gozdov. Na svojem domu nam je diplomant ljubljanske univerze, gozdarski inženir Cvenkejl iz Ljubnega na Gorenjskem, povedal zanimivo zgodovino Indijancev in o boju med njihovimi plemeni. Glede nevarnih živali je o pumi povedal, da vsak dan potrebuje za prehrano eno ovco ali pa napade tudi otroke na poti v šolo. Že nekaj casa je v pripravljanju ekspertiza ali pa svetuje Industry-Forest in leta 1999 je zacel tudi predavati na omenjeni univerzi. Na vsej poti smo videli tudi pojasnjevalne table, kje insekti ali bolezni unicujejo kilometrske napadene predele sekundarnih gozdov. Na nekaj mestih smo videli tudi vecja požarišca z ostanki okroglih sušic. Težave so tudi v obalnih krajih, kjer tovarne celulozne pulpe spušcajo v fjorde strupeni furol, furan in stranišcne odplake. Zato se je ponekod kolicina rib drasticno zmanjšala in LBMFS skuša vplivati, da bi postopno sanirali odplake. Glede golosecenj, ki so jih sicer zmanjšali, so bile za nas, ki smo vajeni malopovršinskih secenj, še vedno ponekod prevelike. Toda tam so druga geografska razmerja in pojmovanja zaradi ogromnih površin gozdov. Z ogledom univerze in nove zgradbe gozdarske fakultete v Vancouvru, ki je vecinoma iz lesa, smo koncali 20-dnevno gozdarsko odpravo. Ivo ŽNIDARŠIC univ. dipl. inž. gozd. Gozdarstvo v casu in prosto_r_u ___ Gozdarske koce na Bovškem 1 UVOD Delo v bovških gozdovih je bilo vcasih veliko bolj kot danes vezano na daljše bivanje delavcev v gozdu. Pogoji za bivanje so bili vsekakor zelo skromni, ceprav so si gozdarji v skladu z možnostmi skušali življenje v gozdu cimbolj olajšati. Skroma bivališca iz lubja, t.i. »kožarice« (M. Bric 2000) so zlasti v vecjih gozdnih kompleksih, kjer je delo lahko trajalo vec let, kmalu zamenjale bolj udobne lesene barake in brunarice, po možnosti opremljene s pecmi in štedilniki, nekatere celo s tekoco vodo ali -ce to ni bilo možno -z vodr\iakom. Tako je bilo na Bovškem v obdobju 1955-1965 zgrajenih 15 gozdarskih koc, v katerih so med tednom bivali gozdni delavci in drugo gozdarsko osebje. Glavni pobudnik in organizator gradnje koc je bil Marjan Presecnik, dipl.inž. gozd., kije bil v tem casu vodja proizvodnje pri Soškem gozdnem gospodarstvu Tolmin, idejo pa naj bi prinesel iz Skandinavije (M. Bric 2000). Nekako do leta 1975 so koce kar dobro služile svojemu namenu -nekatere so bile seveda bolj obljudene, druge pa so samevale -kasneje pa so vse bolj izgubljale svoj pomen in namen. Zgostitev omrežja gozdnih cest, opušcanje gospodarjenja v oddaljenih gozdovih, želja po izboljšanju delovnih pogojev za delavce z dnevno vožnjo od doma do delovišca so bili vzroki, da so se koce vse manj uporabljale in vzdrževale. Zadnji, ki so v njih obcasno bivali, so bili bosanski konj arji in vcasih kakšen idealisticen taksator, zadnjih petnajst let pa vse po vrsti sameva jo in bolj ali manj propadajo. Le takrat, ko ob obhodu gozdov stojimo pred razpadajoca brunarico nekje v odmaknjenih rovtih, nas okoli srca morebiti stisne kancek nostalgije po starih casih. 2 GRADNJA IN OPREMA GOZDARSKIH KOC Gozdarske koce so bile obicajno lesene brunarice s tremi aH štirimi prostori: kuhinjo, shrambo, spalnico in prostorom za orodje in opremo. Za spanje so po potrebi uporabljali in vcasih opremili tudi podstrešje. V kuhinji je bil zidan štedilnik, miza s klopmi in omara, v shrambi police za živež, v spalnici pa leseni pogradi in police ter obešalniki za obleko. V nekate1ih vecjih kocah je bila spalnica GozdV 61 (2003) 1 opremljena tudi z lonceno pecjo ali litoželeznim gašperckom. Vodo so imele kot kapnico v vodnjaku (»štirni«) ob koci ali pa iz bliž!Uih studencev. Vecinoma so bile krite s skodlami, le redko s plocevino; le~ta je šele kasneje zamenjala skodle na nakaterih kocah blizu cest. Voda s strehe se je stekala v lesene žlebove in nato v vodnjak. Temelji so bili zgrajeni iz v suhem zloženega kamenja brez betona ali malte. V se brunarice so bile zgrajene po enotnem nacrtu, med seboj so se razlikovale le po velikosti. Vecino potrebnega gradbenega materiala so pripravili na kraju samem (bruna, tramove, skodle, deske, kamenje za temelje), prinesli so le okna, vrata, opaže, material za dimnik, kovinske dele štedilnika, morda plocevino za streho in najnujnejšo opremo (posodo, odeje). Ce se je dalo, so ves material, opremo in živež spravili do koce ali vsaj v njeno bližino z žicnicami, drugace pa so vse potrebno prinesli na hrbtih. Kljub enostavni in skromni opremi so bile koce zracne, zdrave in tople, bivanje v njih pa za tiste case kar udobno. Vsega skupaj je bilo zgrajenih 15 gozdarskih koc: na Trenti pod Jalovcem, dve v Le meh pod Vršicem, Lepoc, Berebica, Crni vrh, Polog, Mangrtska planina, Možnica, Izgora, Gozdec, Drnohla, Javorjeva dolina dve na Golobarju. Nekatere so po koncanih gozdnih delih razstavili in jih prepeljali ali na hrbtih (!) prenesli na drugo lokacijo, kjer so jih ponovno sestavili (npr. brunarico na Crnem vrhu nad Soco, brunarico v Lemeh). Danes jih stoji še 13; koca na Lepocu je pogorela kmalu po izgradnji, koco na Trenti pa so pred leti razstavili in z žicnico spravili v dolino~ kjer so meterial raznesli domacini. Nekatere-zlasti tiste v bližini prometnic -so še vzdrževane, druge so bile prodane ali oddane v najem (Možnica, Izgora), ostale pa so popolnoma opušcene in pocasi propadajo. 3 ŽIVLJENJE V KOCAH Življenje v kocah je bilo na videz zelo enolicno. Delavci so delali obicajno cel dan. Kuhali so si sami, najveckrat je bil za kuhanje zadolžen tisti, ki se je na kuhinjo najbolj »spoznal«. Le v koci na Golobruju, kjer je bilo najvec dela in delavcev, so vcasih imeli tudi kuhar·ico. Pogosto je kuhar skuhal Pregledna karta lokacij gozdarskih koc na Bovškem le glavno jed (polento, krompir, mogoce pašto), zabelo pa so si delavci pripravili vsak zase iz svoje zaloge. Ce je bila v bližini planina, so si obroke popestrili z mlekom in skuto. Za red in snaga v koci so skrbeli sami; o higieni, kakor jo dojemamo danes, seveda ni bilo niti govora -kot povsod v izoliranih moških združbah je bilo vse sila enostavno, ucinkovito in seveda le najnujnejše. Ob sobotah popoldne so se s praznimi nahrbtniki odpravili domov k družinam in se v ponedeljek zgodaj zjutraj otovorjeni vrnili nazaj v koco. Seveda pa zgolj delo in najnujnejši dnevni opravki niso bili edino, kar so gozdarji poceli. Mladim in vitalnim ljudem naporno gozdno delo ni pobralo vseh moci, nakaj jo je še vedno ostalo za raznovrstne dogodivšcine. O življenju v kocah kroži še sedaj po Bovškem bogato ustno izrocilo; za primer naj omenimo dve zgodbi z Golobarja: Zavod za ribištvo je imel v Lepeni ribogojnico za vzgojo postrvi. Ribiški cuvaj, ki jo je oskrboval, se je rad hvalil, da mu rib nihce ne more ali si ne upa krasti. Njegovi vrstniki, ki so kot drvarji delali na Golobarju, pa so se nekega vecera odpravili v tri ure hoda oddaljeno Lepeno, zamotili psa cuvaja, izpustili vodo in bazena in pobrali vse ribe ter se 42 proti jutru težko otovorjeni vrnili v koco. Z ribami so si za cel teden izboljšali jedilnik. Cuvaj, ki je bil sicer znan po svoji gostobesednosti, je o tem dogodku molcal kot riba. Divji lov je bil med drvarji na Golobarju mocno razširjen; uplenjeno divjad so deloma pojedli sami, nekaj mesa pa so ob sobotah nesli domov. Vecinoma so bili bivši partizani, skoraj vsi so imeli orožje, nekateri celo predelano za divji lov. Med njimi je vladala vzorna konspiracija, tako da jih njihov revirni gozdar, ki je bil hkrati tudi lovski cuvaj, ni nikoli zasacil pri lovu, ceprav je dobro vedel, kaj pocnejo. Plen so odrli na »plati pleha« -ostanku iz prve svetovne vojne, ki so jo potem oprali v potoku, kožo, parklje in trofejo so skurili v peci, meso pa so skrili. Ob petkih so najbolj zagrizeni šli na lov, da so imeli meso za domov, ostali pa so zanje opravili »Šiht«. Orožje so imeli skrito v gozdu, pogosto so ga imeli za vsak slucaj kar pri sebi na delovišcu . Za strelivo je skrbel starešina strelske družine iz Cezsoce, ki je bil tudi sam partizan in zagrizen divji lovec. Podobne zgodbe so se napletale po vseh kocah, kajti kljub težkemu delu so gozdarji vedno našli cas za sprostitev. Veliko je zgodb o fantih, ki so GozdV 61 {2003) 1 Gozdarstvo v casu in prostoru --~---------------------- Brunarica v Gozdecu pod Kaninom, med gozdarji in lovci znana kot >>Dragica« (maj 2000, foto L M.) ponoci hodili vasovat tri ali štiri ure hoda dalec in so se še pred jutrom primerno »obdelani« privlekli nazaj na delo. Morebiti so tudi ta doživetja napotilo sedanjim generacijam gozdru.jev, da je pravzaprav tudi v najbolj trdih razmerah lepo delati in da sta prav tako kot placa in delovni pogoji pomembna tudi pozitivno vzdušje in optimizem. Svobodnih in malce obešenjašk.ih casov se pac vsak z veseljem spominja. ZAKLJUCEK Gozdarske koce so nastale v burnem casu na zacetku organiziranega gospodarjenja z gozdovi na Bovškem. Svojo vlogo so nedvomno dobro opravile; ljudje, ki so bivali v njih, so imeli za življenje in delo veliko boljše pogoje kot prej. Kasnejši razvoj v organizaciji gozdne proizvodnje jih je postavil na stranski tir. Tiste v najbolj odmaknjenih predelih bodo žal propadle, druge pa se spreminjajo v vikende, planinske postojanke ali pa kaj drugega. Nova vloga jim bo dala novo življenje, drugacne obiskovalce in podlago za nove, druge zgodbe. Cas je pac enako neprizanesljiv za vse, morda pa bo ta skromen zapis ohranil nekaj spomina na nekdanje delo v bovških gozdovih, na življenje v gozdarskih kocah in na vse zgode in nezgode, ki so se ob tem napletle. 5 VIRI BRIC, M., 1975: Seznam delavskih koc na Bovškem (rokopis v arhivu SGG Tolmin) 2000: Pogovori in zapiski (rokopis) COPI, F., Kal -Koritnica 1980-1985: Pogovori ob razlicnih priložnostih GAŠPERŠIC, P., Cezsoca 1980-1995: Pogovori ob razlicnih priložnostih KOMAC, F., Kršovec 1983-1985: Pogovori ob razlicnih priložnostih MLEKUŽ, A., Kal -Koritnica 1985-2000: Pogovori ob razlicnih priložnostihPRILOGA Iztok MLEKUŽ, univ. dipL inž. gozd. ZGS -Obmocna enota Tolmin Krajevna enota Bovec Kot 87, 5230 Bovec Klima na barju je izrazito rnrazišcna, saj je nivo zemljišca na višini 1.122 m, najnižji prehod na Aspu pa je 20 m višje. Flora Ledine je razmeroma bogata. Vkljucuje pretežno vrste, znacilne za nizka barja (minerotrofne vrste), na dvignjenem obrobju pa se pojavljajo tudi vrste, znacilne za visoka barja (ombrotrofne vrste). V obeh skupinah je precej vrst, ki so v Sloveniji redke in zaradi uspevanja v izredno obcutljivih habitatih, kakršno je tudi barje Ledina, potencialno in dejansko zelo ogrožene. Zaradi tega jih je veliko uvršcenih v Rdeci seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. To so vrste: Carex pauciflora (malocvetni šaš), Drosera rotundifolia (okroglolistna rosika), Eriophorum vaginatum (nožnicavi munec), Lycopodiella inundata (barjanski blatec), Oxycoccus palustris (dlakava mahovnica), Scheuchzeria palustris (mocvirska grezulja) in Trichophorum caespitosum (rušnati mavcek). Vecina izmed njih je po kategorizaciji IUCN uvršcena v kategorijo ranljivih vrst (V), dve izmed njih (dlakavoplodni šaš in mocvirska grezulja) pa v kategorijo prizadetih vrst (E), kamor uvršcamo najbolj ogrožene vrste, saj sta obe po letu 1945 zabeleženi le na treh lokalitetah v Sloveniji. V rdeci seznam listnatih mahov Slovenije so uvršcene naslednje mahovne vrste: Sphagnwn centrale, Calliergon stramineum, Calliergon trifarium in Drepanocladus fluitans, ki so vse uvršcene v skupino ranljivih vrst (V). V neposredni bližini barja sta se na vzhodu izoblikovali dve naravni srnrekovi združbi, in sicer združba mahu Rhytiadelphus loreus in smreke (Rhytiadelpho Lorei-Piceetum) ter združba miga­licnega šaša, šotnega mahu in smreke (Sphagno­Piceetum geogr. var. Carex brizoides). Na južnem, zahodnem in severnem delu obrobljajo barje gozdovi jelke in bukve (Abieti-Fagetum praealpinum din.), znacilni za vecji del Jelovice. Gozdovi so enomerni in raznodobni. Najvecji delež zajema smreka (94% ), posamicno sta pri mešana jelka (5 %) in bukev (l % ). Prisotni so še jerebika, gorski javor in vrba. Kako pocasi poteka življenje na obrobju barja, povedo le nekaj metrov visoke smreke v starosti sto do dvesto let, ki uspevajo na nekaj decimetrov dvignjenem severnem delu v skoraj anaerobnih talnih razmerah. Barje ima vecji pritok na jugu, ki s prenesenim prodom zaplavlja južni del Ledine in ima edini tudi hudourniški znacaj . Manjši p1itok je na zahodnem delu Ledine v preteklosti izoblikoval vršaj, na katerem se GozdV 61 {2003) 1 Gozdarstvo v casu in 2rostoru _ _ _ je zarasla smreka, ki je v fazi mlajšega drogovnjaka. Potocek razpolavlja bruje v smeri barskega okna. Na severovzhodnem delu bruja je tretji pritok, ki vijuga po severnem robu in na severozahodu zacne ponikati v smeri barskega okna. Barsko okno je manjše jezerce z globino do enega metra in leži na jugozahodnem delu barja ter je ostanek globljega jezera. Vsa površina je mocvirnata in je brez stika s podtalnico. Ob spomladanskih in jesenskih deževjih je barje obicajno poplavljeno, razen skrajnega severnega obrobja. Za vplivno obmocje Ledine je zaradi izredne hidrološke vloge bruja opredeljeno njegovo vodozbirno obmocje. Le-to je izlocena (doloceno) s pomocjo pregledne gozdarske karte v merilu 1 : 25.000. Velikost zlivnega obmocja je okrog 324 ha. Vecina tega je prekrita z gozdom, razen Kosmatega vrha, planine Klom, samega balja ter travinj na Mosteh na skupni površini ca. 13 ha. Gozdnatost je 96-%. Glavna dejavnost na tem obmocju je gozdarstvo. Gospodarjenje z gozdom poteka v skladu z gozdno­gospodarskim nacrtom. Velika vecina gozdov uspeva v gozdni združbi jelke in bukve (Abieti-Fagetum praealpinum din.), manjši del pa v združbi golega lepena in bukve (Adenostylo-Fagetum praealpinum) pod Kosmatim vrhom ter Rhytiadelpho lorei­Piceetum med Ledino in Mostmi. V zlivnem obmocju Ledine je 6,0 km gozdnih cest, njihova gostota znaša 18,5 m/ha. Te so namenjene gospodarjenju z gozdovi in rabi ostalih vlog gozda. Gozdne vlake so redke, zato bo za redno gospodarjenje še potrebna njihova zgostitev. Od kmetijske dejavnosti je prisotna paša v skladu z usmeritvami gozdnogospodarskega in gozdno­gojitvenega nacrta na planini Klom in na Kosmatem vrhu, kjer pasejo clani pašne skupnosti Mlake-Klom. Nesprejemljiva je paša na barju in v vseh gozdovih v okolici. Tu gre za živino s Selske planine, ki se pase nenadzorovano. Na Mosteh ob neposrednem robu rezervata stojita r bivši gozdarski koci. Kot pocitniški hišici sta v zasebni [ lasti in predstavljata potencialno nevarnost, saj bi morebitne odplake zagotovo onesnažile vodo v rezervatu. Na planini Klom je pastirski objekt, ki še leži v vplivnem obmocju. Naseljen je preko poletja v pašni sezoni. Na travniku na Aspu v neposredni bližini rezervata obcasno taborijo skavti in taborniki s soglasjem upravljavca zemljišca in Zavoda za gozdove Slovenije. Na istem mestu poleti posamezne skupine obcanov nenadzorovano pripravljajo piknike. GozdV 61 (2003) 1 Gozdove obiskujejo nabiralci gob, borovnic in zelišc, vendar obisk nikoli ni pretiran. Z gozdne ceste nad Ledino poteka slabo obiskana planinska pot proti Klomu in Ratitovcu. 3 RAZGLASITEV LEDINE ZA NARAVNI REZERVAT Z odlocitvijo, da bom poskusil narediti vse za zašcito barja Ledine, sem se zapletel v doslej najdaljšo birokratsko zgodbo svojega življenja. Kronološko je izgledala takole: • konec avgusta 1994 so se pojavile odkrite težnje konjeniškega društva Visoko po paši štiridesetih konj na Mosteh na Jelovici ter po strojni izsušitvi ("melioraciji") s strani nekaterih domacinov. Ker je tu le ca. 0,50 ha travnikov, bi torej nedvomno prišlo do paše v gozdovih in na barju, ob morebitnih strojnih delih pa do popolnega unicenja barja; • o ogroženosti Ledine sem seznanil LRZVNKD, ki je v zacetku oktobra 1994 na tedanjo Obcino Škofja Loka poslal predlog za razglasitev barja Ledine za naravno znamenitost; • še istega meseca smo predlog dopolnili z natancno dolocitvijo obmocja za zašcito (meje) in predlagali kot režim zašcite naravni rezervat; • ker na obcinskem nivoju ni bilo pravega razumevanja, smo se obrnili na tedanje Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Da je zakonska luknja na tem podrocju res velika, kar so nam zagotavljali na Obcini Škofja Loka, sem se preprical v približno enoletni zgodbi telefonskih pogovorov, dopisov in sestankov s predstavniki LRZVNKD in MOP-a; • v zimi 95/96 smo o dogajanju podrobneje obvestili župana novoustanovljene Obcine Železniki in Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS (nadalje SKZG RS); • maja 1996 je Obcina Železniki poslala na SKZG RS zahtevo, da se mora na Ledini in v njeni bližnji okolici ohraniti obstojece stanje; • septembra 1996 smo se dogovorili s pred­stavniki LRZVNK.D in MO P-a, da poskušamo urediti odmero in zamenjavo manjšega dela zasebne parcele v obmocju bodocega rezervata z enakovrednim zemljišcem v upravljanju SKZG RS ter da pravnica MOP-a pripravi osnutek obcinskega odloka; • po enem letu (septembra 1997) je LRZVNKD poslal Obcini Železniki osnutek odloka o razglasitvi Ledine za naravni rezervat; • februarja 1998 je župan sklical sestanek vseh sodelujocih v postopku in pripravah za razglasitev, kjer smo ugotovili, da je potrebno še pred razgla­sitvijo zamenjati del zasebne parcele v bodocem Slika 1: Dlakava mahovnica (Oxycoccus palustris) rezervatu z mejnim gozdom v upravljanju SKZG RS; • v zacetku aprila 1998 smo se z lastnico natancno dogovorili in na terenu dolocili meje gozda za zamenjavo, obcina pa je takoj pozvala SKZG RS k odmeri in zamenjavi; • SKZG RS septembra istega leta izda Geodetski upravi Kranj narocilo za parcelacij o, p1i cemer je bil tudi placnik vseh storitev (iz že prej nakazanih sredstev MOP-a); • oktobra 1998 je sledila terenska parcelacija, dodelitev novih parcelnih številk in preko zime vkr\jižba v zemljiško knjigo; • še istega meseca obcinski odvetnik popravi osnutek odloka; • spomladi 1999 je obcinski svet Obcine Železniki sprejel Odlok o razglasitvi barja Ledina na Jelovici za naravni rezervat (nadalje Odlok), ki je bil; • 23. aprila 1999 objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, številka 15, po skoraj petih letih prizadevanj. 4 NACRT UPRAVLJANJA Takoj s sprejetjem Odloka bi se zgodba lahko tudi koncala, vendar je obcinski svet Obcine Železniki junija 1999 z našim soglasjem dolocil ZGS, KE 46 Slika 2: Okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) Železniki, za upravljavca naravnega rezervata batja Ledina na Jelovici. To je bilo seveda svojevrstno priznanje za preteklo delo, hkrati pa smo dobili nalogo, naj cimprej izdelamo tudi nacrt upravljanja rezervata. Upravljavski nacrt za Naravni rezervat barje Ledina na Jelovici sem izdelal na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 56/99, nadalje ZON) in Odloka ter na podlagi dogovora med Obcino Železniki in Zavodom za gozdove, OE Kranj . Rezervat je bil razglašen v velikosti 22,72 ha, od tega barje Ledina meri 6,93 ha, manjše barje na severovzhodu 0,91 ha, ostalo so gozdovi. V skladu z 61. clenom ZON-a Nacrt upravljanja za naravni rezervat Barje Ledina na Jelovici poleg uvoda vsebuje dvanajst tock in sicer: l. celovito oceno stanja narave, posegov in dejavnosti ter ekonomske in socialne strukture prebivalstva v obcini Železniki, 2. oceno stanja naravnih vrednot na zavarovanem obmocju, 3. oceno stanja na vplivnem obmocju, 4. dolocitev nacinov uresnicevanja nalog varstva na zavarovanem obmocju in ukrepov za izboljšanje in preprecevanje škodljivih vplivov na vplivnem obmocju, GozdV 61 (2003) 1 Gozdarstvo v casu in Slika 3: Majska prstasta kukavica ( Dactylorhiza majalis) 5. oceno možnosti nastanka naravnih in drugih nesrec na zavarovanem obmocju in dolocitev nacinov izvajanja ukrepov, potrebnih za preprecevanje naravnih nesrec na zavarovanem obmocju ali zunaj zavarovanega obmocja, 6. dolocitev podrobnejših razvojnih usmeritev in nacini njihovega uresnicevanja s prednostnim upoštevanjem tradicionalnih nacinov rabe in opravljanja dejavnosti, 7. smernice za povezovanje sektorskih nacrtov gospodarjenja z naravnimi dobrinami, 8. dolocitev varstvenih usmeritev za trajnostni razvoj dejavnosti, 9. dolocitev nacinov financiranja za zagotavljanje namenov varstva in razvoja, 10. umestitev in konkretizacija varstvenih režimov v prostor, 11. naravovarstvene pogoje za urejanje prostora in 12. program izvajanja nacrta upravljanja. Takoj se vidi, da se zaradi tega clena vZON-unekatere stvari v Nacrtu upravljanja nujno podvajajo. Ocena stanja na zavarovanem in vpl.ivnem obmocju je že opisana v 2. tocki tega prispevka, poleg prepovedi (varstvenega režima, lO.tocka) pa bodo za bralce verjetno najzani­mivejši predvideni ukrepi (4. in 12. toc'Ka). Slika 4: Potocna sretena (Geum rivale) V rezervatu je prepovedano: • izvajati regulacijska dela ali kako drugace spreminjati vodnl režim, • rezati šoto, izkopavati ali nasipavati zemljino, • nabirati, izkopavati, ruvati ali na kakršenkoli drug nacin poškodovati rastline oz. njihove dele, • nabiranje gozdnih sadežev in semen, • kositi ali sekati vso vegetacijo, • loviti vse vrste živali, vkljucno z njihovimi razvojnimi oblikami, • spreminjati naravno sestavo rastlinskih in živalskih združb z vnašanjem alohtonih vrst oz. vrst ki ne sodijo v ta habitat, • nadelavati steze ali vlake, • odlagati vse vrste odpadnih materialov, • onesnaževati vodo, tla in zrak s strupenimi ali kako drugace nevarnimi snovmi, • postavljati kakršnekoli trajne ali zacasne objekte, • vsakršno redno lovno in gozdno gospodarjenje, • paša govedi, konj, ovac in koz, • gojiti oz. rediti domace ali prostoživece živali, • organizirati množicne turisticne in rekreacijske dejavnosti, • hoditi izven obstojece steze. G_ozdar....:...v casu in prostoru ___stvo Predvidene naloge na zavarovanem obmocju: • obvešcanje javnosti o pomenu rezervata Ledina, • postavitev informacijske table na razgledni tocki ob gozdni cesti Rastovka-Ledina-Pašni vrh na severozahodni meji rezervata z nazornim prikazom pomena rezervata in omejitev v njem, • vzdrževanje grrnišcne vegetacije pod razgledno in nadelava steze do severnega dela barja ter izdelava razgledne brvi ob severnem robu • organizirano vodenje manjših zainteresiranih skupin po nadelani stezi do barja ter na razgledno • obvestiti lastnike pasoce živine s Selske planine, lastnike zemljišc in javnost o razglasitvi Ledine za naravni rezervat ter o omejitvah v njem, • potrebna je obcasna obnova meje rezervata, Za gozdove v vplivnem obmocju so dolocene smernice in ulaepi za gozdnogospodarska razreda 4.4 (bukovje na karbonatih) in 8.1 Gelovo bukovje) v gozdnogospodarskem nacrtu GGE Železniki (1994-2003) ter v na njegovi osnovi izdelanih gozdnogojitvenih nacrtih. Zauresnicevanje nalog varstva je potrebno za podrocje gozdarstva o razglasitvi Ledine za naravni rezervat ter o omejitvah v njem obvestiti lastnike gozdov oz. izvajalce del, omejitve pa vpisati tudi v odlocbe. Pri gospodarjenju z gozdom je pri secnji obvezna uporaba biološko razgradljivih olj. Paša je v skladu s tretjim odstavkom 32. clena Zakona o gozdovih (Ur.list RS 30/93 in 67/02) dovoljena na planini Klom (odd. 260, 261), kjer primerna postavitev ograje onemogoca prehod živine v nižje ležece gospodarske gozdove in Ledino, dovoljena pa je tudi z gojitvenim nacrtom za omenjena oddelka. Režim uporabe stavb v vplivnem obmocju ne sme presegati dosedanjega režima uporabe. V primeru, da želi lastnik stavbe ponovno aktivirati, se morajo te predhodno legalizirati pod dolocenimi pogoji. Predstavitev Nacrta upravljanja je bila l.junija 1999 v prostorih Obcine Železniki. Dogodek je bil medijsko dokaj odmeven (casopisje, radio), socasno paje potekala tudi fotografska razstava Barje Ledina­biser Jelovice avtorjev prof. dr. Jožeta Pungercarja in dr. Sonje Jeram. 5 ZAKLJUCEK Konec je sladek, saj smo ohranili edinstven ekosistem pred unicenjem. Grenak priokus je le v tem, da smo za to imeli ogromno dela, telefonskih pogovorov, sestankov in dopisov. Najvecji zastoj je predstavljalo dejstvo, da s strani naravovarstvenih organizacij zelo dolgo nismo dobili osnutka odloka. Sodelovalo je veliko razlicnih ljudi, ki so v tem obdobju menjali delovna mesta. Veliko casa je vzela tudi odmera in zamenjava zasebnega in državnega gozda. Kljub temu lahko recem, daje vsak od sodelujocih želel pripomoci k cimprejšnji razrešitvi te zgodbe, saj temu prakticno nihce ni nasprotoval. Posebna zahvala velja prizadevnim predstavnikom Obcine Železniki in tedanji predstavnici SKZG RS ge. Anici Zavrl-Bogataj. In kako naprej? Takoj bo potrebno urediti problematiko paše, saj živina še vedno obcasno a redno prihaja s Selske planine. Smiselnost izved,be nekaterih ukrepov na ožjem zavarovanem obmocju pa je postala vprašljiva, saj so z izidom Odloka ter s široko publiciteta prakticno usahnili pritiski na barje. Bi bilo že širše obvešcanje javnosti dovolj in vsi zapleteni ukrepi v zvezi z razglasitvijo sploh niso bili potrebni? 7 VIRI: CULIBERG, M./ ŠERCELJ, A./ ZUPANCIC, M.,1981.­Palinološke in fitocenološke raziskave na Ledinah na Jelovici. Razprave SAZU XXXIII/ 6, Ljubljana, 1981. ŠUBIC, F. i~ sod., 1995: Ledina-visoko barje, seminarska naloga, Zelezniki, 11 s. WRABER, T./ SKOBERNE, P., 1989. Rdeci seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije.-Varstvo narave, Ljubljana, 429 s. Odlok o razglasitvi barja Ledina na Jelovici za naravni rezervat. -Ur. vestnik Gorenjske št. 15/99. Sklep obcinskega sveta obcine Železniki -dolocitev ~pravljavca za zavarovano obmocje barja Ledina, Zelezniki, 1999. Zakon o gozdovih.-Ur.l.RS št. 30/93. Zakon o ohranjanju narave. -Ur.J. RS št. 56-2655/99. Gozdnogospodarski nacrt gospodarske enote Železniki 1994-2003, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, 156 s. -Inventar najpomembnejše naravne dedišcine Slovenije -2.del: osrednja Slovenija. -Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dedišcine, Ljubljana, 1991, 606 s. Boštjan ŠKERLEP univ. dipl. inž. gozd . ZGSOE kranj, KE Železniki Foto: Dr. Jože PUNGERCAR Stališca in odmevi Z drugacnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa Mag. F. Ferlin je v prispevku "Ali potrebujemo drugacne, tuje negovalne modele za pridobivanje boljše kakovosti (bukovega) lesa?" (Gozdarski vestnik št. 7-9), brez strokovnih argumentov zavrnil ponujene metode o racionalnejši gozdni proizvodnji listavcev, objavljene pod gornjim naslovom v 6. številki isti revije. Zlasti pa ga je zbodla kritika obstojece gozdarske politike, katero je tudi sam krojil. Temeljna naloga slovenskega gozdarstva je zadovoljevanje družbenih potreb, med katerimi je na prvem mestu les in z njim ustvarja gozdarstvo edine prihodke. Slovenija je dokaj osiromašena in bo za vstop med evropske narode potrebovala vsak še tako skromen prispevek ali resurs. Ne bomo si mogli privošciti razkošja in zanemariti možnost, ki nam jo brezplacno ponujajo soncni žarki. Še vecja sramota pa bi bila, ce bi nam naši nasledniki ocitali, da nismo vseh razpoložljivih fotonov soncne energije racionalno prelili v nove vrednosti. Tako je že pred vec kot sto leti ucil ruski fiziolog K. A. Timirjazev. Odkar se je bukovina pojavila kot tehnicna surovina, se les z rdecim srcem prodaja po najnižjih cenah. Lesna industrija takega lesa ne more uporabiti in oplemenititi, lastnikom gozdov pa ne prinaša pricakovanih koristi. Iz naših gozdov prihaja vedno vec slabega lesa in ker že danes ni kam z njim, ga moramo izvažati po cenah, ki komaj kri jejo proizvodne stroške. Najbolj kakovostne gozdne proizvode pa moramo uvažati in to celo iz držav, ki nimajo take gozdarske tradicije kot Slovenija. Slab les spremlja vrsta katastrofalnih posledic: nizko dodano vrednost, boren kosmati domaci proizvod, nizko izobrazbeno zahtevnost, skromno stopnjo zaposlenosti in okrnjene stmitvene dejavnosti. Oboževanje strokovne, ekonomske in tehno­loške zaostalosti ter nesposobnost prilagajanja na spremembe, nas potiska v gospodarsko zaostalost in duhovno odvisnost. Tehnološki razvoj gozdarstva in lesne industrije se oblikuje izven Slovenije in še tisto malo kar ga imamo propada. Odrekanje visoki vrednostni pridelavi je bedno, saj pomeni, da srno se sprijaznili s pritlehnostjo, pomeni pa tudi, da bomo še naprej poceni prodajali znoj in žulje tujcem, mi pa bomo za deset-in veckratno ceno kupovali njihovo znanje vgrajeno v naš les, in namesto da bi denar pritekal k nam, bo cash flow odtekal iz naše države. Obstojeci negovalni in nacrtovalni modeli, ki smo jih v slovenskem gozdarstvu uveljavili v drugi polovici prejšnjega stoletja, niso prilagojeni spremembam globalnega lesnega tržišca. Cloveku je tako kot vsakemu živemu bitiu vrojena težnja po rasti in razvoju, eno in drugo pa ni nic drugega kot spreminjanje obstojecega. Ubiranje novih poti je tudi· zanimivejše kot hoja po utecenih tirnicah. Zagovarjanje arhetipskih matric, temeljecih na tradicionalnih ritualih, se prej ali slej izkaže za nerodovitno. Nove ideje in nova spoznanja se ne rojevajo v trdovratnem odklanjanju sprememb in v mirnem zatišju tradicionalnih modelov, temvec zgolj v uporu zoper preživeto. Iskanje optimalne poti med sanjskimi koncepti in izkmišcanjem proizvodnih potencialov je eticno vprašanje, ki bi ga morala politicno in s širokim družbenim konsenzom, rešiti vsaka demokraticna družba. Trditev, da je sedanja organiziranost gozdarstva ustrezna, je namrec dalec od resnice; kajti posledice slabe gozdarske politike so splošno znane in otipljive: -obseg negovalnih del ne dosega niti polovico nacrtovanih, -realiziramo samo 2/3 etata, -lesna zaloga se povecuje in kopici na malo­vrednem in tanjšem lesu, -zastala je gradnja prometnic (po odprtosti zaostajamo za 100 % za srednjevropskimi drža­vami), -zaradi slabega vzdrževanja opreme propadajo velikanski vložki, ki jih je gozdarstvo, v preteklih letih namenilo v razvoj, -konkurencna sposobnost slovenskega gozdar­stva nazaduje, -poslabšalo se je gospodarjenje z divjadjo, -zamrle so vse naravovarstvene, infrastrkturne in socialne dejavnosti, -že od prej skromen obseg uporabnih raziskav se je dramaticno zmanjšal, -razvrednoteno je gozdarsko šolstvo, -slovensko gozdarstvo stagnira na tehnološkem podrocju, -vloga, pomen in ugled stroke so na najnižji možni ravni. . ,. .. .._~~­ .• -.·.!.1 Stališca in odmevi --~:t_.L_ Gozdarstvo je gospodarjenje z naravnimi viri, to je nacrtno in optimalno izkorišcanje le-teb v korist celotne družbene skupnosti. Nacrtovanje je uspešno le tam, .Iqer so cilji jasno opredeljeni in medsebojno usklajeni. Ce niso zastavljeni realno oziroma ce niso v dolocenem casu uresnicljivi, so utopicni. S cilji je vedno križ, naporno jih je sestaviti, še teže pa jih je doseci. Izhajati morajo iz razlicnosti ekosistemov, te pa spoznamo s pomocjo vegetacijskih ved. Ceprav vsebuje fitocenologija mnoge degenerativne pojave, ostaja najprimernejša metoda za opredeljevanje rnikrorastišc. Razvojni cilj racionalnega in sonaravnega gospodarjenja je potencialna naravna vegetacija. Gozdarski politiki so fitocenologijo zavrgli, kar je strokovna napaka in sramota naše stroke. Zavedati bi se morali, da lahko samo gozdar, ki je podkovan z ekološkimi informacijami sestavlja realne nacrte in pretvarj'a ekološke danosti v smiselne ekonomske ucinke. Mnogi znajo drevo posekati, razrezati in prodati, toda malo je takih, ki znajo z najmanjšimi vložki, s pomocjo biološke avtomatizacije, vzgojiti visoko vredne proizvode. Gozdarstvo povsod po svetu deluje v mejah ekonomicnosti, njen osnovni cilj je: s cim manjšimi stroški pridelovati cim vecje vrednosti. Slovensko gozdarstvo ne bo napredovalo, ce si ne bo zastavila ambicioznejših ciljev. Proizvodni.cilji bi morali biti tehtne izbrani v povezavi z etiko visoke pro­duktivnosti, visoke vrednostne pridelave ter razumno dologorocno strategijo, ki bo temeljila na ekoloških danostih ter na usposobljeni delovni sili. Naša geografska majhnost nam v evropskem tržnem prostoru ne nudi veliko možnosti, temvec samo posamezne tržne niše, ki jih lahko zavzamemo s kakovostnimi izdelki (listavci). Nerazumno podcenjevanje rastišcnih poten­cialov in iz tega izhajajocega vztrajanja na edino "obvezujocem" zastornem gospodarjenju, pomenu vracanje šablon v gozdove. Okorna in preživela vzgoja pod zastorom ni skladna s sonaravne (edina izjema je jelka), o cemer je že l. 1886 pisal Karl Gayer. Gozdarska zgodovina pozna kar nekaj podobnih in neuspešnih direktiv: Judeichovo sestojno gospodarjenje, Wagnerjevo zastorno secnjo, Philippsovo klinasto zastorno secnjo itd. V se so bile ponesreceno uveljavljene po metodi "poskusa in zmote" (Trial & Error). Zastorno gospodarjenje gre namrec vedno v prid agresivni bukvi. Pospešuje pojav rdecega srca ter poleg tega izrinja vse ostale vrednejše listavce: od breze, divjega sadnega drevja, plemenitih listavcev do hrastov in drugih minoritetnih vrst ter vodi razvoj gozdov v ciste in vrstno osiromašene enodobne sestoje. Vegetacijska veda ni samo temelj gozdarskega nacrtovanja in gozdnogojitvenega ukrepanja.temvec je odlicen pomocnik pri varovanju narave. Slo­vensko gozdarstvo bo moralo prenehati dokazovati svojo "zelenost" s praznim besedicenjem, ampak se bo moralo lotiti odmevnih in konkretnih dejanj na terenu, z otipljivimi akcijami in s konkretnim varovanjem povsem dolocenih delov gozdov. Medtem ko smo se uspavali z utvarami o "naj­boljšem" gozdarskem zakonu in "utopicnem razvojnem programu", so evropski gozdarji podrobno raziskali vegetacijo svojih gozdov in pri tem izlocili zanimive biotope, inventarizirali redkosti in vrstno razlicnost, vzpostavili nicelno stanje gozdnih rezervatov in primerjalno stanje v referencnih gozdnih združbah. Evropske države in med njimi tudi Slovenija so se na ministrskih konferencah v Strassburgu (1990) in v Helsinkih (1993) obvezale za ohranitev narave, posebej gozdov, divjih živali in rastlin. Programe, sklepe in kriterije varovanja so kasneje povezali v panevropsko mrežo varovanih obmocij Natura 2000 (direktiva 92/43/EWG z dne 21. 5. 1992je vsakomur dostopna na internetu). Tudi certificiranje, za katerega se zavzema kolega Ferlin, ne rešuje domacih gozdarskih problemov in ne izboljšuje kakovosti lesu. Evropske države so ga v osemdesetih letih uvedle zaradi bojkota tropskih lesov :in v nameri, da bi preprecile unicevanje deževnih pragozdov; kasneje pa je bilo kot Pan-European Forestry Ceritification System (PEFC) naravnano v uveljavitev trajnostnega gospodarjenja, kar smo slovenski gozdarji udejanjili že pred skoraj pol stoletjem, ponekod pa že prej. Na evropskem trgu bi naleteli izdelki z blagovno znamko "les iz slovenskih gozdov" na vecji odziv, z njimi bi lahko dosegli odlicnost in si izboljšali ugled ter prepoznavnost. Z visoko vrednostno pridelavo je povezana ekonomska moc države, ki je edina opora nacionalne samobistnosti in samostojnosti. Nenazadnje ne kaže prezreti dejstva, da se tudi stroka ne more razvijati brez eksistencnih gmotnih dobrin. V slovenskem gozdarstvu ni nobene povezave med besedami in dejanji, na vseh ravneh GozdV 61 (2003) 1 Stališca in odmevi opažamo razkorak med nacrtovanim in oprav­ljenim, zato so kazalci razvoja naših gozdov obrnjeni navzdol. Ideji sonaravnega gozdarjenja ni sledilo lovstvo. Z lovci smo sklenili Faustovsko kupcijo in dopustili razmah nehumanega in neeticnega trofejnega lovstva ter hlevsko vzgojo divjadi. Povecana ponudba hrane je povzrocila povecanje njihove številcnosti, s tem pa tudi škode. S krmljenjem slabijo genetske navade iskanja hrane in prirojena bojazen pred clovekom. Strojna secnja v Sloveniji Razmišljanja ob posvetovanju. )) ... preveliki nagnjenosti k sprejemanju in posnemanju vsega tujega, ... h kateremu so se slovanska srca od vekomaj nagibala, tako da jim je bilo vse inozemno vedno bolj pogodu kot pa domace; ... << M. Pleteršnik: Slovanstvo, 1870. Slucajno sem dobil v roke Zbornik referatov s posvetovanja. Zadeva me je pritegnila. Posvetovanju nisem prisostvoval. Ne poznam razprave niti zakljuckov. Ob prebiranju referatov so se mi po glavi motale vsakovrstne misli. Nekaj jih posredujem v tem zapisu. l. Kaj je strojna secnja? Je to le strojna secnja, strojno (motorna žaga je že dolgo orodje sekaca) podiranje drevesa in izdelovanje sortimentov? Ali je s tem mišljen cel proces: od podiranja drevesa do oddaje sortimentov, pri katerem vse ali le nekatere postopke secnje in izdelave drevesa opravimo s primernimi stroji? Oboje je lahko prav, saj tudi že sedaj velikokrat v nepoglobljenem in površnem govoru s pojmom secnja oznacujemo vse postopke pridobivanja sortimentov. Sporazumeti se moramo, da ne prihaja do brezpotrebne zmede. V izogib zmedi, vecina avtorjev za tako delo uporablja izraz »visoka tehnologija« in z njim misli vse faze gozdnega dela. Tako bom ravnal tudi sam. Se pa strinjam tudi z izrazom »Strojna secnja«, ce s tem razumemo visoko mehanizirana pridobivanje lesa s sodobnimi stroji. Racionalno, vrednostno in sonaravne delo z gozdovi zahteva vec znanja, odgovornosti, sku­pinskega dela, inovativnosti in kreativnosti. Zbirokratizirana in nemotivirana državna gozdarska služba ne zagotavlja nobenega od teh zahtev, zato je odvec bojazen, da bi se v kratkem karkoli spremenilo ali celo izboljšalo. Sprememba miselnosti je dolgotrajna in naporna, zlasti ce prevladuje prepricanje , da nas drugi s svojimi uspehi ogrožajo, namesto da bi se iz njih ucili in jih posnemali. mag. Mitja CIMPERŠEK 2. Pred kakimi tridesetimi leti je I. Samset obelodanil svoj zakon o stopnicasti (diskonti­nuirani) evoluciji v gozdarstvu. S tem je prilagodil zakon padajocih donosov in zakon vrednosti, ki sta v gospodarstvu poznana vsaj že dve stoletji, razmeram v gozdarstvu po letu 1950. Zakon pravi, da stroški posamezne tehnologije narašcajo hitreje od njene proizvodnosti. Zato vsaka tehnologija postane s staranjem nedonosna. V saj takrat, ce ne že prej, jo je potrebno zamenjati z novo. Ta je obicajno veliko dražja. Njena proizvodnost pa 1je toliko višja, da je gospodama. Severnjaki, od koder Srednjeevropejci že dolgo presajamo njihove tehnologije, se po tem ravnajo. 3. Razvoj v Srednji Evropi je dolgo dopušcal domnevo, da bo šlo drugace kot na severu. Kazalo je da bo, zaradi skrbi za ekološke in socialne funkcije gozda, družba pokrila razlike med cenami in stroški dela v gozdu in tako omogocila gospodarnost gozdarstva. Tu ne gre za solidarnost znotraj gozdarstva, ko se z raznimi instrumenti (gozdni sklad, biološka amortizacija, subvencije ipd.) preliva denar od še kolikor toliko donosnega gozdarstva k onemu, ki je že pod crto. Gre za to, da družba s sredstvi izven gozdarstva, placa gozdarstvu skrb za neproizvodne fwlkcije gozda. Te, natancneje omejitve pri ravnanju z gozdom, ki jih postavlja zagotavljanje neproizvodnih funkcij, tudi povzrocajo težave pri gospodarnosti(so jih tudi do sedaj). Tudi sam sem bil mnenja, da bo družba pokrila »nadstrešek« in tako razlagal študentom. Ocitno sem se motil. Stališca in odmevi 4. V Sloveniji so te razmere prerasle v ekstrem. Ne samo, da je bila razvrednotena proizvodna funkcija gozda (vsi gozdarski predpisi jo postavljajo na zadnje mesto, rekel bi, celo sramežljivo, ker pac mora biti), tudi skrb za gospodarnost ni bila posebno cislana. Pravzaprav je oboje povezano. Zato ni cudno, ce tudi avtorja referatov ugotavljata (T. Hrovat. » ... da je odnos do strojnih nacinov secnje v Sloveniji praviloma negativen ... «, to potijuje tudi analiza J. Beguša, kijo je sicer prikazal optimisticno, gre pa za pol/pol in nekje pravi» .. da stroka-kdo je to? ZGS? (opomba pisca)-... ne bi bila obremenjena s predsodki in ekonomskimi interesi«), da je uvajanje visokih tehnologij, zaradi skrbi za gospodarnost, skoraj zavržno dejanje. Je tako stanje še vedno, ali se kaj spreminja? Rekel bi, da se. V zadnjem casu ( prvic sem to zasledil na posvetovanju o kakovosti v Postojni) profesorji poudarjajo, da je gospodarnost dela pomemben kriterij pri odlocitvah o gozdu in ravnanju z njim. Presenecen sem z veseljem prebral referat prof. J. Di~cija. Tu je precej treznih kriticnih presoj in koristnih napotkov ter skoraj edine vzpodbude za uvajanje strojne secnje. V drugih referatih je skoraj vec pomislekov. 5. Iz navedenega izhaja, da je sprememba v gledanju na pomen, gospodarnost, škodljivost nujnosti in omejitve ipd. uvajanja visokih tehnologij v naše gozdove predpogoj za njeno uvedbo. To velja za obe strani: tako za strokovnjake pri Zavodu za gozdove in drugih državnih ustanovah, kot tudi za delavce pri izvajalskih podjetjih (namerno sem uporabil izraza strokovnjaki in delavci, ker je to v razpravah precej pogosto in tudi kaže stanje duha). Prve je treba prepricati o nujnosti (gospodarski, deloma tudi ergonomski), druge pa o smotrnosti (gospodarnosti) uvedbe visokih tehnologij. Pri temu že krepko zamujamo. Za to so potrebni primerni argumenti. 6. Gospodarno delo visokih tehnologij nujno zahteva primerne pogoje dela. Na to najbolj vplivata vrsta in dimenzije drevja ter koncen~ tracija dela. Vrsto in dimenzijo drevja upoštevamo pri izbiri delovišc (referat dr. Krca). Takih secišc je dovolj. Vpliv koncentracije se kaže v primerni kolicini odkazanega lesa na enoti površine (jakost odkazila) in primerni kolicina lesa na enem delovišcu. Brez posebnih analiz se upam trditi, da do sedaj pri nas obicajno odkazilo v redcenjih ne zagotavlja smotrnega (gospodarnega in ekološko še vzdržnega) dela visokih tehnologij. Zato je nujno potrebno povecati jakost secenj (poudarjam, da tu ne gre za povecanje secenj, etatov). Povecanje teh je nujno iz drugih razlogov, predvsem za to, da bi lahko pravocasno izvedli vse gojitvene in negoval ne ukrepe, okrepili stojnost, pospešili debelinsko prirašcanje in tako zmanjšali posledice napak v srcu. Primerne koncentracije je mogoce doseci z daljši mi obhodnicami in s tem vecjo jakostjo posameznega posega. Z vecjo jakostjo secnje se relativno zmanjša tudi poškodovanost sestaja (vec prostora za delo). Te spremembe so predpogoj za uvedbo visokih tehnologij. Mislim, da tu ne gre (ni potrebno) za pretirano povecano jakost posegov. Zadostuje malo pogumnejše in krepkejše odkazilo. Pri temu je vredno upoštevati, da vsa klasicna redcenja povzrocajo lastniku izgubo (vrednost lesa na panju je do debeline 30-35 cm negativna). Prav tako je treba upoštevati, da je smotrnost (razmerje vložek/ izložek) visokih tehnologij v redcenjih najvecja. Koncno: edino taka redcenja so (ali pa kmalu bodo) še izvedljiva. Redcenja pa so ukrep, s katerim negujemo drevje najdaljšo dobo. 7. Ne vem kaj je rrilšljeno s »preprecevanjem stihijskega uvajanja novih tehnologij«. Ugotovim lahko le, da so bile do sedaj vse nove tehnologije uvedeno »Stihijsko«. Taki so bili vsaj njihovi zacetki ali pa so jih za take razglasili. Izvajalce je potrebno opogumiti, ali pa jih vsaj ni treba brez potrebe ovirati in strašiti. V literaturi je dovolj informacij, ki omogocajo vnaprejšnjo presojo vseh vidikov dela. Tudi gospodarskih. Tudi v naši literaturi bi se našlo kaj tega. To bi bilo dobro zbrati, primerno predelati in posredovati zainteresiranim. Na osnovi ustreznih informacij se bo moral vsak najprej odlociti, nato kupiti ali najeti stroj (obicajno kar »linijo« strojev) in z njim delati. Pri delu si bo najprej sam nabiral spoznanja in izkušnje. Šele pozneje bo mogoce vse to prouciti in spoznanja posredovati drugim. V se to pa lahko traja predolgo, zlasti še, ker smo že sedaj v zamudi. prof. dr. Edvard REBULA Strokovno izraz e Terminologija strojne secnje Terminološka komisija Zveze gozdarskih društev je na sestankih novembra in decembra 2002 obravnavala nekatere izraze v zvezi s strojno secnjo in priporoca njihovo uporabo, zlasti namesto tujk. Za nekatere pojme smo izbrali dva sinonima. Tistega, ki se nam zdi boljši, smo postavili na prvo mesto. K nekaterim izrazom smo izdelali tudi razlago, drugim jo je treba še sestaviti. Da bi se izrazi lahko uveljavili, prosimo bralce za mnenja, pripombe in nove predloge ali uredništvu za objavo ali terminološki komisiji. strojna secnja stroj za secnjo enoglavi stroj za secnjo; enoprijemni stroj za secnjo dvoglavi stroj za secnjo; dvoprijemni stroj za secnjo secna pot; pot za secnjo stroj za podiranje stroj za podiranje in zbiranje stroj za klešcenje; Jclestilni stroj stroj za izdelavo; izdelovalni stroj stroj za dodelava; dodelovalni stroj obdelovalni stroj; stroj za obdelavo stroj za secnjo in spravilo zgibni polpriklopnik; zgibni polprikolicar glava za podiranje; podiralna glava i zde 1 ovalnagl ava; glava za izdelavo secna glava; glava za secnjo secnja drevja, pri kateri opravimo delovne postopke predvsem s premicnimi samohodnimi stroji stroj, ki opravi vse glavne delovne postopke pri secnji, (harvester) stroj za secnjo, ki z eno secno glavo opravi vse glavne delovne postopke pri secnji (single grip harvester) stroj za secnjo, ki z glavo za podiranje in z izdelovalno glavo opravi vse glavne delovnepostopke pri secnji (double grip harvester) pot dostopa stroja za secnjo v sestoj, ki lahko služi tudi za spravilo (vožnjo) manjših kolicin lesa (feller) (feller-buncher) (delimber) (processor) na skladišcu npr lupilni stroj s transporterji, merilno napravo ipd. v tovarni npr. tesalni stroj (forvester, ha.rwarder) (forwarder), + zgibna polprikolica sestavljena naprava, obicajno na hidravlicnem dvigalu ali rocicah stroja za podiranje, ki podira (in tudi zbira) drevje (procesorska glava) sestavljena naprava, obicajno na hidravlicnem dvigalu stroja za secnjo, ki podira, klesti, prežaguje drevje ipd. prof. dr. Marjan LIPOGLAVŠEK ____ N~apovedujerno Dnevi avstrijskega gozdarstva Beljak, 21-23. rn~ 2003 Dne 20. 12. 2002 je bil na MKGP sestanek v zvezi z sodelovanjem Slovenije na dnevih avstrijskega gozdarstva, ki bodo potekali od 21 do 23 maja v kongresnem centru v Beljaku. Prireditelj je Avstrijsko gozdarsko društvo. Sestanku so priso­stvovali Maksimilijan Mohoric, MKGP, Andrej Kermavnar, direktor zavoda ta gozdove, Jurij Beguš ter predstavniki Koroških gozdarjev: Christoph Habsburg-Lothringen, predsednik Koroškega gozdarskega društva, Gerolf Baumgartner, deželni gozdarski direktor, Gunter Sonnleitner, direktor gozdarskega izobraževalnega centra Osoje. Ti so predstavili program kongresa s povabilom, da slovensko gozdarstvo aktivno sodeluje z pred­stavitvijo pomena gozdov, gozdarstva in lesne industrije v Sloveniji, tako na posvetovanju kot tudi v posebni izdaji glasila Koroškega gozdarskega XXI. GOZDARSKI ŠTUDIJSKI DNEVI Obmocni gozdnogospodarski nacrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva Ozadje Gozdarski študijski dnevi so tradicionalna oblika sodelovanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete z gozdarsko stroko. Izbrana tema sovpada z zakljuckom izdelave obmocnih nacrtov za obdobje 2001­2010. To je priložnost za presojo stanja in razvoja gozdov v Sloveniji, oceno gospodarjenja z gozdo­vi, hkrati pa primeren cas za promocijo gozdar­stva, saj lahko javnost in politiko seznanimo z aktualnim stanjem, problemi in razvojnimi perspektivami v slovenskem gozdarstvu. Nameni posvetovanja Od izdelave nacrtov je minilo že dobro leto, zato v ospredju posvetovanja ne bo analiza izdela­društva. V tem glasilu imamo možnost na petnajstih straneh predstaviti slovenske gozdove, gozdarstvo in lesno predelavo. K sodelovanju pa so povabljeni gozdaiji in 1esarji Koroške, Slovenije ter pokrajine Furlanije in julijske krajine. Organizator pricakuje da se bo iz Slovenije kongresa udeležilo okrog petdeset gozdarjev. Organizacijo na slovenski stani bo prevzela Zveza gozdarskih društev Slovenije sodelovali pa bodo: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije ter predstavniki ostalih vej slovenskega gozdarstva pa tudi lesne industrije. Vsekakor je potrebno, da slovensko gozdarstvo aktivneje sodeluje v prostoru Alpe Jadran, zato te priložnosti ne kaže zamuditi. Maksimilijan MOHORIC univ. dipl. inž. gozdarstva nih nacrtov, temvec predvsem naslednji cilji: • izpostaviti temeljne -strateške probleme pri razvoju gozdov in gospodatjenju z njimi; • izpostaviti pomen obmocnega nacrtovanja za slovensko gozdarstvo; • prikazati obravnavanje posameznih gozdar­skih podrocij v gozdnogospodarskem nacrtovanju na obmocni ravni (gojenje gozdov, tehnologija poseka in spravila, gradnja gozdnih prometnic, obravnavanje funkcij, usklajevanje odnosov gozd­divjad itd.); • prikazati stanje in razvojne spremembe slovenskih gozdov; • oceniti izbrane poti in možnosti za doseganje ciljev, ki so opredeljeni v obmocnih gozdno­gospodarskih nacrtih; • negovati konstruktivni dialog med gozdar­ Napoveduj emo skimi institucijami in prispevati k razpoznavnosti gozdarstva v javnosti. Aktivni udeleženci Svoje referate bodo predstavili sodelavci z Oddelka za gozdarstva in obnovljive gozdne vire BF, Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inšSituta Slovenije, gozdarskih izvajalskih družb, Oddelka za krajinsko arhitekturo, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ETH Zurich ter Šumarske fakultete Zagreb. S diskusijskimi prispevki so na posve­tovanje vabljene tudi druge organizacije, povezane z gozdarstvom: Srednja gozdarska šola Postojna, Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov, Kmetijsko­gozdarska zbornica, itd. Cas in kraj prireditve 27. in 28. marec 2003, Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, velika predavalnica. Prodekan za podrocje gozdarstva prof. dr. Andrej BONCINA Društvene vesti ------------------------------------~~ Gozdar Anton Šumrada -devetdesetletnik V prijazni vasici Podgora pri Ložu, se je 26. maja 1912 rodil Tone Šumrada. Obiskali smo ga na nje­govem domu ter mu v ime­nu Podravskega gozdarske­ga društva Maribor vošcili k njegovemu življenjskemu jubileju. Toncek Šumrada je bil v letih 1952 do 1955 direktor Gozdnega gospo­darstva Maribor in Murska Sobota. Maloštevilni gozdarji in sodelavci, ki še danes živijo, se ga spominjamo kot "Ljudskega direk­torja", ki je imel poseben odnos do mladih gozdarjev. Kljub mnogim vodilnim funkcijam v gozdarstvu, je bil spoštovan in vedno dostopen do vseh sodelavcev. Njegovo življenjsko pot še danes obcudujemo tako po njegovih naprednih idejah kot tudi pripadnosti gozdu in njegovim vrednotam. SPOŠTOVANI KOLEGA, CENJENI DIREK­TOR ANTON ŠUMRADA, ŽELIMO TI ŠE KREPKEGA ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA V KROGU SVOJlli NAJBLJIŽllH. Ne morem si kaj, da ne bi izrabil te priložnosti in spomnil naš Gozdarski vestnik na eno od njegovih nalog. Uredništvo bi lahko malo bolj skrbelo za naše še živece gozdarje, ne glede na njihove zasluge. Prav prijetno bi bilo prebrati v Gozdarskem vestniku kak clanek o naših zaslužnih gozdarjih. Predlagam Uredništvu, da uvede posebno rubriko -ne samo za nekrologe -(podobno kot imajo to v sosednjih državah) s kratkim opisom dela in življenja ob jubilejih naših gozdarjev. Preprican sem, da bi to imelo bolj neposreden vpliv na razpoloženje clanov društva, kateri smo sicer po ozko strokovni plati dobro informirani, manjkajo pa nam pristni cloveški odnosi. Franc CAFNIK POHITITE! Na zalogi imamo še nekaj izvodov knjižic: Varno delo pri secnji M. Medved, B. Košir Varno delo s traktorji F. Furlan, B. Košir Nega in varstvo mladega gozda -F. Perko Gozd in gozdarstvo Slovenije (slovensko/angleško/nemško). Narocila sprejema Zveza gozdarskih društev Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana. Gozdarski vestnik, LETNIK 61 • LETO 2003 • ŠTEVILKA 1 Gozdarski vestnik, VOLUME 61 • YEAR 2003 • NUMBER 1 Glavni urednik/ Edi tor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Edfforial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Ž:ivan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava/ lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 11 02 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 1. 500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Strojna secnja. Foto J. Beguš Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podpr!ojSupported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Gozdarski vestnik je eteriran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board ISO 9001 :2000 MOGA d.o.o. družba za urejanje okolja, Zemljiceva 21, 2000 Maribor el. pošta: moga. mb@siol. net Davcna št.: 31400981 maticna št.: 5601525 TR: TR. 03121-1009716206 tel. 4716310, fax. 4716312 • nacrtovanje in svetovanje pri ozelenitvi ogolelih ali sanacijah obstojecih zelenih površin, • nabava, sajenje, sejanje in vzdrževanje vaših zelenih površin s sadilnim materialom domacih in tujih pridelovalcev, • obrezovanje in podiranje dreves in gmovja v urbanem okolju, • vse gozdarske storitve v vašem gozdu, • drevesna kirurgija in diagnostika. Družba je vpisana v sodni register dne 28. 04. 1992, pri okrožnem sodišcu v Mariboru, št. reg. vložka 1/05374/00, ustanovitveni kapital 2.182.096,40 SIT. GozdV 61 (2003) 1 GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, d.d. Tyrševa 15, 2000 MARIBOR Tel.: (02) 234-13-11, fax: (02) 234-13-34, Email:ggmb@ggmb.si s svojimi organizacijskimi enotami LOVRENC NA POHORJU Sp. trg 66, 2344 Lovrenc, tel. (02) 630-02-00 SLOVENSKA BISTRICA Kolodvorska 35 b, 231 O Slov. Bistrica, tel. (02) 805-15-00 PTUJ Rogozniška c. 12, 2250 Ptuj, tel. (02) 798-04-00 MARIBOR Limbuško nabrežje 15, 2341 Limbuš. tel. (02) 483-01-00 · IZVAJA VSA GOZDARSKA DELA V DRžAVNIH GOZDOVIH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE, · NA ŽELJO LASTNIKOV GOZDOV IZVAJA STORITVE TUDI V NJIHOVIH GOZDOVIH, · GRADI IN VZDRžUJE GOZDNE KOMUNIKACIJE lN DRUGE OBJEKTE, PRODAJA GOZDARSKO OPREMO IN ZAŠCITNA SREDSTVA, VZDRžUJE GOZDARSKO MEHANIZACIJO.