(kaditi vestnik
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 - 0778
Leto: XH.
Ptuj, dne 19. maja 1977
Številka: 6
VSEBINA:
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
66.	Statut skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj; SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
67.	Sklep o potrditvi statuta raziskovalne skupnosti občine Ptuj
68.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi
samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti za območje občine Ptuj;
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
69.	Sklep o soglasju k ceni oskrbnega dne v Zavodu za varstvo in
delovno usposabljanje mladine ,,Dr. Marjana Borštneija“ v Dornavi pri Ptuju za leto 1977;
70.	Sklep o soglasju k začasnim cenam kopaliških storitev
Kmetijskega kombinata Ptuj - TOZD Ptujske toplice.
STATUT
SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj (v nadaljnem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki opravlja dejavnost in izvaja ukrepe s katerimi se zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov za katere ne skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice, ter druge ulaepe s katerimi se zagotavlja občanom usposabljanje za življenje in delo na območju občine Ptuj.
2.	člen
Za uresničevanje svojega osebnega in družbenega interesa za socialno skrbstvo se delovni ljudje preko krajevnih skupnosti povezujejo skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva in društvih, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe m interese delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva v občinsko skupnost, da v njej svobodno menjavajo svoje delo, solidarno združujejo sredstva, sprejemajo programe razvoja socialnega skrbstva ter določajo obseg pravic in način njihovega uresničevanja.
3.	člen
Skupnost in organi skupnosti delujejo v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in drugimi predpisi izdanimi na podlagi zakona, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ter statutom in drugimi splošnimi akti skupnosti.
4.	člen
Skupnost je pravna oseba.
Sedež skupnosti je v Ptuju.
Skupnost ima pečat okrogle oblike. Ob robu je v zgornjem polkrogu napisano ime skupnosti: ..Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj“, v sredini pa je naveden sedež skupnosti „Ptuj“.
5.	člen
Za vsklajevanje politike socialnega skrbstva v SR Sloveniji in za opravljanje nalog, ki terjajo široko solidarnost delovnih ljudi, se skupnost povezuje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Skupnost upošteva pri oblikovanju politike razvoja in financiranju socialnega skrbstva splošne družbene potrebe in družbene cilje, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v občini in republiki.
7.	člen
Delovni ljudje uresničujejo v skuposti v imenu družbene skupnosti na osnovi sprejete politike in finančnih načrtov zlasti tele naloge:
- skrbijo za razvoj socialnega skrbstva in ga usklajujejo s splošnimi družbenimi problemi na svojem področju in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva za svoje območje:
-	združujejo sredstva za uresničevanje nalog socialnega skrbstva po zakonu in drugih predpisih;
-	razvijajo dejavnost za preprečevanje motenj, ki bi ogrožale razvoj posameznika, družine in skupin občanov ter izvajajo zato potrebne ukrepe;
-	organizirajo strokovno službo za opravljanje opravil skupnosti, zagotavljajo razvoj te službe ter skrbijo za strokovno izpopol jevanje delavcev na področju socialnega skrbstva;
-	sprejemajo program razvoja socialnih zavodov, jih ustanavljajo in skrbijo za njihov razvoj in delovanje;
- spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave s svojega območja in sodelujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju ter izvajanju ukrepov z drugih področij socialne politike;
-	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja, vzgojno izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva in za ustvarjanje ustreznega družbenega razpoloženja za reševanje socialnih problemov.
8.	člen
Skupnost sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume za uresničitev programov socialnega skrbstva ter daje pobude in mnenja za sklepanje in uresničitev programa drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so pomembni za socialno varnost delovnih ljudi in občanov.
9.	člen
Skupnost se v tem okviru povezuje in sodeluje s:
Skupnostjo otroškega varstva glede:
-	vključevanja socialno ogroženih otrok v dnevno varstvo in letovanje;
-	organiziranja varstva in vključevanja v dnevno varstvo otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju.
Izobraževalno skupnostjo glede:
-	usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
-	vključevanja socialno ogroženih otrok v šolsko varstvo in šolsko prehrano;
-	razvijanje socialnega dela na šolah.
Skupnostjo zdravstvenega varstva glede:
-	preprečevanja in odpravljanja družbeno negativnih pojavov med mladino in odraslimi kot so: alkoholizem, narkomanija itd.;
-	razvijanje socialno zdravstvene patronaže;
-	razvijanje zdravstvene nege in pomoči na domu;
-	razvijanje socialnega dela v zdravstvenih ustanovah.
Stanovanjsko skupnostjo glede:
- oblikovanja kriterijev za dodeljevanje stanovanj in regresiranja stanarin in solidarnostnih skladov;
-	programiranje gradnje in urejanje stanovanjskih razmer invalidov in starih ljudi.
Skupnostjo zaposlovanja glede:
-	usposabljanja in zaposlovanja invalidnih in težje zaposlivih ljudi.
10.	člen
Skupnost opravlja javna pooblastila po predpisih o socialnem skrbstvu, družinskih razmerjih, usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov ter po drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva.
11.	člen
Program skupnosti izhaja iz analiz potreb delovnih ljudi in možnosti družbe. Delegati skupnosti socialnega skrbstva, zastopajo pri oblikovanju programov neposredni interes občanov, delovnih ljudi in njihovih organizacij, da se zagotovi njihova socialna varnost in upoštevajo splošne družbene potrebe.
III.	ORGANIZACIJA IN DELO SKUPNOSTI ORGANI SKUPNOSTI
12.	člen
Organi upravljanja skupnosti so;
a)	Skupščina skupnosti
b)	Izvršni odbor
c)	Organ socialnega skrbstva
-	svet za varstvo družine - svet za varstvo odraslih
d)	Odbor za samoupravno kontrolo
Skupščina ima lahko tudi komisije, odbore in druga telesa za opravljanje določenih nalog.
Skupščina skupnosti:
13.	člen
Najvišji organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščina skupnosti ima dva zbora:
-	zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih;
-	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva in delegati društev, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interese delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva.
Skupščina ima 50 delegatskih mest. Zboi uporabnikov ima 35 delegatskih mest iz krajevnih skupnosti.
Zbor izvajalcev ima 15 delegatskih mest:
-	iz delovnih organizacij s področja socialnega skrbstva 12 delegatskih
mest
— iz društev, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interese delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva 3 delegatska mesta.
Vsak zbor ima predsednika, ki ga delegati zbora volijo izmed delegatov zbora.
Predsednik zbora vodi sejo zbora in skrbi za pravilni potek seje.
V skupščino skupnosti socialnega skrbstva Slovenije delegira skupnost delegate po posebnem sporazumu o načinu delegiranja delegatov občinskih skupnosti socialnega skrbstva v skupščino skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
14.	člen
Število delegatskih mest organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti za zbora skupščine določi skupščina ob razpisu volitev sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področji združenega dela in območij.
15.	člen
Izvolitev in odpoklic delegatov se opravi na način in po postopku, ki ga določi samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva in zakon o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranja delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelujejo s pristojnimi zbori skupščine družbeno političnih skupnosti.
16.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj socialnega skrbstva, zlasti pa:
-	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume o programu socialnega skrbstva in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev;
-	sklepa samoupravne sporazume z drugimi interesnimi skupno strni o uresničevanju skupnih nalog za liitrejši razvoj socialnega skrbstva;
-	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti;
-	sprejema poslovnik o svojem delu in delu drugih njenih organov;
-	določa načela in merila za delitev in uporabo sredstev s katerimi razpolaga skupnost;
-	sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti;
-	odloča o združevanju sredstev skupnosti s sredstvi drugih skupnosti za uresničevanje skupnih nalog na področju socialnega skrbstva;
-	odloča o najemanju kreditov;
-	obravnava problematiko socialnega skrbstva na svojem območju;
-	daje pobude za sodelovanje z drugimi skupnostmi socialne^ skrbstva, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi m drugimi organizacijami in organi o vprašanju skupnega pomena;
-	razvija razne oblike socialne dejavnosti na terenu - varstvo družine, varstvo odraslih;
-	obravnava pripombe, mnenja in priporočila občinske skupščine in družbeno jjolitičmh organizacij in jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih;
-	daje pobudo in odloča o ustanovitvi socialnih zavodov ter drugih organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva;
-	sklepa o povezovanju skupnosti v skupnost socialnega skrbstva Slovenije in o združevanju sredstev v njej;
- sklepa o povezovanju skupnosti v skupnost socialnega varstva občine Ptuj;
-	voli in razrešuje Člane organov skupščine;
-	voli in razrešuje predsednika in člane izvršnega odbora skupnosti;
-	voli delegacijo za skupščino skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
-	voli delegate za skupščino skupnosti socialnega varstva občine Ptuj;
-	imenuje m razrešuje tajnika skupnosti;
-	opravlja druge naloge, določene z zakonom in s tem statutom.
17.	člen
Skupščina odloča na zasedanju obeh zborov. Odločitev je sprejeta, če je za njo glasovala večina delegatov.
O zadevah, ki so bistvenega pomena za skupnost, kot so:
-	sprejem splošnih aktov;
-	sprejem programov in delovnih načrtov;
-	sprejem finančnega načrta in zaključnega računa, odločata oba zbora enakopravno in je odločitev sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta z večino glasov v obeh zborih.
V primeru, da ni doseženo soglasje, se prične usklajevalni postopek med zboroma.
Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delo skupnosti, odloči o tem vprašanju ustrezni zbor skupščine občine na predlog njenega izvršnega sveta. Sklep skupščine občine velja do sprejema ustrezne rešitve v skupščini skupnosti.
18.	člen
Mandatna doba članov delegacije za skupščino in njenih organov traja štiri leta.
19.	člen
Skupščina lahko zaradi neaktivnosti delegata predlaga volilnemu telesu, da ga odpokliče pred potekom mandatne dobe in namesto njega izvoli drugega delegata.
20.	člen
Pravice in dolžnosti delegatov skupščine so:
-	da soodločajo o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu skupščine;
-	da predlagajo skupščini stališča in sklepe;
-	da predlagajo skupščini v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov;
-	da realno spremljajo delo organov skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah skupščine m drugih organov;
-	da si pred zasedanjem skupščine zagotovijo mnenja in stališča organizacij o vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščine, oziroma delegacije, ki jih je izvolila;
-	dia poročajo organizacijam, ki sojih izvolile oziroma svoji delegaciji o svojem delu, sprejetih sklepih in stališčih skupščine;
-	da so voljem v organe in telesa skupščine,
21.	člen
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina delegatov obeh zborov skupščine. Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov.
Glasovanje j* javno.
Če skupščina v skladu s poslovnikom sklene, da sc glasuje tajno, je glasovanje tajno.
Poslovnik podrobneje ureja delo skupščine in drugih organov skupnosti.
22.	člen
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Skupščino sklicuje predsednik skupščine.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
23.	člen
Skupščino vodi predsednik skupščine.
Predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov.
Glasovanje je praviloma tajno in z glasovnicami.
Predsednik se voli za dobo štirih let in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo.
24.	člen
Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost.
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
- sklicuje in vodi seje skupščine;
-	podpisuje splošne in druge akte, kijih sprejema skupščina;
-	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine;
-	skrbi za sodelovanje z občinsko skupščino, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti;
-	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
25.	člen
Predsednik sklicuje seje po lastni pobudi ali pa po sklepu izvršnega odbora skupnosti.
Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva ena petina delegatov skupščine, izvršni odbor ali odbor za samoupravno kontrolo. Če predsednik v osmih dneh po prejemu zahteve ne skliče seje, jo skliče predlagatelj.
26.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti. Izvršni odbor šteje 9 članov, ki jih imenuje skupščina praviloma izmed delegatov skupščine.
27. člen
Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
-	izvaja politiko in izvršuje sklepe skupščine;
-	pripravlja predloge splošnih aktov, kijih sprejme skupščina;
-	pripravlja gradivo in predlaga sklic seje skupščine;
-	skrbi za izvršitev programa in finančnega načrta skupnosti;
-	pripravlja predloge za določanje meril in pogojev za uporabo sredstev;
-	sklepa pogodbe za potrebe skupnosti;
-	poroča skupščini o svojem delu;
-	organizira strokovno službo, usmerja njeno delo in zagotavlja sredstva za delo skupnosti;
-	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti oziroma, ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skupnosti.
Za svoje delo je izvršni odbor odgovoren skupščini.
28.	člen
Izvršni odbor dela na sejah. Seje so sklepčne, če je na seji navzočih Več kot polovica vseh članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov izvršnega odbora.
29.	člen
Sejo sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Seje sklicuje po potrebi ali na zahtevo najmanj treh članov £ vršnega odbora, ali predsednika skupščine skupnosti.
30.	člen
Predsednik izvršnega odbora opravlja naslednje naloge:
-	sklicuje in vodi seje;
-	podpisuje akte izvršnega odbora;
-	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora;
-	je odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta skupnosti.
Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru in skupščini skupnosti. Organ skupnosti socialnega skrbstva
31.	člen
Skupščina ima za opravljanje javnih pooblastil po zakonu o socialnem skrbstvu, drugih zakonih in predpisih s področja socialnega skrbstva organ socialnega skrbstva:
-	svet za varstvo družine,
-	svet za varstvo odraslih.
32.	člen
Sveta imata po pet članov.
Predsednika in člane svetov voli skupščina izmed članov delegacij. Predsednik in člani svetov imajo vsak po enega namestnika. Namestnika predsednika in članov sveta voli skupščina izmed delegatov. Mandatna doba članov svetov in namestnikov traja 4 leta.
33.	člen
Svet za varstvo družine:
-	odloča o odvzemu otroka staršem;
^	- odloča o namestitvi otroka v varstvo in vzgojo v drugo družino ali
- odloča o višini pomoči za zavod, rejništvo ali drugi obliki pomoči;
-	odloča o sklenitvi posvojitve otrok;
-	odloča o odnosih otroka z razvezanim roditeljem;
-	odloča o priimku otroka, kadar se starša ne moreta sporazumeti;
-	odloča o postavitvi skrbnika mladoletnim osebam;
-	daje soglasje za odvzem ali omejitev roditeljskih pravic;
-	daje soglasje k uvedbi postopka za kaznovanje staršev, kadar so ti zanemarili dolžnosti do otroka;
-	odloča o drugih oblikah in ukrepih za varstvo otroka in družine.
34.	člen
Svet za varstvo odra siili:
-	odloča o postavitvi skrbnika odrasli osebi;
-	odloča o nagradah skrbnikom;
-	odloča o namestitvi odrasle osebe v socialni zavod ali rejništvo;
, - odloča o višini denarne pomoči za plačevanje storitev v zavodu ali zejništvu;
-	odloča o priznanju in ukinitvi pravice do družbene denarne pomoči ^ podlagi kriterijev, določenih s samoupravnim sporazumom ali s tem
statutom;
-	odloča o drugih oblikah in ukrepih potrebnih za varstvo odraslih.
35.	člen
. Svet dela na sejah in odloča z večino glasov. Odločbe, izdane v pristojnosti sveta, podpisuje predsednik sveta ali od skupščine skupnosti Pooblaščeni član sveta.
36.	člen
• Za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti “* za pripravo predlogov za določene ukrepe iz pristojnosti skupnosti “stanavlja skupščina slalna in občasna telesa.
S sklepom o ustanovitvi se določijo naloge, sestav in trajanje dela stalnih in občasnih teles skupščine.
IV.	UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ SOCIALNEGA VARSTVA
o,	37. člen
^pnost socialnega skrbstva zagotavlja občanom družbeno aterialno pomoč v primerih in ob pogojih, kijih določa ta statut.
38.	člen
Družbena materialna pomoč po tem statutu se lahko dodeli občanom, ki imajo stalno prebivališče v občini Ptuj in izpolnjujejo pogoje tega statuta.
V izjemnih primerih se lahko daje družbena materialna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča v občini Ptuj, pa so zašle v tak položaj, da je ogroženo njihovo preživljanje oz. se brez denarne pomoči ne morejo vrniti v kraj svojega stalnega prebivališča.
39.	člen
Družbena materialna pomoč se lahko daje kot:
1.	edini vir sredstev za preživljanje;
2.	dopolnilni vir sredstev za preživljanje.
Pravico do družbene materialne pomoči, ki se daje kot edini vir preživljanja imajo občani, ki so nepreskrbljeni in popolnoma nesposobni za pridobitno delo.
Za nepreskrbljene se po tem statutu štejejo občani, ki nimajo niti premoženja niti dohodkov s katerimi bi se lahko preživljali, niti svojcev ali drugih oseb, ki bi jih bile dolžne preživljati po zakonu, pogodbi, oporoki ali drugem pravnem naslovu in bi bile te obveznosti zmožne izpolnjevati.
Za nesposobne za pridobitno delo se po tem statutu štejejo:
-	otroci do 15. leta starosti oz. do konca šolanja;
-	občani stari nad 65 let;
-	osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo kar dokažejo z zdravniškim mnenjem;
-	matere samohranilke z dvema ali več otroki do 10 let starosti, če nimajo urejenega varstva in nege otroka.
Pravico do družbene denarne pomoči, ki se daje kot dopolnilni vir preživljanja imajo občani, ki so za pridobitno delo nesposobni, imajo pa premoženje oziroma dohodke, vendar jim ti ne zadoščajo za preživljanje.
40.	člen
Oblike družbene materialne pomoči so:
1.	denarna pomoč;
2.	plačilo rejnin in zavodske oskrbe za mladoletne osebe;
3.	plačevanje zavodske oskrbe, oskrbe v tuji družini in nege na domu za odrasle;
4.	plačevanje letovanja otrok;
5.	plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Družbena pomoč se daje v obliki, ki je glede na posamezni primer najbolj ustrezna.
41.	člen
Občanom, ki imajo nepremičnine, se lahko daje družbena materialna pomoč po 2. točki 39. člena tega statuta le, če pristanejo za zemljiško-knjižno zavarovanje izplačanih zneskov materialne pomoči.
Ce lastnik nepremičnin ne dovoli zcmljiško-knjižnega zavarovanja izplačanih zneskov družbene materialne pomoči, se mu lahko ta dodeli v nižjem znesku, pri čemer si skupnost pridrži pravico zahtevati povračilo denarne pomoči iz premoženja prejemnika pomoči.
42.	člen	i
Družbena materialna pomoč sc lahko daje tudi občanom, ki začasno niso zaposleni in uveljavljajo svojo pravico do prejemkov, ki jim gredo po zakonu, po pogodbi ali drugem pravnem naslovu za čas dokler se ne zaposlijo oziroma ne uveljavijo pravice do prejemkov.
Prejemniki denarne pomoči iz 1. odstavka tega člena se morajo zavezati pismeno, da bodo vrnili prejete zneske denarne pomoči.
43.	člen
Denarna pomoč je lahko stalna, začasna ali enkratna in se praviloma daje v denarju. V primeru, da socialna služba ugotovi, da prejemnik denarne pomoči sredstev ne bo uporabil smotrno, lahko izbere drugo primerno obliko pomoči.
44.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči imajo občani, ki nimajo sredstev Za preživljanje, so trajno nesposobni za pridobitno delo in ni pričakovati, da bi se njihovo socialno stanje spremenilo.
45.	člen
Višina stalne denarne pomoči je odvisna od stopnje materialne ogroženosti, stopnje nesposobnosti za delo, zdravstvenega stanja ali ostalih socialnih razmer občana.
Višina stalne denarne pomoči, ki se daje kot dopolnilni vir za preživljanje, ne sme presegati višine varstvene pokojnine. Višino stalne denarne pomoči, ki se daje kot edini vir preživljanja, se določi vsako leto sproti'.
46.	člen
Invalidne in težko bolne osebe, ki so upravičene do stalne denarne pomoči in so potrebne tuje postrežbe, nege in pomoči, imajo pravico še do dodatka za tujo pomoč in nego ali plačevanja organizirane pomoči na domu. Dodatek za tujo pomoč in nego znaša 75 % od dodatka za tujo pomoč in nego, ki se priznava delovnim invalidom po veljavnih predpisih. Upravičenost do tuje pomoči in nege se ugotavlja po predpisih o invalidskem zavarovanju.
47.	člen
Kadar se daje stalna denarna pomoč družini se za vsakega nadaljnega vzdrževanega družinskega člana prizna dodatek v višini polovice mesečnega zneska denarne pomoči, ki pripada nosilcu pravice do denarne pomoči.
48.	člen
Pravico do začasne denarne pomoči imajo občani, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti, smrti in drugih vzrokov zašli v težko materialno stanje, vendar je pričakovati, da bo ogroženost v krajšem času odpravljena.
Začasna denarna pomoč se dodeljuje za določen čas, največ za dobo 6 mesecev. V izjemnih primerih se lahko začasna pomoč podaljša za naslednjih 6 mesecev.
49.	člen
Pravico do enkratne denarne pomoči imjgo občani, ki so zašli v težak gmotni položaj zaradi elementarnih nesreč, bolezni in drugih vzrokov.
Enkratna denarna pomoč se lahko daje tudi občanom, ki prejemajo stalno denarno pomoč ali imajo izredno nizke prejemke in so tudi sicer v težkem gmotnem položaju, za nakup ozimnice, obleke, obutve, kurjave in podobno.
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi osebam, ki niso občani občine Ptuj, pa so v času bivanja na območju občine zašli v težak gmotni
50.	člen
Višina začasne in enkratne denarne pomoči se določa glede na stopnjo materialne ogroženosti upravičenca, vendar ne sme presegati najvišjega zneska stalne denarne pomoči.
51.	člen
Za otroke, ki so bili z odločbo organa socialnega skrbstva dani v oskrbo v rejniško družino ali zavod ali jim je sodišče izreklo vzgojni ukrep oddaje v zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v zavodu delno ali v celoti iz sredstev skupnosti.
52.	člen
Celotni stroški rejnine ali zavodske oskrbe se poravnajo iz sredstev skupnosti za mladoletne osebe brez staršev in za osebe, ki nimajo nobenih sredstev za preživljanje oziroma njihovi starši nimajo sredstev za plačevanje rejnine ali oskrbnine.
Delni stroški rejnine ali zavodske oskrbe se poravnajo za mladoletne osebe, ki nimajo dovolj lastnih sredstev ali katerih starši oziroma druge osebe, ki so jih po zakonu ali drugem pravnem naslovu dolžne preživljati, nimajo dovolj sredstev za preživljanje.
Starši ali druge osebe, ki so dolžne preživljati mladoletne osebe iz 1. odstavka tega člena, so dolžne prispevati k stroškom rejnine ali zavodske oskrbe v skladu s svojimi materialnimi možnostmi.
Višino prispevka staršev ali drugih oseb k stroškom rejnine ali zavodske oskrbe določi organ socialnega skrbstva sporazumno s prizadetimi. Ce sporazum ni mogoč, ukrepa organ socialnega skrbstva v skladu z veljavnimi predpisi.
53.	člen
Višina rejnine, bskrbnine in način plačevanja se določi s pogodbo.
54.	člen
Za odrasle občane, ki so zaradi neugodnih življenjskih razmer, bolezni, invalidnosti ali starosti oddani v rejniško družino ali zavodsko oskrbo, se plačuje rejnina in oskrbnina v smislu 52. člena tega statuta.
55.	člen
Upokojenci in druge osebe, ki s svojimi sredstvi le delno krijejo stroške oskrbnine, si lahko obdržijo za osebne potrebe znesek v višini 15 odstotkov lastnih dohodkov.
Osebe, za katere se celotni stroški rejnine in oskrbnine poravnajo iz sredstev skupnosti, so upravičene do žepnine za lastne potrebe v višini kot jo določi svet za varstvo odraslih.
56.	čletT
Za šolske in predšolske otroke, ki so potrebni dnevnega varstva v šolskih ali drugih vzgojno-varstvenih zavodih, se lahko plačajo stroški varstva delno ali v celoti, če starši ali zakoniti zastopniki nimajo dovolj sredstev, da bi krili te izdatke.
Višina prispevka je odvisna od materialne sposobnosti staršev ali drugih oseb, ki so dolžne skrbeti za otroka.
57.	člen
Za šoloobvezne ali predšolske otroke, ki so po ugotovitvah zdravstvene službe potrebni obmorskega in višinskega okrevališča, se lahko delno ali v celoti plačajo stroški letovanja iz sredstev skupnosti, če starši ali zakoniti zastopniki teh ne morejo plačati in le-ti nimajo pravice do brezplačnega letovanja po drugih predpisih.
58.	člen
Odraslim osebam, ki jim je potrebna strežniška nega in pomoč na domu, se zagotovi taka nega in plačevanje v skladu, z določili 46. člena tega statuta in sporazumno z organizatorjem službe laične nege bolnika na domu.
59.	člen
Za osebe, ki jim je kot prejemnikom stalne družbene materialne pomoči zagotovljeno zdravstveno zavarovanje na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva, se plačujejo prispevki za zdravstveno zavarovanje v celoti iz sredstev skupnosti.
Osebe iz prejšnjega odstavka imajo pravico tudi do poravnave stroškov v celoti ali delno za nabavo potrebnih ortopedskih in tehničnih pripomočkov.
60.	člen
Pravica do družbene materialne pomoči, se uveljavlja v upravnem postopku.
O pravici do družbene -naterialne pomoči, njeni višini in obliki odloča organ socialnega skrbstva
61.	člen
O potrebi družbene iaterialne pomoči in njeni višini mora praviloma pred odločitvijo dati mnenje pristojna komisija krajevne skupnosti.
Komisija iz prejšnjega odstavka je dolžna dati svoje mnenje glede dodelitve družbene denarne pomoči v 30 dneh po prejemu zaprosila. V kolikor komisija ne sporoči svojega mnenja oziroma zadržka, lahko določi organ socialnega skrbstva po lastni presoji.
62.	člen
Družbena pomoč se praviloma nakaže z denarno nakaznico upravičencu, zakonitemu zastopniku ali osebi določeni po organu socialnega skrbstva, ki bo skrbela za namensko uporabo pomoči, ali socialnemu zavodu, če je upravičenec v oskrbi zavoda. V upravičenih primerih se lahko denarna pomoč nakaže ustrezni delovni organizaciji, ki izda za protivrednost upravičencu potrebno blago.
V	izjemnih in nujnih primerih se lahko denarna pomoč izplača upravičencu neposredno v gotovini.
63.	člen
Pravica do stalne oziroma začasne pomoči gre upravičencu od prvega naslednjega meseca, po vložitvi zahtevka, če ni v odločbi drugače določeno, preneha pa s prvim dnem naslednjega meseca, ko so odpadle okoliščine, zaradi katerih je bila dodeljena.
64.	člen
Družbena denarna pomoč se izplačuje mesečno in sicer do vsakega dvajsetega v mesecu za tekoči mesec.
65.	člen
Prejemniki denarne pomoči so dolžni pristojnemu organu socialnega skrbstva sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na pravico do družbene materialne pomoči ali na njeno višino v 8 dneh od dneva, ko je sprememba nastala, sicer morajo prejete zneske denarne pomoči vrniti.
V	primeru, ko se družbena pomoč dodeli v obliki rejnine ali oskrbnine v zavodu, so vsako spremembo, ki bi vplivala na pravico ali višino denarne pomoči, dolžne sporočiti osebe oziroma zavod v 8 dneh od dneva, ko je sprememba nastala.
66.	člen
Proti odločbi organa socialnega skrbstva je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe na Skupnost socialnega skrbstva SR Slovenije — svet socialnega skrbstva.
V.	SREDSTVA SKUPNOSTI
67.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci iz osebnega dohodka;
—	prispevki iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela;
—	sredstva, ki jih za izvedbo posameznih nalog ali za podobne namene dajejo organizacije združenega dela, druge saooupravne interesne skupnosti, druge organizacije in občani;
—	drugi viri.
68.	člen
Stopnje prispevkov za socialno skrbstvo se določijo vsako leto s samoupravnim sporazumom.
69.	člen
Sredstva skupnosti se uporabljajo:
—	za financiranje denarnih pomoči;
—	za izgradnjo in sanacijo socialnih zavodov;
—	za financiranje študijskega in analitičnega dela;
—	za strokovno izpopolnjevanje kadrov socialnega skrbstva;
—	za kritje stroškov poslovanja skupnosti in strokovne službe;
—	za uresničitev tistih nalog, ki jih s samoupravnim sporazumom skupnosti prenesejo na zvezo skupnosti.
70.	člen
Sredstva skupnosti se stekajo na poseben račun pri SDK.
71.	člen
Skupnost ima obvezno rezervo sredstev. V obvezno rezervo se vsako leto izloči najmanj 1 % sredstev.
S finančnim načrtom se vsako leto določi, koliko sredstev se izloči v obvezno rezervo.
Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo višino 10 % enoletnih sredstev potrebnih za izvedbo programa
socialnega skrbstva, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek.
72.	Člen
Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo v primeru, ko se sredstva iz virov ne stekajo pravoCasno, ali Ce se pojavijo večji nepredvideni izdatki, ki jih je skupnost dolžna kriti po zakonu in tem statutu.
73.	člen
Skupnost uporablja svoja sredstva na podlagi programa in finančnega načrta.
Program in finančni načrt sprejme skupščina vsako leto najkasneje v mesecu decembru za naslednje leto.
VI.	STROKOVNA SLUŽBA
85.	člen
Skupnost sodeluje z društvi na področju socialnega skrbstva, s socialno-humanitarnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi na področju otroškega varstva, zdravstva, izobraževanja in zaposlovanja ter stanovanjsko skupnostjo.
Samoupravna kontrola
86.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic v skupnosti imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost, da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo samoupravno kontrolo.
87.	člen
Samoupravno kontrolo izvajajo delovni ljudje in občani preko odbora samoupravne kontrole.
Delegate v odbor samoupravne kontrole delegirajo delegacije v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih in krajevnih skupnostih za dobo štirih let.
74.	člen
Finančna in administrativna opravila ter opravila za skupščino skupnosti ■n njene organe opravlja delovna skupnost pri skupnosti.
75.	člen
Delovna skupnost:
—	i.«posredno izvršuje sklepe in odločitve skupščine in njenih organov;
—	pripravlja informacije in poročila za skupščino in njene organe;
—	pripravlja osnutke splošnih aktov skupnosti;
—	skrbi za redni dotok sredstev za skupnost;
—	opravlja administrativne, finančne in druge zadeve za skupnost;
—	za opravljanje nalog iz tega člena se lahko skupnost dogovori s skupnim centrom strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti.
88.	člen
Odbor ima predsednika in dva člana.
89.	člen
Odbor samoupravne kontrole nadzoruje;
—	dosledno izvajanje ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,«tatuta in drugih splošnih aktov skupnosti;
—	izvajanje socialne politike skupnosti v okviru sprejetih dogovorov in programov;
—	pravilno materialno-finančno poslovanje skupnosti.
O svojih ugotovitvah je odbor dolžan obveščati skupščino in izvršni od-
76.	člen
Strokovno delo (socialno delo) za skupnost opravlja strokovna služba skupnosti po posebni pogodbi. Strokovno službo vodi tajnik skupnosti.
Delavci strokovne službe urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne Pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom.
77.	člen
Višino sredstev za delovno skupnost in opravljanje nalog strokovne službe določi skupščina vsako leto po programu v svojem finančnem načrtu.
Programu dela in finančnemu načrtu delovne skupnosti daje soglasje skupščina skupnosti.
78.	člen
Tajnika skupnosti imenuje in razrešuje skupščina skupnosti.
79.	člen
Tajnik skupnosti opravlja naslednje naloge:
—	vodi strokovno službo skupnosti;
—	sodeluje pri pripravljanju gradiva za seje skupščine in izvršnega odbora;
—	skrbi iza izvrševanje sklepov skupščine in organov skupščine;
—	je pomočni odredbodajalec;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina in izvršni odbor.
80.	člen
Za svoje delo je tajnik odgovoren skupščini skupnosti in izvršnemu odboru.
Tajnik mora imeti višjo ali visoko izobrazbo socialne ali sociološke smeri in moralno politične kvalitete.
Tajnik se imenuje za dobo štirih let.
VII.	RAZMERJA SKUPNOSTI DO DRUŽBENO POLITIČNE SKUPNOSTI
81.	člen
Skupnost je dolžna, da najmanj enkrat letno poroča skupščini občine o svojem delu, o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva in o Porabi sredstev za socialno skrbstvo.
82.	člen
Skupščina skupnosti in njeni organi obravnavajo priporočila in mnenja °hčinske skupščine in obveščajo občinsko skupščino o sprejetih sklepih.
83.	člen
Skupščina občine vrši nadzor nad delom skupnosti, pristojni organ °hčinske skupščine pa nadzor nad zakonitostjo dela skupnosti.
84.	člen
Skupščina skupnosti odloča enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih socialnega skrbstva, ki so v pristojnosti skupščine °bčine.
90.	člen
Javnost dela.
Delo skupnosti je javno.
Na sejah skupščine in njenih organov lahko prisostvujejo predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, društev in občani, ki lahko sodelujejo v razpravi brez pravice odločanja.
91.	člen
Predsednik skupščine, predsednik izvršnega odbora in tajnik skupnosti so dolžni skrbeti za pravočasno obveščanje javnosti preko sredstev javnega obveščanja in drugih sredstev obveščanja o delu skupščine in njenih organov.
Skupščina in drugi organi lahko sklenejo, da se določena vprašanja obravnavajo brez javnosti.
92.	člen
Statut, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva in drugi splošni akti ter pomembni sklepi skupščine skupnosti se objavljajo v občinskem glasilu.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
93.	člen
Z ustanovitvijo skupnosti po zakonu o socialnem skrbstvu, se nanjo prenesejo pravice in obveznosti ter sredstva od dosedanjih pristojnih organov.	oboi
94.	člen
Prenos zadev na skupnost in njene organe se izvrši z dnem konstituiranja skupnosti.
95.	člen
Za tolmačenje določb tega statuta je pooblaščena skupščina skupnosti.
96.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se izvršijo v postopku, ki velja ža sprejem statuta.
Spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsak podpisnik samoupravnega sporazuma za ustanovitev skupnosti, kakor tudi vsak delegat skupščine.
97.	člen
Ta statut velja, ko ga sprejme skupščina skupnosti, potrdi pa skupščina občine.
Predsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj
Ivanka GOLOB, 1. r.
67.
Po 22. členu zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, St. 38-444/74) ter 63. in 268. členu poslovnika skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-93/76) je skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta raziskovalne skupnosti občine Ptuj
1.
Potrdi se statut raziskovalne skupnosti občine Ptuj, ki je bil sprejet v prečiščenem besedilu na zasedanju skupščine raziskovalne skupnosti dne 14. decembra 1976.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-11/76-1 Ptuj, 29/4-1977
Predsednik skupščine občine Ptuj Branko GORJUP 1. r.
68.
69.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je po 3. členu Odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 7-54/75 in 4-28/76) ter 5. točke 268. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) na seji dne 28. aprila 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k ceni oskrbnega dne v Zavodu za varstvo in delovno usposabljanje mladine ,,l)r. Marjana Borštnerja" v Dornavi pri Ptuju za leto 1977
1. člen
Daje se soglasje k ceni oskrbnega dne v Zavodu za varstvo in delovno usposabljanje mladine ,,Dr. Marjana Borštnerja" v Dornavi pri Ptuju za leto 1977.
2.	člen
Cena oskrbnega dne znaša za zavarovanca:
a)	v oddelku za delovno uspos.	132,70 din/dan
b)	v oddelku za varstvo	154,00 din/dan
STRAN 54	
— odrasli od 15. ure dalje	lOdin
— otroci do 10 let	10 din
— otroci do 10 let od 15. ure dalje	5 din
— garderoba (letna)	5 din
2. Mesečna uporaba bazenov	
— odrasli	250 din
— mladina do 18 let (dijaki s	
potrdilom šole, vojaki in študenti	150 din
II. POKRITO KOPALIŠČE (odpiralni čas od 8—21 ure)
1. Dnevna uporaba bazenov (uporaba 2 uri/dan) — odrasli (možna uporaba tudi
letnega kopališča)	20 din
odrasli (uporaba samo pokritega kopališča))	15din
otroci do 10 let (možna uporaba tudi letnega kopališča)	15 din
otroci do 10 let (uporaba samo pokritega kopališča)	10 din
višinsko sonce (solarij 1 krat)	15 din
sauna (1 oseba)	40 din
sauna družinska ali skupinska uporaba	80 din
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, določila sklepa pa se uporabljajo naslednji dan po objavi.
Številka: 38-61/73-3 Datum: 28. aprila 1977
Predsednik
Izvršnega syeta SO Ptuj Franjo G N 1 1. S E K dipl. ing.
V cenah uporabe pokritega kopališča je upoštevana uporaba bazena za podvodno masažo in uporaba garderobnih omaric.
U
m. uporaba Športnih objektov in
ŠPORTNIH REKVIZITOV:
—	tenis garnitura (veliki)	30	din/h
—	tenis garnitura (namizni)	20	din/h
—	balinanje garnitura	30	din/h
—	mali golf	10	din/h
—	šah	5 din
Na podlagi 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75) ter 63. in 268. člena poslovnika skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-93/76) je skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti za območje občine Ptuj
1.
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti za območje občine Ptuj, ki je bil sklenjen dne 25. novembra 1976.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-4/76-1 Ptuj, 29. aprila 1977
Predsednik skupščine občine Ptuj Branko GORJUP 1. r.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je po 3. členu odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, Št. 7-54/75) in 4-28/76) ter 5. točke 268. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) na seji dne 4/5-1977 sprejel
S K L E P
o soglasju k začasnim cenam kopaliških storitev Kmetijskega kombinata Ptuj — TOZD Ptujske toplice.
1.	člen
Daje se soglasje k začasnim cenam kopaliških storitev Kmetijskega kombinata Ptuj — TOZD Ptujske toplice za leto 1977.
2.	člen
Cene iz 1. člena znašajo:
I. LETNO KOPALIŠČE (odpiralni čas od 7—19 ure)
L Dnevna uporaba bazenov — odrasli	, 15 din
IV. CENE OSTALIH STORITEV
—	najemnina za ženske kopalke	25	din
—	najemnina za moške kopalke	15	din
—	najemnina za plavalno kapo	5	din
—	najemnina za senčnik	15	din
—. najemnina za brisačo	5	din
—	kavcija za uporabo brisače	20	din
—	kavcija za ključ garderobne omarice 10 din
—	odškodnina za čuvanje vrednosti
(denar, ure, nakit)	10	din
Evidenca izposojanja športnih rekvizitov, kopalk in drugega se vrši na osnovi predložitve ustreznega dokumenta, iz katerega so razvidni podatki koristnika.
V. PARKIRANJE AVTOMOBILOV
—	osebni avto	5 din
—	avtobus	20 din
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, določila sklepa pa se uporabljajo naslednji dan po objavi.
Številka: 38-31/75-3 Datum: 4. maja 1977
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj Franjo GNILSEK, dipl. ing.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dva.krat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejemal? brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptni’
Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje .JVIariboreki tisk", Svetozarevska 14, Maribor.