PRIMORSKI DNEVNIK “^"■oSErVfSr - Cena 35 lir Leto XIX. St. 117 (5492) Jm !L SERKII JE ZlfiEL POSVETOMKIJft 0 VLADIVI KRIZI S SPREJEMOM RBUKICHIJA ----------------------------------------____________- ■■■•'.. 4-.-— Nennijeve programske točke za politiko levega centra Moro je odkrito priznal poraz krščanske demokracije nicnni o zunanji politiki: Ni diskusije o izključitvi Italije v NATO, temveč n njeni vključitvi v politiko miroljubne koeksistence, razorožitve, ustvarjanja neatomskik področij in odstranjevanja blokov - Scelba nasprotuje «neapeljski liniji» kongresa UD - Togliattijev članek o politiki PSI — TRST, sobota 18. maja 1963 PO USPEŠNEM POLETU V VESOLJE RIM, 17, — Segni je začel sinoči svoja običajna posvetovanja za rešitev vladne krize in sprejel samo bivšega predsednika republike Gronchija, jutri pa bodo na vrsti: oba predsednika parlamenta Merzagora in Leone, sen. Paratore in sen. Rui-Jii kot bivša predsednika senata ter Saragat kot bivši predsednik ustavodajne skupščine. Medtem pa sta bili danes dve važni zasedanji: 1. glavnega odbora KD, ki se je začelo z dolgim MOrovim poročilom o volitvah in odločitvah o bodoči politiki KD ter se končalo z izglasovanjem resolucije in 2. zasedanje CK PSI, ki pa je bilo Po Nennijevem poročilu prekinjeno in se bo nadaljevalo jutri. Izmed obeh je morda važnejše Nennijevo poročilo, ker je v njem med drugim obrazložil tudi programske točke za bodočo politiko levega centra ter naštel najnujnejša vprašanja. Svoje poročilo je Nenni razdelil na devet poglavij. Najprej je analiziral volilne izide, za katere je dejal, da ne odgovarjajo pričakovanju PSI ter povedal, da. so Po njegovem mnenju ti rezultati negativni, ker niso povečali politične teže socialistov, Nato je govoril o vzrokih takih rezultatov in dejal, da so: 1. Sprememba politike je prišla prepozno; 2. volitve so presenetile PSI na poti iz »pozicije protestov in maksi-malizma k prevzemaniu večjih odgovornosti«; 3. rezultati nove Politike niso zajeli podeželja; 4. januarska kriza je omogočila KFI in PLI priložnost za «kampanjo diskreditiranja, ki je zajela tudi PSI«. Potem je Nenni obravnaval Vprašanje obsežnosti premika socialističnih glasov h KPJ in dejal, da je bilo takih glasov okrog tristo tisoč. V naslednjem poglavju je govornik poudaril, da je Politika levega centra trpela bolj na tem. ker ni storila kot na tem, kar je Morila. Poudaril je, da je danes mož,.a samo večina in politika levega centra ob podpori PSI ki je odločilni in pogojni čl-ni tel j. »Ni nobene druge alter- S KUNČEVE TISKOVNE KONFERENCE Tito obišče jeseni Južno Ameriko Prezgodnje napovedi o bodočih akcijah nevezanih držav - Priprave na gospodarsko konferenco med SFRJ in Zahodno Nemčijo native, razen tiste, ki bi spravila parlament v položaj, ki bi bil podoben položaju v letu 1960», je dejal Nenni. Nato je prešel na ponudbo KPI, da se vključi v vladno področje in dejal, da se strinja glede tega s Saragatom: da so programske točke KPI sprejemljive, toda da komunisti «vedo bolje kot kdor koli drug, da še niso ustvarili notranjih in mednarodnih pogojev, ideoloških in političnih, niti glede sodelovanja, ki ga ponujajo KD, niti glede delavske enotnosti, ki jo predlagajo socialistom«. «Toda zaradi tega niso izven igre kot' sicer ne more biti nikoli izven igre strnjena sir la milijonov pristašev in volivcev, pa čeprav ostane njihova igra omejena na zunanjo in samostojno ost, ki bi povzročila nadaljnji napredek sedanjega položaja, če bi bila nod lojalnim vodstvom.« Nato je Nenni naštel naslednje točke programa PSI po volitvah, za katerega je poudaril, da je isti kot je bil prej, in sicer: 1 Notranja politika: Začetek drugačne ureditve odnosov med državljani in državo, med vlado in sindikati, likvidacija diskriminacije in avtoritarnih metod; jamstvo vseh oblik svobode, ustanovitev dežel, reforma javne uprave, izvajanje ustave. 2. Zunanja politika: Ne da bi se ponovno spravljala v diskusijo vključitev Italije v NATO, je potrebno vključiti italijansko pobudo v politiko miroljubne koeksistence, razorožitve, o-mejitve in prepovedi atomskega orožja, nasprotovanja težnjam po. večanja moči atomskega orožja po. sameznih držav, podpiranja ne-atomskih dvostranskih področij, ki naj bodo taka, da ne spremenijo ravnotežja blokov, temveč da koristijo premagovanju blokov; podpora skupnim evropskim go- preobrazbe, preseljevanje prebi-vtlstva, njegov premik s podeželja v mesta; novi življenjski pogoji žensk, ki so se v velikem številu vključile v produkcijo ip zgubile stik z družino; nova politika, ki ni mogla dati .takojšnjih rezultatov itd. Med razlogi povečanja komunističnih glasov pa je omenil sposobnost 28'®k|panzijo in izkoriščanje gospodarskega in socialnega položaja,'ki je podvržen naglim preobrazbam, premik glasov od PSI v KPI itd. Govoril je ,in demokratičnem .gjbahju. GlČdfc dejštiva, fia ' jev60 odstotkov volivcev glasovalo za levi center pa Togliatti pravi, da t.k volivci ne 'predstavljajo <(Strflje-nega ..bloka«! Svoj članek'je zaključil s tr.ditvijo:'((Ce bi- biljseda-nji 'pr(itisk ljudstva . izkoriščen i po-" novno za ...premik na scjcialdeipo-'■J'bratske pozicije, bi'.'bila to nesre- Cooper bo v torek v Beli hiši gost predsednika Kennedyja Splošno priznanje zaradi Cooperjeve prisebnosti v zadnji fazi poleta - Čestitke Segnfja, Hrušcova in drugih Cooper jeva kabina na morju kmalu po povratku iz vesolja komunisti n apr od leta J 946, ko so njihovi glasovi znašali 19 odst., letos pa znašajo M.3^dM. Hrjjj» s.a-na_gadflLih|v^| do letos povečanje njihovih glasov znaša 400 tisoč. .Nato je ob- ravnaval vzroke* poraza KD, za - -------- Ja8 dal je samo za. časen. Med njimi je naštel; hude katerega ji papa.de komunistov in liberalcev, pomanjkanje zavesti volivcev o pravi funkciji KD, velike socialne * , . , ,f .. * -i v t - **-' J .•« Ostra reakcija Moskve na izstrelitev 400 milijonov bakrenih igel v vesolje SZ obtožuje ameriško vlado, da dela te poskuse v vojaške namene in resno ogroža program vesoljskega raziskovanja MOSKVIA, 17. — Agencija Tass je nocoj objavila »pooblaščeno izjavo* o Izstrelitvi 400 milijonov bakrenih igel v vesolje, ki so jo prejšnji teden izvršile, ZDA za poskus v zvezi s komunikacijami. d0 mogle storiti drugega, nego izvajati potrebne posledice za- postopoma lastijo pravico upodabljanja vesolja v« ta namen. san 19 oasi., letos pa znašam jaoijanja vesolja v.r ta namen. tvo, ki lahko nastanejo zaradi 'jetska Zveza ge miroljubne države, ki želijo pos radi te nevarne pobude ZDA.» Izjava omenja, da bi po pisanju ameriškega tiska pas, ki ga bodo sestavljale bakrene igre, sestavljal «sistem kozmičnih komunikacij za vodenje raketnih sil in strateškega letalstva ZDA v primeru vojne«. Zatem izjava poudarja, da so znanstveniki mnogih držav kritizirali' poizkus, ki bi utegnil ovirati komunikacije, z zajamčiti', svojo V»$nost, ne bo- astronavti na poti proti Luni in i thitaVAv*' n. BEOGRAD, 17. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci v zvezi z vest-jo, da je predsednik Goulart obnovil vabilo predsedniku Titu, naj obišče Brazilijo, izjavil, da bo DANES Ob začetku posvetovanj za rešitev vladne krize je sprejel Segm Včeraj samo bivšega predsednika republike Gronchija, kar pomeni, da se mu preveč ne mudi, _ kar je razumljivo, ker verjetno čaka na sklepe zasedanj odgovornih organov predvsem strank levega centra. Prav včeraj sta zasedala Klavni odbor KD in CK PSI, jutri pa sc bo sestal CK PSDI. Na prvem ni bilo nobenih presenečenj, drugo pa se še ni končalo, toda že iz Nenni,jevega poročila je razvidno, da sc ,jc glede zunanje politike približal, kolikor mu Je bilo mogoče, tistemu pogoju, ki ga glede zunanje politike postavlja predvsem Saragat: da se ntorajo namreč socialisti odločno vključiti v politiko atlantskega zavezništva. V tem pogledu je Nčnni izjavil, da ne postavlja več 1 diskusijo pripadnosti Italije pElantskemu paktu, pač pa zahte-cno vključitev v politiko mi-koeksistence. « Najnovejšemu astronavtu G. Cooperju bodo v torek priredili v Nevv Yorku triumfalen sprejem, pfed tem pa bo podoben sprejem doživel že na Havajskih otokih v Honolulu, kjer se bo sestal tudi f svojo ženo in z obema hčerka-Bia. Ameriški vesoljski uspeh pa nekoliko zmanjšuje ameriško ravnanje v vesolju z znamenitimi bakrenimi iglami, proti katerim protestirali Britanci, vče-onovno Sovjetska zveza, mdarila, da se ameriški ozirajo na nevarne po-»icdice za človeštvo, ki lahko nastanejo zaradi okuženja vesoljskih področij blizu Zemlje s takimi poskusi. Tudi deset britanskih znanstvenikov je po preiskavi o jedrskih poskusih v vesolju * bombami ugotovilo, da taki poskusi lahko resno ogrožajo znanstveno in vesoljsko raziskovanje ter zastrupijo atmosfero z radioaktivnimi padavinami. Toda niti te ugotovitve znanstvenikov niso, ter verjetno tudi ne bodo imele kakih pozitivnih vplivov na ženevsko razorožitve-no konferenco, na kateri je bila tudi včeraj razprava brezplodna. Tudi položaj v Laosu se ni pre-z mrtve točke. maršal Tito letošnjo jesen obiskal Bolivijo, Brazilijo, Čile in Mehiko. Datum obiska v Braziliji še ni določen. V skupnem uradnem sporočilu o razgovorih Tito-Naser se med drugim ugotavlja, da sta predsednika proučila možne oblike in smeri nadaljnjih akcij nevezanih držav. Na zanimanje novinarjev, kakšne akcije nevezanih držav se predvidevajo, je Kunc dejal, da bi bilo prezgodaj trenutno reči nekaj več o tem, kajti nadaljnji razvoj proučenih idej zadeva tudi druge nevezane države. Sicer pa bo že sestanek med Titom in Naserjem spodbuda k nadaljnjemu razvoju in napredku že obstoječega širokega in plodnega sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR. V zvezi s konferenco voditeljev afriških držav in Mad v Adis Abebi je Kunc izrazil prepričanje, da bo konferenca važen prispevek k naporom za uresničenje afriške enotnosti in popolne emancipacije Afrike, ter prepričanje, da se bodo afriške države zavzele za pozitivno rešitev važnih svetovnih političnih vprašanj, posebno tistih, ki so vezana na ohranitev miru na svetu. »Jugoslavija, je poudaril Kunc, z velikim zanimanjem in s simpatijami spremlja priprave za to konferenco in ji iskreno želi popoln uspeh*. Na vprašanje, kako komentira skupno sporočilo, ki sta ga v Hanoju podpisala predsednik Kitajske Lju Sao Ci in predsednik Vietnama Hošiminh, se je Kunc omejil samo na tisti del sporočila, v katerem se napada Jugoslavija. «Za sedaj lahko rečem samo to, je dejal Kunc, da gre za skrajno sovražen akt dveh odgovornih vo. diteljev Kitajske in Vietnama*. Kunc je potrdil informacije, da so se na Dunaju začeli preliminarni razgovori med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, katerih namer, je, določiti dnevni red in pripraviti konferenco, na kateri bodo junija zastopniki Jugoslavije »n Zahodne Nemčije razpravljali * gospodarskih vprašanjih. Nedavno podpisani sporazuip med Jugoslavijo in Bolgarijo obmejnem blagovnem prometu izraža pripravljenost obeh držav, da razvijeta čimboljše odnose na meji in predstavlja koristen prispevek k razširitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama. Na vprašanje, kako komentira zadnje zasedanje SEV, je Kunc dejal, da sklepov o zasedanju ne more komentirali, ker mu niso znani. Kar pa se tiče Jugoslavije in njenih odnosov do SEV. je Kunc dejal, da so dobro znani. »Želim reči, je dejal Kunc, da je znano naše t inimanje za delo te organizacije in da bi se našle u-strezne oblike sodelovanja*- B. B. drugim planetom ter resno oškodovati astronavtsko dejavnost. Izjava obtožuje ZDA. da hočejo namenoma oneiftogočiti pobude, ki jih SZ vedno podpira, mednarodno ureditev dejavnosti v veti iondon»Hi spodnji aborniti-je Mac Millan na vprašanje nekega laburističnega D9$la*ca v zvezi z omenjenim 1 poskusom zavrnil zamisel mednarodnega nadzorstva nad takimi poskusi. Izjavil je, da so ZDA izvršile prvikrat tak poskus oktobra 1961, in tedaj je britanska vlada stopila v stik z ameriško vlado, kateri je sporočila svoje mnenje, da bi poskus utegnil biti nevaren, če bi satelit spustil bakrene žice, še preden bi stopil na tir okoli Zemlje. Ni pa povedal, ali je bila britanska vlada v stiku z ameriško tudi v zvezi z najnovejšim poskusom. Dodal pa je, da gre za «zelo važen« poskus. Brezplodne seje v Ženevi loga, doseči delovanje nadzorstvene komisije. Zanikal je, da se je Velika Britanija umaknila ig. sedstva ženevske konference. Izrekel je prepričanje, da bo prišlo do novih stikov s Sovjetsko zvezo kot sopredsednico konference. Suvana Fuma je sprejel danes sovjetskega in britanskega poslanika, katerima je izročil pismi za sopredsednika konference. V pismu pobija trditve, ki so navedene v pismu Sufanuvo-nga omenjenima predsednikoma. Med drugim je Sufanuvong zahteval takojšnji umik skupine mednarodnih opazovalcev, ki je prišla v Dolino vrčev. Sufanuvong pravi, da je prihod te skupine v Dolino vrčev v nasprotju z določbami nadzorstvu. i'J* l.p 2ENEVA, .17.. — Danes je odbor ošetrtnajfetorice V Ženevi razpravljal ,o vzporednih ukrepih razorožitve. Kakor že cela vrsta dosedanjih; sej, je bila tudi današnja popolnoma brezplodna.; Vzhodni in zahodni delegati so , ponovili že tisočkrat ponovljene argumente Vzhodni delegat je vztrajal, naj bi najprej govorili o sklenitvi nenapadalne pogodbe med državami NATO in'varšavskim paktom, zahodni delegati pa vztrajajo,, naj bi 'najprej govorili o odpravi nevarnosti vojne po”iW>Wi6tI. I Yflibrtdoiju so v! pooblaščenih krogih izjavili, da odgovor Hruščo-va na angleško-ameriško posredovanje od 24. aprija vsebvjje konstruktivne lelanjestfc.' S tem \v zvezi »e\ gov(J*i o rjiožnoati sestanka med najvišjimi predstavniki treh jedrskih velesil, ki naj bi govorili o i sporazumu, za prepoved! jedrskih I pos^avT fcato v i*tlh' krogih pravijo, da je zaradi tega zelo verjetno bližnji sestanek med Kennedy-jem in Mac Millanom. Pugled na dvorano v rimski poslanski zbornici med otvoritvenim govorom iiiiiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiviiiiiimiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii RASISTI V ALABAMI NADALJUJEJO SVOJO OFENZIVO Osemdeset irntev pred sodiščem ker so zahtevali enakopravnost Demonstracije črncev tudi v Severni Karolini Kurdi in ZAR BEJRUT, 17. — Polkovnik Tala-bani, ki je poveljeval kurdskim enotam med uporom proti Kasemo-•vi vladi, in ki je delegat generala Barzanija za pogajanja* z iraško vlado, je odpotoval včeraj v Kairo Ustavil se je v Bejrutu, kjer je, izjavil, da je namen njegovega potovanja v Kairo, posvetovati se z Naserjem glede položaja, v katerem bi bili Kurdi v okviru federacije med. Irakom, Sirijo in Egiptom. Dodal je, da odhaja v Kairo sporazumno z iraško vlado. Talabani je povedal, da so nedavno bili boji v severnem Iraku in da je iraško letalstvo bombardira lo neko vas. Dodal pa je, da ta operacija ni bila naperjena proti Kurdom, temveč da Je do nje prišlo, ker je v tej vasi «bilo okoli petsto komunistov«. Izključil Je obnovitev sovražnosti ln je dejal, da pogajanja med Iraško vlado ip Kurdi nisp bila prekinjena in se bodo nadaljevali po njggcArem povratku iz Kaira, kar se bo zfA)dilb 'prihodnji teden. BIRMINGHAM, 17. — Okoli 80 črncev, ki so bili obtoženi zaradi »nedovoljenih demonstracij* po ulicah Birminghama, je bilo danes obsojenih na 190 dni zapora. Izpustili jih bodo, če bodo položili kavcijo vsak tisoč dolarjev. Vsi obtoženci spadajo v skupino dva tisoč aretiranih med nedavni- mi protirasističntmi demonstracijami, ki so bili nato izpuščeni na začasno svobodo. Zdi se, da hočejo rasistične oblasti ponovno poudariti, da jih ne davno sklenjeni sporazum ne veže, ker sploh niso sodelovale pri pogajanjih. Za sodne oblasti, policijo in u-pravne oblasti v Birminghamu se ni v ničemer spremenilo stanje, ki traja več ko stoletje v južnem delu ZDA. To se je jasno pokazalo tudi med procesom, kjer je imela besedo samo policija, in kjer so obtožence takoj prekinili, če so si upali dati kako pripombo. Ker se je začelo tudi med belci širiti gibanje za bojkot trgovcev, ki so sklenili delen sporazum s črnci, in ker belci na vse načine iščejo, da bi črnce znova izzvali, se lahko pričakuje, da bodo načrti za postopno integracijo naleteli na zelo številne težave. Vendar pa so črnci mirni in potrpežljivi in so odločeni počakati, da poteče nekaj časa, preden opozorijo belce na njihove obljube. Odločeni pa so zahtevati izvajanje sporazuma. V Greensborgu v Severni Karolini je sinoči nad 1200 črnskih študentov izvršilo miren pohod po ulicah mesta, da protestirajo proti rasni diskriminaciji. Že prejšnje dni so bile v tem mestu demonstracije, med katerimi, so aretirali 240 črnskih študentov. Danes zjutraj pa je večje število predstavnikov gospodarstva v tem mestu zahtevalo ukinitev rasne diskriminacije. Šc vedno nesoglasja med predsednikoma laoške konference MOSKVA, 17. — Agencija Tass javlja, da je Sovjetska zveza izročila Veliki Britaniji nov. načrt za skupen angleško-sovjetski poziv za prenehanje bojev v Laosu. Načrt vsebuje nov poziv Suvani Fumi, naj ukaže umik tujih čet iz Laosa in s področij, ki so pod nadzorstvom Patet Laosa. Dokument so pretekli teden izročili v Moskvi angleškemu poslaniku, potem ko je sovjetska vlada dobila od princa Sufanuvonga pismo, v katerem ta pravi, da je laoška koalicijska vlada zašla v krizo zaradi sedanjih bojev. Pismo omenja kršitve ženevskih sporazumov, ki so jih izvršile ZDA, Južni Vietnam in Tajlandija, ter predlaga ukrepe, da se prisilijo Američani, da umaknejo amefiško vojaško osebje iz Laosa ter da se preneha ameriška vojaška pomoč desničarskim vojaškim silam. Predstavnik Foijeign Offic.ea^ je danes zavrnil sovjetski načrt poziva trdeč, da vsebuje * ta poziv v glavnem izjavo Sufanuvonga. Predstavnik je dodal, da bbfožbe Sufanuvonga niso utetneljene. Ponovil je, da je sedaj glavna na- i ■j Oiuak* Lufti umrl NEW . YORK, 17. — Podtajnik OZN za politične zadeve Egipčan Omar Lufti je danes umrl zaradi srčne kapi. Lufti je prevzel mesto, , ki ,ga ,je zavzemal sovjetski predstavnik Kiseljev, ki je. prejšnji mesec umrl zaradi srjne kapi. Lufti se, je peljal z dvigalom v drugo nadstropje palače OZN, ko ga je zadela kap. Imel je 55 let. Afriška konferenca ADIS ABEBA, 17. — Zvedelo se je, da sta Gana in Liberija predlagali na konferenci zunanjih ministrov afriških držav, naj bi od-ložili vprašanje sporazuma o a-friški enotnosti na čas po sestanku državnih poglavarjev. Gana je predlagala, naj bi dali posebni komisiji strokovnjakov šest me-secev časa, da pripravi karto o afriški enotnosti in da nato pred-loži poročilo na sestanku zunanjih ministrov. Sierra Leone je vprašala ZAR, naj pojasni, ali namerava veljati za afriško državo. Lrav tako je predlagala, naj bodo Gana, Nigerija, Tanganjika in tudi Sierra Leone pripravljene pretrgati svo-'i vezi s Commonvvealthom, če bi to bilo potrebno za afriško enotnost. Vprašanje akreditiranja nove togoške vlade na konferenci, pa so prepustili državnim poglavarjem. Danes so ustanovili komisijo za dekolonizacijo in za vprašanja rasne diskriminacije. CAPE CAN AVER.AL, 17. — A-stronavt Gordon Cooper potuje na ladji «Kearsarge» v Honolulu na Havajskih otokih, kjer se bo sestal z ženo in s hčerkama in kjer mu pripravljajo veličasten sprejem. Pozneje bodo Cooperja odpeljali s helikopterjem v letalsko oporišče Hickam. kjer ga bodo čakale žena in hčerki. Ostali program predvideva sprevod v avtomobilu po mestu ter sprejem v guvernerjevi palači. Medtem pa zdravniki na ladji Cooperja temeljito pregledujejo. Iz Honolula bo Cooper odpotoval v Cape Canaveral, kjer bo i-mel v nedeljo tiskovno konferenco. Takoj ko je Cooper prišel na ladjo »Kearsarge* je govoril z njim po telefonu Kennedy in mu ,e. čestital. Pozneje je Kennedy »ovoril po radiu in je izjavil, da so Američani lahko ponosni na ta uspeh. Ameriški senat je odobril reso. lueijo, s katero čestita Cooperju. V Ženevi je med zasedanjem odbora osemnajstorice sovjetski delegat Carapkin čestital ameriškemu predstavniku. Čestitke je poslal ‘udi Hruščov. Dalje so Kennedyju poslali čestitke predsednik japon. ske vlade Ikeda, brazilski predsednik Goulart, italijanski predsednik Segni, predsednik italijanske vlade Fanfani. ter podpredsednik in zunanji minister Piccio-ni, V torek zjutraj bo Cooper prišel s posebnim letalom na wa-shingtonsko letališče Andrews in od tu ga bodo odpeljali s Kenne-dyievim helikopterjem do Bele hiše. Prvotno je bilo določeno, da bo Kennedy sprejel Cooperja in člane njegove družine v ponedeljek, toda sprejem so odložili za štiriindvajset ur, da bo Cooper lahko počival. Na la^iji »Kearsarge* je Cooper danes trdno zaspal. Včeraj, takoj ko si je slekel vesoljski kombinezon in ko se je s tem osvobodil »osebnih odpadkov*, ki so se nabrali v posebnih pripravah med letenjem, so ga zdravniki pregledali. Tehniki v Cape Canave. ralu so izredno zadovoljni z uspehom Cooperjeyega poleta in še posebej z njegovim pristankom. Ko so se pokvarile avtomatične naprave za reguliranje povratka na Zemljo, so bili precej zaskrbljeni: Vendar pa je Cooper, izvrstno izpolnil vsa navodila. Izjavil je, da je bilo laže pilotirati vesoljsko kabino, kakor pa vračati se na letališče z reakcijskim letalom, ko je bil’še pilot. Kabina je padla v morje 1823 metrov daleč od ladje »Kearsarge*. Znanstveniki na vojni ladji »Kearsarge* so bili pripravljeni na najhujše. Bali so se, da bo Cooper morda ranjen, zato so odredili vse potrebno, da se nihče ne približa kabini pred njimi. Ko pa je zdravnik pogledal skozi stekleno okence v kabino, je videl, da se mu Cooper veselo smeje. Tedaj šo se vsi znanstveniki oddahnili. ■ . • Sinoči je ravnatelj operacije «Mercury» dr, Walter Williams izjavil, da se je podoben incident dogodil tudi astronavtu Glennu ob koncu njegovih treh krogov okoli Zemlje. Williams je nato omenil spretnost Cooperja pri reševanju vseh problemov, ki so sproti nastajali. Moskovski radio je posvetil precej časa poročanju o Cooperje-vem poletu. Komentator pa je pripomnil, da so ZDA še vedno precej za Sovjetsko zvezo, kar se tiče vesoljskih poletov. Glede tega zaostajajo ZDA za Sovjetsko zvezo, kar se tiče trajanja poletov in velikosti ladij, ter glede natančnosti raznih instrumentov. S tem v zvezi je moskovski radio izjavil, da je televizijska kamera, ki jo je uporabljal Cooper, slabo delovala, in da so bile slike tako slabe, da številni Američani niso mogli razločiti obraza astronavta. Na koncu pa je komentator pohvalil pogum in prisebnost astronavta v zadnji fazi poleta. MOSKVA, 17. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je izročil danes francoskemu in zahodnonem-škemu odpravniku poslov protestno noto proti francosko-nemški vojaški pogodbi. Kakor je znano, j« Bundestag včeraj to pogodbo ratificiral. OB KONFERENCI V ADIS ABEBI Ameriški načrti na «črni celini» Ekonomska ofenziva ameriškega zasebnega in tudi javnega kapitala v ekonomijo afriških driav V prestolnici Etiopije Adis A-bebi sp ie sestali zunanji ministri 31 neodvisnih afriških držav. Tu bodo skušali najti skupni jezik za čimbolj primerno afriško politiko. Njena naloga naj bi bila ščititi interese afriških narodov, ki so *e po toliko stoletjih končno osvobodili. Zadeva ne bo lahka. Določeni krogi in države na svetu skušajo to «svežo» celino spremeniti v svojo trgovinsko in vplivno področje. Glede tega je zelo značilna akcija Zahodne Nemčije. Nič manj niso značilni napori nekaterih drugih velesil kot npr. tudi samih ZDA. Glede tega morda ne bo odveč o-gledati si, kako se trudijo ameriški krogi afriško področje osvojiti — na »miren način«. V zadnjih časib so ZDA razvile že nekakšno vročično aktivnost v ekonomski ofenzivi na a-friško celino. Da bi se ekspanzija ameriškega kapitala pospešila, je bil pri zunanjem ministrstvu ZDA ustanovljen poseben oddelek za afriške posle, ustanavljajo pa se tudi zasebne organi-»aeije in podjetja za poslovanje • Afriko; obstajajo pa že tudi Ameriški odbor za afriška vprašanja, Afriško-ameriški inštitut itd. Ameriški monopoli nastopajo v Afriki na široki fronti. Naložbe ameriškega kapitala v afriških deželah so leta 1959 znašale nad 2 milijardi dolarjev, kar pomeni da so se v primerjavi s predvojno dobo povečale za dvajsetkrat. Samo neposredne zasebne naložbe so pred dvema letoma znašale 925 milijonov dolarjev, dočim so deset let prej znašale 287 milijonov. To pomeni, da so se v desetih letih več kot potrojile, v primerjavi s 1936. letom pa za enajstkrat povečale. Ameriški kapital se vlaga v glavnem v afriških deželah v petrolejsko industrijo in v rudarstvo. Pa najnovejših podatkih so Američani še leta 1952 kontrolirali v Afriki 23 odstotkov celotne proizvodnje nafte, 40 odstotkov manganove rude, 47 odstotkov vanadija, 35 odstotkov svinca, 95 odstotkov kadhia, 60 odstotkov boksita itd. Ce pa vzamemo v poštev, da so se v zadnjih desetih letih naložbe ameriških monopolov potrojile, vidimo, kako globoko je ameriški kapital prodrl v najvažnejše veje gospodarstva afriških dežel. V mnogih afriških deželah zavzemajo ameriški naftni monopoli ključne položaje pri črpanju nafte. Neposredne investicije v petrolejski industriji severnoafriških dežel so skoraj enake o-gromnim naložbam v deželah Srednjega vzhoda. V Libiji go sredi 1950. ameriški monopoli kontrolirali 9 od 15 družb, ki tam delujejo. V Tunisu kontrolira Morganova »Gulf Oil* 65 odstotkov akcij ene največjih francoskih petrolejskih družb. V Sahari kontrolira Rockefellerjeva • Standard Oil« 50 odstotkov petrolejske industrije. Ameriški monopoli so prodrli do naftnih ležišč v Mavritaniji, Angoli, Mozambiku, Nigeriji in Somaliji. Metalurške družbe ZDA imajo v afriških deželah najbogatejša ležišča železne, rude v svojih rokah. Glavni objekt te ekspanzije je Liberija. Tu deluje okoli 30 ameriških podjetij. V proizvodnji železne rude drži v Združeni arabski republiki družba • Betlehem steel« ključne položaje, v velikem podjetju v Gabonu pa ima 50 odstotkov delnic. Ameriški monopoli bakra so si povsem podredili industrijo bakra Rodezije in Južne Afrike. Ameriški monopoli zavzemajo v vrsti afriških dežel glavne položaje tudi v proizvodnji aluminija in mangana. Ameriški kapital kontrolira proizvodnjo kroma ter predelovanje niobija v Nigeriji, proizvodnjo kobalta v Ugandi, železne rude in kavčuka v Liberiji, izkopavanje diamantov v Angoli, kroma v Severni in Južni Rodeziji, zlata in svinca v Južni Afriki. Kar se tiče naložb kapitala v predelovalni industriji afriških dežel, so te še vedno neznatne. Od celotne .vsote ameriških naložb v inozemstvu v panogah strojne industrije, električne industrije in opreme za elektroindustrijo odnade na afriške dežele komaj 26 milijonov dolar-jev. kar je komaj 1 dober odeto**^, Značilno je, da so - 1960. ZDA vložile v predelovalno industrijo Anglije 293 milijonov, v isto industrijo v Zahodni Nemčiji pa 133 milijonov dolarjev. Ameriški monopoli forsiraio o-fenzivo na tržišča afriških dežel. O^-seg trgovibe ZDA z afriškimi deželami je 1960. znašal 1,3 milijarde dolarjev in bil 6 6-krat večji kot pred voino Važni objekti tena prodora so ZAR. Južna A-frlka, Kongo, Liberija, Gana, Maroko, Nicerija, Alžirija, Etioniia, Arno1" Struktura trgovine ZDA z afn’*k'mi deželami ie taka: u-voz ZDA iz afriških dežel je sestavljen iz maihnega števila surovin. izvoz v te dežele pa pred-stavba dolg seznam industrijskih izde"-nw in prehrambenega blaga. Za ta jzvoz je značilno tudi dristvo. da je med izvoznim blagom razmeroma malo industrijske onreme za predelovalno in-dn»1r*io. ZDA uvažalo iz Afrike rude, diamante, prirodni kavčuk, kavo in kakao. To blago predstav, lia tri četrtine celotnega ameriškega uvoza iz Afrike. Prvo mesto zavzema kava, ki je 1960. sodelovala v celotnem a* meriškem uvozu iz Afrike s 23 odstotki. Glavne izvoznice kave v ZDA so Kongo, Angola in Etiopija. Na kakao odpade 12 odst. celotnega uvoza. Izvažajo ga pa Gana, Nigerija in Kamerun. Veliko postavko v ameriškem uvozu iz afriških dežel zavzemajo rude in koncentrati barva, stih kovin in legur. ZDA uvažajo rude in koncentrate bakra iz Konga in Rodezije, baker iz Maroka, svinec, cink in kobalt iz Konga, manganovo rudo iz Konga, Maroka, Angole in Gane, kromovo rudo iz Rodezije. Sodelovanje Konga v celotnem ameriškem uvozu iz Afrike znaša 20 odst. Ameriiki monopoli in finančne grupe, predvsem Rockefeller in Morgan, so, kljub o-stremu odporu belgijskega in angleškega kapitala, uspele ie v dobi kolonialnega režima pro-dreti do najbogatejših prirodnih virov Konga — do urana, kobalta, radija, diamantov in bakra. Danes zavzemajo ZDA po naložbah drugo mesto v Kongu, takoj za Belgijo. Izpodrinile so namreč Anglijo. Velik Izvoznik v ZDA je Gana. Vsako leto izvozi Gana v ZDA blaga v vrednosti od 50 do 80 milijonov dolarjev in to v glavnem kakaa in manganove rude. Leta 1960 so ZDA uvozile iz Liberije blaga v vrednosti 60 milijonov dolarjev, od česar je 30 milijonov dolarjev odpadlo na kavčuk in 8 na železno rudo. Izvoz ZDA v afriške dežele obstaja v glavnem iz industrijskih izdelkov za široko potrošnjo ter poljedelskih pridelkov. Leta 1980 je znašala vrednost ameriškega izvoza 765 milijonov dolarjev, od česar je 98 milijonov dolarjev odpadlo na poljedelske pridelke, 85 odstotkov pa je odpadlo na industrijsko blago za široko po-trošhjo predvsem na tekstil, gumijaste izdelke, kemične preparate, predelano nafto in papir. Izvoz strojev je predstavljal komaj 30 odst. celotnega izvoza ZDA. ZDA izvažajo v afriške dežele predvsem opremo za rudnike, črpalne naprave za nafto ter drugo opremo za tiste industrije, katerih proizvodnja se iz. vaza v ZDA. Kot primer bomo navedli strukturo ameriškega izvoza v Kongo: leta 1960 so ZDA izvozile v Kongo za 26 milijonov dolarjev blaga. Za 4 milijone je bilo prehrambenega blaga, za 1,8 milijona tkanin;' za poldrugi milijon predelane nafte, za 2 milijona 200.000 opreme za rudnike in za 5,8 milijona pa avtomobilov in nadomestnih delov. Podobna struktura ameriškega izvoza je značilna tudi za večino drugih afriških držav. V svoji gospodarski ofenzivi na afriško celino izkoriščajo ameriški monopoli vsa razpoložljiva sredstva, med katerimi so državna posojila in pomoči, posojila eks-portno importne banke in Mednarodne banke za za obnovo in razvoj ter tudi izvoz zasebnega kapitala. V dobi med 1948. in 1960. so ZDA kot pomoč afriškim deželam dale 440 milijonov dolarjev. Sklad za razvoj je odobril posojilo 70 milijonov, Eks-portno importns banka okoli 200 milijonov; poljedelskih viškov pa je bilo poslanih za 73 milijonov dolarjev. Vsa ta posojila in pomoči imajo skupen cilj; ustvariti in ohraniti ameriškim monopolom takšno ozračje, da bo njih nadaljnje prodiranje v Afriko čimbolj uspešno. Zavedajo se, da je gospodarska moč tudi politična moč. V Adis Abebi bo te dni prav gotovo govora tudi o tem, kajti Afrika se je dolgo borila za to, da bi postala afriška. Ne bi bilo prav, če bi sedaj, ko se je otresla Evrope, postala ameriška. ff? v:V;~ ■r?:vT mr......" V noči na 3. maj Je v Neapeljskem zalivu prišlo do spopada med finančnimi stražami in tihotapci. Ladja s tihotapskim tobakom se je pri tem vnela in zgorela. Eden tihotapcev se ni vrnil. Njegova žena Carmela Šantl!lo ga zaman čaka. Poveljstvo finančnih straž še ni dalo pojasnila. V protest proti temu so »poklicni« tovariši izginulega Vincenta Santilla uprizorili na kraju spopada nekakšen katerega se je udeležila cela »mornarica« onih, ki sl s tihotapstvom služijo kruh... pogreb, Uniige vv gledaliSče m S blihu'ibivo ^ glahča Krleža «V agoniji» najboljša predstava na Sterijinem pozorju NOVI SAD, 17. — V Novem Sadu so se danes končale osme jugoslovanske gledališke igre, na katerih je deset jugoslovanskih gledališg prikazalo sedem sodobnih domačih dram, eno scensko adaptacijo in tri drame Miroslava Krleže. Ocenjevalna komisija je za najboljšo predstavo proglasila scensko realizacijo drame Miroslava Krleže «V agoniji« v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki je dobilo letošnjo Sterijno nagrado. Med nagrajenimi igralci (po 300.000 di- RAZPRAVA PROTI e zemlje se nahaja v rokah veleposestnikov. V najplodnejših kra-—■ okrog Tadle, Dukale, spodnje Muluje in še kje drugje, kjer phajo evropski koloni v svojih ro-:ah se četrt milijona hektarov — Najmanj polovica poljedelskega pvebivalstva sploh nima svoje zemlje, vtem ko je imajo ostali največ p0 kakega pol hektara. Po ®fUgi strani se veleposestniki šo-širijo na ogromnih veleposestvih, obsegajo na desetine tisočev hektarov. Na področju reke Beth je n.pr. ™ odst. prebivalstva utesnjenih na komaj desetih odstotkih obdeloval-zemlje, ostalih 90 odst. pa predla V1J a veleposestniško lastnino. Zaradi nezanimanja brezzemlja-®ev za proizvodnjo, veleposestnikov ^a za investicije v poljedelstvu, PHdelek žita tudi v podnebno najugodnejših okoliščinah ne znaša Veh kot pet do šest metrskih cen-°v za hektar. Evropski koloni pa ukvarjajo z gojenjem donosnejšo kultur, posebno so znani kot Vinogradniki in pridelovalci povrt-h'ne ter sadja, ki je odlične kakovosti in se z veliko lahkoto prodaja na vseh evropskih tržiščih. uhi obdelujejo zemljo na sodoben Uačin ter pri tem uporabljajo relativno zelo majhen odstotek «svo-“°dne» delovne sile brezzemljašev, s čimer na ta način, seveda, tudi ajhanjšujejo možnost njihove zapo-siitve. Upoštevajoč takšno situacijo, Je v vladi prevladalo mnenje, da treba nekaj storiti«, a ta »nekaj«, kot je bilo razumeti, bi morala biti samo agrarna reforma, na o-snovi katere bi se poboljšali pogoji poljedelske proizvodnje ter ublažili obstoječi težki gospodarski in družbeni problemi. Po drugi plati obstaja mnenje, da mora ta agrarna reforma biti do neke mere radikalna, v kolikor prejšnji poizkusi razdelitve manjših zemljiških parcel najrevnejšim kmetom niso prinesli nobenih bistveni!} iz-prememb v pogledu izboljšanja življenjskih pogojev najširših kmečkih množic. Poleg onih, ki staalno obdelujejo tujo zemljo, je v Maroku še okrog 100.000 poljedelskih delavcev, ki venomer križarijo po deželi ter iščejo delo. Nacionalni urad za namakanje je bil ustaanovljen že pred leti. On se ne ukvarja, oziroma ne posveča pozornosti izključno tehničnim vprašanjem povečanja donosa s pomočjo namakanja in melioracije zemljišč, marveč mu je tudi — glede na to, da samo on razpolaga z ustreznimi strokovnjaki — bila dana naloga, da temeljito prouči stanje v poljedelstvu ter iznese vladi predloge glede izboljšanja proizvodnje. Prvi zaključki urada so zadevali agrarno reformo. Predložena je bila ustanovitev nacionalnega katastra, ki bi v naslednjih desetih letih opravil meritve zemljišč. Obenem pa je urad predlagal, da se takoj začne izvajanjem agrarne reforme glede omejitve veleposestev na 50, oziroma 100 do 300 hektarov. Ostala zemlja naj bi se razdelila kmetom, ki bi prvih deset let zanjo ne plačali nobene odškodnine. Dosedanji njeni lastniki pa bi odškodnino zanjo prejeli v obliki bančnih obveznic, ki bi zanje bila porok država, izplačljivih v teku tridesetih let. Kdo bi glede dodelitve zemlje imel prednost, bi določale občine. Eno od vprašanj, ki ga bo tudi treba rešiti, je lastninsko vprašanje zemlje, ki so jo sto let plemena obdelovala v kolektivni obliki. Ta zemlja je od nekdaj bila glavni plen tuje kolonizacije, vendar se je ta oblika lastništva v manj plodnih krajih še vedno ohranila. Urad predlaga, da se ta, V glavnem prenaseljena zemlja dodeli samo nekaterim družinam, ki na njej žive, ostalim pa naj bi se zemlja dala iz fonda a-grarne reforme v drugih krajih. Po predlogu omenjenega urada, bi zemlja kmetom bila izročena v Strehe tržaškega starega mesta « ■ m ■ fr" — Mladi PISMA UREDNIŠTVU )‘na naj se zaveda važnosti materinščine individualno obdelavo, obseg kmečke posesti pa bi bil odvisen od njene kakovosti in plodnosti. Obenem pa bi se kmete navajalo, da se zaradi sodobnejšega načina obdelave združujejo v zadruge. Lastninsko pravico nad dodeljeno zemljo bi kmetje dobili šele po preteku desetih let. Da bi se preprečile špekulacije, je tudi predvideno, da zemlje ni moč dajati v zakup, oziroma jo obdelovati s pomočjo tuje delovne sile. Poleg tega bi država v teku prvih desetih let, dokler bi ne bile opravljene katastrske meritve zemljišč, omejila in nadzorovala prodajo zemljišč. Z izpolnitvijo teh predlogov za izvedbo agrarne reforme, ki v celoti niso ne radikalni ne sodobni, ker bodo veleposestniki z njo še vedno ohranili velike površine zemlje in na njej izkoriščali tujo delovno silo, vtem ko bodo kmetje za dobljeno zemljo morali plačati odškodnino, pa bo navzlic temu razbita dosedanja fevdalna struktura zemljiško-lastninskih odnosov v Maroku. S tem pa se bo pri kmečkem prebivalstvu skoraj gotovo povečala tudi zainteresiranost za poljedelsko proizvodnjo kot tako, kar bo pomenilo dokajšen korak naprej v družbenem razvoju Maroka. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllMIIIIIIIIIliiiiiiiiliiillllIlllllllllIllflllllllllliiiilllllllllllllllilimiliiitilliiiiiliiilliiiliiilllllllllllllilliiillliilliiiiiiuiiitllllllllll AMERIČANI SO FOTOGRAFIRALI PODMORNICO Kamor človek še ne more osebno pošlje fotoaparat Kakor poročajo iz Washingto-na, je ameriškim tehnikom uspelo posneti nekaj fotografij atomske podmornice «Thresher», ki se je pred časom potopila v Atlantskem oceanu in odnesla s seboj v smrt na 2400 m globine 129 mož, med katerimi je bilo tudi 15 inženirjev in drueih strokovnjakov, ki so prisostvovali ponovni preizkušnji podmornice, ki se je tokrat pripravljala, da se potopi nekoliko globlje kot sicer. Vest o fotografijah smo sprejeli, kot bi šlo za kakršne koli fotografije, odnosno kot bi šlo za fotografije česar koli, ti. pr. razbitega avtomobila ob ce- Glavna ovira, da bi se človek spu stil globoko v vodo, je pritisk - Tudi kamero je treba primerno opremiti - Najgloblje je fotokamera prišla na7.500m Alfred Hitchcock in Tippi Hedren čakata na začetek filma »Ptice« Lepa Tippi je bilo manekenka in jo je Hitchcock «odkril» ter ji odprl pot v filmski svet, sedaj pa na festival v Cannes . No hočemo neko govedo odebe-zato, da ga dražje prodamo 'Usarju, moramo najprej ugotovi če se nam tako pitanje izpla-l'a- V nasprotnem primeru bomo govedo, namenjeno zakolu, eno-slavno prodali mesarju, ne da bi 8a opitali. Za pitanje bomo določili pred-sent mlade živali in ne stare ali e*° suhe, ker bi nam odebelenje takih živalih ne poplačalo strokov, ki bi jih imeli z nabavo močnatih krmil. Ugotovljeno je bilo, ~a 2-3 stote težke mlade živali podijo za povečanje lastne teže za kg približno 9 kg zelo dobrega eha; živali težke od 3 do 4 stote Pa Približno 11 kg sena; živali, tež-e 6-7 stotov, pa za isti dvig teže Porabijo kar 15 kg sena iste vr-nte- Iz gori navedenega nam je jas. j° razvidno, da mlade živali prodajajo meso po znatno nižji ce-> kakor starejša goveda. Odrasla tdveda. torej ne proizvajajo mesa o°reni in stroski za njihovo ode-elitev rastejo vzporedno s sta-t°stjo živali ter so v veliki meri Pbi odvisni od načina, kako so lle živali izkoriščane in hranjene Preteklih letih. . .Goveda, ko jih določamo za ode- e*itev, morajo biti držana v miru hekoliko temačnem in' 16-18 sto-J, P J C toplem hlevu. Ves čas pita-,Ja morajo biti zelo dobro krm-2J°na. Teleta, ki smo Jih določili a mesarja, moramo pričeti inten-yVnrj krmiti takoj po odstavitvi. , s6kakor mora krmni obrok za pi-ahce biti zelo redilen in tečen, a preveč obilen. Na ta način bo-j? živali rade pojedle vso krmo, Hm jo bomo nudili. Kot bazo a krmni obrok bomo uporabljali °Pro seno, silirano na pol posulo seno, travo, narezano peso V takih primerih pridejo v po- sti (primerjava v logični doslednosti, ker je tudi pri podmornici šlo za »incident«, čeprav veliko bolj tragičen), ali česa podobnega, kar more, fotografirati k4«r ;|co]i,. Stvar pg ni tako enostavna. Res je, da fotografija pod vodo ni več redkost. Koliko je že bilo. pbsneiiH tudi kratko-metražnih filmov o življenju in dogajanjih pod morskimi, gladi-ri.a^i ‘ali* 0 > ribolpatu z zračno puško ali Čem podobnem, toda zgdeva fotografskih posnetkov pOdmounice »Thresher«, je velik uspeh, ki i\am 'daje povod, da se za trenutek ustavimo pri tem. Človek si je dolgo želel, ogledati si, kaj se dogaja-pod morskimi gladinami;- To ga je privedlo, da se je sam potopil v vodo. Toda daleč ni prišel. Pri potapljanju je kmalu naletel na Ovire in sicer mraz, na- temo in na pritisk. Kar se tiče, mraza, je stvar lažja. Primerna potapljaška obleka ga ubrani pred mrazom nižjih plasti voda. Nekoliko težje je zadeva z mrakom. Se najhujše pa je spoprijeti se s pritiskom. Da bi si proti temu pomagal, ši je človek izdelal in nadel primerno obleko, ki pa prenese le določen, manjši pritisk. Ko to ni dovolj, so potrebna druga sredstva, Kot so potapljaški zvonovi in v novejšem času globinske ladje ali potapljala, kakršna je n. pr. globinska ladja, ki nosi ime po našem mestu. Prednost takšnih potapljal je tudi, ta da nosijo s sebe j .tildi močpe refiektoiye, kj , razsvetljujejo- dna, kamor se potopijo , in more č^pvek iz njih in ob njihovi-svet^Cbi opazovati življenje in dogajanje v morskih globina^, kot bi bilo na površini. Tkkč ‘ehoš^avho in »Jo-polno« pa kljub temu ni, kajti potapljala niso iaau gibčna, Ja bi jih mogel človek po lastni želji usmerjati in premikati. S potapljali in globinskimi ladjami nasploh pa tudi ne moremo povsod. Teh je namreč ma-io in so. hkrati izredno draga, Zelo draga je zato tudi njihova uporaba. Zato pridejo v poštev te v redkih primerih. Sicer tia se vrnimo k posrednemu opazovanju morskih globin in sicer k fotografskemu aparatu. Fotografski aparat more tudi pod vodo, kot na površju, pos- iiiiiiiiliHiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiniiiiiniiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše zanimanje bo zbudil neki posel, ki bo za vas povsem nov. Ce si .žblite zagotoviti ljubezen in spo-, Štovanje drage osebe, se morate odreči svoji nervoznosti in ljubosumnosti. BIK (od 21.4. do, 20.5.) Nd povsem jasna poslovna situacija v teku jutra. Mir in razumevanje _v dfužini. DVOJČKA (od 21.5. Živinozdrcivriik svetuje in pojasnjuje Kako pitamo goveda za zakol štev tudi razne polivke iz slane vode in melase, katere vlijemo na suho krmo. Tako pripravljena krma bo laže prebavljiva in živina jo bo tudi zelo rada žrla. Namočili bomo rezano slamo, pleve, steblja-nje stročnic in pa suhe rezance pese. Poleg navedene krme bomo živini pokladali tudi močnata krmila, kakor so koruzni zdrob, pšenični otrobi, melasa itd. V začetku v fnanjših količinah, polagoma pa v večjih. Za odebelitev živali pridejo v po-stctr sledeče mešanice močnatih krmil: 1. ZA ODRASLE: a) pšenični otrobi 30 delov koruzni zdrob 50 » ječmen 10 » laneno seme 10 » b) zmlet oves 40 » koruzni zdrob 40 » melasa 20 » Navedeni mešanici vsebujeta 12 do 14 odst. prebavljivih beljako- vin, katere so zelo potrebne za tvorjenje mesa. 2) ZA DORASCANJE ŽIVALI: a) pšenični zdrob 25 delov pšenični otrobi 25 » bobova moka 47 » kuhinjska sol 3 dele Navedena mešanica vsebuje 17 odst. prebavljivih beljakovin. Iz prej navedenega je razvidno, da bomo za pitanje določili le mlade živali. V ta namep bonjo pričeli s pitanjem že pri teletih. Komaj odstavljena teleta velikih pasem kakor so n. pr. simandolska ali podobne, bodo po 13-15 mesecih intenzivnega krmljenja dosegla rekordno težo 500 kg. V ta namen bomo uporabili ca 350 kg koncentratov. Seveda tako težo bomo dosegli le pri tistih teletih večjih pasem, ki so bile hranjene z materinim mlekom do.5 meseca starosti in so bila tudi v čpsu sesanja krmljenja z dodatnimi majhnimi količinami konoentratov, zlasti ovsa. Dr. D. K. . šajte biti bolj ljubeznivi z dragci osebo. . ■ DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne sodite prestrogo svojega sodelavca, ki je napravil roanjsp napa. «.«. do 22.6.) ^ ,Vn Č^tvenem pogledu izredno Neki načrt, ki ga lahko izpeljete ' TEHTNICA (od 23 9 dn 23 10 1 samo s finančno pomočjo bližnjega tt-HiNlCA (od 23.9. do 23.10.) sorodnika, ima zelo dobre izglede za uspeh. Srečen dogodek na čustvenem področju. RAK (od 23.7. do 22.8 ) Sodelovanje z neko od vas bolj izkušeno osebo bo zelo koristno pri izvajanju nekega načrta. Sku- Vaša borbenost vam bo prinesla ustrezne uspehe, vendarle biidUe raje .pomirljivi. V.esele' .vesti v teku večera. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ce vaši interesi to od vas zahtevajo, pridobite za sodelovanje neko mlajšo in sposobno osebo. Preživeli boste izredno lep večer V družbi ljubljene osebe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odigrati boste morali vlogo posredovalca v neki zelo delikatni zadevi. Sklenili boste neko novo prijateljstvo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne kažite pred svojimi sodelavci [n družabniki slabega razpoloženja. Zadoščenje in* zadovoljstvo za one, ki so nagnjeni k študiju. VODNAR od 21.1. do 19.2.) O-tresli se boste naloge, ki ni vaša, a je posebno neprijetna. Posvetite Večer dopisovanju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dokončali boste delo, ki ste se #. njim ukvarjali že dalj časa, Odlič. no se boste izkazali v neki diskusiji. neti boljše ali slabše fotografije in to v odnosu na čistost odnosno prozornost vode, V velikih globinah je voda po navadi zelo prozorna, razen ob izlivih velikih rek ali pa v času velikih .viharjev v obalnih vodah. Osvetlitev dna pa tudi ne predstavlja ! izrednih in nepremostljivih težav, ker razpolagamo z močnimi : žarometi in elektronskimi sfiashi«, ki razsvetljijo globine, kot bi bilo na površju. Manj. popolna je usluga, ki nam jo posreduje leča' fotografskega apatrida. Predvsem je fotoaparat pomanjkljiv v primerjavi z neposrednim opazovanjem. Človekov vid, je veliko popolnejši kot je fotografska leča. Gre namreč za plastičnost objekta, ki ga neposredno opazovanje vse drugače zapopade kot ga more preko leče »zaznati« film, odnosno plošča (V fotografskem aparatu. Kljub temu je fotografija še vedno dobra in najboljši stik z dejanskim stanjem, kamor človek osebno ne more. Toda tudi fotografski aparat občuti pritisk, ki bi ga čutil na takšnih globinah človeški organizem. Zato so fotoaparati za večje globine primerno zaščiteni, njihova grad- rc Radio Trst A 7.00- Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45; Vrtiljak; 12.00: Podobe iz narave; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: Jelka Cvetežar in «Duo sa Kvame-ra»; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Dogodek za kroniko«. Enodejanka; 16.00: Armando Sciascia ln Ray Martin; 16.35 Pianistka Argia Radamiri; 17.00: Znani motivi; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Sodobna slovenščina; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19.15: Športna tribuna; 20.45: Komorni zbor iz Celja; 21.00: Vabilo na ples; 22.00: Berg: Koncert za violino in orkester; 22.30: Izbor iz operet ; 23.00: Orkester Les Brown. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta, kolikšna strast; 13.35: V diskoteki; 14.30: Skladbe za harfo; 14.30: Dantejev «Pekel». Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 11.50: Glasba po željah; 13.40: Popevke ln ritmi; 14.30: Koncert zabavne glasbe; 15.30: Nekaj koračnic; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Album klasikov; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktajl; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Nada Kneževlč; 19.30: Prenos RL; 22.15; Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. nja se precej loči od gradnje navadnih kamer. K takim fotografskim aparatom je treba prišteti tudi televizijske kamere, ki prihajajo v opazovanju globin vedno v rabo. Ni redko, da postavijo televizijske kamere pod vodo pn gradnjah pristaniških naprav, kot n. pr. pri gradnjah pomolov. Telezivijske kamere spustijo v globino tudi pri dviganju potopljenih ladij, seveda v manjših globinah. Najgloblje so s tem šli Angleži, ko so preiskovali letalo «Comet» ki je treščilo v Sredozemsko morje in odneslo s seboj tudi potnike na 200 metrov globoko v smrt. Toda 'tte misli-' mo, da je zadeva s televizijo tako enostavna kot sSv*arWl«jn#g;sebina. Tudi v tem primeru je tako & saj gre za pojav, ki' še tiče naše narodne manjšine: gre za vprašanje naše < g&vorici. Sni se za to ne zanimajo, drugi vzamejo stvar takšno kot je, tretji pa so tenkočutni in se nad našo govorico spotikajo. In prav imajol Mar ni naš domači jezik večkrat tako spačen, da ga ni spoznati!? Vsaka druga beseda tujka in kar je še huje, spakedrana tujka. Ce bi bil to bol j primer pri starejših ljudeh in manj pri mladini, bi nas toliko ne zaskr bljalo. A je obratno. Pronicanje tujk v naš jezik je že prastara zadeva ob naših narodnih mejnikih; na severu (Koroška, Štajerska) germanski, na naši za padni strani romans ki (italijanski vpliv. A tako močnega in naglega pronicanja v našem zamejstvu še ni bilo. Materinski jezik dobit>a osne-žujoče sokove le iz matičnega debla. Politične prilike so le pred štirimi desetletji dovajanje teh sokov povsem preprečile, nato ublažile. Tako smo postali nekakšna osušena veja na narodnem deblu. Naše družine (star-ŠO, zrastle pod fašizmom, kot tudi one izza povojne dobe, se s to zadevo pretežno ne ukvarjajo, prvič, ker lepote in čistote svojega jezika ne poznajo, drugič, ker se morajo boriti za svoj obstoj. Zelo redki so starši, ki se zanimajo, kako njihoni otroci ponore, in jih o tem primerno pouče, jim pojasnjujejo, svetujejo. To se pri njihovi h otrocih tudi pozna. V govoru se ti kar najbolj poslužujejo svojega besednega zaklada in n tem pogledu tudi opozarjajo svoje tovariše. Od staršev je torej, če že ne vse, vsaj v nelifci meri odvisno, koliko svoj materni jezik vzljubijo in vrednotijo. Razen njth sta že dva pomembna čini-telja: šola in tisk. Soli pripada izredno važna beseda, saj je, oziroma bi morala biti njena naloga učno-vzgojna. To pa ni odvisno toliko od učnega načrta, kolikor od učitelja, osnovno — in srednješolskega. Ne moremo namreč nikoli posredovati, Česar sami nimamo. :x‘"Osnovna, šola polaga jeziku temelje: .posreduje ^mladini besedni -•»klad IH jo ^'-enostavni, a prikupni obliki uvaja n pravilno izražanje ter razumevanje tiskane besede. Tudi za to mora biti tenkočutnost, a za tenkočutnost ljubezen in n naših razmerah tudi razumevanje ter rgzvit čut za n$to usodo, Ne moremo in nočemo ocenjevati našega učiteljstva, a mnogi prinieri nom razkrivajo žalostno sliko. Kako naj se mladina čim bolje seznanja z mater-nim jezikom, če pa se učitelj (ica) n šoli poslužuje ondotnega narečja, prepojenega s tujo navlako? Kaj naj rečemo učencu ko prani, da tudi učitelji govore v Soli med seboj tako kot on? Spričo takih pojavov se ne moremo čuditi, če dobiva srednja Sola jezikovno slabo pripravljeno mladino, ima z njo težave in ne more doseči primernega napredka. Sicer je moč pomanjkljivosti postopno odpraniti, a to le v primeru, če js predavatelj tega uč- ntga predmeta, vsestransko- na svojem mestu. To velja za srednjo Solo še v večji “meri kot za >cjt*snert kot za ZZtJZZ m 1*1 SOBOTA, 18. MAJA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. fnorj 8.20: Jutranja glasba; 9.05: glasba; 9.50: Operna antologija; 10.30: Koncert; 13.25: Sodobni motivi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.30: Ital. pesmi in plesi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Operna glasba s plošč; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Schumannove skladbe; 18.40: Plesna glasba; 20.30: P. Chirche: »Najbolj čudna ljubezenska zgodba«; 21.15: Ital. Pesmi; 22.30: Plesna glasba. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje G. Christian; 9.00: Ital. popevke; 9.40: Za glas in orkester; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 15.15: Najnovejše plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50 in 17.40: Plesna glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; 18.35: Konjske dirke v Rimu; 19.50: 46. Giro dTtalia; 20.00: Kotiček v večeru; 20.35: O-pema glasba; 21.35: Filmske novosti. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo: 19.15: Ruska kultura; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Vivaldi; 21.20: Pesniška antologija; 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 4.00: Dobro Jutro! 8,05: Mladinska glasbena redakcija; 8.35: Pianistka Rosalyn Tureck; • 8.55: Radijska Šola; 9.25: Ciganske melodije; 9.40: Mali vokalni ansambli; 10.15: Pri makedonskih skladate- ljih 10.40: Seznanite se s Parker-jevlmi; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.15: Narodne in ponarodele; 12.30: Pred petdesetimi leti; 13.15: Obvestila; 13.30: Zabavna paleta; 14.05: Milstein Igra Mendelssohna; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Dva orkestra —dva stila; 15.40: Izbor Roberta Shawa; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Kvartet Jonah Jones; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Uvertura; 18.45: Naši popotniki na tujem; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Po domače... 20.20: Dom oddiha; 21.00: Ples; 22,15: Oddaja za izseljence; 23.05: ZerileMmo. Ital. televizija 8.30: 12.15 ln 15.00: Sola; 16.40: Program za najmlajše; 17.40: Športna oddaja; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 19.50: Sedem dni v parlamentu; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: M. Marchesl: »Gospod srednjih let«; 22.20: Literarna oddaja; 23.20: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: »La fiera del sognl«; 22.20: Nacistični propagandni minister Goebbels; 23.10: Izraelski h»M; 23 »o: Šport. Jug. televizija 17.40: Preskoki s konji za nagrado «Prix des nations«; 18.15: Poročila; 18.20: «01iver Twist» - TV za mladino; 19.15: Dokumentarni film; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Sprehod skozi čas — reportaža; 21.05: «Moški sred lijih let«, komedija; 22.15: Zgodba iz serije Interpol; 22.45: Poročila ln šahovski komentar. osnovno, ker ta ob bolj razvito mladino. PrdfeM zna s toplo, prepričevalno in privlačno besedo pridobiti mladino in izuabiti tz nje ustrezna zanimanja, mora v vsakem primeru — in torej tudi v naših prilikah — zabeležiti dober uspeh. Največji uspeh pa je v tem, da zna v mladini vžgati občutek potrebe pc primernem čtivu. Samo šolsko jezikovno znanje pomeni skromne doto. Za to dobimo potr* dilo tudi V zelo ohlapnem in pomanjkljivem jezikovnem znanju absolventov srednje šole. Zavedati se moramo, da pomeni vprašanje večje pristnosti naše govorice (narečja), oziroma jezikovnega zr\pn ja, nekaj več kot zgolj jormalnost, saj je združeno z vprašanjem ngše narodne zavesti, časti in ponosa ter končno z našim narodnim obstojem. Mogoče pa gledam jaz na to zadevo iz napačnega zornega kota in bi bilo prav, da bi se o tem izrazili tudi drugi. Zanimivo bi bilo slišati mnenje naše mladine. Kaj misli o tem Mladinska iniciativa? F. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiMMMl Kongres etničnih manjšin AOSTA, 17. — Včeraj se je v Aosti začel 13. kongres Zveze evropskih etničnih skupnosti, na katerem je udeleženih 87 predstavnikov ;z Zahodne Nemčije, Velike Britanije. Danske, Be gi-je, Francije, Švice, Jugoslavije, Avstrije in Italije. Kongres ima — po nekem dokumentu, ki ga je objavilo tajništvo — namen potrditi, da imajo etnične skupine nujno in nedotakljivo pravico do ohranitve in varovanja svojih posebnih značilnosti; da se lahko vsi pripadniki etničnih skupin svob >d* no odločijo za vključitev v ne^o nacionalno manjšino ali etnič.io skupnost; da uveljavljanje te pravice ne sme biti podrejeno drž.iv-nemu nadzorstvu. Vsi pripadniki .teh skupin — je še rečeno v dokumentu — morajo brez razuue imeti možnost uživanja istih državljanskih in političnih pravic, čeprav predstavljajo manjfiro. Nobenemu pripadniku etnični skupine ali nacionalne manjšine ni smeti preprečevati svobodo# uporabe, bodisi v pismeni ali go-vorjeni obliki, maternega jezika, kakor tudi ne tega, da taku v šoli kot cerkvi varuje svoje «ra-jevno narečje. V smislu tega dokumenta bi vse etnične skupine morale imeti možnost, da ustanavljajo svoja javnopravna združenja, kakor tudi pravico do kulturne avtonomije. Nadalje smat a kongres za pravico narodnih manjšin ter etničnih skupin, ua morejo brez vmešavanja države Evropskemu mednarodnemu sodišču posredovati pritožbe, na osnovi katerih bi zahtevale pomoč m zaščito. Zasedanje se ie začelo s po-zdravnim govorom predstavnikov deželne vlade doline Aosta, nakar je predsednik Zveze evropskih etničnih skupnosti, Hans Schmidt, prebral svoje poročilo, ki mu je sledila diskusija. Proizvodnja avtomobilov v ZDA Poročajo, da bo ameriška avtomobilska industrija v letu 1963 dosegla svoj najvišji razvoj, tako da bo prodaja vozil v tem letu verjetno celo presegla rekordno število sedmih milijonov 170 tisoč avtov, prodanih 1. 1955. Ta optimistična predvidevanja, do katerih so prišli v Detroitu na osnovi stalne visoke ravni na področju avtomobilske prodaje, ugotovljene v prvih petnajstih dneh t.m., ustvarjajo upanje, da bodo tudi v tem mesecu dosegli število 700.000 prodanih -vozil. V prejšnjem mesecu je bilo to šte-vilo prekoračenj. Najvišje število prodanih avtomobilov je v prvem tromesečju letošnjega leta procentualno in v primerjavi z istim časom lanskega leta doseglo podjetje znamke «Chrysler». PREJELI SMO GIORNALE CRITICO DELLA FI-LOSOFIA ITALIANA. Terza se-rie, volume XVII, anno XLI1. Fascicolo I. Gennaio-marzo 1663. G. C. Šansoni Editore. Flrenza. PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Letnik XIX. St. 5. Maj 1963. Ljubljana. Vrem« včeraj: najvlšj* tempera*** ra 37.4, najnižja 16, ob 19, url 32,8; zračni tlak 1013.8 raste, veter 13 krni vzhodnik. Vlage 37 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, Dinje. temperatura morja 15.3 sto- Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 18. maja Dubravka Sonce vzide ob 4.32 in zatone ob 19.31. Dolžina dneva 14.59. Luna vzide ob 2.18 In zatone ob 13.30 Jutri, NEDELJA, 19. maja Ivo [ NOV UDAREC ZA PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Pri6aku]e se občutno povišanje pristaniških tarif lavnih skladišč r OKVIRU BORBE PROTI POKKBEJANJU ŽIVIL Okrožnica o izvajanju zakona o proizvodnji in prodaji živil Nove tarife naj bi stopile v veljavo že 1. junija. Odločno nasprotujoče stališče tržaške trgovinske zbornice Sinoči se Je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice ki je razpravljal o vrsti pomembnih gospodarskih vprašanj, o čemer bodo danes izdali tudi uradno tiskovno poročilo. Med omenjenimi vprašanji je bila na dnevnem redu razprava o povišanju pristaniških tarif Javnih skladišč in to tako tarif za pristaniške manipulacije kot v zlasti občutni meri najemnine ■a pristaniške skladiščne prostore. Nove občutno višje tarife bo- do po nepotrjenih vesteh stopile v veljavo 1. junija. Razlogi za to povišanje so različne narave in se v prvi vrsti govori, da je proračun Javnih skladišč težaven, saj stalno narašča deficit, medtem ko ostaja državni prispevek .bistveno na isti ravni. Posledice občutno viijih tarif bodo za tržaško pristanišče izredno težke, saj je Trst skoro edino pristanišče, ki že sedaj beleži na-zadovanje prometa, medtem ko ostala evropska pristanišča naglo večajo lokalni in mednarodni promet. Prav tarifna vprašanja so bila že razlog za razbitje pogajanj med tržaškimi Javnimi skladišči in češkoslovaškim podjetjem Ce-hofracht, tako da je odpadel tud; ta tranzitni promet, ki je bil v zadnjih dveh letih pomemben za razvoj pristanišča. Stanje tranzitnega prometa 'e že sedaj slabo in postaja vsak mesec letošnjega leta vedno te-žavnejše. Promet Javnih skladišč je tako letošnjega aprila dosegel 163 tisoč ton, medtem ko je v i. stem mesecu lanskega leta znašal 192 tisoč ton. Promet Javnih skladišč v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je dosegel 653 tisoč ton, medtem ko je lani znašal 736 tisoč ton. Istočasno se v ničemer ni zboljšala struktura prometa Javnih skladišč, saj je v letošnjih štirih mesecih dosegel promet z rudami 252.000 ton (lani v istem razdobju 228 tisoč ton), z žitaricami 28.000 ton (lani 74.000 ton), z lesom 46 tisoč ton (58.000 ton) in promet z raznim blagom 327.000 ton (375 tisoč ton). Pristaniška dejavnost je torej že sedaj v resnih težavah, novo zvišanje pristaniških tarif pa bo te težave še zelo zaostrilo. Zato je šča za gradnjo šolskega poslopja za industrijski tečaj pri Sv. Soboti, za izdatek 7 milijonov lir (najem s posojilom) za vzdrževanje gledališča Verdi in za najem posojila 1.200.00Q lir za razširitev e-lektričnih naprav v cerkvi pri sv. Antonu starem, odobril pa je med drugim pris-pevek 1.000.000 lir zvezi direktnih obdelovalcev za pomoč po suši oškodovanim kmetom, pristop občine med doživljenjske člane U.S.T., proslave v počastitev padlih za svobodo v devinsko-nabrežinski občini itd. Šele v četrtek enosmerni promet po Ul. Ginnastiea Ureditev enosmernega prometa po ulicah Ginnastiea in Crispi bo stopila v veljavo prihodnji teden v noči med sredo in četrtkom in ne danes ponoči kot je bilo napovedano. Odložitev je bila nujna iz organizacijskih razlogov. Prav tako bo občinska uprava uvedla e. nosmerni promet po ulicah Slata-per in Stuparich. V tej zvezi je podjetje Acegat že poskrbelo za novo namestitev trolejbusnega žičnega omrežja na progah št. «5» in št. «11». RATIFIKACIJA V BEOGRADU Konvencija o mejni železniški službi Včeraj so v Beogradu ratificirali konvencijo med Italijo in Jugoslavijo o mejni železniški služ. bi. Konvencija, ki je bila podpisana v Rimu leta 1959, je stopila v veljavo 17. marca letos. Okrožnica ministrstva pojasnjuje v katerih primerih se lahko izvaja ukrep o zapori trgovskih obratov Lani je bil izdan nov zakon, ki določa higienske predpise o proizvodnji in prodaji živil in pijač. Nov zakon je bil izdan pod pritiskom javnosti, ki je bila zelo zaskrbljena zaradi številnih pojavov ponarejenih živil in pijač, ki so jih nekateri brezvestni indu-strijci proizvajali, ali pa so jih nekateri brezvestni trgovci tako predelovali, da niso več vsebovale vseh tistih izvirnih odnosno naravnih lastnosti pod katerih etiketo so jih prodajali potrošnikom. In prav lani je prišlo do številnih odkritij ponarejenih živil v prodaji. Po nekaj mesecih ostre časopisne kampanje proti ponarejevalcem in strožjega nadzorstva pristojnih organov nad proizvodnjo in prodajo živil, je v zadnjih mesecih prišlo do nekakega zatišja, kar naj bi bil dokaz, da je ta ostra kampanja proti »zastrupljevalcem javnega zdravja* rodila zadovoljiv uspeh. Zdi pa se, da so pristojni nad- zorni organi včasih preveč ostro nastopili proti kakemu trgovcu, ki je morda nenamerno zagrešil kak prekršek v zvezi z novimi higienskimi predpisi o prodaji živil. Zato je ministrstvo za zdravstvo nedavno objavilo okrožnico, ki se sklicuje na omenjeni zakon in ki„ ima namen opozoriti nadzorne or-” gane na pravilno tolmačenje zakona predvsem v zvezi z ukrepom o zapori obratov zaradi higienskih prekrškov. V svoji okrožnici ministrstvo opozarja prizadete, da je bilo ugotovljeno, da ukrepi o zapori trgovskih obratov niso bili vedno dovolj utemeljeni in da so zasledili v njih celo zlorabo oblasti, ker nadzorni organi niso pravilno tolmačili zakona. Okrožnica nadalje poudarja, da zakon ne predvideva zapore trgovskega obrata za kakršen koli prekršek, ampak samo za «hujše prekrške#. Hkrati pa opozarja, da prijava kršitelja sodnim oblastem ne upravičuje vedno tudi ukrepa imiiiiiiiiiihi............................................................................................................................................................................................lun.......................i....■■■■umi........................................................1.... tudi razumljivo, da bo tržaška trgovinska zbornica storila govinska zbornica storila primerne korake in se govori celo o ostrih protestih in zahtevah. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor na svoji zadnji seji izrekel ugod- NOVA ENOTNA VSEDRŽAVNA STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV Za 36 ur ustavljeno vse delo tudi v tržaškem pristanišču ZA VOLITVE ŠESTIH ČLANOV UPRAVNEGA SVETA Danes uradno objavljena Usta Za obnovo Delavskih zadrug ?1 Delavci zahtevajo razširitev delovanja pristaniških družb tudi na industrijska prisl aniška področja. 12 ladij blokiranih Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so včeraj proglasile 36-urno splošno stavko vseh pristaniških delavcev v Italiji. Delavci so začefi stavkati včeraj ob 12. uri in bodo prišli na delo ob *. uri v nedeljo. Delavci zahtevajo, da se delovanje družb pristaniških delavcev razširi tudi na industrijska pristaniška področja. Tudi v Trstu so pristaniški delavci včeraj ob 12. uri zapustili delo. Zaradi stavke se je ustavilo vse delo na petnajstih ladjah privezanih ob pristaniških pomolih in obrežjih. Pet ladij je takoj po začetku stavke odplulo in zapustilo v pristanišču precejšnje količine raznega blaga, ena ladja pa je odplula včeraj zvečer. Danes v Gregorčičevi dvorani Enodnevni seminar za otroške vrtnarice Danes 66 ST uri se v Gregorčičevi dvorani začne enodnevni seminar za slovenske otroške vrtnarice. fci ga organizira Prosvetna no mnenje glede nakupa zemlji- I zveza. Seminar je razdeljen glede tematike na dva dela, in sicer: »Glasbena vzgoja, oblike dela v otroškem vrtcu* ter »Jezikovna vzgoja, sredstva zanjo*. V GREGORČIČEVI DVORANI Lepo predavanje o slovenskih gorah Sinoči je bilo v Gregorčičevi dvorani v organizaciji Slovenskega planinskega društva zanimivo predavanje novinarja Kršelja iz Ljubljane o temi tClovek in gore:». Predavatelja je v imenu SPD pozdravila predstavnica planinskega društva dr. Sonja Mašera, nato pa je gost v eno uro in pol trajajočem predavanju prikazal le- pote slovenskih planin, predvsem Julijcev. Predavatelj je pokazal tudi lepo število umetniških posnetkov planin in planinskih motivov, posluiil pa se je tudi magnetofonskih registracij glasbe in sestavkov raznih znanih sloven. skih planincev kot na primer Ku-gyja, Juga, pisatelja Cankarja in drugih. mnniiiiiiii»iiiiiiiiii"iiiiiiiMiii"ii"i"ii"iiii"iii"iitii»i"ii"in>»iimi"i"ii"i"i"ii»iHiiiiuiiiiiuiiiuiii"iMniiiniini»iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JAVNA DELA V DOLINSKI OBČINI Pri Domju bodo zgradili tovarno tekstilnih strojev V njej bo zaposlenih 300 delavcev in 150 nameščencev . Občinska lekarna bo kmalu odprta - Preureditev dolinskega pokopališča V ponedeljek so delavci Selada začeli z gradnjo nove ceste iz Lakošč do novega naselja v Brdu, Stroški za cesto, ki bo dolga 800 m in široka 4 m, bodo znašali skupno 5 milijonov lir. Kmalu bodo dokončana dela za preureditev prostorov v stari občinski hiši v Boljuncu za občinsko lekarno, kar bo stalo 3,680.000 lir. Po uvedbi proste izbire zdravnika imajo zavarovanci INAM svojega zdravnika v Boljuncu. Nerodno pa jim i_ _ ____i. __________: 1 - 1_ c.. je, ker morajo po zdravila k Sv. Soboti. Ko bo v Boljuncu začela delovati lekarna, bo ta nevšečnost odpadla. V prejšnjem tednu so v Krogljah dokončali delo za razširitev nevarnega ovinka, za kar so porabili poldrugi milijon lir. Za razširitev ovinka in boljši pregled so morali porušiti staro hiši. Domačini, zlasti pa avtomobilisti in motoristi, so zelo zadovoljni, ker je s tem odpravljena velika nevarnost. Vsa dela je opravil domač; podjetnik Vincenc Maver iz Boljunca. Te dni bodo začeli z delom za popravilo vodovodnih cevi na odseku Dolina-Kroglje, za kar bodo porabili dva milijona lir. Delavci Selada že širijo in .zravnavajo cesto od Hrvatov v Botač, medtem pa se pripravlja načrt za novo cesto nad železniško progo, ki bo Hrvati povezovala Jezero s Hrvati, tako da bo dostop do Botača možen z Jezera in ig Boršta Omeniti moramo tudi, da je občinski tehnični urad že pripravil načrt za delno preureditev dolinskega pokopališča, ki je v nekaterih krajih višje, v drugih pa nižje. Da bi ga kolikor toliko vzravnali, bodo levi zgornji del znižali za 1,5 m, desni spodnji del ob vhodu pa bodo zvišali. Desni levi del pokopališča bo nekoliko višji od desnega. Po čez in po sredi bo lepo urejena pot in nov podporni zid, visok nekaj nad 1 m, bo ločil levi del od desnega. Z deli bodo začeli šele v jeseni. V četrtek je bil* seja občinske gradbene komisije, ki je med drugim odobrila gradnjo štirih novih zasebnih hiš in dveh novih tovarn, in sicer tovarne podjetja, »Stabi-limenti meccanici triestini*, ki bo Izdelovala tekstilne stroje, in tovarne podjetja »Eppinger*, ki izdeluje slaščice. Obe tovarni bosta na območju dolinske občine pri Pomju. Tovarna podjetja «Stabili-menti meccanici triestini*, ki jo že gradijo, bo zavzemala skupno 39.000 kv. m površine in bo v njej zaposlenih 300 delavcev ter 15 nameščencev. Domov so hoteli Pri obmejnem prehodu Cereji so v sredo popoldne karabinjerji opazili tri osebe, ki so se previd- no premikale proti meji. Njihovo obnašanje je bilo zelo sumljivo, zato so jih karabinjerji ustavili. Bili so trije begunci, dva 20-letna kmeta in 19-letni delavec, ki so izjavili, da so zapustili begunsko taborišče pri SV. Soboti in se napotili proti meji, ker so hoteli obiskati svoje starše v Jugoslaviji. Agenti so vse tri pridržali. Verjetno so zbežali iz begunskega taborišča, ker so slutili, da jih bodo tukajšnje oblasti vrnile jugoslovanskim, pa so hoteli prehiteti oblasti in se kar sami vrniti. Še 5 let bo plula ladja «Vulcania» Poročajo, da bo motoma ladja «Vulcania» lahko vozila na rednih pomorskih progah še nadaljnjih pet let. Ladjo so v teh dneh pregledali in je uspešno prestala preizkušnjo o rekvalifikaciji. V arzenalu so ugotovili, da ima trup popolnoma v redu. Jutri bo ccVul-cania* odpotovala na svojo redno vožnjo v New York, Seja občinskega sveta v Zgoniku Danes ob 18.30 bo v Zgoniku redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so: imenovanje predstavnikov v šolski patronat, poročilo občinskega odbora, plače uslužbencev, potrdilo odborovih sklepov, občinski proračun za leto 1963 ter predlog za odstop od konzorcija za pobiranje trošarine. Neroden padec v stanovanju S pridržano prognozo so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice zaradi verjetnega zloma leve stegnenice 72-letnega upokojenca Temistocla Zalacosto iz Ul. Giulia 45. Njegova žena Gluseppina Zacchi, ki ga je spremljala z avtom RK je povedala, da se Je predvčerajšnjim okrog 16. ure možu spodrsnilo v jedilnici stanovanja in Je nerodno padel. Sele včeraj se je odločil, zaradi hudih bolečin, poiskati zdravniško pomoč. novanju je sipala tri mesece stara deklica, ki se je zaradi ropota zbudila in začela jokati. Mamica Pa ni mogla priti do nje, ker je ostala zunaj. Morala je poklicati gasilce, ki so s silo odprli vrata stanovanja. Sele potem je mami. ca lahlco potolažila svojega jokajočega otroka. Gasilci so morali včeraj odstraniti cementni balkon na neki no-vi stavbi na Trgu Gioberti, ker je bila nevarnost, da se zruši. Ver. jetno se je cement okrušil zaradi pronicanja vode. Gradbeno podjetje sedaj dokončuje zadnja de- Predavatelj je za svoja zanimiva in često močno lirično pobarvana izvajanja, žel pri res števil- nem občinstvu, ki mu je pozorno zanimanjem sledilo, veliko in z priznanje. Okrožnica o sejmu «Alpe-Adria> 1« v stavbi. O dogodku je bil ob-ibčinski tehnični urad. veščen ob Tajnik tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice je poslal članicam okrožnico, v kateri jih obvešča o nekaterih tehničnih podrobnostih sejma Alpe-Adria in pogojih za udeležbo ter zaključitev kupčij na tem sejmu. Sejem Alpe-Adria bo od 8. do 16. junija v Ljubljani in na dosedanjih razgovorih še niso dokončno uradno potrdili list za uvoz in izvoz blaga, ker uradni postopek predvideva, da jugoslovanski uradni predstavniki predložijo ministrstvu za zunanjo trgovino v Rimu liste v odobritev, do tega pa do sedaj še ni prišlo. Zato je tudi lista, o kateri je bilo govora na sestanku predstavnikov trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in ki smo jo v celoti objavili v našem listu, orientativne-ga značaja. To listo lahko odgovorni organi v Beogradu in Rimu še izpremene, vendar pa se lahko istočasno pričakuje, da ne bo prišlo do bistvenih izprememb. Vse kupčije sklenjene na sejmu se bodo letos izvedle načeloma tako kot lani, tako da bodo posamezne operacije med; seboj povezane in bodo zanje izdali uvozna dovoljenja: za tržaška pod- jetja lokalno ravnateljstvo za zunanjo trgovino, za slovenska podjetja pa Gospodarska zbornica Slovenije. Prošnje ža uvoz ali izvoz bodo morale biti predložene med sejmom odnosno do vnaprej določenega roka po zaključku sejma. Na sejmu bodo lahko sodelovala samo podjetja iz tržaški, goriške in videmske pokrajine. Na njej bodo kandidirali znani za-drugarji in med njimi tudi Slovenci Volitve šestih članov upravnega sveta Delavskih zadrug se približujejo in sedaj je že jasno razvidno, da bosta na volitvah nastopili dve kandidatni listi. Pravilnik predvideva, da je treba listi vložiti 22. maja pri predsedniku volilne komisije, ki je istočasno notar. Izvoljeni bodo štirje člani upravnega sveta na listi, ki bo imela večino glasov in dva člana upravnega sveta na listi, ki bo imela manj glasov. Izvoljeni so kandidati po vrstnem redu, kot so napisani na glasovnici. Poročali smo že, da se bo tudi na teh volitvah predstavila lista »Za obnovo Delavskih zadrug«, ki je imela pred tremi leti večino glasov in ki bo imela tokrat izrazito sindikalni značaj, saj jo pripravlja federacija zadrug, ki je vključena v vsedržavno napredno zvezo italijanskih zadrug in posojilnic. Omenjena kandidatna lista je že skoro pripravljena in jo bodo po vsej verjetnosti uradno sporočili danes. Na tej listi bodo kandidirali znani zadrugarji in med njimi tudi več Slovencev. Ponovno se bo na volitvah predstavila tudi lista »Demokratična koncentracija«, ki v bistvu ponavlja že pred tremi leti predloženo kandidatno listo, ki je kom- promis med demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Na tej listi kandidirajo: Nereo Stopper, dr. Manlio Niccoli, Oliviero Fra-giacomo, Antonio Susovski in Vit-torino del Zio. Za nadzorni odbor pa kandidirata Claudio Co-loni in Severo Guadagnini. Na lokalni strani predstavlja demokristjanski dnevnik listo »Demokratične koncentracije« kot listo »z jasnimi in zagotovljenim demokratičnim in nacionalnim o-beležjem«. Trditve o »jasnem in zagotovljenem nacionalnem obeležju« so v sedanjem razdobju kaj čudne in dopuščajo le malo demokratično razlago, da bo ta lista preprečila, da bi imeli v upravi Delavskih zadrug besedo tudi Slovenci, ki pa so v velikem številu ustanovni člani Delavskih zadrug in so tudi sedaj mnogi člani slovenske skupnosti člani Delavskih zadrug. Podobne so tudi ugotovitve o »demokratičnem obeležju«, saj je znano, da vedri in oblači v Delavskih zadrugah koalicija treh sredinskih strank na osnovi fašističnega zakona, in da niso zadrug vrnili v roke članov, temveč jib upravljajo s pomočjo od zgoraj imenovanih upravnih svetnikov. o zapori trgovine. Prijava mora biti napravljena za kateri koli prekršek, razen za prekrške, ki so navedeni v členu 1 omenjenega zakona. Včasih so bili izdani ukrepi o zapori trgovskih obratov za prekrške, ki so bili izključno trgovske narave, kot na primer za barvanje slaščic z naravnimi barvili ali pa za preveliko količino vlage v kruhu itd., kar sicer opravičuje prijavo sodnim oblastem, ne opravičuje pa zapore obrata, ker omenjeni primeri ne predstavljajo nobene nevarnosti za zdravje. Tudi glede tega ministrska o-krožnica opozarja, da je treba upoštevati primere prekrškov posamezno in konkretno in to ne samo iz razloga, da je določeno živilo nevarno, ampak je treba tudi ugotoviti, če pokvarjeno živilo predstavlja posredno ali neposredno nevarnost, se pravi, ali je v neposredni prodaji v trgovini na drobno ali pa v kakem skladišču velikega tovarnarja ali velikega grosista. Dejstvo je, ugotavlja o-krpžnica, da ima mala količina pokvarjenega ali ponarejenega blag* v skladišču grosista ali tovarnarja, en pomen, na pultu trgovca na drobno pa drug pomen, ker je v tem drugem primeru nevarnost za potrošnika takojšnja. Poleg tega pa ministrstvo opozarja, da morajo biti ukrepi o zapori obratov ustrezno utemeljeni in se ne smejo nanašati na namero kršitelja, ampak samo na konkretne dokaze o krivdi. Glede vzorcev blaga, ki jih nadzorni organi vzamejo za analizo, ministrstvo priporoča, da je treba napraviti uradno analizo tudi tistega blaga, za katero je že na oko razvidno, da je škodljivo zdravju, ker analiziran vzorec predstavlja dokaz o kršitvi v zvezi s kazenskim postopkom, kakor tudi v zvezi z nadaljnjimi ugotovitvami nadzornih oblasti. uiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiniiiHii TRAGIČNA SMRT MIUČANA V POTOKU OSPU Med zajemanjem vode v potoka je nesrečno padel in utonil Malo prej si je v bližnji gostilni sposodil steklenico za vodo Ista okrožnica podčrtuje, da bodo letos odstranjene številne težave v zvezi z izdajanjem licenc in zlasti v zvezi s praktičnim izvajanjem kupčij, ker so se že predhodno dogovorili odgovorni organi, ki bodo licence izdajali. Steklenica morske vode ga je stala življenje. Včeraj okrog 17. ure je nekdo telefoniral na komisariat javne varnosti v Milje, da leži v potoku Ospu na Ul. Flavia-Stramar pri gostilni *A1 Ponte* negibno človeško truplo. Na kraj nesreče so takoj prihiteli agenti iz Milj in potegnili iz vode, v kateri je ležalo do polovice telesa, truplo 43-letnega Angela Colombina iz Milj, ki je stanoval pri sestri Mariji v begunskem taborišču pri Orehu. Policija je začela poizvedovati, kako se je zgodila nesreča in nekateri prisotni so povedali, da je hotel nesrečni Colombin napolniti steklenico mor. ske vode, ki jo je rabil za zdravljenje hudih prask na rokah, ki si jih je povzročil z litim cementom. Ko pa je stopil na nasip ......................................................................................................................................... iiiiiiiiiiii............................................................ U TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Hodniki pred odločilno uganko: le vozil avto obtoženec ali ne? Takoj' po nesreči je sedanji obtoženec trdil, da je šofiral on, po smrti svojega sopotnika, pa je začel trditi, da je vozil sopotnik Na kazenskem sodišču se je za-iiz razbitega avtomobila in je čel proces proti 27-letnemu Clau-1 umrl, ne da bi prej prišel k za-diu Ravasiniju iz Ul. Lavareto 42, l vesti, tri ure po nesreči. Njega ki je obtožen nenamernega urno- | so odpeljali v bolnišnico z re-ra ter kršitev cestnega zakona, Silnim avtomobilom, Ravasini pa Proces bo trajal še nekaj dni, ker je zadeva precej zapletena in mora sodišče zaslišati kar 17 prič. Sam predsednik sodišča dr. Bo-schini je v začetku razprave dejal: »V štirih letih mojega delo-vanja na kazenskem sodišču mi ni prišel v roke tak primer, kot je ta, ki ga lahko označim za izrednega«. Intervenciji gasilcev zaradi vrat in balkona Sunek vetra je včeraj zaprl vrata stanovanja v četrtem nadstropju stavbe v Ul. Cavalli 8. V sta- Obtožnica pravi, da je Ravasini kriv nenamernega umora 26-let-nega Maria Decchija iz Ul. Sette-fontane 25, ki je podlegel hudim poškodbam nekaj ur po avtomobilistični nesreči 17. januarja lanskega leta v Miramarskem dre-voredu. Bilo je približno pol ure po polnoči ko sta se Ravasini in Decchi vračala z avtomobilom iz restavracije Marinella v Barkov-Ijah domov. Na ovinku v Rojanu je avtomobil zaradi prevelike hitrosti zletel s ceste, treščil v drevo in zdrsel nekaj metrov po cesti. Ravasinija je vrglo iz vozila. Pobil ter opraskal se je po glavi in ranil po levem kolenu ter bradi, zaradi česar se je moral zdraviti 10 dni. Decchi pa si je zlomil desno nogo in levi gleženj, odtrgalo mu je desni uhelj, močno je krvavel in je je prišel z drugim vozilom. Kdo je vozil avtomobil in zakrivil nesrečo? Skraja sb domnevali, da je šofiral Decchi, ker so ga pač bolničarji našli na sedežu za vola-nom, v avtomobilu pa ni bilo nikogar, razen njega. Ravasinija namreč niso zapazili, ker so ga medtem odpeljali z zasebnim avtomobilom v bolnišnico. Zaradi tega sta se bolničarja Bottizzer in Aiello, ki sta pripeljala Decchija v bolnišnico zelo čudila, , ko sta v sprejemni ambulanti bolnišnice videla Ravasinija, ki je dejal, da je on šofiral avtomobil. Bottiž-zer mu je celo rekel: »Vi ste vendar neumen, saj sem vendar videl za volanom nesrečnega Dec-chija, ki smo ga s težavo povlekli iz razbitega avtomobila«. Tudi A-iello je na sodišču izjavil, da mu je Ravasini dejal, da je on šo-firal avtomobil, a se mu je to zdelo nemogoče. Ravasini mu je nato še rekel, ko je izvedel, da je Decchi v smrtni nevarnosti: »Rad bi bil jaz na njegovem mestu«. Ko je Decchi umri, Ravasini ni več zatrjeval, da je on šofiral avtomobil. Nekaj časa se je zdelo. da bo s tem zadeva zaključe- verjetno dobil tudi notranje po- na, toda preiskovalnim organom ni škodbe. S težavo so ga povlekli bilo vse jasno in so nadaljevali s preiskavo. Zaslišali so Ravasinija, ki je začel trditi, da je avtomobil vozil pokojni Decchi. Ravasini še vedno trdi, da je tistega dne po končanem delu pri bencinski črpalki v Ul. F. Severo odšel s svojim avtomobilom v Barkovlje, kjer je bil v družbi svojih znancev in prijateljev v restavraciji »Marinella«. Tam je našel tudi Decchija, ki ga je o-krog polnoči zaprosil, naj bi ga zapeljal v Trst do Ulice Fabio Severo, kjer je pustil svoj avtomobil. Ravasini tudi pravi, da je Decchi izrazil željo, da bi on šofiral, kar mu je ustregel in se nato usedel na zadnji sedež. Nenadoma je začutil, da je avtomobil zletel s ceste, treščilo je in ga vrglo iz vozila, ker da so se odprla zadnja vrata. Preiskovalni organi pa na podlagi fotografij trdijo, da se zadnja vrata sploh niso odprla. Glede svojih izjav bolničarjem pa zdaj pravi, da je morda res tako rekel, ker da je imel živčni pretres. K*ako se je pokojni Decchi znašel na sedežu za volanom? Ali je šofiral, in tedaj Ravasini ni ničesar kriv, ali je sedel na sedežu zraven šoferja in ga je zaradi močnega sunka vrglo na šoferjev sedež, ko je tega vrglo s sedeža na cesto, in v tem primeru bi bila krivda za nesrečo Ravasini-jeva. Razprava se bo nadaljevala v torek, 21. t.m. potoka, mu je verjetno spodrsnilo in zgubil je ravnotežje. Colom-bin je nato padel na dno potoka in se na kamenju pobil po čelu. Padec pa je bil zanj usoden, ker je zgubil zavest in tako utonil. Znanstveni oddelek policije in sodni zdravnik Niccolini sta ugotovila, da je nesrečnež podlegel zadušitvi zaradi nesrečne utopitve. Zastopnik sodnih oblasti je po opravljenih formalnostih dal nalog, da se truplo prepelje v mrtvašnico miljskega pokopališča, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Avto v motoriziranega poštnega uslužbenca Proti Čampu Marziu se je včeraj po Nabrežju tre Novembre peljal na svojem motorju TS 29048 25-letni poštni uslužbenec Claudio Baratti iz Scala Bonghi 49. Ko je dospel na križišče z Ul. Mazzini, je vanj trčil s svojim avtom 54-letni Francesco Mosca iz Ul. Palestrina 5, ki je prihajal iz Ul. Mazzini. Baratti je padel z motorja in se pobil in ranil na glavi, čelu in obrazu ter po nogah. Z osebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh. Prsti med kretnico Včeraj se je ponesrečil 52-letnl težak pri državnih železnicah Pie-tro Riosa iz Ul. Rivalto 7. Ko je s svoro stiskal ranžirni tir na postaji Čampo Marzio je nerodno postavil roko med kretnico, ki jo je ravno tedaj nekdo v kabini zaprl z avtomatičnim pogonom. Riosa si je poškodoval in ranil desni sredinec in prstanec. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh. Slovensko gledališče v Trstu Jutri, 19. t. m. ob 20. uri na KONTOVELU Josip Tavčar V HONOLULU V sredo, 22. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH Josip Tavčar V HONOLULU Prepovedano mladini pod 18. letom! V četrtek, 23. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk* .v KRI2U Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA KINO ŠKEDENJ predvaja danes 18. t. m. ob 16. uri Technicolor Panavision film: «FUGA DA ZAHRAIN» (Beg iz Zahraina) Igrajo: YUL BRINNER in SAL MINEO SLOVENSKA ZVEZA PROSVETNA bo imela svoj REDNI OBČNI ZBOR dne 19. t.m. ob 9. uri v prosvetni dvorani v Gorici — Corso Verdi 13 Avtobus za delegate prosvetnih društev odpelje ob 7. url izpred sodnije, Foro Ulpiano. Odhod iz Ključa ob 7.15, iz Bazovice (pri Preslu) ob 7.25, iz Padrič (pri kalu) ob 7.35, z Opčin (pred kino dvorano) ob 7.50, s Proseka (Društvena gostilna) ob 8.00, iz Križa (avtobusna postaja) ob 8.10, iz Nabrežine (avtobusna postaja) ob 8.20. (I SLOVENSKI KLUB vabi na predavanje «0 ŠOLSTVU V SLOVENIJI«, ki ga bo imel prof. Boris Li-pužič iz Ljubljane v Gregorčičevi dvorani v torek, dne 21. maja ob 20.15. Vabljeni zlasti šolniki! Gledališča GLEDALIŠČE VERDI V sredo ob 21. uri bo 7. konert* tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Arthura Grueberja. Na programu so skladb? Richarda VVagnerja ob 150-letnici nje' govega rojstva. Pri blagajni gledališča se nadaljnje .prodaja vstopnic. Šolske prireditve Osnovna šola Gropada Padriče priredi v nedeljo 19. t.m. ob 17. uri šolsko prireditev. Vljudno vabljeni vsi prijatelji naše mladine. Kino Danes, 18. maja je odprl osmico Josip Starc (Cembelar) v Boljuncu štev. 280 Nazionale 16.00 «L’ape regiina* Ug° Tognazzi, Marina Vlady Prepoved*-, no mladini. Arcobaleno 15.30 «L’uomo ohe sapeva troppo* Piton Alfreda Hitchcock?-James Stevvart, Doris Day. Tech-nicolor. Fenice 15.00 »Copacabana Palače* — Sylva Kosci,na, VValter Obiari, My-lene Demongeot, Franco Fatorizi. Technicolor. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 »Landru* Njegova Pekoča ljubezen Je pogubila H žensk, Charles Denner. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Tamburl lontani* Gary Cooper. Technicolor. Supercinema 16.00 »Afrioa sexy» ■— EastmaiKOlor. Prepovedano mladini, Alabarda 16.30 ,* leto dni je od tega, kar je " Pbkrajlhskf živinozdravnik j*v-Ija, da s* je začelo cepljenje živine proti tbc in brucelozi. Tudi v doberdobski občini se bo v krat-, kem začelo cepljenje proti tema nevarnima boleznima, |tl prizadevata vsako leto toliko škode med živino in ki se prenašata tudi na ljudi. Pregled živine s« bo vršil tako; proti tbc bodo dali eno injekcijo, katera bo fez nekaj dni pokazala, če je žival zdrava ali ne; proti brucelozi pa bodo odvzeli vzorec mleka ali krvi, ki bo laboratorijsko pregledan. Nadzorstvo in Injekcije bodo popolnoma brezplačne, stroške bosta krili pokrajina in država. Za vsako glavo živine, ki bo ugotovljena bolna in jo bodo zaklali, bo gospodar prejel odškodnino v znesku 20.000 lir. Pregledana živina bo imela neko posebno znamenje na uhlju,, prepovedana pa bo prodaja mleka okužene krave-mlekarice. brit šotori že postavljeni. Za to je poskrbela predhodnica dveh tabornikov. Bližala se je noč tn veter je pihal na vse strani. Nad Kalvarijo so se zbirali temni oblaki in začele so padati debele kaplje, še preden so bi[i zabiti vsi količki. Toda dež je hitro nehal in začeli smo nabirati drva za taborni ogenj.. Taborni ogenj je kmalu vzplamtel na ravnem polju in se bahal z neverjetno lepim bleskom. V daljavi pa so pod nami mrgolele luči goriškega mesta. Zaslišala se je himna in veter je njeno melodijo raznašal daleč naokoli. Glavar, brat Jok, nas je pozdravil z lepimi besedami in nadaljeval z govorom, katerega smo vsi z zanimanjem poslušali. Poudaril je najprej, da taborništvo še ne pomeni politične organizacije, temveč mirno bioanje in nili smo se naših tovarišev, ki so se borili in padli za našo sedanjo svobodo, ter jim bili hvaležni. za veliko žrtev. Povedal je tudi, da biti tabornik ni lahko, toda lepo je, posebno takrat, ko je človek res pravi tabornik. Delavnost zahteva dobro voljo in prav v tem je težava, ki pa je gotovo vsakomur koristna. Tudi tabornik ima po delu plačilo in to je življenje v naravi, katero mu prinese veliko zadbščenja in veselja. Z njim si krepi telo in duha, se oddalji od vsakdanjega domačega okrožja in postane zmožen samostojnega u-dejstvovanja v praktičnem življenju, ki se pred njim odpira. Taborni ogenj se je zaključil z nekaj pesmimi in glavar nam je voščil lahko noč, Ko smo stopili v šotore, smo opazili, da nam manjkajo vse bla- gE«oKm*|Ppii . - VU-CNA I r Predzadnjo nedeljo so v Ajdovščini otvorilt turistično aerotaksi službo. Na voljo Imajo Stlrlsedežno športno letalo KB -11, ki bo vzdrževalo redne letalske linije. Po potrebi pa bo letel v razne kraje Jugoslavije in v inozemstvo. Za krajše turistične polete Ajdovščina ■ Bovec - Bled • Ljubljana ■ Portorož so določili enotno ceno prevoza, ki bo znašala 1.500 din za osebo. Na sliki vidimo športno letalo pred hangarjem v Ajdovščini med otvoritveno slovesnostjo da je bila to roka nepridiprava, ki je izrabil našo odsotnost, da je pripravil to potegavščino. Pognali smo se v grmovje in kmalu vse našli. Uspelo nam je odkriti tudi «napadalce» in spoznali smo dva naša dobro znana tovariša, ki sta nalašč za to prišla iz Gorice. Nočna tišina., Podvojene straže so v strahu trepetale pred duhovi in ta strah so podkrepile ciprese ob cesti, ki so šumele v vetru in upogibale svoje temne glave. Tišina je trajala do jutra. Pote i je v prvem šotoru zacvililo, v drugem pa za bobnelo. Lahko bi kdo mislil, da gre za kak napad, šele pozneje smo »poznali, da je bilo to zaspano prepevanje dveh nedolžnih bratov. Njima so sledili še drugi glasovi in kmalu je bil ves tabor en sam pevski zbor. To naj bi bil nekak znak za vstajanje. Bilo je 4 zjutraj, čeprav smo se druge dneve takrat šele obrnili na druge stran. V tem je dokaz, da premaga taborniška strast tudi take blažene ure in najraje hrepeni po življenja polnih, veselih minutah, ki se na taborjenju pojavljajo cb vsaki priliki. Kmalu smo bili vsi na nogah in šli veselo v vrsto za zgodnjo jutranj« malico. Nekaj najbolj korajžnih je skušalo po malici napraviti piramido, toda njihova korajža je bila le navidezna. Ko je zadnji skušal priti do vrha, se je vse skupaj sesulo. Sele po večkratnih poskusih jim je uspelo napraviti nekaj, kar je bilo vredno gledati. Ko je bil ves tabor pospravljen in očiščen, da ni ostala nikjer niti slamica, smo odpeli himno in se poslovili od narave s tesnobo pri srcu. Tudi med nami ni bilo več tako veselega razpoloženja, kot je vladalo do sedaj. Zavedali smo se, da le v naravi lahko med se. boj aktivno sodelujemo in si sami ustvnrjaiho svoj način življenja — in to predvsem, ker smo taborniki. DMV (Družina r, -zlega vrtinca) . Ukrepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi Je na svoji zadnji seji dne 15. t. m. odobril med drugim tudi naslednje ukrepe: OBČINA DOBERDOB; Zamenjava zemljišča s Selveg za novo transformatorsko kabino v Doberdobu. KRMIN: Prispevek furlanskemu filološkemu društvu: isto državni knjižnici v Gorici; pri»p*vek ANPI za proslavo 25. aprila. RONKE: prošnja »a državni prispevek 50 milijonov lir ga gradnjo vodovoda za Ronke in Starancan. Pokrajinski odbor za dobrodelnost pa je na svoji zadnji s*Ji odobril nekatare ukrepe v korist ECA v Gradežu, bolnišnic v Tržiču in v Krminu. kjer so zdrivhiki ugotovili, d* si je žena pri padcu verjetno po škodovala hrbtenico. Sntri zaradi srčne kapi Ob 18.55 so poklicali avtomobil Zelenega križa v Ul. CariincoJ 11', kjer je obšla slabost 63-letne(fa v bolnišnico, da bi mu popiaaa fi Luigija Zitterja. Odpeljali so ker ga je zadela srčna kap. Z It ter pa je nekaj minut po prihodu v bolnišnico izdihnil, Prijavljena sodišču zaradi nemoralnih dejanj Zaradi nemoralnih dejanj na javnem prostoru je oddelek leteče policije včeraj prijavil sodišču 62-letnega Luciana Guzzona i* Gra-deža, ki je po poklicu ribič, ter 46-letno Carolino Nardini iz Gorice. Leteča policija je nadalje ugo. tovila, da je avtomobil Fiat UOO, ki so mu neznanci v noči od srede na četrtek sneli kolesi v Ul. Rotta, last 52-letnega Fran-cesca Furlanija, ki stanuje v isti ulici. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA bo imela svoj REDNI OBČNI ZBOR dne IB. t.m. ob B. uri sr prosvetni dvorani v Gorici — Corso Verdi 13 Zapadli bodo bencinski boni Trgovinska zbornica sporoča, da bodo 31. maja zapadli petlitrski bencinski boni oranžne in 10-litr-ski boni rumene barve, v obtoku pa so 5-litrski boni olivno-zelene in lO-litrski boni sive barve. S 1. junijem bodo vsi izgubili veljavo. Nezgoda pri telovadbi Sinoči ob 19.3.) so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 13-let-nega Renata Goriupa iz Krmioa Ul, Bancaria, ki si je med telovadno uro na srednji šoli zlomil levo roko v zapestju. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Pri delu v sanatoriju se je ponesrečila Sinoči ob 19. uri so poklicali avto Zelenega križa v sanatorij v Ul. Vfttorio Veneto v Gorici, kjer se je na delu ponesrečila 35-letna Regina Codermaz iz Goriče, Ul. Balilla 14. Odpeljali so jo v bližnjo civilno bolnišnico, Danes ob 10, uri se na županstvu v Sovodnjah poročita otroška vrtnarica AnHb Lebpn in slikar Dimitrij C«j. Prijatelji jima ob vstopu v zakonsko življenje iz srca čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi maše uredništvo. 1 VERDI! 17.00. (iCoctail per un o*-davere«, J. Stevvard. Grnobeli a-meriški film v režiji A. Hitcho* cka. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15: «Una fidanzata per papai), G. Ford in S, Johnea. A-meriški barvni film v cinemasco-pu. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30; «11 castello mala-detto», T. Poston in J. Scott. Angleški barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21:30. CENTRALE. 17.15: «11 grande ribal-le», Louis Jourdan. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 25,8 stopinje ob H. uri, najnižjo 9,8 stopinje ob 5, uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 48 odstotkov. Dežja je padlo 0,4 mm, PRIMORSKI DNEVNIK Predzadnje kolo prvenstva “--!—■ ■ .. i i_ .. Mantova, Ge n o a, Napoli v ostri borbi za obstanek Poslovilni nastop Inter ja od domačih navijačev Se dve nedelji in zastor bo padel tudi na letošnje prvenstvo nogometne A lige. Prvenstvo je sicer, vsaj kar se tiče osvojitve značke letošnjega prvaka, končano. Ni pa končano trpljenje na dnu lestvice, kjer vemo samo za dva kluba, ki se bosta morala letos posloviti iz elitne skupine. Manjka torej tretii obsojenec. Tri enajstorice so v nevarnosti: Mantova, Napoli in Genoa. Od te’i imata Mantova in Genoa največje možnosti, da se za las rešita. Naravno je, da bosta morala dodati že osvojenim točkam še druge,_ medtem ko je za Neapelj položaj skoraj brezupen. Neapeljčani bodo jutri igrali na tujih tleh in ker bodo gostje Torina, je skoraj nemogoče, da bi prišli niti do točke. Sicer jim ta ne bi dosti koristila. Tudi Mantova se bo znašla jutri v škripcih, ker bo igrala v Bologni, medtem ko ima Genoa priložnost, da na škodo Spal, pri katerem bo gostovala, obogati vsaj za točko. Na ostalih igriščih v glavnem ne bo zanimivih nastopov. V Milanu bo Inter, ki si je že zagotovil naslov, zadnjič nastopil pred lastnimi navijači in ker bo igral proti Mantovi, smemo od domačinov pričakovati zmago. Tudi Fiorentina bo skušala priti do obeh točk. kar ne bo, spričo gosto, vanja LanerosBi, težko. Roma, ki Tako jutri moštva na igriščih I SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bemasconi, Del-fino; Brighenti, Tamborini, To-schi, Da Silva (Toro), Cucchia-roni. PALERMO Bandoni; Adorni, Calvani; Spagni, Ranusani, Sereni; De Robertis, Malavasi, Borjesson, Femando, Cignani. | SPAL Bruschini, Gori, Bozzao; Muc cini, Cervato, Riva; Dell’Omo-darme, Massei, Bui, Micheli, Novelli. GENOA Gallesi; Fongaro, Bruno; Car lini, Colombo, Baveni; Meroni, Giacomini, Firmam, Pantaleoni, Bean. I BOLOGNA Rado; Furlanis, Lorenzini; Tumburus, Janich, Fogli; Pera-ni, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Renna. MANTOVA Negri; Morganti, Gerin, Mazze-ro; Pini, Cancian; Longhi, Sor-mani, Geiger, Giagnoni, Reca-gni. TORINO Vierl; Poletti, Teneggi (Buz-zachera); Bearzot, Lancioni, Piaceri; Danova, Ferrini, Hit-chens, Peirb, Crippa. NAPOLI Cuman; Gatti, Mistone, Corelli, Rivellino, Girardo; Mariani (Fanello), Fraschini, Ronzon, Rosa, Tacchi. FIORENTINA Sarti; Malatrasi (Robotti), Ca-stelletti, Rimbaldo (Malatrasi ali Marchesi), Gonfiantini, Briz-zi; Hamrim (Pentrelli), Del-1’Angelo, Milani, Seminario, Ca-nella. LANEROSSI Luison; Miazza, Savoini; De Marchi, Panzanato, Stenti; Humberto (Vastola), Menti, Vi-nicio, Puia, Campana. INTER Bugatti; Burgnich, Facchetti; Bolchi, Guarneri, Masiero; Jair (Maschio), Mazzola, Di Giaco-mo (Jair), Suarez, Corso. MODENA Gaspari; Barucco, Ottani; Gol doni, Chirico, Balleri; Conti Cinesinho, Pagliari, Bruells, Ti-nazzi. VENEZIA Bubacco; Grossi, Ardizzon; Ne-ri, Carantini, Frascoli; Azzali, Santisteban, Bartu, Raffin, Dori. JUVENTUS Anzolin; Castano, Salvadore; Emoli, Sacco, Leoncini (Sarti), Rossi (Crippa), Del Sol, Miranda (Siciliano), Sivori, Crippa (Stacchini). ROMA Matteucci (Cudicini); Fontana, Carpanesi; Jonson, Losi; Guar-nacci; Orlando, De Sisti, Man-fredini, Angelillo, Menichelli. ATALANTA Pizzabella; Pesenti, Nodari; Nielsen, Gardoni, Colombo; Do-menghini. Da Costa, Nova, Me-reghetti, Carioli. niti letos ni mogla doseči cilja, da bi osvojila naslov, si bo prav tako skušala ohraniti ne preveč častno mesto v lestvici, medtem ko bo Juventus, pa čeprav bo gostoval v Benetkah, imel lahko delo z obupanimi domačini. Tudi Sampdoria ima zmago pri roki in z njo stoodstotno gotovost rešitve. PRIJATELSKI NOGOMET Brazilija-ZAR 1:0 KAIRO, 17. — Po porazu z Italijo je Brazilija odpotovala v Kairo kjer je imela danes prijateljsko srečanje z reprezentanco ZAR. Brazilci so po neodločenem prvem polčasu dosegli v drugem delu igre gol in zmagovito zaključili tekmo. PRVO PRESENEČENJE NA SVETOVNEM PRVENSTVU KOŠARKE Za razliko enega koša 75: 73 (30:32) Jugoslavija premagala ZDA Tudi SZ in Brazilija zmagoviti v prvem dnevu finalnega turnirja RIO DE JANEIRO, 17. 2e v prvem dnevu tekmovanja v finalni skupini svetovnega prvenstva v košarki, je prišlo d0 izrednega presenečenja, katerega ni nihče, niti najboljši poznavalci razmer v tej panogi, pričakoval: Jugoslavija je premagala naj-vecje favorite za osvojitev letošnjega naslova ZDA za razliko enega samega koša. Jugoslovani so v sinočnji tek- mi pokazali izredno košarko in prodornost, s katero so popolnoma zmedli Američane, ki so na vse mogoče načine skušali ustaviti vigrane in zelo razpoložen« Jugoslovane. Tekma je bila zelo izenačena, kar — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 2 1 X 1 1 2 2 X ' 1 2 X 1 2 1 X XXI 2 I X 2 4 ZA IGRALCE OKOLIŠKIH VASI j|- Namiznoteniški turnir za «KRAŠKI POKAL Športno združenje Bor priredi namiznoteniški turnir za »(Kraški pokal«. Za tekmovanje se lahko prlj avljo prosvetna društva krožki nom vaM ”amen ustanovljene sk uPine. ki nastopajo pod ime- vasi Kki^lnisn^'včl!miBn»pripu^*^ n* Izključno Igralci Iz okoliških vasi, ki niso včlanjeni v namiznoteniškem odseku Bora. Prijavljencl bodo razdeljeni v dve kategoriji: a) mladinci (rojeni po 1. juliju 1945) b) elani Tekmovalo se bo po izloč ilnem sistemu. Zmagovalec vsake skupine se bo uvrstil v nadaljnji del turnirja. Točkovanje: za vsako od igrano tekmo (tudi v primeru i?akMdno°točko. — ieAna.ne si £rn^rs efe “ bo trikrat osvojila pokal, ga bo dobila v trajno last. Turnir se bo začel v četrtek 23. t.m. Vpisovanje v ponedeliek, 20. t. m od 17 do 19 in od 21 do 22. ure NA SEDEŽU ŠPORT NEgA ZDRUŽENJA BOK- Ulica dei Montecchi št. 6- III. nadstropje. Kraje in umik tekmovanja bomo objavili Kasneje. se je videlo že v prvem polčasu, ko so ga Američani zaključili s prednostjo enega koša. Jugoslovani so nastopili z izredno voljo, bojevitostjo in z zaupanjem v lastne sile in so pokazali, da imajo v svoji sredi elemente v najboljši kondi ciji. To se je pokazalo posebno v drugem delu tekme, ko je bilo stanje skoraj do konca izenačeno. Dve minuti pred koncem sta obe reprezentanci dolgo vztrajali pri 69:69. Borba je postajala vedno bolj dramatična in je navduševala 10.000 gledalcev, ki niso hoteli izgubiti edinstvene prilike dvoboja med dvema velikanoma. Vedeti je namreč treba, da v Braziliji zelo čislajo jugoslovansko košarko. Iznenada pa so Jugoslovani presenetili Američane in s točnim zadetkom povedli v vodstvo 71:69. Napadalci ZDA so brez oklevanja odgovorili in stanje ponovno, kot vedno poprej, izenačili. Koš Jugoslovanov ni potrl in ker so se čutili gotove, so množično začeli oblegati mrežico tekmecev in povedli. Zadnje sekunde so bile še bolj razburljive. Američani so zopet dohiteli Jugoslovane, ki nikakor niso hoteli popustiti. V »živčni igri* Se jim je posrečilo prodreti z Daneuom pod koš in zadeti v cilj. Takoj zatem Je sledil zaključni žvižg sodnika in zmaga. Tolažilni turnir Argentina-Mehika 88:86 (41:40) Peru-Kanada 66:59 (32:24) ZADNJA VRST Izidi prvega dne tekmovanja v finalni skupini so naslednji: Jugoslavija-ZDA 75:73 (30:32) SZ-Franclja 58:48 ( 25:23) Brazil.-Portoriko 62:53 (25:27) „ ■ Drazn-rorioriKo B2:55 (25:27) .................."•“T""........................................................................ ODBOJKARSKO PRVENSTVO MOŠKE C LIGE Goriški nogomet Jutri Borova Šestorka dovoden jci igrajo doma proti goriškim gasilcem J,lventina pa v Zagraju Jutri čaka nogometaše iz Sovodenj težka naloea. sai bodo morali Bologna-Mantova Catania-Milan Fiorentina-LR Vicenza Inter-Modena Roma-Atalanta Sampdoria-Palermo Spal-Genoa Torino-Napoli Venezia-Juventus Alessand ria- Bari Cagliari-Lazio Prato-Rimini Reggiana-Livomo B ekipa pa bo nastopila na igrišču CRDA Jutri bo zadnji nastop Borove šestorke v letošnjem odbojkarskem prvenstvu moške C lige. Tržačani bodo odšli v goste goriškim gasilcem, ki jim ne bi smeli do živega. Prav gotovo bodo borovci zaigrali z vsemi razpoložljivimi silami v upanju, da jim bo jasna zmaga koristila v primeru, da goriški AGI tekmo izgubi. Morda spada to upanje med utopije, a ker je pri odbojki vse mogoče, te možnosti ne smemo že vnaprej zavreči. Tržaški gasilci, ki bodo gostili goriške tekmece, sicer ne pridejo v poštev za prvo mesto, a prav gotovo ne bodo nasprotnikom brez upora prepustili zmage. Se posebno, ker znajo biti zelo nevarni. Medtem ko bo prva Borova šestorka nastopila ob 10. na igrišču goriških gasilcev, bo druga ekipa igrala v okviru promocijskega prvenstva na igrišču CRDA. Ob 9.30 bo nastopila v povratnem srečanju proti šestorki Lege Nazionale, ob 10.10 pa bo CRDA njen nasprotnik. VODSTVO ODBOJKARSKEGA ODSEKA vabi vse igralce prvega moštva, da se zbero jutri v nedeljo ob 6.45 na glavni železniški postaji, od koder bo odhod v Gorico. Člani druge Borove ekipe pa so vabljeni, da se zberejo ob 8.15 na Trgu Stare mitnice (Largo Barrie-ra Vecchia) pri trgovini čevljev Donda. KOLESARSTVO VARŠAVA, 17. — Vzhodni Nemec Klaus Ampler je danes zmagal v 8. etapi »»dirke miru« Praga - Varšava - Praga. V splošni lestvici je prvi Belgijec Verhaegen Jutri čaka nogometaše iz Sovodenj težka naloga, saj bodo morali nastopiti proti prvi ekipi na lestvici, Cormonese iz Krmina. Res, da bodo igrali doma v Sovodnjah, vendar je razlika med obema enaj storicama prevelika. Sicer pa tudi ni izključeno presenečenje za ka tero znajo tudi Sovodenjci včasih poskrbeti, zlasti kadar se odločijo za disciplinirano in borbeno igro. Upamo, da bodo tako igro pokazali tudi jutri popoldne ob 16. uri Juventina gostuje jutri v Zagraju proti S. Marco. Po računici bi morali zmagati gostje, vendar pa je na igrišču v Zagraju še večkrat prišlo do presenečenj. Tekma bo ob 16. uri, igralci pa naj se zberejo najkasneje do 15. ure V baru pri Milanu za odhod v Zagraj. Sklicani so naslednji: Devetak, Figelj, Paškulin, Nanut L., Ermacora, Cjak, Nanut E., Montico, žezliij, Klaučič, Batistič, Bizaj, Silič, Co-melli, Melada in Puia. Seveda ni rečeno, da bodo igrali vsi tisti mladi, ki so sklicani. Zato naj tisti, ki so določeni za dopoldanski nastop z mladinsko ekipo, pridejo že dopoldne na igrišče, ki je določeno za tekmo mladincev. Tudi Podgorci bodo tokrat igrali na tujem in sicer v Standrežu proti ekipi Isontina. Jugoslavija - Portoriko 73-57 (34:32) JUTRI V NEAPLJU Start letošnjega «Giro d’Italia» 200.000 za etapne zmage, 2 milijona za končnega zmagovalca NEAPELJ, 17. — Enaindvajset etap, 4000 km proge s številnimi težkimi vzponi in z enim samim dnevom odmora: to ie kratek oris letošnje kolesarske dirke po Italiji, 46. po vrsti, ki se bo začela v nedeljo v Neaplju. Kamor človek še ne mor* (Nadaljevanje s 3. strani), % ptr O letošnjem Giru je že precej govora in debat. V glavnem pa so si skoraj vsi edini v dejstvu, da je letošnja proga zaradi številnih vzponov kot nalašč za gorske kolesarje. Predvidevajo torej, ETAPE GIRA 1965 ODBOJKA V GORICI Dom bo jutri igral na igrišču Olimpije ob 9. uri se bodo na igrišču Olimpije v Drevoredu XX. septembra v Gorici nadaljevale odbojkarske tekme propagandnega tur-mrja, v katerem nastopajo ekipe Dom, Olimpija, Audax in Libertas. katerem igrajo odbojkarji Dijaškega doma in okoliških va-sl’ , ob 9' uri igr®1 proti Olimpiji, kasneje pa proti Audaxu. 19. maja: NAPOLI-POTENZA (175 kilometrov) 20. maja: POTENZA-BARI (180 kilometrov) 21. maja: BARI-CAMPOBASSO (250 kilometrov) 22. maja: CAMPOBASSO-PESCARA (210 kilometrov) 23. maja: PESCARA-VITERBO (258 kilometrov) 24» maja: BOLSENA-AREZZO (184 kilometrov) 25. maja: AREZZO-RIOLO TERME (172 kilometrov) 26. maja: RIOLO TERME-SALSOMAGGIORE T (205 kilometrov) 27. maja: SALSOMAGGIORE T,-* LA SPEZIA (175 kilometrov) 28. maja: LA SPEZIA-ASTI (230 kilometrov) 29. maja: ASTI-BIELLA (150 kilometrov) 30. maja: BIELLA-LEUKERBAD (Švica) (215 kilometrov) 31. maja: LEUKERBAD-ST. VINCENT (170 kilometrov) 1. junija: ST. VINCENT. CREMONA ■ (235 kilometrov) 2. junija: MANTOVA-TREVISO (155 kilometrov) 3. junija: ODMOR v Trevisu 4. junija: TREVISO-BENETKE (na kronometer, 50 km) 5. junija: BENETKE-GORICA (160 kilometrov) 6. junija: GORICA-ALPE Dl NEVEGAL (220 kilometrov) 7. junija: BELLUNO-MODENA (198 kilometrov) 8. junija: MODENA-APRICA (215 kilometrov) 9. junija: APRICA-MILAN (195 kilometrov) da bo zmagal udeleženec, ki bo znal izrabiti tisti del dirke, ki bo potekal po neasfaltiranih in prašnih cestah, ki peljejo do gorskih prelazov. Že v prvi etapi bo nekaj vzponov in tudi cilj ne bo kot po navadi na ravnini. V osta-liji dneh se bodo morali kolesarji še bolj potruditi in se bodo nekoliko odahnili šele, ko bodo prešli Apenine, Vsega sKupaj bo startalo 120 kolesarjev. Največ je seveda Italijanov in med temi najdemo imena najbolj znanih od Balmamiona, Tacconeja, Carlestja, Defilippisa, Adornija, Baldinija, Mealija, Pam-’ bianca, Massignana, Nencinija pa do Bailettija, Brugnamija, Fontane iti* Seveda ne smemo pozabiti na zelo bojevite tujce, ki bodo napeli vse sile, da se izkažejo na italijanskih cestah. To pa še posebno, ker so nagrade zelo pri-, vlacne. Govori se, da bo zmagovalec posameznih etap spravil v žep &?i';Š„dr.ugih nagrad letečih ciljev, 200.000 lir. Končni zmagovalec le-tošnjega Gira pa bi moral zasluziti 2 milijona lir in ista vsota bo pripadla moštvu, ki bo osvojilo ob koncu letošnje dirke prvo mesto v ekipni lestvici. sfero na vsakih 10 m globi®1 to se pravi da vlada pri mornici «Thresher» ogromni P tisk), marajo spustiti na po*®1' nem kablu v morje in nato f>’ mero s površja, s kake lad)e' prenašati in prekimati, da Pr do ustrezne bližine «objekt8'' kar je zelo težko posebno z*1® di podpovršinskih tokov. Sev^® je ta avtomatična kamera optettl’ ljena s posebnimi avtomat^®'’ mi reflektorji, odnosno •flash’’’ kar še bolj otežkoča vsak Pr? mik na velikih globinah. Kljub temu je tehnikom ^ slej uspelo napraviti globin*11' fotografije in to veliko fotogfJ' fij tudi na globinah 4000 m 111 v enem primeru celo na ^ bini 7500 m. V slednjih ^ primerih je bila stvar s teh"1' ne plati nekoliko težja žara1*1 večjih globin, z organizacij*8' plati pa veliko lažje. Ko *° 1 ladjo «Calypso» posneli tri f®1® grafije na globini 7500 m, so Pa imeli namen fotografirati ^ oceana, pa naj kamera po*®®-me kar koli, v primeru foto!**-firanja podmornice «Thresbef’ pa je bil objekt fotografije ^ ločen in ga je bilo treba toif najti, kamero pripeljati na / merno razdaljo. Skratka, usP1, ameriških tehnikov ni bil t*** enostaven, kot bi ga mogli sp^ jeti ob kratki vesti, da je A®1* ričanom uspelo fotografirati P®* mornico «Tresher». ....................,........................ IZ KOPRSKEGA OKRAJA Avstrijska enajstorica sredi julija v Kopru Odigrala bo prijateljsko tekmo s Tomosom Atrijsko nogometno moštvo Sportklub Voest iz Linza ia predlagalo koprskemu Tomosu odigra-nje nogometne k- reari so povabilo sprejeli. Srečanje bo med ? ™ 14 Kopru. Sportklub Voest je na četrtem LZ podred Z nastopom lepega vremena so zaživeli tudi koprski atleti, ki od lanske jeseni dalje delajo v Atletskem klubu Koper. Kot prvo večjo prireditev bodo v nedeljo organizirali v Kopru atletski miting za koprske področje, na katere-Sa pa bodo povabili tudi goste z Soriškega področja. Razen tega naj omenimo zelo uspelo srednješolsko prvenstvo ^ Prskega okraja. Tako je sk®; srednješolec Torkar iz postoj®*8 gozdarske šole v višino 181 ® , Planinc pa je skočil v dalji?; 596 cm. V ekipnem tekmovanj® .? zbrala pri moških največ ‘®e Gozdarska srednja šola iz Po|;?®, ne, pri ženskah pa koprsko ucii® ljišče. a. solženicin EN DAN IVANAv DENISOVICA Obraz Je imel močno izmučen, vendar ni bil brezizrazen In strt, temveč podoben klesanemu, temnemu kamnu. Po dlaneh, otrdelih in črnih, je bilo videti, da mu niso nikjer prizanašali. Vendar trdno in nepomirljivo vztraja: svojih insto gramov ne polaga, kakor vsi drugi, na umazano, oškropljeno mizo, temveč na oprano krpico. Toda šuhov ni imel časa, da bi ga dalj časa opazoval. Pojedel je večerjo, oblizal žlico, jo zataknil za sukneni škorenj, se pokril s čepico, vstal, odnesel oba obroka kruha, svojega in Cezarjevega, pa odšel proti vratom. Izhod je vodil prek druge ploščadi in tam sta stala še dva dežurna. Njuna edina naloga je bila odpiranje vrat, skozi katera so hodili ljudje. Za zaporniki sta potem zapirala leso. šuhov je odšel s polnim želodcem, zadovoljen s seboj, in sklenil je, da — čeprav bo kmalu čas za spanje — le skoči do Letonca. In ne da bi odnesel kruh v deveto, je s širokimi koraki zavil proti sedmi baraki. Mesec je stal, o-ho, visoko na nebu, kot izklesan, čist in bel. Nebo je bilo jasno. Tu in tam so bile zvezde, najlepše so se bleščale. Toda šuhov res ni imel časa, da bi strmel v nebo. Čutil je le eno — da mraz ne bo popustil. Eden izmed svobodnjakov je slišal prek radia: nocoj pričakujejo trideset stopinj, zjutraj pa jih utegne biti štirideset. Od nekje daleč je bilo slišati brundanje traktorja v naselju, na cesti pa je tulil ekskavator. In če so po taborišču hodili ali škornji ^UC^6’ ^ b^° slišati škripanje snega pod suknenimi Toda vetra ni bilo. Tobak je moral šuhov kupovati, kakor ga je kupoval tudi poprej — čaša je veljala rubelj, čeravno je na prostosti stala aksna časa tri rublje ali bila še dražja, pač po kakovosti. V zaporniškem taborišču so bile vse cene lastne, ničemur podobne, zato ker nihče ni smel imeti denarja. Malokdo ga je imel in pomenil je pravo dragocenost. Za delo v tem taborišču niso plačevali niti prebitega beliča (v Ust-Ižmi je šuhov prejemal vsaj trideset rubljev mesečno). In če so sorodniki nekomu poslali denar, ta denar niso dajali ljudem, temveč so ga zapisovali na osebni račun. Z denarjem z osebnega računa so lahko enkrat mesečno v taboriščni trgovini kupovali toaletno milo plesnive medenjake in cigarete »Prima«. Ce je bilo blago ljudem všeč ali ne, kolikor si zaprosil na poveljstvu — toliko si moral kasneje tudi kupiti. Ce ne kupiš, denar zapade, ker so ga odpisali. Šuhov je prejemal denar le iz lastnega zaslužka: iz krp je po naročilu šival copate — po dva rublja, in krpal bombažne J Pice za to so mu plačevali po domenku. Sedma baraka ni iz dveh velikih polovic kakor deveta. V sedmi baraki je dolg hodnik in v njem deset vrat, v vsaki sobi pa Je brigada — v vsakem prostoru je po sedem trinadstropnih postelj. In vrhu tega še prostor s posodo za potrebo in kabina za starešino barake. V posebni kabini pa živilo umetniki. J šuhov je stopil v sobo, kjer prebiva njegov Letonec Leto-nec leži na spodnjem ležišču, noge je dvignil, se naslonil in se pogovarja s sosedom v letonščini šuhov je sedel k njemu. Zdravo — je rekel. Zdravo: vendar m povesil nog. Soba pa je majhna, vsi prisluškujejo — kdo je prišel in čemu. To vesta oba in zato Šuhov sedi pa zavla- SrTa011 t0reJ’ kak° Ž1Vlte? Tak°' nekak0 Pač' Danes je ovoifm^V*. P°čakal- dokler se niso vsi pričeli ukvarjati s svojimi rečmi (razpravljajo o korejski vojni: bo zaradi teea ker so se vmešali Kitajci, izbruhnila svetovna vojna ali le ne bo), pa se sklonil k Letoncu: J «Je tobaka V» «Da.» «Pokaži!» Letonec je spustil noge v prehod in se dvignil Tale Letonec je skopuh, kadar polni čašo - mu drhti mka Si £ da bi ne razsul tobaka za cigareto. J ’ Odprl je mošnjiček s tobakom in ga pokazal šuhovu. enakUka°knre^1((feFeC “ dlan in ga ogledal: tobak je bil enak kakor zadnjič, temen in krepak. Porinil ga je k nosu pa ovohal - prav takšen je kot tedaj. Potem je dejal Letoncu: «^di se, da ni isti.» vedn^fcrtU11* ^ ^ Letonec' *Jaz dru®a vrsta nimam nikoli, «T°rej prav « soglaša šuhov, «napolni mi kozarček, prižgal si bom in morda vzel še enega.« čašo0^8,1 jC nap0ln1, ker Letonec kaJ rad strese, kadar siplje Hehe^flL011^,j€ vze!,izpod SIamnJa6e drug tobačni mošnjiček, debelejši kakor prejšnji, pa vzel iz omarice kozarček. Kozarček Je res iz plastične mase, toda šuhov ga je izmeril. Prav takšen je, Kot aa bi bil brušen. In zdaj siplje. natlači, natlači!« pritiska Šuhov s prstom. »Tudi sam zna!« se jezno umika Letonec, izmika kozarec in tlači, vendar mehkeje. Pa spet siplje. Pa -Si Je medtem odPel jopič in otipal znotraj, v podsiti bombaževim papirček, ki ga čuti le on sam. Z obema rokama je pričel bezati, pribežal ga je med bombaževino do luknjice, napravljene prav na drugi strani pa zašite le z dveH>8 nitkama. Papirček je pririnil do te luknji Cefral ro^' Po^l1 Vn0Vn fVl1 papirček- da je tenkejšl (že tako je ^ S h” Srna.8* P0K8nU ™w)‘ V sobi pa rjovejo: verilme1”!!!11 S\?S bod0v; prkatl striček! Se lastnemu bratu ^ verjame, kje neki vam, bedakom!« V zaporniškem taborišču je dobro to da smeš kričal1, ifohkor hočeš. V Ust-Ižmi zašepečeš, da na svobodi ni vžiga1*) na £«,? ^ll:ej0 v lukni° in naložijo novo desetico. TU*? Pa lahko kričiš z zgornjih ležišč, kolikor hočeš - ovaduhi ** zaradi tega ne bodo zatožili, poveljstvo je obupalo. Toda tukaj ni časa da bi preveč pripovedoval.... «Ih, hudo lahno siplješ,« se pritožuje šuhov. «Na, tukaj imaš!« mu oni pristavi z dvema prstoma. šuhov je vzel iz notranjega žepa svoj tobačni mošnji in nasul vanj tobak iz kozarca. nnkam?b?° je!* Je odločil. ni hotel prvo sladko cigai^ pokaditi kar med tekom. «In zdaj nabaši še drugo!« Nekuj časa se je še prepiral, presipal še drugi kožar«6 plačal dva rublja, pokimal Letoncu in odšel. In odšel je iz barake pa takoj - v dir - in v svolo bara«6 Ne sme zamuditi Cezarja, ko se bo vrnil s paketom. Toda Cezar je že sedel na svojem spodnjem ležišču in ne^ brskal po paketu. Vse, kar je prinesel, je bilo razporejeno t njegovem ležišču in omarici, toda neposredna svetloba lpft , sezala tjakaj, -napoti je bilo zgornje ležišče, kjer je spal Su*0 in tako je bilo vse v polmraku. Šuhov se je sklonil, stopil med kapetanovo ln CezarJ«'"’ lezlače in iztegnil roko z večernim obrokom. «Vaš kruh, Cezar Markovič.«