Največji slovenski dnevnik	H
v Združenih državah	L'
Velja za rte leto - • . $6.00	|
Za pol leta.....$3.00	g
Za Ne« York ceio leto - $7.00	ffi
Za inozemstvo celo leto $7.00	J
iujjMiuašJ
GLAS
r
lisi slovenskih flelavcevv Ameriki.
TELEFON. CHeliea 3—3878 KO. 95. — STEV. 95.
I The largest Slovenian Daily b the United States.
p Issued every day ezeept Sundays u and legal HoBdays. 75,000 Readers.
Entered as Second Claai Blatter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
MEW YORK, MONDAY, APRIL 24, 1933.—PONEDELJEK, 24. APRILA 1933
TELEFON: CHelsea 3—3878
VOLUME XT.I, — LETNIK XLL
DR. VLADIMIR MAČEK OBTOŽEN VELEIZDAJE
HRVATJE HOČEJO NEODVISNOST BODISI POD PREDSEDNIKOM ALI POD JUGOSLOV. KRALJEM
Voditelj bivše hrvatske kmetske stranke bo v prvi vrsti procesiran zaradi izjav, ki jih je dajal inozemskemu časopisju. — Hrvatski separatisti zahtevajo, naj se postavi Hrvatsko na stališče kot ga je zavzemala leta 1918. — Za proces vlada splošno zanimanje.
Roosevelt in MacDonald o razorožitvi
DUNAJ, Avstrija, 22. aprila. — V ponedeljek se bo začel v Beogradu proces proti dr. Vladimirju Mačku, voditelju bivše hrvatske kmetske stranke. Dr. Maček je obtožen veleizdaje.
Za proces vlada vsepovsod zanimanje. Posebno se zanimajo zanj ameriški in angleški časnikarji, kajti glavno Mačkovo krivdo tvorijo izjave, ki jih ie podal ob raznih prilikah zastopnikom tujezem-skega časopisja.
Jugoslovanska diktatura hoče zavesti svetovno mnenje, kajti noben pošten časnikar ne bo objavil izjave hrvatskih voditeljev, vedoč, da bi jih s tem izpostavil veliki nevarnosti.
Ako bo dr. Maček obsojen, ne bo romal v ječo samo zastran stvari, ki jih je počel v Jugoslaviji, pač pa tudi zaradi izjav, ki so jih objavili listi v New Yorku, Londonu, Parizu in Berlinu.
Temelj obtožbe tvori Mačkova izjava, ki jo je objavil Manchester Guardian: —
-— Jugoslavija je slična človeku, ki je neozdravljivo bolan. V kratkem času mora umreti.
Ta pripomba je dala povod, da je bil proti dr. Mačku uveden proces zaradi veleizdaje.
BEOGRAD, Jugoslavija, 23. aprila. — Jutri se začne pred vojaškim sodiščem proces proti dr. Vladimirju Mačku, znanemu hrvatskemu voditelju, ki je s svojimi tovariši izdal lanskega novembra poziv z naslovom: "Nazaj v leto 1918!"
Obravnava bo zelo zanimiva, kajti po vsej Evropi se je začelo gibanje za revizijo mirovnih pogodb. V zvezi s tem je treba pomisliti, da ima beograjska vlada revizijonistično gibanje v svoji lastni deželi.
Maček izjavlja, da ni nikdar zagovarjal odcepitve Hrvatske od Srbije ter njene priključitve kaki sosednji državi.
Državno pravdništvo pa zastopa stališče, da si je treba poziv: "Nazaj v leto 1918!" tako tolmačiti, da je dr. Maček zahteval popolno odcepitev.
Ta poziv je vzbudil v Beogradu precejšnje razburjenje, ker se ni širil samo po inozemstvu, pač pa tudi po Jugoslaviji.
Hrvatje in Slovenci so s sedanjimi razmerami v državi skrajno nezadovoljni. Njihovi voditelji zahtevajo, naj zavzamejo Srbija, Hrvatska in Slovenija isto stališče kot so ga zavzemale po razsulu Av-stroogrske. Edinole na ta način bi se dalo ustanoviti novo srbsko-hrvatsko-slovensko državo, v kateri bi bila vsa tri plemena enakopravna.
Po mneju Slovenca dr. Antona Korošca in Hrvata dr. Vladimirja Mačka bi v taki državi ne mogli Srbi izvajati nobene nadvlade.
Dr. Maček je pred kratkim izjavil: —
— Mi Hrvatje se ne bomo zadovoljili z nobeno manjšo stvarjo kot je samostojnost. Beograjska gospoda prav dobro ve, kaj hočemo. Mi hočemo biti samostojni. Ko smo se po razsulu avstroogrske monarhije pridružili Srbom v srbsko-hrvatsko-sloven-ski državi, je bila naša domneva, da se jim pridružujemo kot svoboden narod, ne pa kot podložno pleme. Za nas Hrvate ni sedaj poglavitno vprašanje, če živimo v republiki ali v monarhiji. Mi hočemo biti samostojni, pa naj načeljuje državi predsednik ali kralj.
BEOGRAD, Jugoslavija, 23. aprila. — Danes se je v Nisu vršilo zborovanje novoustanovljene vladne atranke. Zborovanja se je udeležilo nad sto-
MORILKA __JE BLAZNA
Porotniki so spoznali morilko Winnie Ruth Judd za blazno.— Vsled tega ne bo obešena.
Florence, Ariz., 2:i. aprila. — Krvnikov<i ritka je postavno zadržana. da ne1 bo zadrgnila zanj ko okoli vratu Winnie Ituth Judd. ki jo bila ves i"a.s v smrtnem strahu pred obešenjem. odkar j«1 bila zaradi umora dveh svojih bivših prijateljic aretirana v oktobru 1031.
Dvanajst porotnikov je potrdilo. da so jo morilki omračil um \z •strahu prod bližajočo .se smrtjo na vislicah. Obešena- bi imela biti v petek 2S. aprila.
Toda smrtna kazen ji ni odpuščena za vedno. Postava države Arizona določa, da blav.on »zločinec ne .smo biti tismrčen, toda, ako duševno zopet ozdravi, je zanj smrtna obsodba zopet veljavna.
Ko je sodnijski uradnik prebral pravd o rek, je občinstvo glasno pričelo odobravati sklep porotnikov. Mrs. .Tudd tedaj ni bila v so-dinjski dvorani. Warden jo je 'pripeljal v dvorano, ko j«* občinstvo sc vedno kričalo.
Mrs. .Tudd je sedla na stol in ni kazala, da bi raizumela, kaj se go-di »»koli nje. Tudi tedaj, ko je sedel poleg nje njen mož dr. William C. Judd in ji povedal, da boj šla v bolnišnico za slaboumne, me-1 st<> n t vislice, ni kazala nikakt-jra ' razumevanja.
•Njen zagovornik jo nagovoril' porotnik**, prodno so odšli na po-1 svetovanje, z besedami:
— Ako spoznate to žensko za ■ zdravo, jo bo vaša odločitev po-] slala v nekaj dneh v grob. Pošljite jo v državno bolnišnico ter ji | dovolite, da se sreča .s smrtjo, ka-1 dar pride, z -zdravim razumom. i
To razsodbe so se najbolj razve- 5 selili priletni stariši morilke prote-stantovski pastor II. J. MeKinnell in njegova žena.
Mrs. Judd jo prišla v senco vislic. vsled spora s svojima prijateljicama Anne Leroi in Iledvig Sain nelson zaradi prijatelja vseli treh, .Tack Ilalloran. V prepiru jo Anno Leroi stekla v kuhinjo in prinesla revolver. Mrs. Judd ji je revolver iztrgala in (pričela divje streljati okoli sebe. Anno Leroi in Iledvig Samuelson ste so mrtvi zgrudili na tla. To se je zgodilo 17. oktobra. 1031 zjutraj. Obe trupli je nato stlačila v velik kovčeg in ga poslala n«i svoj doni v Los Angeles. Tudi sama je odpotovala v Los Angeles ter se je šest dni skrivala, nato pa se jo sama izročila policiji.
RUSI BODO BOJKOTIRALI ANGL. BLAGO
Sov jeti so prepovedali kupovanje vsakega angleškega blaga. — Najeti ne smejo nobene angleške ladje.
Moskva, Rusija, 23. aprila. — Sovjetska vlada je odločno odgovorila na angleški embargo s tem, da je prepovedala kupovati angleško blago. Poleg tejra je izdala še več omejilnih odredb.
Angleška vlada je v .sredo razglasila SO odstotni embargo proti uvozu i-z Rusije. S tem je hotela prisiliti sovjetsko vlado, da izpusti dva angleška inžinirja, ki sta bila zaradi špijonaže obsojena na zaporno kazen.
Druge omejilne odredbo, katere jo izdala sovjetska vlada, so: Najeti ladjo z angleško zastavo je prepovedano; angleško blago .se ne sme prevažati čoz rusko ozemlje; ruske ladje naj kolikor mogoče omejijo vporabo angleških pristanišč; za angleške latlje. ki se vstavijo v ruskih pristaniščih, je določena posebno visoka pristojbina.
Ta bojkot ostane v veljavi toliko časa, dokler obstoji angleški embargo na rusko izdelke.
Moskva, Rusija, 23. aprila. — Zagovornik obsojenega inžinirja Thorntona, Ilija Bra ude. je našlo-! vil na osrednji izvrševalni odbor, -prošnjo za pomiloščenje Thornto-i na in MacDonalda.
Po mnenju inozemskih zastopni-l kov v Moskvi bo ta prošnja najbr-1 že uslišana in da bo Thornton, ki i je bil obsojen na tri leta, in Mae-Donald, ki je dobil dve leti, po-miloščena in izgnana iz Rusije.
London, Anglija, 23. aprila. — ''The Daily Express" pravi, da so sovjetske oblasti sklenile, da bodo Thorntona in MacDonalda izpustilo rz ječe in ju izgnale iz Rusije pred 21). a<priloin.
TEŽAVNO STALIŠČE AVSTRIJE
Mussolini nasprotuje zvezi Avstrije z Nemčijo. Ne sme prisopiti k Mali antanti.
Iver je dospel v Washington tudi bivši francoski ministrski predsednik Ilerriot, je ja.sno, da je stopila zadeva glede razorožitve v ospredje.
Predsednik Roosevelt "bo jutri razpravljal s Herriotom o onih problemih razorožitve, ki jih niso mogli rešiti v Ženevi.
liivši francoski ministrski predsednik Ilerriot je bil ob svojem prihodu zelo dobre voljo.
V hotel Mayflower je pozval tukajšnje zastopnike Francije in ča-sniške poročevalce ter jim rekel, da bo storil vse. kar je v njegovi moči. da bo izpolnil namen svojega obiska.
— Naša naloga je. obnoviti svetovno gospodarstvo — je rekel. — Glede načrtov smo si precej na jasnem. ker se je pa Amerika odpovedala zlatnemu standardu, so nastale nekatere izpremembe. o katerih moramo razpravljati.
Ilerriot bo jutri obiskal Roosevelt a.
AMERIŠKA INŽINIRJA
UJETA V PERZIJI
Washington, D. C., 21. aprila.— Perzijski bandit i so ujeli blizu Sa-lehabada dva ameriška inžinirja ter ju odvedli. Sprva so zahtevali $btKX) odkupnino, .pozneje so ju pa izpustili brez odkupnine.
GERARD BO POZDRAVIL HERRIOTA
Ko bo dospel v New York francoski ministrski predsednik Ilerriot. pa bo .pozdravil bivši nemški poslanik v Nemčiji. James W. Gerard.
SROŽJA KAZEN ZA
PI JANE ŠOFERJE
Albany, N. 21. aprila. — Za one. ki bodo zasačeni. da vozijo avtomobil v pijanem .stanju, bo s 1. "j unije m karcen »povišana. Zna-ša-hs bo oil sto do tLsoč dolarjev oziroma od G0 dni do dveh let zapora.
trideset tisoč oseb. Navzočih je bilo tudi več kot sto poslancev.
Uvodni govor je imel jugoslovanski min. predsednik Milan Srskič, ki je rekel, da so stare politične I stranke, dasi so imele velike zasluge, danes brez po-I mena, ker nočejo sprejeti principa jugoslovanskega ' edinstva.
Rim, Italija, 23. aprila. — Iver se je prejšnji teden nemški pod-kancler von Pa pen pogajal z Vatikanom in ker se je nemški zra-koplovni minister Hermann Wil-helin Uoering posvetoval <z italijanskim zrakoplovnim ministrom generalom Balbo in ker sta bila oba nemška zastopnika v avdijen-ei pri Mussoliniju, jo tbila vsa politična pozornost obrnjena v Nemčijo, vsled tega obisk avstrijskega kanclerja dr. Engelberta Dollfus-sa v istem času v Rimu ni zbudil tolike pozornosti, kot je zaslužil.
•Na videz je »prišel I)o 11 fuss v Rim, da bi tam (»bhajal velikonočne praznike, toda v resnici je želel razpravljati z ministrskim predsednikom Mussolini jem o zelo važnih političnih zadevah.
Prva in najvažnejša točka je. da sta so oba državnika sporazumela, da avstrijsko-nemška "zveza ni na mestu. Sedaj je gotovo, da Avstrija v tem ozira no bo storila nobenega koraka, dokler bo Dolliuss na krmilu avstrijske vlade. Nemčija to zvezo iskreno želi in podpira. toda nasprotujete ji posebno Francija in Italija. In četudi si Francija- in Italija v marsikaterih političnih zadevah nasprotujete, ste v tej točki edini.
V splošnem Dollfossovo stališče v Avstriji ni posebno trdno, toda j je pri vsem tem važno z italjan-' skega stališča, ker je to vprašanje | saj začasno potisnjeno na stran, j kajti, ko bi sedaj 'zopet prišlo naj površje, bi kalilo prijateljske od-' nošaje med Nemčijo in Italijo.
Avstriji kot. samostojni državi j __ prete v evropski politiki dve stva- medsebojnem dogovoru sta rt: prvič, a vstrijsko-nemška zveza j Združene države in Mehika zame-m drugič: spojitev Avstrije z Ma-1 njali dva mori|Ca. Mehiške oblasti lo antanto. V prvem slučaju>bi Av- j so izpiLstiio Williama Jeffersona stnja prenehala biti samostojna Meersa. starega 27 let. ki je bil v država in bi postala nemška -zvez- državi Chihuahua zaradi umora na država, kot je n. pr. ISavarska. j nekega natakarja obsojen na \ drugem slučaju bi Avstrija si- j fimrt.
cer obdržala svojo neodvisnost, to-i y zameno so Združene države daihi bila v vrsti francoskih zavez- j izro,~ nic in po italjanskem smislu v evropski politiki ne bi bila več samostojna.
Vsaki taki rešitvi bo Italija odločno nasprotovala. Italija nikakor no trpi, da bi bila Mala an-tanta še bolj ojačena. ako bi se ji pridružila - Avstrija. V tem slučaju bi Italija skušala sestaviti skupino držav, v katerih ima Nrniči-ja velik vpliv.
•Nemčija pa želi zvezo z Avstrijo kot odškodnino "za izgubljeno Alzaeijo in Lotarinsko, medtem ko .si Mala antanta želi pridobiti v svojo zvezo Avstrijo, ker bi tvorila 'zvezo med .Jugoslavijo. Romunsko in Celi osi o vaško. In s tem bi bila Ogrska osamljena.
BIVŠI FRANCOSKI PREMIER
HERRI0T V WASHINGTON, D. C.
WASHINGTON, D. C., 23. aprila. — Ameri-
ški predsednik Roosevelt in angleški ministrski predsednik MacDonald sta danes napravila kratek "izlet" na krovu vladne jahte "Sequoia". Sedeč na krovu sta razpravljala o težavnih problemih zopetne obnove svetovnega gospodarstva in razorožitve.
IZMENJAVA
MORILCEV
Mehika je izročila Jeffersona Meersa. — Združene države pa Josea Cara-sca. — Oba sta si podala roke.
El Paso, Texas, 23. aprila. — Po
si
Avstrija je še vedno prežeta duha samostojnosti in si ne želi preveč zvezo z Nemčijo, tem manj pa so ogreva za Malo antanto. Tod:i nekaj .so mora izgoditi. da so Avstrija »zvleče iz sedanjega težavnega položaja. Zato se zopet oživlja vprašanje izpremembe mirov-
izročile Mehiki Jo.se Carraseo, ki je bil zapleten pri umoru Meerso-vega očeta.
Meers so je ves srečen smejal, ko je per treh letih zopet objel svojo ženo. Oba kaznjenca sta bila zamenjena na mednarodnem mostu med obema državama. Na mostu sta si Meers in Marrasco sogla v roke, nato pa .sta odšla vsak v svojo deželo.
Meersovega očeta AV. H. Meersa je v marcu, 15T24. napadlo pet mehiških roparjev in mu odvtzolo $18.000. ki so .bili <lol oceni -za plačo delavcem. V boju z roparji je bil Meers ubit. Trije roparji so bili ujeti, med njimi tudi Carraseo.
Meers je več let poizvedoval po Japonska namerava dbdržati v se-raznih krajih ob meji po ostalih verni Kitajski nevtralno ozemlje,
JAPONCI PRODIRAJO
Zavzeli so mesto Lulung ob reki L wan. — Pei-ping se pripravlja na obrambo. — Utrjuje se proti zračnemu napadu.
Peiping, Kitajska, 23. aprila. — Navzlic japonskemu zatrdilu, da japonska vojska ne operira več v trikotnem ozemlju ob reki Lvran, potrjujejo uradna tuja poročila, da so Japonci zavzeli mesto Lulling ob reki L\van, kar najbrže pomeni, da se japonsko prodiranje ne ibo prej končalo, kot ob Kume-ni reki, 2(H) milj južno od Peipin-
ga-
Pod načelstvom generala Wan * Su-čanga je bila sestavljena komisija za obrambo proti zračnemu napadu na Peiping. V Tsunhwa in Kuveh, kateri mesti se nahajate blizu zasedenega ozemlja.se nahajate dve močni kitajski armadi Tudi v bližini Kupei prelaza je kitajska armada močno utrjena in japonska artilerija že obstreljuje njene postojanke.
Kitajci zatrjujejo, da so odbili japonski napad pri Taoyumu.
Naučni minister vodi prenos važnih knjig in znanstvenih aparatov i z Peipinira in Tientsina proti jugu, kar kaže, da se Kitajci zavedajo velike nevarnosti.
Ameriški vojaški atašej polkovnik Walter Drvsdale je odpotoval v Tientsin, kjer se bo posvetoval z generalom Yu Ilsue-Čengoin in ravno tako polkovnik Reynolds Burt, poveljnik' 15. polka ameriške infanterije.
Ker sta ameriška častnika odpotovala k posvetovanju s kitajskim generalom, je iz tega razvidno. da je položaj zelo kritičen. Ameriški poslanik Nelson T. Johnson je poslal japonskemu poslaniku Soiči Nakavama spomenico glede drugega japonskega bombardiranja ameriške misjouska cerkve v Aaito\vyingu.
Nakavama je potrdil prejem po-slanikovega pisma, kateremu ja sporočil, da je pismo .poslal japonskemu armadnemu poveljstvu v Kwantung.
Kot pravi poveljstvo japonska posadke v Peipingu. Kitajci zelo utrjujejo hribe iu prelaze južno oil Kupei prelaza.
Tokio, Japonska, 23. aprila. —
dveh morilcih, dokler ni izvedel da je neki Manuel All la-real pravi ubijalec njegovega očeta.
Nekega večera, ko je Meers sedel v neki gostilni v Juarezu. jo nek gost v šali -pokazal Meersu na
ne da. bi Iskala glede tega kak sporazum s Kitajsko.
obsojen na smrt, Carraseo pa v Združenih državah, toda je bila nekega natakarja, rekoč, da je to j njegova smrtna kazen izpremenje-
Villareal. Meers ga pokliče k svo-ji mizi. potegne revolver in nata-no pogodbe in Italija želi. da bi karja šestkrat vstreli. Nato so mu Avstrijii zopet dobila vrnjene de-• povedali, da je ubil napačnega mo-j kot morilca svojega očeta. pre(| žele. ki bi ji zagotovile neodvisen j ža.	j dvema letoma ubit v nekem pol*
gospodarski ohstoj.	I Meers je bil vsled tega v Mehiki tičnem sporu.
na v dosmrtno jeeo.
Pozneje se je izvedelo, da je bil Villareal, katerega je Meers iskal
sir*' v-
■r - v
bk *
lil VilODA"

KBW YORI, MONDAY, APRIL 24, 1933.
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
"Glas Naroda"
Otmd and Published by BLOVKN1C PUBLISHING COMPANY <▲ Corporation)
VMkk Bakser, Prealdcnt
L Btnedlt, Trta*.
Plao* of boaln«M of (be corporation and adrtrcw of above officer«: HC W. 18th Street Bornxfli of Manhattan. New York CHy, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voire of the Peeple) »
laraed Every DM Except Sunday« and Bolldaya
ia eafto leto velja aa Ameriko la Kanado	W00
|i pol leta ..................... $3.00
la Četrt leta..................»150

iu Ne« York za celo leto
2a pol leta ......
Ea tn-wcnmtvo a« celo leto .«• Ca pol leta.................
.. $7.0C 98.00 .. $7.00 .. M3JBU
Mnlwrrlptlon Yearly 9600
"Oka Naroda" I
Adv^rtlacanent on
raakJ «laa lav
aedelj In
Order. Prt mdl |«rj4ak Mralitfr
•e ne irt^kK li ■I iiiiwhl kraja aan/alk^. umaL da kltreje ujdtna
N tKOOr, »« W. Itth
N- V.
PO TREH MESECIH
PROBLEMI PRISEUENCA
P« Xoveni 1<-tii j«-	uprava	Nnroala** raz-
pošiljati <t|Mrtiiiiic * tiru iiiiK^iiikniii. ki za<*-*tali z ita-portiino. Opo*»»iii >««*t< 0i!i \ . in na	j«* bilo ozna-
čeno. koliko tioi;nij< ji*.
Nekateri so t;tk<»j < ni/-val i t«*r )«»ravnal i svoj dol*;, ee ne v «*eloti. pa že vsaj delonui. Dr;»j*i >«• luiui s|M»ro«"-iK. da jim zaenkrat ni inogo't* in naj |*otrpinio. <la s*» rasi izboljšajo.
Ce nam j-t- bilo le	smo ustregli prošnji, za-
našajoč sena poštenost in dobro voljo naših ljudi.
Dobri trije nieseei s<» že minili izza onepa <*asa. Starim dolžnikom so se pridružili novi dolžniki s slii'uo prošnjo, naj počakamo. <la se I »odo razmere obrnil«' nekoliko nn bolje.
Dol p je narasel v teak o tisočake. do<"im so naši izdatki od tedna do tedna isti.
List izide vsak dati. delav<v j«-1 roba to*'no plačati, isto tako tudi papir, ernilo. "lektrik«. plin: najemnino itd.
Xa predložene rakune za potrebščine v tiskarni ne moremo odgovarjati:— Poravnali jili bomo. ko nam'bodo naročniki plačali dolg.
D* laveem ne morem — Ta ic '.«*n vam ne moremo plaeati, ker nismo dobili za naioeniuo dovolj denarja. Kar delajte lepo naprej in potrpUcI
L**jm» bi nas ]»ogl<*dal: v takem slučaju in bi se nam fc>po zahvalili za ta-ko tolažlto.
Dosinlaj smo zadostili vs*m našim obveznostim, zanašajo«"* se na naše naročnike, da bodo tndi oni svojim zadostili.
Pozive, kakoršen je ta, le neradi pošiljamo med svet. Toda pregovor pravi, da sila kola lomi.
Ver}*<mite nam, da bi jih ne pošiljali. <7-e hi ne bili pri mora ni.
P«wiovno poudarjamo, da je obstoj '*<ilas Naroda" odvisen edinole od rednega plačevanja naročnine.
Ali nt? prav dobro zavedamo slabili gospodarskih in denarnih raznx r, v katerih se nahaja pretežna večina na-Čili ljudi.
Kdor ne more poravnat i vsega dolga, naj ga poravna že vsaj deloma. Co več ne. naj pošlje en ali dva dolarja.
Posamezni k u se to ne bo dosti poznallo, dočim l»o liam v veliko pomoč .
Zatrdno ¥mo prepričani, tia bo naš današnji opomin deležen že vsaj takega odzivi leot so ga bili dosedanji.
Komur je pri sreu obstoj "Glasa Naroda" ho že vsaj deloma okušal zadostiti svoji dolžnosti.
TEŽKA NOGA
Primarij dr. Stoebr. > olja okrai-he bolniiniee v Moedlin$ru pri l>u-rajo je te <lni irvriil operaeijo. ki je memla edinatveim v zgodovini medicine in kirunrije.
ftlo je ta neko letno žensko, ki ji j«* ie dalj vaša otekala ivan ter m* ji ftovečala v takšni m razmerju, da je tehtala več n<tro v*i octaii organi	TVdnira je
morala neprestano l«*Aati. Že la lil XI ji svetovali, naj gre (tod nož. za kar |ia ar ni mogla odločiti. ker ao ji zdravniki odkrito priznali, da je poatopeii zanjo Javlj« nj>ko nevarna. Lotoa pa ji ni preostalo ni." drugega, kakor da m* zaupa kirur-Aki iikufenoati.
Telo pacientke so položili na mi-ro in dr. Mtotlir je v poldrttgournem delu * reč no izvršil »tvojo nalogo. Odstranil je bolnici nogo v kolku, pri <V»ner mo out al i nedataknjeni v»i organi, ki ho pot rt-4>ni ea ii vi jen je. Odprli niao niti trehuAne votline. Po operaciji ao izbili transfuzijo krti. za katem ne je ponndi! b^at j« danea izvra
funkcije tek^a v> povsem normftl-Odivzjino nr»«ro <lo kolka so po
pp«-raciji tehtali in ugotovili, <la znaiiii njena teža 04.(i kg, skoro dvakrat toliko, kolikor teža xse*c,i •»•tule«:«	skupaj. Zdravniki
izjavljajo, dn lw» operiranka ozdravela.
"VEČNI NAROD"
V* Berlinu no imeli te dni pred-sti» vo KI ti^ejexe igre 4 4 Veen i narod". ki je za na« zanimiva caradi tega, ker prikazuje življenje Korošcev ter obravnava dogodke v letih 1918-20, ko se je "Koroaka borila za osvobojen je iapod srbske pete'*. Stvar je bolj teudenona kakor )>es-nifcka. zato jo tudi uprizarjajo v Derlina pod Medanjia* režimom.
Igro je iraceniral režiser KarJ Heinz Martin. Od osebnosti današnje Nemčije ho opazili pri predstavi poaebno generala v on Sekta, o katerem pišejo, da ga je "aeio zanimal problem vojaake nepokorntine v trenutku, ko TeiJ* dokazati 1 judo rodno grude."
Prišel jc v Združene države pod bratovim imenom
Vprašanje: Prišel *»eui zakonito v Združene države, namm- 1. 1920. in mi je točno znano, kdaj in .s katerim iparnikom sem prišel. Prišel som pa s pasportom izdanim mo-jomu "bratu, jki je Se vedno v starem kraju. Iz tefra razlojra pravijo mi. da moram legalizirati svoje bivanje. Ali je re.s potrebno, da zaprosim za registracijo mojega prihoda .*
Oilgo\'(»r: Ker aa m priznavate. <la niste .prišel poti svojim pravim im«*notn. »b«» naturalrzaeij<ski urad zahteval, da legalizirate svoj«' bivanje. )irt'(ln» zaprosite za natu-n!ka«-ij't. lak način b«wte «1«»-; karali, tla -»t** rare* uvha. ki 1 j»- bili prtpttšT-ena 1.
latinliodja iiiimuN ill veteranov
Vpra.šinjr: Hi!	v ameriški
rojski i»-k«»m sr<»t«rin» vt»jn»*. ali vojni .wl^el v *tari kr;»j. Nisem nik«»li /jj|»ro.>il /a naturaliza-ei.io. 1'ovrnil -»eiti v Ameriko I lflrfii	li«M-.'tn jn»>Tr:li aiu ri-
ški državljan. Ali mi tr»4».t prvejra ]«ipirja
4Wtgovor: Zakon, ki <loroljnje '»lajjirno ;»«tst«»panje /.a natyraliza-t-ijo bil p<Mtjijšan do	tnaja
1934. l^ahko zaprosite Uik<»j /:* naturaliziu-ijo brez prvega papirju. Zadostuje, da va-ši priči doka-ž**ta dveletno bivanje v Združenih državah. Ker pa ste prišli zadnjič /po 5. maju 1924. j*itre-bujete spričevalo o prihodu (eertifieate of arrival).
Posledice naturalizacije na octaie minite družine
Vprašanje: Kmalu postanem ameriški državljan. Živini tukaj z dvema sinovima, od kat-rih I eden IS in drugi let .star. Moja « žena in dve hčerki. 14 oziroma lt> let stari, so š»» vedno v starem kraju. Kateri otrok postane po meni ameriški državljan.' Kje bi lahko
0	tem čital *
Odgovor: Vaš mlajši »in postali«* ameriški državljan, ako postanete ameriški državljan predno bo on 21 let *tar. Kar se »pa tiče starejšega sina. on mora sam zaprositi za ameriško državljanstvo, kakor vsak drugi. Obe vaši hčerki postaneta avtomatično ameriški državljanki, ako <boste pripiuV*e«i v Združen0 države *za stalno bivanje predno ste 21 let stare. Ako želite več informacij v tem pogledu. najdete razlaganje o trni in
1	u«kih vprašanjih v brošuri "Ilou-to Become a Citizen of the I'nited States", iizdani od Foreign Lnn-prualge Information Serviee. 222 Fourth Avenue. 'New York City. Knjižica stane 25 centov.
Zapor v cilviinih pravdah
Vprašanje. Ali more biti toženec v tej deželi aretiran na podlagi težbe v civilni sodniji?
Odgovor: Splošno pravilo je, da dolžnik ne more biti zaprt iz eno-stovnoga ra<zlo»a, ker u? more plačati. Zakoni pa večine držav določajo aretacijo toženca v eivilni pravdi pod gotovimi pogoji. Xa jirimer. v 17 državah, vštevši California, Illinois, .Massachusetts, 4Xe\v .Jersey in Wisconsin, je zapor dovoljen, ako ima toženec namen zapustiti državo ali odstraniti svojo lastnino. V državah .Michi-
fran. Pennsylvania in New York, toženec more ihiti aretiran v pravdah. t i e oči h se goljufije alt "'breach of .promise" (neodržane obljube poroke). V desetorici držav ui dovoljena aretacija v nikaki eivilni pravdi. Drugače so zakoni v po-edinih državah različni.
Bftzveljavljenjc državljanskega papirja
Vprašanje: Lani sem postal ameriški državljan. Šel sem v Kanado radi posla, ali rekli so mi. da. ako ostanem tam več kot šest mesecev, nastane nevarnost, da mi razveljavijo državljanski papir. Ali ni res. Jj natiiralizirani ameriški državljan sme ostati dve leii v rojKtiii dt /eli -in p«^t let v vsaki drtitri iniazem^ki državi, m- tla, bi se izpostavil n-Tirnmli. da r«fiibi ani»'riik«» državljanstvo *
* M>.'ov»r : K»s je. 4tar x> ti.V na-turalr^irainik drž^vljan*>v. ki imajo državljanski {»apir že j»et let. Ali. ko rtekdo dobi državljanski papir
in tekom potili l»-t (n»T.-ni predeli v iiioz 'mxiv<» .la tatu ^tatno biva. »or.- ajdovo državljanstvo biti razveljavnjetio. češ. da je dobil svoje drža vi janstov jvxl pretvezo f fr:itidulentlv i. kajti, ko je zaprosil /a naturrtlizaeijo. je izjavi!, da namerava bivati za st ilno v Združenih državah. Ako hočete ««tati v Kanadi tlalje časa je najboljie. Ha -s*' podate na ameriški konzulat, kjer izjavite, da nimate namena ostati za MaJrui v Kanadi, marveč, da hočete povrniti s** v Združene države
Državljanstvo Indijancev
Vprašanje: Cital sem nekje, da Indijanci niso ameriški državljani. Kako je to?
Odgovor: Bilo je temu tako. kar se tiče nekaterih indijanskih plemen. do 3. junija 1924. Tega dne je kongret» podelil ameriško državi j a ris t vo vsem Indijancem, rojenim v Združenih državah.
Starost za poroko
Vprašanje: V kmki starosti je dovoljena poroka 'brez prividjenja staršev ?
Odgovor: Poročni zakoni v po-edinih državah so raelični. V večini držav mora moški biti vsaj 21 let star in ženska vsaj 18, predno se sme poročiti brez privoljenja staršev. Ali imamo tudi mnogo izjem. Xa primer, v državah Indiana. Michigan in South Carolina mladeniči. IK let stari, se smejo poročiti -brez privoljenja staršev. Xa drujri strani v državah Connecticut. Florida. Pennsylvania, ldhode Island, Virginia in v mnogih drugih, se zahteva celo od ženske. ilu mora biti vsaj 21 let stara. V državah Indiana. North Carolina in Tennessee dekle, lfi let staro. se sme poročiti brez privoljenja staršev.
Narodnost ameriških predsednikov
Vprašanje: Katerega pokoljenja so tbili predsedniki Zdrnženih držav Ali je res. da neki ameriški predsednik je začel svojo karj^ro kot krojač? To me 'zanima, ker sem sam krojač.
Odgovor: Od 32 ameriških predsednikov. 18 jih je «bilo angleškega izvira, šestorica je ibila škotsko-irskega .dva škotskega pokol jenja. Jefferson je bil Velš. Hoover je vi
predniki so 'bili Avicarji. ' Van Buren in Theodore Roosevelt, kakor tudi ' sedanji predsednik. Franklin D. Roosevelt, sta hohmd-ske krvi.
Predsednik, ki je bil nekdaj krojač. je ibil Andrew Jackson, ki je bil krojaški vajenec in pomočnik od 10. do 17. Jeta starosti. On je bil kaj ponosen na svoj mladeni-ški poklic.
NAVAL NEMŠKIH BERAČEV
/ i
NA ŠVICO
Chisholm, Minn.
Vsled srčne hrbe je umrl rojak Anton Repež. doma iz mesta Lož na Notranjskem. Star je bil 6f» let. V Ameriki jc bival 30 let. Zapušča osem otrok. Spadal je k društvu št v. 93 KSK.J. m k društvu št v. 110SXP.I.
Prizadetim moje sožalje!
Matija Pogorele.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO ■R < DNEVNEM KURZU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo t	neizpremenjena.
h ČIUI V AMZKIŠKIH DOLAKJIfl
Za lsplafiUo $5.00 morate poslati — $ 5.7S
" 110.00 " *' _____I10J5
" •• tlt.oo •• " -------
» $90-00 »»	" _____$11 —
•• « tflftJt •• " ______$41.SS
jm •• aaana >•	$51.50
Nojaa nakaalla lavcftujemo po CMi UMer sa priatoJMao SL—
SLOVENK PUBLISHING COMPANY "fflii Nmwmdm"
»19 WEST 18th BTMEET	BMW YORK, JT. T.
Švicarska nie.sta oh nemški meji so že več mesecev preplavljena * |M>klicnimi berači iu dolgo so oblast: rabile, da *o ugotovile, da rr>-za veliko heraško »»rtr;inizaeij*». ki ima svoje vmNUo v Keiučiji. Pi^-sebvto velik naval nemških berače-j«- bil nu •►kolit-ti Curtba. K*hh-ii>> n> š\ iraiskf" <>M»ti d-<t>n;ile. da i»;t-!»..tila dohr*idelitoKt velikih in ^:.tih švicarskih m^t nekatere i Tifjdljiv*-berače uu Waertemher
št»*m iu llavar>fe»'m. ila —» •►r-^am-i Jfirali bera»č«-nj»- v največjem ij^sh- • en. Nekateri obmejni £»>*rilničar?i sprejeli berat-e ;mm1 xtreho. por-r»t }m |Nkstali |M»«rlararji heraških t*-lp in rprnn«*nili svojt- krčuie \ |H*nzij»»nate za hopate bera«s» -
Mnogi nemški gostilničarji ob š>i-enrski meji so (HWitali nekakšni bankirji. ki radi dajejo novim berače« denar za i»ot v Švien. ke.r dobr^> v»*-de. da jim b«» z bogatimi obrtmi p^ vrnjen. V nekaterih središčih r* mških beračev v oklici Z ne rich n so nastale borze, kjer berači trgu-j**jo s po»lrobnimi seznami lv»gat »h in radodarnih ljudi in kjer so o-zi>ačeni bera»Vm nevarni einitelji. tako t>olicijfd;e oblasti, občin«!:i funkeijonarji itd. Vsak prijatelj ail sovražnik beračev je podrobno opisan. tako da ga lahko vsak berač takoj spozna.
lierači imajo |ta tudi svojo centralno organizacijo, vohunsko in inlormaeij*ko službo ter tovarne izdelovanje razglednic in raznih predmetov, potrebnih z<i beračenje ;»o hišah. Organizacija beračev je šla tako daleč, da najema celo avfo-buse za .skupne beraške jK>ho<|e. 54.i vožnjo iz Nemi"* i je v Švico in nazaj plača berač 8 frankov. V Sviei namreč beračem bivanje ni dovoljeno, pač pa smejo prekoračiti mejo in ostati na švicarskih tleli en dan. Iter ruška nadlega je {»ostala v nemški Švici neznana in oblasti so zabele razmišljati, kako bi se je križale. Najbrž bodo morali obmejni promet med obema dražavama za nekaj časa ustaviti in iz Nemčije bodo smeli ljudje v Švico le posebnimi potnimi listi.
Neka rojakinja mi odgovarja: — Me ženske nwnio trmaste; me smo dobre in potrpežljive. £"e pa katera, molči, .se pa. devetim odgovarja.
(ilede dobrote in potrpežljivosti ki* ue bom z nobeno prepiral. Potrdim tudi resnico, da se devetim odgovarja tista, ki molči.
T je krat k o pripombo naj mi ho dovoljeno dodati:
— Tista, ki govori, se pa uspešno najmanj stotim odgovarja.
Walsenburg, Colo.
<M moje sestrične Mrs. J. M O orni k v Pionirville. Idaho, spni S innie Judd. ki bi morala i» dobila brzojavko, da j* proces pro- Pr<\i^«ji teden umreti na vUlkah. ti J.*e Klogarja. morilcu moje« je bila poiniloščens dosmrtno j.-
nn »je
brata Ijouisa Pajniča •Ml^mlrn. Vršil s»* bo maja.
Morile«- nahaja v /a j »on t Ada •»kraj.-«.
F'.tfdrav Vsem zavednim S;ior<*r» eem. Jlvala v.%eru. ki .so ni izrekli .Hožalje ob priliki smrti mojega
brata.
Mrs. M J Ilavuk
DRAMATIK IN DRA MATURC
čo. Zd<-arniki s.> jo ponoxno p:.--Isk.ili m do?nali. da jt* bla/na.
Prav jK»>>b!iit r»s ne m->r»- biti pjmertia. k»*r je 4l*e Kroji bivši
prijateljici usmrtila. razsekala n.nini trupli ter aretaciji pom -"h" izjavljala, »ta n- ke»a kv> j-*»a »tejanja.
111TI »* r namerava iisr;t,novit i rta-rmlno nemško eerk**v. V.s»* židovske očake in preroke xtaretra testamenta namerava poslati k vrag i
ter >jMk*taviti na njihova me>»a
ra nemška božanstva.
Na kratko rečeno — sledil bo vzgledu Mohameda, ustan^vitrl j a. mohaiuedanske v-^re. ki je progi a-Mussolini f»rtxl ra.som napiaal »H dvomljivo resnico: — Alah je dramo **<*;oti'|v> di Maggii>*\ k-j-.v.-lik in Mohamed je nje-vv preteče uprizoritev pripravlja sedtj ; 'ok '
dunajsko gl»sla!iš*V. Za to svrbo j» drama nekoliko predelana in nr»>i naslov "Sto dni". 1'priaorhev **> vodil ravnatelj Bnrgrheatra l»eling. ki se- je zaradi dramaturških pimenkov |HxlaI naravnost k pisatelju v Rimu.
Hitler bo najbrž rekel: — Kaj-zer je velik in Hitler je njegov prerok.
Žal. je vedno manj Nemcev, ki verujejo v kajzerjevo velikost in d;h bo vedno manj takih, ki bodo verovali v nezmotljivost Hitlerjevih prerokovanj.
M iKsolini »;u je sprejel v dvora-ni. ki jo opisujejo «i njegovi ohi-j Lov,u Hta -la na JftT ||a
skovale. Ducejeva miza stoji čisto da Km,,],, ,t« našla njegove .ie-v kotu m medtem, ko se bližii obi-jdove
skovalec ministrskemu predelni-j _ Tu wo,ava llH,iti _ pravi
ku. ga ta ostro meri s pogledi od|j>rv noc do {jlave. Ko se mu je približal Roebbeling, ga je Mu-s-oliui
Prav imaš. — soglaša drugi. — ti .pojtlvš po aledovkli dalje in
prav tako ostro premotril. Potem ugotoviš, kam je medved o<|še!.
Naročite se na Glas Naroda, največji ^ovenski dnevnik v Združenih državah.
je vstal in mu stisnil roko. Vprašal je: "Kaj je na moji drami taksnega. da si o,i nje obetate ns|>e-ha""
Uocbb«'lin<r je odvrnil: "Ek.se-.-ejem-iL menim da je na (točila doba velikih mož tudi v ghnlališču in da si« občinstvo od\"rača malib usod ter pikantnih ljubezenskih zgodb. **
Nato Mussolini: "R*»s. z<li s", da je doba "pariškega trikota" pri kraju."
Za slovo in v zahvalo, ker je R«>ehelling sprožil to puščico proti Francozom, je poklonil Mussolini obiskovalcu svojo fotografijo s ]»odpisom in posvetilom.
ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brc« vsake ujave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo f>os!je z denarno posiljatvijo.
DECLARATION FOR MONEY ORDER
I herewith declare that Money Order No........
lent by me for the purpose of —---
_________ is
and is not intended for the purpose or speculation, placing savings or making investment in a foreign country.
X certify that this transaction in no way contravenes the Met of March 9th. 1933. the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
(Date)
Velikonočni prazniki ao na pragu, toda še vedno je čas, da razveselite svoje v domovi rti s kakim denarnim darilom.
m bomo točno in "hitro izvršili vsako posluatev
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
m west ista
NEW YORK N. Y.
■-•■- - IT
jaz pa pojdem ugotavljat po -iN*-dovili nazaj, odkod je medved prišel.
*
Kdor zahteva od ljudi dolžnosti in jim nore priznavati pravie. jih
morn dobro plačevati.
*
(Gospodar napram ioferju, ki hi rad stopil k njemu v službo: — Kako. da vam ni v»s zadnji gospodar dal nikakeora izpričevala?
—	Izpričevalo boni že prejel, in sicer najkasneje v teku ene^a meseca.
—	Kako to.*
—	Moj zadnji gospodar leži v bolnišnici — odkar sva zadnjič za-vozila v jarek.
i *
—	Povejte mi. otroci. — je rekel oče — kdo je bil v preteklem meoeeu najbolj priden in najbolj ubogljiv in kdo je vse naredil, kur je hotela mama?
iNajmlajfii sinček: — To .si bil ti. oče!
*
V Washington prihajajo diplomat je.
MaoDonald. ITerriot in cela vrsta drugih.
Sestavljajo načrte za bodoeo svetovno gospodarsko konferenco, ki se bo vršila poleti v Londonu.
Svrha konference to. odpraviti svetovno depresijo.
Dvomim, da bi šlo vse gladko, kajti vzroki svetome depresije ni-ho znnni. Toliko je gotovo, da je depresija posledica svetovne vojne. ki je izbruhnila pred devetnajstimi leti.
Vojnn je bila stična strašno hudi. štiri leta trajajoči bolezni. Po štirih letih je sledilo navidezno ozdravljenje, ki je trajalo de*et let. torej do leta 1920.
Takrat so pa v navidezno {»zdravljenem telesu nastale hude komplikacije.
Ali je sploh knko zdravilo zoper nje m kje je tzdravnik. ki bi se uspešno lotil zdravljenja t
Razboleli in cdmpani svet vidi v autcrmkem predsedniku Uooftevel-tu takega zdravnika.
Xima pa posebnega zaupanja v može. ki hoeejo pri težavni operaciji nastopati kot njegovi asistenti.
To ao Mussolini. Hitler Me Co.
"O L A I NARODA"

MOHPAY, AIpIL H 1>33
THE LARGEST SLOVENS DAILY ill U. 8. C
IVO FARČMK:
Ob progi Bnxl—Sarajevo stoji u* sanifin železniška čuvajnica, kjer stanuje Jelica s svojima roditi I jema. Njen očka je železniški čuvaj. Prav majhna je še Jelje«, komaj ."» let šteje, toda njeni starši j<- poNfhno ljubijo. ker je pridna iu v marsičem koristi v gospodinjstvu. Materi prinese drva, ji p< inaga v kuhinji ter večkrat na dan prinese sveže s-tudenčniee. I)a, zato jo očka večkrat polivali, zakaj izvirek j«' cele pol ure »»d ču-vi. iniee.
Nekega pomaldaib-Jcega dne je hi t Jelica kaker navadno po vodo.j Pot jo je vodila ob p rt »g i >kozi j sotesko, poteni pa se je odcepila «<zka steza proti izvirku. Ko je prišla Jelica do tejra razpotja, je obstala začudena, zakaj pred bližnjim ' vitikom je zagledal« ogromen plaz i:« mlje in kamenja, ki je popohiom*i yjisul progo. Skozi drobno glavieo ji je šinil strah. Ona je hčerka i" le/niškega čuvaja in dobro ve. kakšna nevarnost preti vlaku, ki mora v kratkem prisopihati. lire/, ptv-icišljanja je stekla, kolikor so jo ur gle nest i nožiee. proti domu. Vsn upehana in »as op I a je prihitela čpvainiee. toda tu jo je čakala nova S f>keh. Očka je od4el v nasprotno j smer, da tam zapre zapornice, m a-' mi*^ pa ni dom«.
Jelica je stopila v čuvajnicoj kjer je telefon. Mnog »krat je gl--» i•;;la Jelk-a. kako je očka vzdignil, slikalo in govoril v aparat, toda it j«-j je *tl*o;jO prepovedal dotiikni-ti si- aparata, zakaj električni tok. — tako je rekel očka. — bi utegnil udariti nepoklicano in neveščo roko. Ali kaj. če se bo pa vlak pon -j M-ečil! Toda naj udari tok kolikor j hoče. Jelieo bo poskusila javiti jmv Maji .da je proga zasuta.
Hrabro je zavrtela ro»>ko. dvignila slnšalo in zaklicala: 4,Halo!** Di bel glas je odgovoril v aparatu
JUNAŠKA JELICA
4'Halo! Halo! Tu postaja C.... Kdo tam Tedaj je začel droben ot ro-fki «rla>ek v pretrganih stavkih poveriti v aparat.
"Plaz" in "zasuta proga" so bile edine besede, ki jfh je razumel načelnik postaje. Ali to je bilo izkušenemu možu dovolj. Skočil je iz pisarne in še v pravem trenutku n-stavil brzovlak. ki je pridrvel v po-stajo.
Okna vagonov so se odpirala in vsi potniki so jeli vpraševati, kaj i sc je zgodilo. Načelnik pa je samo skomignil z rameni ter odhitel nazaj v pisarno telefonirat po pomoč.
Jelieo je dobil očka vso tresočo
.s- pri telefonu. Še zmeraj je držala slnšalo v roki iu prisluškovala. Potem je )>ovedal» oeku. kaj se je zgodilo.
Ko so prispeli delavci in odkopa-li progo, je brzovlak nadaljeval pot. Potniki so kmalu zvedeli, komu se morajo zahvaliti za življenje. Ko je vlak drvel proti čuvajnici. je stala Jelica pri očetu, ki je z rdečo zastavico v roki čakal prel čuvajnico. Iz vseh oken dolgega vlaka so Jelici mahali potniki ? robci in jo pozdravljali. Iz zadnjc-gi vagona, pa ji je neki kmet vrgel cel zavoj slaščic, ki jih je kupil v Sarajevu za svoje otroke....
SKRIVNOST USPEHA
Sir Joshua Reynolds je imel zn jteslo; "Delaj! Delaj! Delaj!". Voltaire: "Vedno pri delu". \Val-ter Scot t: "Nikoli ne miruj!" Michelangelo je imel navado reči: — '"Vedno se še tii'ini" in je bil nen-tinden delavec. Spal je celo ohl.«-čen. samo da je bil po spanju tem prej pri deln. a v njegovi spalnici je stri« vedno marmorna klada. d:< je nrgej delati <»b njej. kadar > s i mogel •-pati. Ke ko je oslepel, je s svojimi rokami sam otipaval in proučeval kipe.
< > Iliiudlit pišejo. ci;j jc delal /.<■• dvanajst mož in lord 'PaImerston Je bil tudi njegovega kova. D f< najvišie starosti je delal kakor Uaz-nenee. \>ki«' so yra vprašali, katera je najboljša moška starost. "79 ler." je odgovoril in je menil v tem svojo starost.
Humboldt je poleti vstajal ob 4..; po/imi ol> "». in je -lejal, da je delo potrebno kakor jed in spanje.
"Talent, ki ga imam. sem si pri-
fir 'oil z neutrudnim delom." je delal Johann Sebastian Hach, "in \sakd . ki hoče prav tako neutrudno delati bo imel isti uspeh kakor jaz." Nekdo je vprašal Vander-bilta • "Katera je skrivnost uspeha pri poslih.*" — "Skrivnost.' Skrivnosti ni." — je odvrnil Van-derhilt. "edino, kar je treba storili. je to. da se brigaš m svoj posel m da ne zastaneš."
Mlad študent je vprašal nekoč prof. Stnarta kje bi dobil nekoga, ki bi mu razžagal partijo drvi. — "liaš nimam nobenega dela, o-pravil boui sam," je dejal Stuart.
Med ameriško revolucijo je trop
ameriških vojakov spravljal težak hlod s poti. Korporsil je stal olj strani iu jih p od žica I z vzkliki, naj le dobro za grad i jo. Sam ni zagrabil in hlod se ni premaknil nikamor. Tedaj je pri jezdil višji častnik, ki je takoj stopil s konja in šel možem na pomoč. Ko je bila fctvar opravljena. se je častnik obrnil do kor-
VODNIKOVE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair
in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom.
.Vuročila sprejema:
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
porala. zakaj ni pomagal. "Jaz sem korporal." je odvrnil ta. "Jaz seru (•eorge Washington in se hovn še videla " je dejal častnik in odjezdil.
.Milton je bil beden, star in slep. pa je napisal nesmrtni epos " Izgubljeni raj."
"l^anoreiuus." "delajmo." je bila zadnja bexxla rimskega ce>:ir-ja Severa.
> - * n

MJI I' SPisalEM3[LE GABORIAU j. |
VELEMESTA \

103
XXXIV.
ŠVEDSKI PRINC ŽRTEV V& JAŠKE ŠPUONAŽE
tint
bivališča, ki so zanj m nihče zmenil. Mas*-	....
. * ... . . . . ,. • — Kitka le ii;i it!i črti (lohiiena: camt pa in mogel tako lahko i/jfiimi. Ala- .	.. . .	.
, .. - -	. ,'• - , t !«' sporoči! hanktr zmagoslavno,
scarot je bil imenitni gospod, ki Te redno!	,. .	.... .	,
. . i-i • -	i	- i -il — t -t!... nt1 !ivnii <hi<»va p! n veeoroni.
-olji se je njegova rodbina plačeval visoko najemnino; v okraju je bd j -	i i u . •
, .... J , .	11 -	- •	-«-. •	• I Lrn je l»o.'\aril «tl. 11« »r eliize.
rle .x)irijaziula s tem »lejstvoui splošno ZTiail 111 spustov«!!!. \ »KlH Je svoj:»|
MOOOČE NISTE VEDKIJ, da imamo take seje. Vsako leto je na tisoče žensk prepričanih, da jim koristijo. Kakšne novosti so za opremo doma? Mi jih dosti poznamo. To sc nemara glasi nekoliko pretirano—toda naše Ekononike za Dom opazujejo in se uče. N"a sejah pojasnijo, kaj so pronašl«-.
Včasi |M>kažejo nova navodila ; včasi novo pripravo za stedenje dela . . . i>ouk v šivanju . . . kako okra.siti dom za zdravje in lepoto . , . ali katerokoli drugo stvar za moderno opremo doma.
Ali se jih hočete udeležiti ! 7* veseljem
vam bomo poslali programe sej. Tn vam bomo povedali, kje v vasi soseščini se bodo vršile.
Ce živite v New Yorku, sporočite z dopisnico ali telefonirajte New York Edison (Wisconsin 7-5262) Home Economics Division. V Brooklymi. Brooklyn Edison (TRiangle r>-(i000). V Queens, the Queens Electric Light and Power Co m panv (STillwell 4-8000). In recite, da hočete red-no dobivati podrobr*osti za domačo ekonomijo.
NA NAŠIH SEJAH ZA DOMAČO EKONOMIJO VAM BODO DALI ODGOVOR NA TA IN RAZNA DRUGA VPRAŠANJA
ELEKTRIKA KAJ OLAJŠA DKLO—ffAftK
1
CK0KMKE ZA DOM POKAŽEJO, KAKO
thc ncw voftk edison company . trooklyn cdison comfaky, inc. the united electric light and powet company
ncw voaa an* Oueens euctkic uomt and »owea company
.■ 'I"1"!1 1 :	--- -.....
Pred časom se je poročil šved-, ski princ Lennardl Beruadotle z . dekletom iz meščanih slo«ev in je moral zaradi tega inlpovedati
i
svoj mi naslovom in častem. Po prvi nev vcndarl
ki jra je napravilo v javnosti z-1 o popularnega, in mu je Se pomaga-| lo. da si izbere primeren iH>klie. j Poslal je najprvo trgovec — z u-spehom. da j«' izgubil večji del svojega imetja. Potem se je vrgel n» { film. ki ga je velno zanimal. Tu Ju«* je začela ena najlv»lj čudnih pri-'god naših dni.
Cim se je razvedelo. da namerava princ izdelovati zvočne filme. ko sc začeli okoli njega zbirati ljudje-. ki so «ra silili na vso hum'-, naj 'se posveti tej stroki. Teh ljudi ni I niti v>eh poznal, a jim je verj'M.
ga čakajo tu veliki zaslužki. I Končno so mu prinesli še roko-j pi.- zn prvi zvočni film. ki je ohrav-, naval zelo sentimentalno zgodbo <>!> zapadui finski obali. Junak je bil neki finski častnik, ki je bil v zve-
"Leeo(| ni <h-žal n>k križem in kmalu je imel v rokah dokaze, da je kolovodja tolpe. Jvi nastopa pod tremi imeni, inieijator umora. To pa slavnemu policistu ni zadostovalo, kajti pod ključ je liot^l spraviti vso tolpo. Preiskavo je vodil tako spretno in mreža, ki je z njo opletal zločinsko družbo, je bila 'tako tenka, da lopovi niso ničesar slutili.
Masearot je bi! izgubljen v trenutku, k.i je bil trdno prepričan o svojem uspehu.
Drugi dan po nesreči je poslal policijski prefekturi pismo, v katerem jv ovadil Tot o Chopinu in navedel dovolj podrobnosti, da bi ira lahko izsledili.
— Toto. — je dejal sam pri sebi. — bo takoj povedal, kakšno vloiro je ij^ral Tan-taine; »toda teu,a moža ni vee in moja skrb bo da ga ne obude od mrtvih.
So istei*a jutra je namreč zaženi velik o_ genj in sežgal umazane cunje, ki jih je nosU. ko je ijjral v svoje namene vlo«*o starega sml-nejra eksekutorj«M.
Ko je'bil Tantaine izpuhtel skozi dimnik, je bilo tveba še poskrbeti, da izgine tudi Masearot. Ta naloga je bila najtežja. Stari srdni f ksekutor je bil capin brez stalnega

nad dvajset let istočasno zastopanih (isebno-sti samo ona Martin Hirala, očeta Flavije, bogatega gladko obritega, plešastega bankirja.
Kose je vrnil H. Masearot — to se pravi Martin Rigal — domov, je objel hčerko in odšel takoj v svoj kabinet, v ono vzvišeno svetišče, ki ključe\ od njega nikoli ni dal iz rok. kjer je presedel dozdevno po cele dni in kamor si nihče nikoli ni upal motiti ga.
Stena nasproti vrat, ki so vodila v to sobo. je bila na en* m kraju gola in videla se je površno onietana opeka. To je bila druga stran nočnega dela v ka'binetu lastnika posredovalnice.
— To delo moram končati. — je za mrmral bankir: — ometati j«* ireba opeko s sa-f dro in zamnznti vse luknjice, j Zelo spretno in hitro je pobral (In »bet sadre. ležeče po tleh. jih vrgel v peč. -u l v prah in zmešal s pepelom. Potem jt skrbno osna-žii vso preprogo.
Končno je postavil k površno zazidani luknji v steni omaro, ki naj hi zakrivala ta skrivni vhod. in ko se je prepričal, da j«1 vse v ndu. je omahnil v naslanjač in uloboko oddahnil.
Komaj bize.
■ — Hit k:
je pa sedel, je vstopil dr. llorte-
posredovalnico in če Hi bil nenadoma Izgi-
■ bi
nil. bi ga gotovo iskala tudi policija.
Vrli Masearot je jel torej vsakemu znancu praviti, da so rodbinske zadeve, zdravstveni razlogi in bogata dedščinn prisilili, da proda svojo posredovalnico. Obenem je iskal kupca, našel ga je in v štiriindvajset ih urah je bila zadeva urejena, kupčija sklenjena in kupna pogodba podpisana.
Ah! Noč pred prihodom novejja lastnika posredovalnice j-" bi'la za Mascarota vroča. Z Beaiimarehefovo pomočjo je spravi; \ kabinet bankirja Martin Rigala vse papirje, ki jih je bila polna pisalna miza.
Ta selitev je šla tajno in sicer skozi vrata. ki so o njih bivšemu podčastniku niti sanjalo ni. Bila je prav za prav luknja v omari v steni, ki jo vezala sobo lastnika posro-zi z organizacijo tihotapcev. Princjkdovalniee z Montorgueil s kabinetom banje sprejel rokopis in kmalu	na M nn t mart re. pi ga začeli na licu mesta snema-, . ,	• li.
ti	Ko je bil zadnji papir odstranjen, je po-
1 \ekaj časa ie šlo vse v redu. te-' kazal Masearot svoj-oniu zveznemu Bonu-
Kh. zdaj se iMizna! položaj
nam 111 freoa več bali. < e kakor iaz. i »i «;»»tovo i;e varne>i prija-
ilvomii. Kdo i( bil na^ naji 1e!j ' Andre. Zdaj nam ne more več Škodo, vati. Ni sicer mrtev, pač i>a za doloo 011 < t ranjen /. boji-ča. 1>> zadostuje. Sicer - • i i pa ztii. da j:- l.orbo že opu-:il 1 * 'vči-vajŠnjini sem dooii zadnjo v -s* od i*i»a naših 1'udi, ki se mu je posrt čilo | i iti v bolnico Beait-jon. In on zatrjuje, da liaš umetnik vseli šti-
111 < [o
bil
da i pa se je finski generalni slab nenadoma uprl nadaljnjemu snemanju in nastala je afera, kakršnih ni bilo dosti. Finski vojaški kroj?i so namreč opazili, da se snemanje vrti najrajši okoli obmejnih utrdo in so se začeli za stvar potihoma glob je zanimati. Slučaj jim je pripomogel. da so dognali vse ozadje tega filma, o katerem princ sam n"' imel pojma. Dognali .so namreč. <la tiči za vsem tem premetena akcija sovjetske vohunske službe, ki je hotela priliko izkoristiti, da prefo-tografira finske obmejne utrdi*. Ljudje, ki so se hili princu v Stoek-hohuu ponudili v pomoč. Ro bili v rtsnici »»vjetski agenti, ki so de lova 1 i |direktivah sovjetskega j»o-».laništa v švedski pnstolniei oz. njeitOTe TtPditeljic«' Aleksandre Ko-lontaje\T». Prine j«' v svoji mlad'»t-iti lahkoveriio^li {»ostal žrtev t** intrige in ni uiti od <Ialeč slutil, da so Itoteli film n» Finskem hhciumM v prvotni. kolBcor toliko vtis ne-d. lžnosii vzbujajoči »Miki. ]Wtem pa bi ga predelali v «>vjet*ki pn>-pagnndni film zrrper Kiiwko. pri C-eiuer bi )M>stal *rla\n»i junak nav-dnstii boljševiski agitator. Tudi o-Mali »vedski iu finski sodelavci pri nrn filiim niKo imeli pojma, v č% <fa vi službi prav za ]»rav deluje)«. Znanega švedskega; igrafva <inn-narja Hartmanna. ki je igral plavilo vlogo v filmu, so vsa razkritja tako zadela, da je živčno zbolel m leži ta čas v nekem htocholiusk»'Ki •anatoriju.
Snemanje se je seveda tak«»j u-stavilo in film je bil zaplenjen, h »vedski in finski t ude se je zagnal z vst> ailo v te tftvari. isi so se odigravale za hrbtom javnosti. Posledica bo ta. da Ke bo prine bržkone odpovedal tudi filmskemu poklicu in da bo morate sovjetska
marehefu kup opeke in vrečo sadre v kotu. Treba je bilo zazidati to luknjo. Delo je bilo težko in naporno, ker ga nista bila vajena. Vendar sta ga pa končno zmogla in omet. ki sta odrgnila z opeko, se ni mnogo razlikoval od starega ometa.
Ob osmih zjutraj je bilo vse 'končano iu Masearot je bil zadovoljen. Vsi sledovi opeke in sadre so bili odstranjeni in celo tla sta na novo namazala z voskom.
Tedaj je pa nastal mučen trenutek. Beau-marelief je bil dobil prejšnji dan dvanajst tisoč frankov pod pogojeni, da odpotuje \ Ameriko. Približal so je bil trenutek njego
rmajst dni. osi kar je pri za v nobenega pisma, nil i obiska.
—	A prijatelje je imel!
Bankir je skomignil z rameni.
—	Bognic. dok t ore. čudim >e ti! — j dejal. — Kakšni prijatelji pa <o tu. ki n po. set rjo človeka niti štirinajst dni po nesreči ki ga je doletela i. .. Ti boš več o mlad. Kdo so Andreevi prijatelji! Baron de Breluh Favor lav *. Zdaj je čas konjskih dirk in on se ne gane iz svojih staj. Madame de Bois d'Ardon?. .. Ima polno glavo pomladne modo. Gospod (iaudelu?... Ima dovolj skrbi s svojim sinom. A drugi so brezpomembni.
—	Kaj pa mladi Gaston £
—	Je priznal razloge milega Tantaina, pobotal so jo z Zoro. z dražestno Zoro. in od-|K)ftOvala sta v Florenco
Toda oblaček, ki je zastiral zdravnikovo čelo. se še ni hotel razpršiti.
—	Mussidanova rodbina me skrbi. — jo dejal.
—	Zakaj pa i i 'roisenois lazi za Sabino in jrrof to rad vidi. Sabina se mu sicer še ni vrgla okrog vratu, vendar se mu pa že zdaj
vsak večer prav prijazno zahvalil za šopek.
vega odhoda in v hipu. ko bi bil moral zapu-| ki J1' !,os,al	Kaj h(»čete š več i
d častni k — Rad bi, da bi grof ne odlašal m oži
stiti svojega gospoda, se je bivši pod bridko zjokal.' Saj je služil svojemu gospodu s pasjo udauostjo in vsako negovo povelje je iz]>ohnl slepo, ne da bi pomislil, kaj dela..
Mascarotu se je zdaj mudilo; tla liiše, ki ga jt* spominjala tolikih podlosti, so mu gorela ]mkI nogami Tu ni bil več varen. Izdal je hil Tantaina. da bi se od križal Toto Chopina. !S Tantainovo |K>niočjo bi mogli priti celo do njega in morda tudi aretirati. Tn potem bi bila odveč njegova zadnja in najboljša vloga, kar si jih je bil izbral.
Moral je seznaniti svojega naslednika z uradovanjem. To delo in pa nekaj posestev mu je vzelo ves dan hi bilo je že po štirih popoldne, ko je mogel slednjič spraviti ]>rt-ljago v kočijo in se odpeljali.
Dobro vedoc, da igrajo t-udi najmanjše o-kolnosti često veliko vlogo, je naročil izvo-ščku, naj ga odpelje na zapadui kolodvor, j ker je vstopil v vlak odhajajoč proti Roue-j nil. Šele v vlaku je odložil dolg plašč, brado J in očala. Tu je spravil -s sveta Masearota ta- [ ko, kakor se je bil poprej od križal Tantaina.)
In ko se je drugi dan vrnil na rue Mont-j martre, domov, v banko, kjer je bil napovedal kratko potovanje, je Ostala izmed treh,'
»zitve
svoje hčerke z našim dragim markizom. Čemu to odlašanje ' To me skrbi.
M A DA lJK V A K.7 K SF/F.DT
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki ▼as bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna Glas Naroda ^
u


"G L A I KAIODi"
HEW YORK, MOHDAY, APRIL 24, 1933.
DEDSGINfl
ROMAIC
IZ
ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I
Vihar .j«- tulil iu	vrata iu okna vile Rodenberjj. kot bi m
hotel izsiliti Vstop. Trda toča je vdarjala. ob okna kot krojrle iz strojnih pušk. IVi tein ueurju je nastala tema prej kot navadno. Eva -Marija Dnrnau. vnukinja Ustniku premoga, si je premrazena ogrnila i-rno Židu no ruto okoli svoje vitke postave in vedno v skrbeh poslednje na poirteJjo. na kateri je ležal bolni stari oče, oče njene umrle mat« re Radar je vihar nekoliko ponehaj, je slišala jrloboko dihanje bolnika. Proti steni je izgledal njegov ostro in plemenito zarezani obraz kot bi bil izklesan iz marmorja. »Še vedno gosti, toda sivi lasje jmi ob-lajaJi ujejrov bledi obraz in zmešano ležali na belem pod-vzjrlavju.
Pred Evo Marijo je na mizi ležala knjiga, toda ni je zanimala; veti no je skušala brati, toda bojazen in nemir sta jo mučila. Sicer fce je stanje ljubljenega starega očeta nekoliko izboljšalo in je že nekaj ur dobro iu trdno spal. toda skrbelo jo je zaradi njenega dve leti mlajšega brata, ki je po <,mrti njunih starišev skupno ž njo živel v lii.ši .stHit-jja o«" p t a in je vedela, tla .se t»b tej nevihti nab ija na prostem.
Stari oče je bil edini človek, ki je do nje in njenega brata občutil I. ith«'-/en. Xa tihem je mogoče občutila nekoliko naklonjenosti do obeh osirotelih otrok teta Melanija. mla.iša aestra njene matere, toda t«»ga ni smela pokazati preti svojim možem Arturjem Mertens. ki je sovražil oba «»lr»ka in posebno Š.- liivaka. k«-r je kot .sin starejše heere s.-d in>*'_'a lastnika rudnika imel postati njegov detli«*, medtem ko s«i njegovi otroej s^ le na tlrii£fw mestu prišli pri dedšeini v po-ilev K\ Marija in njen bral sta vedela za stričevo jezo. četudi je uvo a sovraštvo skrival pod krinko hinavske prijaznosti. In to je kazal t 'ki spretno. «la eelo .stari <m"e ni o tem niresar -slutil in je Jui.slil. <l» u> Arlnr Mert«-tis najboljši in najmanj .sebi«"ni prijatelj njegovih «>sirt»telih vnnk««v.
Kva Marija in njen brat !I»-nrik si;, to v««.|e!a Udjše. tmla nisi j hotei;» .staremu očetu težiti srea iu tako sta obdržala za'sebe. Samo meti sehoj .sta se |>og«i.si«> o tem razgovarjaJa.
Kva Mariji v.-dn«. f>ogltslu.v* starega očeta; bila je velt» vesela, ker jI je r.kel zdravnik. tla je kriza prest ana in tla se bo b stanje vedno boljšalo Se mUlffi ni mn;rla na t«». tla je bil stari oče z»'!«» bolan, tako bolan, ila so >,«> morali bati za njejrovo življenje. Skoro .s,ima je Kva Marija stregla, samo veasili je prišla v hišo teta Melanija > >vojo tlrn/.iuo je stanovala v vili netlaleč o«| očett>vega doma Kakor t./ka bila /a Kvo Marijo postrežba bolnika, je bila veutlar'e \esela. da je mogla kaj storiti, tla je uiogja svojemu sta-reimi iH-ftu poka/ali trojo hvaležnost Kajti nadomestoval je njej iti bratu «». > t. in utater. ki .st.( s»- ponesit-Čila t»ri neki železniški ne sreči; sami pa je zopet skrbela za svojega mlajšega brata kot mati.
Velika nevihta, ki je trajala že tit kaj ur. je povzročala Evi Mariji zato tako veliko *k rb. ker je njen brat šel v »ore. da pogleda xx trozoarji. ki -o sekali drevesa, katera so potrebovali v rudniku. 1'azil i je moral na v.se. kajti eno leto je bil nastavljen pri podjetju.
•	la bi s,, pripravil za svoje bodoče mesto in delovanj«'..Temeljito je moral |nr/Jiati vse veje obsežnega podjetja, kajti tako je hotel imeti njegov .stari t*-*-. Henrik je že zjutraj t»d£el zdoma in je bilo iuogroee.
•	1» j.- pre,! nevihto naš*-l zavetje v gozdarski koči: ravno tako pa }e tudi tiiugoče. ba je bil ze na potu domtiv. ko je nastala nevihta iu leda j ie bila njegova pot zel" nevarna.
V Ui«i je bilo tiho kot v grobu. Hlapci in dekle so bili v pritličju v v.-Iiik družinski sobi in četudi je bilo treba samo pritisniti na električni ;rnntb. da bi pri-sel kak služabnik. je Eva Marija pri vsem i-m počutila zelo samo in zapuščeno in tako se je morala sama bri-jati za bohiika, da si je .saj na zunaj obvarovala svoj mir.
Venadoma pa Eva Marij* prestrašena poskoči. SlišaJa je, kako n<> zaprla vrata, gotovo jih je vihar potegnil i-z rok, kdor je prišel v hišo, V veliki skrbi pogledu, mlado dekle starega očeta — hvala iJt.gn — v* vedno je mirno spal. Odpre vrata in posluša; po stopni-i ah sliši omahujoče korake. To so bili koraki njenega brata ; poznala jih je natančno. kamo tako trudni in negotovi so bili danes. Toda to ni bilo prav ni.*- čudnega; ako je Henrik hodil dom"v v takem vremenu, tedaj je bil prav gotovo zelo izmučen.
Stopi k stopnicam in vidi brata, ko prihaja po stopnicah navzgor. Xa sebi je imel popolnoma premočen deževni površnik, ki je sedaj visel preko njegove rame. Njegovi lasje so bili zmešani, pa četudi je težko sopel. .se vendar nasmeje svoji sestri.
PRIMORSKE NOVICE
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
GRUNT
(Spisal Janko Kač)
Ogromna muožiea idrijskega stala neznosna, če »bi se njih tleča.
prebivalstva, ki je 1. aprila spre- braneč svoje narodne pravice ali
mila na poslednji poti daleč na pa tudi le'zaradi tega. ker bi ji ne ii
okrog znano, ugledno gospo Ano .bilo mogoče, naenkrat vseh svojih
(■rudnovo. je na ta način svojega misli izražati v italijanščini, ie na-
globokega spoštovanja do pleme- dalje upirala (iiraldijevim uka-
nite. srčno dobre pojtojniee najlep- zom. Uiraldi je s svojim barbar-
še dokazala, kako priljubljena je # skim ukrepom sieer dosegel zna-j kar jih je izšlo po SVetoV-
biia. Zagodova mati. Lepa gi»s]M»- ten uspeh, vendar se kljub kazni | ....	, .
1 m vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
SLOVENIC PUBLISHING CO,
"GLAS X A KO DA'' 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE :ri:ri * ; i i * - h
\i t:isi.
sinzpw
darska poslopja. gostilna, -jjlin in	Se čestokrat pripeti, tla uide kake-j
žaga. eel a vr.sta slttžiučadi. moder-	mu -slovenskemu dečaku ena ali !
no urejeni hlevi, polni krasne go-	druga beseda v materinščini. -Spo- ■
veje živine in čistokrvnih vraiieev,	čet k;* so ljudje plačevali globe, ki!
vzorni sadovnjaki. polja. travniki	so jim jih nakopali njihovi otroei.
in seuožeti. pa mogočni gooulovi.	sedaj so .se py pričeli upirati, čes.
segajoči z Je ličnega vrha daleč tja da ni njihova krivda, da se deea j v romantično Zalo, to je bilo ne- po celili desetih letih, odkar v slo-1
$1 50
koč velepossel v o. na katerem je	renskih krajih deluje izključno j
gospodarila blagopokojna gospa	italijanska šola in poleg nje cela
Ana s svojim že pred desetletji	vrsta drugi italijanskih organiza-[-----
umrlim soprogom Ivanom. Po vsej	cij. še vedni ni privadila laški go-) .
.Votnnij.sk i. Krasu, v Vipavski do-	vorici.	~ i njPIU easu pil zato v ^»ih krj«
lini in v Tolminskih hribih je bila Istočasno je r.iraltli na. komen- J,h namesti,i ret" italijanskih du-
v tistih romantičnih dneh. ko idrij-	ski Soli ustanovil italijanski večer- i hovmkov za verskl Pol,k v
»ki kot še ni oskrunilo brnjenje ni tečaj za odrasle. Koinenski fa-
! Tako je prišel preti kratkim na
motorjev po eesti. po svoji veliki šisli so mu pri tem v mnogočem i trostoljubnosti in ogromni postre- pomagali ter mu prignali k preda- Fou,'llJe
25..aprila:
Ltrviallun v Cherbourg Eurup« v jiremtu 26. aprila:
f;ert-iif;;Lria v Cherbourg Albfrt iiullin v llamixtiK Veerntani v Boul<>cu»
28.	aprila: Minnetonka. Havre
29.	aprila: l> tie Klance. Havre A virus t us, t;eno.t Milwaukee. lUuuhuri;
2.	maja:
Jiit-mrtt v Uri-m^n
3.	maja. Ilaiuburs v Cltrrboiirg
4.	maja: Con le di Suvola v Genoa
5.	maia: Majestic v Cherbourg WrstrrnUutd v Ha.vre Veleh.Ia m v litiulogne
6.	maja:
,•• .	...	I-afay«:tte v Havre
lijanskemn narotlu .	\uieu..ia v Trst
»ba in vojna vihra zanesla v idrij- Dalmaciji iu sličnih megaloman-j „ . . , . *	V«'fSi.i« v Cherbourg
-ski kot. n tisi V sebi hvaležen sjwi- .ski^ fašističnih smotrih	dobrumi dvenm mesecema j i>eut»ohi«nd v cbeiu.urg
mili na plemenito gtifipAZaemlovn.!	'	: S(> noznanoi pokvarili fašistične j	. v Huvr-
Vse itlrijsko kulturno in .prosvet-	*	■ spominsko znake na novem mostu; Uium %v v iia.vre
no delovanje. v*i podporni v.avodi. ' Kakor -so Poročali ILsti je posta- v Košani. Zaradi tega je bilo are- j	'I""' v
šo'e in ustanove so imele v pokoj- !o v -aadnjem času baje zopet ak- tiranih mnogo fantov iz vasi. pa i.T.m^iui,, v Havre svoje naj vnet ejše t,,a'no vprašasnje o novem škofu v I tudi iz drugih bližnjih krajev, po- j;** v
ki ga sedaj, kakor ■znano. , sebno iz -Xeverk. Preiskovalne „ " ' l ^ •rt*m,'n
'	lt>. maja:
Cherbourg
zibi znana g<w>ti!na Zatgodove tlo-mačije: \a tisoče in tisoče ljudi bi moglo izpovedati najlepše o usmiljenem srcu gospe Ane, ki je po smrti svojega ohčes-po-štovaneija. prerano umrlega soproga sama v»>-•lila da.si ute>n h no. še vedno obširno pos -Ivo. Koliko siromakov, koliko slovanskih src. ki jih je slu-
vanjeni tudi eelo vrsto starih in mladih Komeneov in okoličanov. V tečaju učita (iiraldi in njegova učiteljica ljudi italijan-čino. obenem pa jim predavata o novejši italijanski politični zgodovini, o . italijanskih /ni,-ah C . v posled- j dft .bl m°nU Uuh V0I*° nau,"ifi nji vojni, o fašizmu, njegovih ide-' P°	ker-pripadajo ita-
j a h in namenili ter o "neodreŠeni"
Tolminsko italijanski katehet. ki verouk v italijanščini ne le na tolminski, marveč tudi na drugih bližnjih šolah. Šolarjem vztrajno prigovarja, naj ne zahajajo več k slovenskemu krščanskemu nauku k domačim župnikom. Xa vse načine jim skuša dokazati.
SHIPPING NEWS
nih Zagodovili nikovo i ]>odpornike in svetovalec. In kc> j« po vojni ut
razgibanem me.stu kulturno-pr
svetno delovanje, je bila Zagodo- zna,li siro»ti. Te dni je bil pri pa- j izsledile va domačija naj prijetnejša izletna Pežu v »vdijenei tržaški ikof F»-i vanja
(ilinibi v nekdaj tako 1 tta<lomestuje kot apostolski admi- oblasti se niso ustrašile nobenega j iar\r»than % me.stu kulturno-pro-1 nist,ator <»oriča^iom predobro' še tako nasilnega sredstva, da bi : 17)™l*nTill v
• M .» 1 /n:ini Sil-ntti Tli <I»1> Kil	.-.-I !	L- IM	«...4.. ...... -. .....1.. I v..« V..>L- ..
krivce, toda vsa prizade-ostala zaman. Večino
toeka'po kratkem isprehotlu po ro-	^Ioftla J** 1>5t:i tndi njegova j osumlenih mladeničev so sicer iz-
mantičnih senčnih Kakah. Saj je	JH,t v llim v zvezi s poslednjimi pustili, tri izmed njih pa so pridr-
bil odrasli generaciji ves tisti svet	*p»*itorijalnimi .spremembami eer-1 žali še nadalje v zaporu. Ljudje najlepši okvir v neizbrisni sliki »2?rav ter naslednikom pt»- j pripovedujejo, da jih nameravajo
spominov na leta največjega, knl-	k°-im*ga nadškofa Scdeja. <M ča- l izročiti posebnemu sodišču -za za-turno-pn»svetnega razmaha Idrije. -sa »lo	«"njejo govorice, da
bt> imenovan za goriškega nadško-
Xa komenski osnovni šoli ustra- fa fi«an Sirotti. Izven vsakega dvo-huje slovensko dee» upravnik-fa- ma je. da-bi pomenilo njegovo ime-f
šist Giraldi. Pred leti je bil za	"»vanje nov težak udarec za naše na Reki spet nekaj razprav proti upravnika na šoli v Štanijelu. a so Ooričane, ki jim že sedaj s silo je-ga morali kazensko premestiti v »ljejo ostanke narodnih knlturnih
pravic, kolikor jim jih je še ostalo
ščit o države.
*
l'o daljšem presledku s."1 je vršilo pretekli ponedeljek na sodišču
Libijo. Letos .se je vrnil in našli so mu mesto v Komnu. Ko je opazil da se deea med sabo še vedno sporazumeva po slovensko, ker se italijanščini kljub vsemu'prizade-. vanju njegovih prednikov in njim 1 podrejenim uičteljem in učiteljicam ne zlepa ne zgrda ne more privadili. je uvedel pred nekaj tedni novo "pedagoško" metodo. Naročil je učiteljici, da mora sleherne
pod krovom njihovih božjih hraniti v. Sirot ti je posredno ali neposredno sokriv pri teh kulturnih in verskih zločinih.
v zadnjem času se je pričela po Goriškem nova gonja proti slovenskim propovedim in krščanskemu nauku v cerkvah. Biljske-mu -župniku, ki vztrajno propove-duje v slovenščini, so te dni sj>et
—	O. Ilenrik. hvala Bogu. da zopet doma. Tako si bil vendar na potu v viharju, toči in plohi, — pravi Eva Marija nekoliko poto-
I.tžena.
ifenrik Dot-nau si potisne k ust rave lase s čela
—	Ki. Kva! Vihar me je pošteno premikastil in lui je vrgel na pot Teč kot eno drevo. Večkrat sem tudi padel na nas, kajti delai ».•m dolge skoke, da bi prej prišel domov. Dobro veni, v kaki skrbi
bila zame. toda bilo je lepo.
In Ifenrik stegne *vojo vitko, močno postavo. Izgledal je sta-tejsi kot je bil. toda njegove modre oči so se mladeniško smejale. • Torej bil že na potu domov, ko je nastala nevihta? Henrik prikima in si obriše <ibraz z mokrim robcem.
—	Se nisem bil daleč od gozdarske koče. ko je završalo, toda vrniti se ni.sem hotel; -aj veš, tla kaj takega ne storim rad. Tudi nisem mislil, da bo tako hudo. drugače bi vseeno rajši tistal v koči. j Drvarji .so me seveda svarili, toda jaz sem se jim smejal. Potem sem I pa imel - pa vendar je bilo lepo. ko sem tako zmagonosno koVakal »»kozi vihar.	i
Ljubeznjivo ga pogUdi po mokrih laseh. •— Kako >i neumen !
Prime jo za roko in jo gladi z mokrim robcem.
—	Kaj ne. m bila v skrbeli za mene ?	i - To m vendar moreš misliti. Ifenrik; samo hvala liogn. da se
ti ni nič zalega pripetilo.
Samo kapo mi je veter odnesel. Mojo novo. usujato kapo. Nekje mora sedaj ležati in se bo v vodi omehčala.
— Kapo bomo že pogrešili. Kako dobro je. da je stari oče vs vihar prespal. Drugače bi .se bil r.a tebe še bolj bal kid jt:"..
—	Kako je ž njim*
—	Zdravnik pravi, tla je krizo že prenesel in da se mu vrača
zdravje.
Njegove oči se zasvetijo; njegova postava se zravna. Mokri površnik vzame z rame in ga je hotel tresti, toda s jtoglcdmu na sestro se premi*I i.
—	Hvala liogn, Eva. da je tako. Starega očeta potrebujemo preveč, kajti. Če pride tukaj stric Art ur na krmilo in če bi stari oče ti mrl. tedaj se naju Bor usmili.
Kva Marija mu položi roko na usta in skHbno posluša navzdol.
—	Bodi previden. Henrik, mogoče kdo posluša.
—. Seveda, »a jima vedno najete apijone; toda naj mu tudi povedo, da ga zaničujem.
i t (Dalj« prihodnjič.)
/
ga šolarja, ki .bi še spregovoril po	-zi.groz.ili s policijskim opominom,
slovensko, kaznovati z globo po 5	Sicer so mu domači fašistični šovi-
centeziniov za vsako besedo. Deea	nlsti nakopali baje že več takih
se je silno ustrašila tega novega	opominov, toda poslednje grožnje
ukrepa. Giraldi je premeteno ra-	kakor pravijo ljudje, dišale po
etinal. da bodo sedaj starši -sami	vse hujši '"kazni",
silili svojo deeo. naj na cesti in v	Slovenskim župnikom vedno
šoli govori izključno le italijansko,	znova prepovedujejo zbirati šol-
ker pač ne bodo mogli prenesti no-	sko mladino po cerkvah in ji v slo-
1 vili bremen, ki izgledajo na prvi	venščini podajati krščanski nauk.
pogled sicer neznatna, ki hi pa po-	Doslej je 'bilo to zaman. V zad-
l
beguntrem. ki so brez potnega lista zibožali čez mejo. Marija Pfritšiče-
va, ITdet. Marija Milotieeva iz Po-reča in lTletni Matej Lakosegae iz Motovuua so bili obsojeni na trimesečno ječo in po 2000 Ur denarne kazni, 231etni Rudolf Mijandrn-šie iz Pazina pa na tri mesece in 10 dni zapora ter na 2100 lir denarne kaizni.
Na sodišču v Kanalu je bil zaradi bega čez mejo obsojen 27-letni France Pirik iz Dola pri Kalil na 6 mesecev zapora in 300 lit-, deparne kazni. Posestnik France | Samec iz Loga pri Kanalu je bil j obsojen na občutno denarno oglo-! bo. ker njegov sin Ciril ni redno ' zahajal k preti vojaškim vajam.
Sodišču v Gorici so rihemberški karaibinjerji prijavili 231 et nega Viktorja Čuka. češ. da se ni odzval pozivu. Bil je aretiran in odveden v goriške sodnijske -zapore.
... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
AQUITANIA preko Cherbourga--------10. MAJA
Potem se izlet dne 5. julija.
Cena vožnji: iz New York a do LJubljane .. , ......$ 102.34
za tja in nazaj pa samo---- .......$ 182.00
"ILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA
Cona vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo ... .......$ 182.00
Kdor Qe je odločil za potovanje ▼ stari kraj to leto, naj se takoj priglasi iu preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE SE D AXES X A:
Slovenic Publishing Company
"GLAS NARODA" 216 West 18th Street	Hew York, N. Y. t
riiirlxdirg Ni-« Yurk v ClicriMNirg
19.	maja:
Kt.i.twi'1.1 m v Poulične 1'uris v Havre
20.	maja:
C«i!it»» t;r:«n<le v Hrnoa FJi'Miien v Itrt-meii Cwrcir v Ccbh
24.	maja: >l;inliattHn v Havre Albert liallin v Cli-rlnnire
25.	maja:
Čutile tli S.ivoin v tienr>a
26.	maja:
lldjrslir v CtierlmiirK Minnt-toiiKu v Havre \Veii«l:im v Iloul-'Site
27.	maja:
It.- dr France v I lav r«
&ttLirrii.'t v Trst
Aquitiinia v Chetbourc
10 maja:
Eun pa v I'reni<-n
31. mala:
ll»m)>iirs v Clifrlitwirc I'rej«. Iloiisrvilt v Havre lt»mn v Gf noa
2.	junija:
Olvmpic v CI>t*rlKMirjf
Wfntfrnlaml v Havn>
Volendam v DouI>xne
3.	Minila:
Chump'ain v Havre
Itev V Ccnna
Rril»r>ntc v Cobh 6. jiinit-*:
I^-viathan v Cherbrtur*
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(BNGUSU SLOVENE REi»>IM} lune um«
7.	juniJ.i:
I>eui—:-:an«1 v Cherbonr* l>ririiK;tiiu v Cberbours
8.	Junija: l^it'a\rite v Havre August M." v Uelitia Uremia v Krniirn
9.	junija:
Siat»*inl;'. m v it<>ul<jf?ne Xliuu. »ask4 v Cherbourg
10.	junija:
1'aiis v Havre
14.	Junija:
l're». ifu-tllnK v Mavre M;ij.-;tti.' v ClierU.uig Nfvv Y«»\ v Clierbourc Ai|uitaiii:t v Cherbouig
15.	junija:
C»utf di Savoia v Crnoa 10. Junija: Kuropa v r.r« m»-n lVnnland \ Havre U»lit-idani v rtouii^ne
17.	junija: l:rii.ini< v CVibh
lit- «1t- Kran.« v Havre
20.	junija:
I H; 'inisse v Havre
21.	Junija: Vul<M nia v Trst
-Ml.. rt I til 1 In V Oh.-rlx.urr Manhattan v Havre
23.	Junija:
Mivtiipi«- v ("lierboiirg Minrti.nk i v Havre
Vet-ndam v
24.	junija: Chnmpl.iin v Havre Ilev v Rrnoa l!ri>mfn v IJiemm
27.	Junija:
I.fvUultan v CherbotirK
28.	junija:
l:cr»-ni;:iri;i v r*h»rt*!»urK
IlamliuiR . Chrrbourf
29.	Junija:
Con te Crand* v fleni>a
10.	junija:
Majestic v Therbmirir
Statc-ndam v Iluulotftte
t. Julija:
1'ails v Havre ijtlavell« v lie vre 3. julija:
Kuropa <f Bremen S. Julija:
Saturnia v Trst Aquitana v Clicrhourjj 1 i.-nts. iiiatid v ChfrlH>iirg J 7. julija:
lit: dr- France v IJavre 9. julija:
C*«»nle >li Sij vola v Huma
11.	julija: Iti»-iii.:i v Hretnen
12.	julija:
NVw York v ChfrWurj Olympic* v (*hcrlj<iurc
14.	julija: Hotl.rdam, Ho t ter da nt
15.	julija: ('hatnplain v Havre It--x v (irtina lierene-tria v Cherhourjf
18.	julija:
I.evia than v Cherbourc
19.	Ju'iJa:
.ManilaHan v Havre Alli.-rt nallin v Cht-rbourj
20.	julija:
Majestic v Chi-rbourj
21.	Julija: Pnris v Havre Kurnpa v Ilremen Slatt-r.dam V Itouh-gne
26.	julija:
I..ifav rt te v Havre
llnmliii'^; v Pturl^mre
1'r«" Kousrvtll v Havre
27.	Julija:
Hr^ni^n v Hrpmen
28- JuIIIA:
Veendam v BouJoen*'
lit- <1^ Fran«*e v Havre 29. Julija:
Viilpantn v Tr*r Aqiiifatila V Cherbourg
Naročite cm
KNJIGARNI GLAS NARODA
SI« Mftat Uth »trese Nn Itik City
V JUGOSLAVIJO
Preku Havre
Na Hitrem Ekspresnem Pa mitu
ILE DE FRANCE
29. APRILA 27. Muja — 17. Junija
PARIS
19. Moja — 10. J uma
CHAMPLAIN
7.7. Maja — 3. Junija NI £KK CENE DO VSEH DELO*? JL G OSLA VIJE
Za pojianila in potne nate »pr«. AaJte naša pcobliitcn« aaente
SrerieK Jatijs
1!) STATE STREET. NEW YORK
7
Dni do
JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN-EUROPA
*
POSEBNIVLAKob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga.
NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE
Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta e'i
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY - NEW YORK