Leto XIII f Celju, dne 3. aprila 1803.1 Štev. 27. Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franldrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačaj* 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kron za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. Naše nove knjige Poroča dr. Fr. V. (Konec.) Na Koroškem župnikuje Fr. Ks. Meško in sanjari o minoli mladosti — dasi je še mlad — in o marsičem, kar mu je nudila minola doba, česar pa sedaj ni več... Meško je zanimiv juro zaist, ali bolje pesnik v prozi. Lani nam je po¬ dal v »Matici* nekaj »Črtic*; njegovi spisi so poezije v prozi, iz njih veje rahla melanholija. Meško je mehka, rahločutna narava, polnst sen timentalnosti, turobnosti in mistike. Nekdaj smo pričakovali od njega slovenski roman, tako kre¬ pak, kakor je naš narod, in Meškov »Hrast* je kazal pravi les; v svoji povesti »Kam plovemo* je krepko posegel v burno življenje, a sedaj se je umaknil na svojo idilično župnijo in sanjari o spominih, ki ga spremljajo povsod. Z vsakim spisom skoro postaja abstraktnejši in pripoveduje o človeku^kLatoii o_h. grobovih,in plaka... Ko sem čitat to, se mi je nehote vrnila misel, da stoji Meško morda res ob grobu, ki ga kopljejo naši sosedi in vlada koroškim Slovencem. Toda bližajoča se Velika noč z vstajenjem naj spomni tudi Meška življenja, ki klije in se zbuja povsod, in naj mu da moči, da nam napiše zopet kaj krepkejšega. Naj nam naslika naše potaplja joče se koroške brate v krepkih potezah, kar prav njemu ne bode težko, ki pozna tako dobro tudi človeško dušo in njeno življenje. To bi bil lep spomenik, če se bo enkrat res moralo reči< da so koroški Slovenci bili! Od Canjkarjevega sarkazma im črta ter Meškove mehke melanholije s e prijetno razliku je SS&JŽ&E&i* a - r fei je svoje šaljive črtice zbral v posebni knjigi in ji dal prikladen naslov »Navihanci*. Murnik je eden iz redkih vrst naših humoristov. Večkrat sem že omenjal MurnTKa'in vselej sem mu očital nekaj, namreč, da je iskal humor bolj v besedah in raznih sko¬ vanih, zavitih in zvarjenih izrazih, nego v komiki dejanja in situacije. A čimdalje piše, tembolj opušča to navado in tem zdravejši humor veje iz njegovih spisov. »Navihanci* niso kaka epo¬ halna prikazen na našem literarnem polju, a 'Poverjen sem, da bo našla knjiga toliko prijateljev, jkakor malokatera slovenska knjiga. Murnik opi¬ suje šaljive prizore iz otroških let, spomine iz dijaškega življenja, persiflira razne prikazni v življenju: politiko, moderno literaturo, umetnost itd. Uvel je v literaturo zanimivi ljubljanski dialekt in ustvaril tipično figuro ljubljanskega meščana — Bucka, ki ostane pač stalna prikazen v slovenskih šaljivih listih in spisih In Murnik je lahko ponosen na svojega Bucka, ki ostane nerazdiužljiv z Murnikovim imenom. »Slovenska mladina* je izdala lani almanah »Na novih potih*, v katerem so zastopana poleg znanih »firm* Zupančič, Zofka Kvedrova itd. tudi nova imena. Povsem iiova pota sicer niso, po katerih hodijo ,almanahovci‘, in tega končno tudi ni treba; spisi pa so dobri in zanimivi, in sotrudniki tega almanaha bodo gotovo še krepka opora slovenski literaturi. Po dolgem molku se je oglasil nekdanji ljubljenec slovenskega naroda Simon Gregorčič, ki je izdal tretji zvezek svojih »Poezij*. Molčal je^ odkar mu je dr, Mahnič potrgal strune njegove lire, katero je hotel potem odložiti za vedno. A po dolgih letih je Gregorčič zopet poiskal svojo liro in napel nanjo nove strune. Pozna se jim, da niso več stare strune, a pozna se jim vendar, da jih je ubral Gregorčič. Tako ne donijo več, ko v prvem in drugem zvezku njegovih poezij, a še vedno so Gregorčičeve. Globoke, nežne misli in čustva, lep zvoneč jezik, vse to je tudi v tem zvezku. Samo zdi se mi, da so mu pesmi pre¬ naglo tekle na papir. Toko dolgo zadržavahi vir pesmi še je odprl nenadoma in vse neizpete pesmi so hotel^Sffky5.tr na dan. Pesnik*" je'pisal svoje pesmi v bolezni in po bolezni in zato je pel večinoma o smrti ter razdelil zbirko v »Pred- smrtnice*, »Pogrebnice* in »Posmrtnine*. Naj bi nam zapel Gregorčič zopet nekaj — o življenju in iz življenja! Prvi slovenski estetik ki je vstvaril dunaj¬ ski »Zvon* in napisal slovenskega Wertherja »Zorina*, Josip Stritar, je šel med pisatelje za narod in mladino ter piše z ,dovoljenjem krškega knezoškofijstva * 1 za Mohorjevo družbo. Lani je izdal »Zimske večere*, ki so močno razširjeni, ker jih je podala omenjena družba. Najlepše v njih so po Ezopu predelane basni. V slikanju naroda pa je Stritar izgubil dotiko z narodom. On biva že dolgo let v tujini in ne pozna več domačih ljudi in njihovega naziranja, ki se je v teku časa precej izp?:emenilo. Mohorjeva družba je izdala tudi Ganglovo povest »Veliki trgovec*. To je lepa slika iz Bele krajine ob hrvatski meji. »Veliki trgovec* ni zanimiv toliko zaradi dejanja, ki je precej skromno, kakor zaradi ljudi, krajev, življenja in običajev, ki so popisani v njih Taka mora biti v resnici Bela krajina in njeni prebi¬ valci. Zbirke Kersnikovih in Tavčarjevih zbranih spisov se nadaljujejo. Naša literatura torej lepo cvete in se raz¬ vija. Samo na dramatičnem polju je še prava puščava, v kateri je le redko najti kako zeleno oazo. Razun Canjkarjevega »Kralja na Betajnovi*, ki se ni vprizoril, je izdal samo še Fr. Finžgar, svojo narodno igro »Divji lovec*, ki se je upri LISTEK. Naš Pavle. (Spisal Juraj Lubič.) (Dalje.) Kaj rad je naš Pavle pripovedoval o Židu krošnjarju, kateri mu je prišel raznih stvari po¬ nujat. Ko mu je odgovoril, da ne rabi ničesar, da ima vsega dovolj, pogledal je Žid na njegove obrabljene hlačnike in izustil prav ironično: »Hlačnike pa gotovo rabite.* »Več jih imam, kakor Vi* zabrusi mu Pavle jezno nazaj. »Vi se hočete z menoj norčevati!* »Znabiti kravato —?“ Krošnjar je postal nadležen, Pavle pa ga je prijel za uho ter ga postavil na zrak z be¬ sedami : »Singe, 8inge frohe Lieder!* Nad vse originalno, znamenito pa je bilo Pavletovo stanovanje. V svojih šestdesetih letih dejal je Pavle mnogokrat, da ni imel časa že¬ niti se; ostal je torej samec Lahko si je misliti, kako izgleda v hiši, kjer manjka ženske. Nered čez nered, pravi kaos, in ravno to je Pavle imenoval red. Vsaka reč je bila na svojem pro štoru, če si jo odmaknil, je on takoj zapazil, vse skupaj pa je izgledalo tako, kakor bi se bilo »iz devetih vetrov skupaj zmetalo*. Kdor je to videl, tisti je že nekaj videl na svetu. Ko je i znani slovenski podlistkar, Prostoslav Kretanov prišel tja, ga je to tako navdušilo, da si je dal duška v podlistku »Slovenskega Naroda*, kjer je Pavletovo stanovanje primerno opisal. Ko si vstopil, nisi vedel, li prideš v kako bukvarno ali v prodajalnicb opojnih pijač ali na starinski trg ali v orožnico ali v prodajalnico južnega ovočja ali — v hlev. Sredi sobe dolga, široka miza polna prahu, na nji nebroj znanstvenih in drugih knjig, de¬ belih folijantov, časnikov, ilustrovanih, šaljivih listov, izrezkov, praznih platnic, kar eno vrh drugega zmetano; med knjigami par velikih »flaškonov* raznovrstnega žganja, brinovca, bre- skovca, slivovke itd ; poleg taistih prazni in za¬ mazani »štamperli*, deloma kam prislonjeni, de¬ loma prevrnjeni — tam zopet par receptov — Pavle je bil zdravnik — noži, vilice, žlice, razbit krožnik, nekaj citron, suhega grozdja, fotografije, zajčja koža itd Na tleh pod mizo si zagledal olupke po- meranč, en pantofelj, sirovega krompirja, nekaj loncev, steklenic in starega železja; tam v kotu pri oknu nekaj starih raztrganih knjig, Pavle¬ tovo gala pokrivalo, cilinder, napolnjen s pome- rančami, jajci in koruzo, poleg tega par šetalnih palic, še ne rabljenih in nekaj celih kakor tudi razbitih pip z dolgimi in kratkimi cevmi, da ne omenim motike in krampa pri oknu naslonjena, l Na stenah pa so visele razne puške, lovske torbe, pasji biči, cela konjska oprava, sedlo, par voznih svetilk, hlačniki, pol telovnika, klobuki, slamniki, kože roparskih živali itd. Tam na strani na mali mizi v voglu pa je bilo sprava- lišče za obleko — to je bil namreč cel kup obleke, nove, stare, čiste, omazane, nekaj pa je ! bilo iste tudi po tleh razmetane ali pa po po¬ stelji, kateri se ni videlo, kdaj je bila zadnjič postlana. Vse to je počivalo drugo poleg drugega v taki harmoniji, da bi se bil človek skoro zbal, eno ali drugo reč premakniti — saj pa naš Pavle ni bil malo ponosen na ta ženialni nered, vedel je, da ljudje o njem govore in — origi nalen je hotel biti. Poleg njegove postelje ste viseli dve po¬ dobi, njegova slika in slika krasne dame, gotovo njegove oboževanke izza mladih let — o tem ni nikdar nič govoril. — Podoba njegova pa je bila tudi krasna. Naš Pavle, kakor bi ga izrezal. Velike čvrste postave, širokopleč; ponosno dvi¬ gajoča se glava, obdana z gostimi črnimi kodri; izpod visokega čela so gledale temne, bistre oči, katere so v soglasju s pogumno vpognjenim nosom ter fino vrezanimi ustmi, deloma pokri¬ timi s črnimi polkratkimi brkami, pod katerimi je bila takozvana »muha*, dale Pavletu nekak plemenit izraz. (Konec prihodnjič.) 153 zarjala na različnih krajih po Slovenskem. V .Ljubljanskem Zvonu” je napisal Etbin Kristan dramo »Volja*, v »Dom in Svetu” pa Anton Medved štiridejansko dramo »Na odru življenja”. — Uverjen sem, da začne tudi na našem dra matičnem polju kmalu poganjati gostejše in krep¬ kejše brstje, ko bo nekoliko izorana trda celina. Potem pa bodemo še ponosneje stopali po potu, ki vodi do vzvišenega cilja umetnosti in prosvete s-k£fi£&Q zavestjo, da .smo..,vse to. io- se g li ^e mfl s, svojimi.močmi brez tuje po¬ moči in proti — volji tistih, ki vedno bahato jaovdarjajo, da se moramo njim zahvaliti za kul- ■■turo, in ki se sami vedno bolj pogrezajo v ostudno ..barbarstvo prevzetnosti in nestrpnosti. Na Dunaju ob Jožefovem 1903. Žganje, gospodarstvu rakova pot. (Napisal inžener Ferdo Lupša) Mislim, da ni človeka, ki bi ne imel sovraž nikov, ker dokler se bo v človeškem srcu porajala nevoščljivost, hinavščina, želja po maščevanju, častiželjnost in druge enake slabosti, dotlej se bodo tudi ljudje med seboj sovražili ter si tako sami radi grenili življenje. Toda sovražniki še niso najhujše zlo; bojimo se jih manj nego hi¬ navskih prijateljev, katerih naj bi nas Bog ob varoval. »Veliko sovražnikov, velika čast*, pravi pregovor. Posebno naš kmet, ki je steber države, ima krdelo sovražnikov, ki mu napravljajo marsika tero nadlogo in bridkost. Ne glede na osebne nasprotnike, kakor slabega soseda, goljufivega mejaša itd , ima opraviti tudi z neprijatelji, ki j mu povzročujejo prav občutno škodo. Najhujši med njimi je pa onazlodjeva, peklenska pijača — žganje! — To je sladki in vendar grenki so¬ vražnik, je mrčes in golazen, ki ugonablja uspeh naroda. Komaj se začne svitati, že mora zapustiti kmet toplo posteljo in se spraviti na delo. Drgeta joč obleče mrzlo obleko, ne more se hitro ogreti, peč je še mrzla in v želodcu nima nič gorkega. Toda mcž ni dolgo v zadregi; saj se je bil do volj preskrbel za tak slučaj Pozorno odpre omaro ter vzame iz nje steklenico, iz katere se sveti in blišči, kakor bi bilo v nji tekoče zlato. Privošči si zlat požirek! Poželjivi pivec se pri tem malo zdrzne in zgubanči obraz, toda kmalu se mu zjasni, obrne se in stegne, kakor da bi posrkal novo moč. »To je zdravo”, reče ■ zadovoljen sam sebi. »Še en požirek! kako pač taka kapljica pokrepča in greje tja do srca!” Potem zapre steklenico z drago pijačo zopet v omaro ter odide na svoje opravilo. Kmalu mu je žena pripravila zajutrek, toda — ne diši mu; jutranji požirek je bil boljši. Vrnivši se zopet na težavno delo čuti, čuti se vsega pobitega in klavrnega. Zopet je treba moči, katero mu obeta tista žlahtna tekočina v steklenici v omari. — Tudi obed ne tekne na žganje navajenemu že¬ lodcu, treba ga je pokrepčati z novim požirkom, ki — kakor se mu zdi — čudovito koristi, po¬ sebno tedaj, če je bilo kaj mesenega na mizi. Po gospodarjevem vzgledu dela tudi gospodinja ter seže po zdravilu, da bi si z meseno jedjo, na katero ni navajena, ne pokvarila želodca. Otroci pa še celo ne smejo zboleti in zato morajo srkati zlodjev med. Zvečer, po prestanem dnevnem opravilu pa še pride uspavalni požirek, po njem se spi sladko, po njem se truplo — odpočije, Tako misli naš zaslepljeni kmet! Pri hiši se torej ne more pogrešati žganja. Stekleničico se nadomesti s steklenico, to spet s sodčiom in tako gre naprej. Končno je pri hiši vse omamljeno; zato pa gre tudi vte navskriž Gospodarja in gospodinjo prevzame včasih »pre¬ obilna moč tako, da jih niti noge nočejo več nositi, v glavah se začne poprejšnje jasno vreme kaliti in končno — obležita. Tako se prespi v zaspanosti marsikatera zlata ura. Posebno po godu je to hlapcem in deklam, ki se sedaj počutijo kaj proste. Delajo, kar hočejo, končno stisne ta ali oni, kar mu ravno pride pod roko, bodisi žito, jajca, maslo, sir ali kaj drugega ter zanese k bližnjemu nepo štenemu kupčevalcu za kako malenkost. In tako gospodarstvo pokaže kmalu ža ostne nasledke, hira in gre rakovo pot — m to žara i žganja! — Veselje do gospodarstva zgine, km postane len in svojevoljen, njemu je vseeno, ali se njegovo gospodarstvo razcvita ali pr°P a a - Dolgovi naraščajo od dne do dne, dohodki ne zadoščajo za obresti, tem se končno pridru ijo tožni in sodni stroški, ki pa spravijo pijanca na »pasji sprevod”, kot pravi ljudstvo. Ves potrt čaka sedaj nesrečnež zadnjega udarca katerega je nakopal s pijančevanjem sebi in svojim; sedaj vidi, kako daleč je zabredel in kako bodo propadli otroci revščini. Družina se mu smili, vendar kot krušni oče ji ne more več pomagati — spet pije in pije zlodjevo pijačo, da pozabi bedo, v katero je zašel. Konec takemu žalostnemu življenju pa na¬ pravi javna dražba, ki razproda vsa poprej rodo vitna, a sedaj že zanemarjena zemljišča. Narod postane spet bogatejši za nekaj siromakov, ki pod milim nebom in s praznim želodcem zro v negotovo bodočnost In kaj je bilo vsemu temu vzrok ? — Žganje! Dragi kmet, zapomni si to istino, ne krep čaj se z »vražjim bičem”, ampak pij raj sladki mošt ali rumeno vinsko kapljico, ki si jo doma pridelal, ker ta ti nikdar ne bo škodovala in te anravila. s nosestva. Celjske in štajarske novice. (Pogreb dr. Hinko Šukljeta.) V sredo je bil pokojni dr Šuklje prepeljan iz Zadra v Qelje. I Od kolodvora skozi celo mesto se je vršil veli¬ časten sprevod v dve uri oddaljeni Žalec. Takega sprevoda že dolga leta Celje ni videlo. Udeležila so se poleg sorodnikov, svaštva in znancev vsa narodna društva iz Celja, zlasti »Celjsko pevsko društvo” z zastavo, »Sokol” z zastavo in akad. tehn. društvo »Triglav” iz Gradca. Svirala je * narodna godba pretresljive žalostinke in »Celjsko pevsko društvo” je zapelo na kolodvoru, nadalje ko je prekoračilo'mestno ozemlje in slednjič na pokopališču v Žalcu. Sprevod je vodil celjski opat in pred pokopališčem ga je pričakal žalski župnik z več gg. duhovniki. Udeležilo se je ogromno število občinstva iz Celja in iz vseh krajev Slovenije, zlasti obilo zdravnikov. Kako spoštovan in čislan je bil blagi pokojnik kot neprecenljiv zdravnik in kot človek, dokazala je obila udeležba, .neslovenskega odličnega ob¬ činstva, častnikov, političnih, sodnih in drugih uradnikov in zlasti veliko število dam, ki so se s solzami hvaležnosti spominjale moža, ki je kot zdravnik mnogim življenje otel, sam sebi ga pa ni mogel. — V imenu akad. tehn. diuštva »Triglav” je govoril nagrobnico g. dr. Vekoslav I Kukovec. Občinstvo se je razšlo rosnih oči toda I s prepričanjem, da je jako dostojno in veličastno izkazalo pokojniku zadnjo čast, nadalje ga pa ohrani v blagem spominu. (Za »Dijaško kuhinjo” v Celju) so darovali mesto venca na krsto pokojnega g. dr. H nko Šukljeta in sicer gg : dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju, 15 K; Fr. Lončar, tajnik »Posojilnice” v Celju, 15 K; dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju, 15 K; dr. Viktor Gregorič, praktični zdravnik v Sevnici, 10 K; mesto venca pokojnemu g. Janezu Zupanc g. dr. Josip Vrečko 15 K. (Za »Dijaški dom” v Celju) so darovali mesto venca na krsto pokojnega g. dr. Hinko Šukljeta in sicer gg.: Mat, Suhač, c. kr. gimn. prof. v Celju, 12 K; dr. Bela Štuhec, prakt. zdravnik v Ptuju 20 K; Fric Kukovič, župnik na Dobrni, 10 K; Fran Jošt, revizor slovenskih posojilnic v Ceiju, 10 K; dr. Fran Mohorič, c. kr. sod. pristav v Gornjemgradu, 20 K in dr. Alojzij Praunseis zobozdravnik v Ljubljani, 20 K. (»Brez denarja” ) Igra se začne v nedeljo točno ob pol 8. uri. Kakor smo izvedeli, bode tokrat udeležba velikanska, saj je pa menda tudi zadnja igra v sezoni. Naj torej nihče ne zamudi. (ŠtajarBki deželni zbor) se snide 16. t. m in ne kakor smo zadnjič poročali tekom velikega tedna Zasedanje bo trpelo dva ali tri dni. (še enkrat o obsodbi štajarskega nem- ourstva iz ust pristnega Nemca.) Sodba, katero je nemški časnik „R ng“ izrekel o nevrednosti našega nemčurstva, je marsikje napravila globok vtis. Pametni Nemci tore, spamet, da bodejo napravit, na Sp. Staja« z slovenskih odpadnikov Nemce, k« jej*. ved, budalost, nego če bi kdo betel zamorca prekrstiti vbelopoltnega Evropca. Od dastitljivega narod- njaka, bivSega poslanca smo dob.Ii poem da obsodbo nemenrstva iz u»t Nemca Si J objavimo doslovno v poeebn, knjižici v s,oven skl in nemškem jezika To bomo tud. storil, in'skrbeli bomo, da to knjižico dobi vsak šta- jarski nemčur v roke. Kdor bi se pa n.t. zdaj ne hotel poboljšati, temu ne bode pomoči ta bode pahnjen :z družbe poštenih ljudi. Nemčur stvo je neznačajnost in izdajalstvo, zato je sveta dolžnost vseh Slovencev in pametnih Nemcev nemčurstvo zatreti in uničiti (Celjska nemčurska stranka stranka pasjega biča.) Mi smo že večkrat povdarjali, da bi nemštva na Spodnjem Štajarskem nič ne bilo, če bi ga ne podpirala pruska vlada s tiso¬ čaki in avstrijska vlada z nastavljanjem hujska¬ jočih nemških uradnikov na Spod. Štajarskem. Za boj na podlagi ustavno zajamčenih pravic pa takozvani spodnještajarski Nemci nimajo nič sposobnosti. To so zadnje dni naravnost naznanili v svoiem ceiiskem lističu, kjer naznanjajo ob žavnega pravdnika, da se bodo začeli zoper Slovence bojevati s pasjim bičem, ker bi nam s poštenim političnim bojem seveda ne bili kos, ker so duševno na jako nizkem stališču. Torej bič in celo pasji bič nasproti Slovencem! Bič, ponujan Slovencem s p ivoljenjem tiskovne nad¬ zorovalne oblasti! Rojaki, spomnite se starega Rimljana Katona, ki je ob vsaki priliki izrekel znano neizprosno sodbo: »Jaz pa mislim, da bode treba mesto Kartago vendarle razrušiti.” V svesti si tega izreka spletimo s sredstvi, do¬ voljenimi po veljavnih zakonih naše države, za podivjane nemčurske odpadnike bič, ki bode razrušil podivjano spodnještajarsko nemštvo, ki bi rado rabilo nasproti nam pasji bič. (Celjska policija ali »redarstvo") Naše občinstvo že ve, kako ima soditi o ti družbi. Ni še dolgo, da je nek tukajšnji nemški odvetnik celjkim »redarjem” pred sodiščem v obraz očital, da s svojo nesposobnostjo zakrive marsikatero nesrečo. Zadnje dni so bili v Celju nabori in prihajali so v velikem številu narodni mladeniči iz Savinjske doline, okrašeni s trobojnicami. Samoobsebi se razume, da so dajali svojim veseložalostnim čutilom duška s petjem, ki no¬ benega treznega človeka ni moglo izzvati k nevolji. Le celjska policija je mislila, da je spet prišla zgodna prilika nasproti Slovencem pokazati svojo .... Brez vzroka jih je zasledovala in enega je aretirala. Menda je dobila to povelje od magi¬ strata, ki menda meni, da še slovensko ljudstvo ni dovolj razburjeno vsled lumparij celjske nemške stranke nasproti ljudstvu. Tudi take dogodke naj si naše ljudstvo globoko v srce zapiše. Pride dani Po našem mnenju bi se v moderni državi ne moglo najti ostudnejših po¬ javov, nego če bi čimtelji, ki so postavljeni za vzdrževanje reda, igrali vlogo izzivačev ali vlogo modernega »agent provocateur”. neolikani tepci so celjski nemčurji, izprevidi iz dopisnice, katero je te dni nek celjski nemf poslal lastniku »Domovine”, Dragotin Hribar Ta izrodek olike pristnega celjskega nemču se glasi sledeče: »Proč stemi si»ordlivimi krni P« st » r i navadi B k. na kransko idi ludi he< pusti Stejerc namir Stejerc jepošten žlov Stejerc sem Nemec sem Den Brif volkt noa Zadnjič smo objavili sodbo poštenega Nen o takozvanih »Nemcih”, ali boljše rečeno, ne čurjih na Spodnjem Štajarskem. Poročali si o onem nemškem pisatelju, da se je v dno si sramoval spodnještajarskih nemčurjev ter da po njegovem mnenju sramota za ves nem narod, da štejejo rojeni Nemci take nemčur* odpadnike za svoje rojake. Ko smo pa t uničujočo, toda pravično obsodbo poštenega jenega Nemca objavili, zabavljali so pa nem JjJ,. kak A 0r dlv i akl Z0 P er onega poštenega odkritosrčnega Nemca, akoravno je storil sa mT« St ' d “ Wčal °, dobička in izgube: Čisti dobiček 1. 1902 . K 87.812 4,973.104 17.093 2.255 12.000 272.679 34.848 10 30 67 76 49 39 5,399.793 ; 71 CELJE, dne 31. decembra 1902. (145) 2-1 Dr. Josip Sernec 1. r. ravnatelj. Lovro Baš 1. r. nam. ravnatelja. Fran Lončar tajnik. Ta računski sklep z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjali ter Za nadzorstvo: 1. r. Dr. Anton Žižek 1. r. predsednik. v redu nagli. Dragotin Hribar 1. r. ud nadzorstva. (645)250—41 Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. C- kr. priv. tovarna strojev, brlzgalnic, kme- gPtiJsirih, strojev, X. moravska mekamčna tktalnic« cevi in pasov p. a. smeKal v Čechu pri Prostjevu in Smichov-Praga. !3?ocLr-u.žrLiaa. v Zagrebu, Prankop. vili a a. 9 priporoCa slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom ^brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s priredbo, “da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, | - s kojima zamoreta samo dva Človeka opravljati delo — nauCba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodje; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd., kmetijsko _ i mm - orodje in Peronospora-brizgalnice. — Blago solidno, elegantno in ceno. PlaCila po dogovoru. Podružnica p. A- SNIEKAL v Zagrebu. Odgovorni urednik m ,zda i atel i Rudolf Libensky.