Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 13
(zhaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri požtnam ček. zav. v Ljubljani it, 11.409 *el|a mesečno, prejetian v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št.4
Kravali v rumunski zbor ici
JORGOVA VEČINAH KOPNI.
Kaj se godi v Rusiji?
Nedavno je list »Rosija in Slavjan-Stvo«, ki izhaja v Parizu, objavil zanimiv članek o položaju in razvoju dogodkov v Rusiji, ki ga naj vsaj v glavnih potezah spoznajo tudi naši či-tfttelji.
Kar se sedaj dogaja v Rusiji — piše list — je nov stadij procesa v ustvarjanju integralnega socijalizma. Sovjetska Rusija se z ogromnimi koraki Približuje realizaciji popolne sistematske regulacije vsega gospodarstva v državi. Industrija je že poprej bila v ŠSSSR državna, kmetsko gospodarstvo pa se sedaj postopno po-državlja. Ta proces se vrši nenavadno naglo. Še pred nekoliko tedni je znašalo število kolektiviziranih kmetskih gospodarstev 6 milijonov, danes jih ra čunajo že na 11 milijonov, in kolektivizacija še naglo napreduje.
Toda ta gospodarski načrt, ki se v Rusiji realizira, prehaja na drugi strani že zopet v proces notranjega razpadanja. In ta notranji proces je so-^^ciološkjj zlasti zanimiv. Kapitalistični družabni red sloni na dveh činiteljih: na lastniku in delavcu, socijalistični družabni red pa hoče uničiti ta dva Činitelja kot nasprotnika. Vidimo pa na drugi strani, da se ustvarja v Ru-i siji drug tip lastnika in delavca: bolj- j ^viškl vlastodržci kot lastniki, delav- j ci kot sužnji državnega kapitalizma,' v veliko hujši odvisnosti, nego so bili Poprej. Zakaj poprej so vsaj tuintam lahko revoltirali, danes — proti državni oblasti kot lastniku — niti tega tte smejo in ne morejo, Če nočejo riški r ati usode deSet- in desetisočev že ustreljenih.
Opazujemo pa tudi še nov pojav, ki pomeni začetek popolne gospodarske anarhije. Država ne daje industrijskim podjetjem več kreditov, ampak ie parola cele ekonomske politike sovjetov v zadnjem času ta, da se motajo podjetja vzdrževati na svoj račun. Na svoj račun in s posebnimi pogodbami morajo dobavljati svoje potrebščine In prodajati svoje izdelke. Samo v slučajih izrecnih poslovnih *vez države s podjetjem dobi podjetje še — pa le izjemoma — državni kredit. Na drujti strani pa se gospodarski neuspehi v podjetjih smatrajo Kot delikti, ki se najstrožje kaznujejo. Naravno, da vse to strašno vpliva na °oložaj delavstva v takih podjetjih.
Takšen socijalizem je enostavno su- >
BUKAREŠTA, 20. junija. Prepad med vladno stranko in opozicijo v novem ru-munskem parlamentu je vedno večji. Včeraj so se v zbornici odigravali viharni prizori. Opozicija je kričala predsedniku vlade Jorgi, naj gre v stratosfero in tam vlada. Proti večeru se je razvil prepir med poslancem kršč. socijalne stranke Robu in članom vladne stranke Petreceanu. Robu je nasprotnika končno udaril parkrat po glavi s tako silo, da
se je Petreceanu nezavesten zgrudil. V zbornici ste nastali hipoma dve fronti in razvil se je splošen pretep. Predsednik ie moral sejo prekiniti.
Velika večina, ki jo je dobil predsednik vlade Jorga pri volitvah, kopni vedno bolj. Sedaj razpolaga že komaj s 190 zanesljivimi poslanci. Tudi Nemci so prešli V opozicijo in napovedali vladi najostrejši boj.
Tudi Seipel ima težave
VLADE ŠIROKE KOALICIJE NE BO.— Dr. SCHOBER NE BO VEČ ZU-
NANJI MINISTER.
DUNAJ, 20. junija, Takoj po poveritvi mandata za sestavo nove avstrijske vlade se je sestal prelat dr. Seipel z zastopniki raznih strank. Posebno napeto pričakujejo njegovih razgovorov z zastopniki socijalnih demokratov. Zaenkrat bo poskusil Seipel sestaviti koncentracijsko vlado s sodelovanjem socijalnih demokratov. V slučaju, če se mu to ne bo posrečilo, bo sestavil novo meščansko vlado, ki pa ji mogoče ne bo predsedoval.
DUNAJ, 20. Junija. Dozdajni poskusi dr. Seipela, da sestavi kabinet široke koalicije, so se izjalovili ob trdovratnem odporu socijalnili demokratov. Zato skuša na podlagi pooblastil, ki mu jih je dal zvezni predsednik,
sestaviti vlado, ki bi se opirala na dosedanjo koalicijo. Ako se mu bodo posrečila pogajanja radi sanacije Kre-ditanstalta in vzpostavitve ravnotežja v državnem proračunu, bo predložil že danes dopoldne novo ministrsko listo.
Ako pa Seipelova misija ne bo uspela, bo prevzel vladne posle - ka-kor se govori v političnih krogih — prehodni kabinet Burescha ali Ra-meka. Med tem pa se bodo pogajanja za sestavo delazmožne parlamentarne večine nadaljevala.
Gotovo je, da dozdajni zunanji minister dr. Schober za ministrsko mesto ne pride več v poštev.
MACDONALD POSETI DUNAJ.
BERLIN, 20. junija. Kakor poroča »Vonvarts«, namerava posetiti angleški ministrski predsednik Macdonald v družbi zunanjega ministra Hendersona po obisku v Berlinu tudi avstrijsko prestolnico. Oba državnika se bosta udeležila sočasno tudi mednarodnega socialističnega kongresa, ki se bo Vršil 20. julija.
NOV DELOVNI ČAS V RUDNIKIH.
ŽENEVA, 19. junija. 15. mednarodna konferenca'dela je sprejela konvencijo, s katero se določa dnevni delovni čas v premogovnikih na 7M ure, za delo iz* ven rovov rta 8 ur. Velik del zastbpni* kov delodajalcev je glasoval proti konvenciji, ki bo stopila v veljavo 6 mese-cev po ratifikaciji s strani posameznih držav.
ženstvo, je le karikatura blagostanja in sreče, ki so jih ruskemu narodu obetali boljševIŠki apostoli. In tako so Še tem bolj ražumljivi dogodki, 0 katerih smo pred nekaj dnevi razpravljali v članku o rdeči vojski. Vse to je za ostali svet nov, dober Hauk
Drobiž iz Konjic
Naš trg je že v slavnostnem razpoloženju, priprave na zletišču se bližajo h kontu. Prijave za okrožni zlet Dravinjskega sokolskega okrožja v nedeljo 21. t. m. so došle pravočasno In je na podlagi njih pričakovati veliko udeležbo Iz celega okrožja in tudi Izven njega. Direkcija drž. Železnic v Ljubljani je odredila, da se vlak, ki odhaja zjutraj Iz Maribora in ki se vrača zvečer V Maribor, primerno ojači. Iz Konjic vozi zvečer ob 20.55 poseben vlak z zvezo na mariborski in celjski večerni vlak.
Banska uprava je prireditev mladin* skega dneva v tukajšnjem Katoliškem domu prepovedala, kar je vzela naša na* cijonalna javnost t velikim zadoščenjem na znanje. Radovedni smo, koliko časa mislijo še gotovi krogi nasprotovati Sokolstvu,
V Četrtek je županstvo pustilo razgla* siti po trgu, da tržani razobesijo zasta* ve in se udeležijo sprejema vojaštva In sokolskih gostov na kolodvoru v nedeljo ob V* na 8. uro.
mariborsko gledališče
Sobota, 20. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«, ab. B + C. Kuponi. Zadnja glasbena predstava v sezoni.
Nedelja, 21. junija. Zaprto.
Pondeljek, 22. junija. Zaprto.
Torek, 23. junija ob 20. uri »Koncert poljskega moškega zbora »Echo Kra-kowskie«.
Matura na moškem učiteljišču
je končala včeraj 19. junija in je od 41 k maturi pripuščenih kandidatov izdelalo z uspehom 31, med njimi trije z odliko, 10 jih pa ponavlja v jeseni.
Nocoj zadnja glasbena predstava letošnje sezone v marib. gledališču 1 Pela se bo Kienzlova opera »Evangeljnik* s tremi gosti.
Umrl je
v Hotinji vasi danes ob pol 13. uri ta-mošnji župan in veleposestnik Franc Pi-Šek. Pogreb bo v pondeljek ob 10. uri predpoldne na pokopališču v Slivnici. Ohranimo vrlemu možu trajen spomini Ribnica na Pohorju.
Tu je umrl 13. t. m. ugledni posestnik Jože Turjak, star 59 let. Od priprostega delavca v kamnolomu se je z neverjetno žilavo pridnostjo povzpel do dobrega in po napredku stremečega posestnika. Občani so ga izvolili tudi v občinski odbor. Mož je tudi mnogo pis<il v razna liste, zlasti gospodarske članke v »Domovino«. Blag mu spomin!
Z gnojnimi vilami In ročicami t..
V Fram je prišel včeraj popoldne 19let« ni sin viničarja pri Černejevih v Razvanju Franjo Butolen, ki so ga trije kmečki farttjc v prepiru radi nekih ženskih za* devščin obdelali z gnojnimi vilami in ročicami tako, da je dobil težje poškodbe na vratu, na hrbtenici in tudi Sicer po vsem telesu. Po odredbi orožniška postaje v Račah sO ranjenca sinoči ob 20. prepeljali z reševalnim aVtom v splošno bolnico.
Prometna nezgoda.
Ko je včeraj dopoldan vozil preko vO-gala Tattenbačhove In Vetrinjske Ulice pri tvrdki Rozman nameščeni hlapec Henrik H. z enovprežnim vozom, je take neprevidno vodil, da se je zadel v mlekarski voziček delavke Nerat Antonije. Voziček je prevrnil ter pobil veS steklenic mleka.
Pri astmi in bolezni wca, prsi in pljuč, škrofuloai In rahitisu, povečanju ŠČUne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja t uporabo naravne »Ffant Jožefove* grenčic« velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičrtih, da v začetku bolezni porajajoče še fcapeke ponehavajo s pomočjo »Frane Josefove« vode, ne da bi Se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
...
Poštnina plačana v gotou ni
Mariborski	in
K pozčraunemu sprejemu Cehoslouafcou
Sokolov, ki potujejo na sokolski »zlet na Jadranu« v Split in prispejo v Maribor v pondeljek, 22. t. m. popoldan ob 14. uri, bo prehod na kolodvor prost. Vabimo' zato vsakogar, ki čuti v srcu prijateljstvo do bratskega češkoslovaškega naroda ter se more odtrgati za 1 uro delu. da prisostvuje sprejemu. — Zdravo! Sokolska župa Maribor.
Jugoslavija šteje 14 nrljonau prebivalcev/
Državni statistični urad je končal svoje delo pri urejevanju podatkov o ljudskem štetju. Po zbranih podatkih se je povečalo število prebivalstva od zadnjega ljudskega štetja 31. januarja 1921 za skoro dva milijona, kar je dokaz zdravega razvoja našega naroda. 1. apri-ia je imela Jugoslavija 13,929.988 prebivalcev, od tega 6,894.091 moških in 7,035.897 žensk. Številčni porast v zadnjih desetih letih je dosegel višino 16.23 odstotka. Na en kvadratni kilometer pride povprečno 56 prebivalcev. Na eno gospodinjstvo odpade povprečno 5 prebivalcev.
Po banovinah štejejo: Dravska banovina 1,120.549, Savska banovina 2,603.633, Vrbaska banovina 1,008.190, Primorska banovina 882.920, Drinska banovina 1,693.073, Zetska banovina 910.350, Du-
SOKOLSKO DRUŠTVO
MARIBOR I.
Za pouzčigo gastilničarstua in hatelirstua
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje:
1. 3 nagrade za načrte vzorne podeželske gostilne v merilu 1:200 in znaša
1, nagrada Din 4000, 2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. — 2. 3 nagrade za napravo vzornih načrtov za ureditev gostilniških sob v merilu 1:50 in sicer 1. nagrada Din 2000, 2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. — 3. 3 nagrade za ureditev sob za goste v merilu 1:50 in sicer 1. nagrada Din 2000, 2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. — 4. 3 nagrade za vzorne načrte pohištva za tujske sobe in za gostilniške sobe v merilu 1:20 in sicer 1. nagrada Din 2000,
2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. Načrti predvidevajo lahko popolnoma
nove stavbe odnosno opremo v novih stavbah, vendar naj bodo lokalizirani in prilagodeni določenim krajem n. pr. gorenjskim, dolenjskim, spodnještajerskim (pohorskemu ali dravskopoljskemu okolišu). Načrti se morajo predložiti pisarni Tujsko-prometnega sveta Kraljevske banske uprave Dravske banovine, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-1, pod geslom z zapečateno kuverto, v kateri se nahaja točen naslov natečajnika, najkasneje do 31. julija 1931. Nagrajeni načrti postanejo izključna last Dravske banovine. Vsi vposlani načrti se razstavijo na tujsko-prometni razstavi v jeseni t. 1. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, da poleg nagrajenih načrtov odkupi tudi druge načrte v svojo uradno uporabo.
navska banovina 2,310.220, Moravska banovina 1,452.967, Vardarska banovina 1,656.348 ter Uprava mesta Beograd 291.738 prebivalcev, skupno je torej 13,929.988 prebivalcev.
Kolik je porast prebivalstva, se vidi iz tega, da znaša pri nas 16.23%, dočim je v Italiji dosegel pri 42 milijonih prebivalcev samo 6.1%. Prebivalstvo Jugoslavije je narastlo v desetih letih za 2 milijona, Italije pa za 2.5 milijona. Največji porast izkazuje Beograd, kjer znaša rekordno število 91.07%. Izmed banovin izkazuje največji porast drinska, najnižji pa dravska, kar je pripisovati izseljevanju Slovencev v inozemstvo in pa v južne kraje naše države. Najgostejše je naseljena žitorodna Dunavska banovina. V celoti je v Jugoslaviji 141.806 žena več kakor mož, kar dokazuje, da se naša država približuje po svoji socijalni strukturi zapadnoevrop-skim državam, kjer je število žensk povsod večje, kakor mož.
fDariborčan morilec u Rustriji — aretiran
Kakor smo že včeraj poročali je bila v Lučanah umorjena na grozovit način in oropana gostilničarka Hollenbacher-jeva. Zločina je bil osumljen neki znani mariborski zlikovec. Takoj po uradni preiskavi na licu mesta se je odpravil avstrijski revirni inšpektor Moser v Maribor, kjer je stopil v stik z mariborsko policijo. Na podlagi osebnega popisa in kriminalne razvidnice so kmalu, ugotovili, da je zločin najbrže izvršil brezposelni pekovski pomočnik Josip Likavec, rojen 12. decembra 1895 v Melju. Mož je zelo težak mladenič, je bil doslej že 11 krat kaznovan zaradi tatvin in vlomov ter je presedel že dolga leta v mariborski kaznilnici, odkoder je prišel letos šele 5. marca po 16mesečnem zaporu zaradi vloma. To domnevo je potrdila palica, ki jo je pustil na kraju zločina. Palico je namreč spoznal kot Li-kavčevo last njegov svak, kateremu jo je posodil še dan pred izvršenim zločinom. Poleg tega je pustil v črnem suknjiču, katerega je pustil vsega okrvavljenega ležati poleg trupla svoje žrtve, dve zobni kroni iz medi, kateri so mu napravili v mariborski kaznilnici.
Na podlagi teh ugotovitev je bila dostavljena vsem obmejnim avstrijskim in našim orožniškim postajam slika nevarnega zločinca z zapornim poveljem. Po tej sliki in oropani obleki, v kateri ;e drzno korakal po cesti v Arvežu, so ga spoznali avstrijski orožniki iz Arveža ter aretirali. Spočetka je tajil ter poskušal dokazovati, da je neki Jožef Reinprecht. Pozneje pa se je vdal ter priznal svoj zločin. Bil je preneljan v zapore okrožnega sodišča v Arvežu.
HM
imate dostikrat pomisleke baš radi pitne vode-
Temu se lahko izognele s tem, da pOvsod pijete
Radensko mineralno vodo,
ki jo dobite v vsakem hotelu in trgovini
IMA V NEDELJO DNE 21. J IM I J A OB 16. URI
Rekonstrukcija naše ulade
Včeraj je bil objavljen ukaz Ni. Vel. kralja, s katerim so bili postavljeni minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi za ministra trgovine in industrije, minister za poljedelstvo dr. Stanko Šibenik za ministra za šume in rude, minister za Šume in rude inž. Dušan Sernec za ministra javnih del, finančni minister dr. Stanko Šverljuga za ministra brez portfelja, minister socijalne politike dr. Nikola Preka za ministra brez portfelja, minister brez portfelja dr. Mirko Neu-dorfer za ministra za kmetijstvo, poslanik v Londonu dr. Djordje Djurič za ministra financ, vseučiliški profesor v Zagrebu dr. Marko Kostrenčič za ministra za socijalno politiko in narodno zdravje. Izprememba v resorih se je izvršila v popolnem soglasju z vsemi člani vlade v svrho Še intenzivnejšega dela na vseh gospodarskih vprašanjih, ki jim vlada poklanja največjo pozornost. Z drugim ukazom je bila sprejeta na znanje ostavka ministra za trgovino in industrijo g. Juraja DemetroviČa, ki ni soglašal s temi spremembami v resorih. Z istim ukazom je bil minister Juraj Demetrovič odlikovan z redom Karadjordieve zvezde IN. stopnje.
Krakouski Echo
Ljubljanski listi že ves teden poročajo o slavnem pevskem zboru »Echo« iz Krakove, ki bo v pondeljek koncertiral v Ljubljani, v torek 23. junija pa v Mariboru in sicer v gledališču. Zbor je toliko star ko naša Glasbena Matica in šteje nad sto aktivnih moških članov; na turneji jih je samo 35. Echo je odnesel iz vsepoljskih pevskih kongresov že dve prvi nagradi in «Veliko odlikovanje« z internacijonalnega pevskega turnirja, skupina najboljši moški zbori (d’ excel-lence) v Amsterdamu leta 1923. Če izvzamemo strokovni zbor železničarjev, ki je pred dobrim letom posetil Jugoslavijo, je to prvi reprezentant pol ske umetne pesmi v naši državi. Priporočati obisk takega koncerta je pravzaprav odveč. Kdo izmed nas že pozna poljsko petje? Pevski zbor Glasbene Matice zna le predobro ceniti prijateljsko pomoč pevskih bratov v tujini, zato pripravlja Poljakom prisrčen sprejem v Mariboru. Matičarke prodajajo vstopnice, poskrbelo se bo za cenejša prenočišča in storilo sploh vse, da ostane našim severnim bratom bivanje v Mariboru v kar najlepšem spominu. Koncert bo prirejen v gledališču, ker se je bati. ‘da bi bila Unionska dvorana — prevelika.
Smrtna kosa.
Umrla je v Pobrežju 23letna šivilja Štiper Marija. Pogreb bo jutri ob 16. uri iz mestne mrtvašnice.
JAVNI NASTOP
NA LETNEM TELOVADIŠČU
Kanarček
je ušel nekomu in ga lahko lastnik dobi nazaj v Sv. Lenartu v Slov. eor.. Ptuj ska cesta 4.
Nov vozni red dravske plovbe
je razglašen in tudi nabit na raznih krajih ter ni razumljivo, zakaj neki krogi begajo občinstvo. Motorni čoln vozi redno od 8.15 naprej točno vsako uro do 19.15, po potrebi do 20.15, in se vrača od otoka tudi vsako uro od 8.50 naprej do 19.50, po potrebi do 20.50.
5okalsiuo na jubilejni župni zlet u fDaribor!
Bratje in sestre, ki pridite na Vidovo dne 28. junija t. 1. bodisi z vlaki, bodisi z avti ali peš na dvodnevni jubilejni župni zlet v Maribor, se zberite ob prihodu osebnega vlaka ob 17.49. uri v a prostoru samo pred glavnim kolodvorom, odkoder vas bodo činitelji stanovanjskega odseka vodili na razna, P« spolu ločena prenočišča. V ta namen bodo ti tega dne tudi ob vsakem naslednjem vlaku, ki dohajajo v Maribor ob 18.26, 21.26, 22.22, 22.48, čakali na vas na istem prostoru. Označeni bodo na nadlehtih s trakom »Stanovanjski odsek«. Pravočasno prijavljenim se bodo odkazala boljša, drugim pa, v kolikor : e bode boljših, manj udobna prenočišča. Prijave se naj dopošbejo nemudoma, a najpozneje do 26. junija na naslov: »Sokolska župa v Mariboru. ^Narodni dom«. Za red in mir v prenočiščih in v javnosti prevzamejo vso od~ovornost načelniki in načelnice. Opremo za snaženje obleke in obutve, brisače ter zamudniki tudi rjuho, a oni brez kroja članske znake in izkaznice je prinesti^ s seboj! Stano-vamski odsek Sokolske župe v Mariboru.
Dobro in zdravo osvežilo v vročini je čaša Radenske mineralne vode same ali pa pomešane s sadnim sokom. Osveži Vas na duhu in telesu.
Društveni nastop Sokola Ruše.
Jutri ob 13. se vrši v Rušah letni javni telovadni nastop agilnega ruškega Sokola. Ker je društvo zaradi graditvi novega Sokolskega doma v velikih finančnih neprilikah, pozivamo narodno in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži v kar večjem številu nastopa v Rušah in tako pomore vrlim ruškim Sokolom.
Ptujska skupina društva odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Mariboru
ima jutri 21. junija 1931 ob 8. zjutral svoj redni občni zbor v Ptuju v Narodnem domu. To priliko porabi centralno društvo v Mariboru, da napravi izlet V Ptuj in se udeleži občnega zbora, popoldne pa si ogleda znamenitosti ptujskega mesta in okolice. Na občnem zboru bodo predavali o bolezenskem in po-kojninskem zavarovanju ter poročali o društvenem gibanju predsednik (7‘ičvert Dragotin, Moškon Franjo in Medved Štefan iz Maribora ter drugi društveni funkcijonarji. Članstvo vabimo na obilno udeležbo. — Odbor.
Občni zbor stavbene zadruge Počitni^J
(Pohorski) dom bo v torek 30. t. m.
Opozarjamo
na današnji oglas Pohorskega doma!
INŽ. PODOFICIRSKE ŠOL* (VOJ. KRALJA PETRA I.)
Tombola prostovoljnega gasilnega društva Studenci
se vrši jutri, 21. junija pop. ob 2. na robu studenškega gozda. Tombolna tablica stane 3 Din. Po tomboli prosta zabava V slučaju slabega vremena se preloži na 29. junija.
Otvoritev nove čolnarne pri Treh ribnik'1'1
bo jutri 21. junija, zvezana z ljudsko veselico.
Vrednost denarja.
Naj bo potem že dinar ali dolar, vsaka gospodinja štedi pri nakupovanju. V današnjih težkih časih je pravilna razdelitev zaslužka še prav posebno potrebna. Mi smo se v zadnjih dveh desetletjih prepričali, da je nemogoče štediti. Če ne poznamo kakovosti blaga. Zaman dajemo za cenejše blago več manjših zneskov, ker je končno le dražje, kakor je na prvi pogled dražje blago boljše kakovosti. Posebno je važno, da ponovno proučimo toaletno milo, ker je težko ugotoviti njegovo kakovost. Zaradi tega i® tudi težko, da bi nepoučenec ugotovi' njegovo kakovost na prvi pogled. Spričo tega se lahko pri kupovanju mila zelo prevarimo. Treba je torej, da kupujemo samo zanesljivo blago, katerega znamka jamči, da ne doživimo pri porabljanj11 mila razočaranj. Za kakovost »Palmira* mila iamči tovarna, ki obstoji že desetletja.
ZDRAVO OD SOLNCA ZAGORELO KOZO
mladostno svež In zdrav izgled Vam daje
NIVEACREME NIVEA-ULJE
NIVEA CREME i Din 5» do 23*. NIVEA OLJE; Din 25» do 35»
kajti oboje vsebuje edino svojevrste sestavino eucerit. Oboje zmanjšuje nevarnos’ solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo tudi pri oblačnem viemenu. NiVEACREMA učinkuje pri vročini hladilno, NIVEA ULJ E Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem in s tem pred prehladom, tako da se lahko tudi ob hladnem vremenu kopate v vodi in na zraku.
Jugosl. P. be:s« r*ORF « Co- «*. s. o. j.. Maribor.
V M a r 5 b o r u, dne 20. VI. 193L
MariKorsM V E C E R N’ I K Jutr*
Stran 3.
Pobrežje nekoč in danes
Razmah prebivalstva, - krasna šetališča. - razvoj narod.
NE ZAVESTI IN KULTURNEGA DELA. — SOKOL KRONA NACIJONALNIH
STREMLJENJ.
Kdo bi ne poznal te krasne okolice Maribora! Saj romajo dnevno cele množice ljudi na one žalostne prostore, kjer hrani zemlja ostanke njih rajnih: na lepo mariborsko pokopališče, na okusno urejeno Magdalensko in na novo frančiškansko pokopališče.
Pobrežje se razprostira od obrežja deroče Drave tja ven na Ptujsko cesto in od železniškega nasipa doli do mej Device Marije v Brezju. Še pred nekaj desetletji so se tu razprostirala sama žitna polja in gozdovi. Ob glavni cesti je stalo par majhnih hišic s prijaznimi vrtovi. Vse drugo zemljišče so si delili tukajšnji kmetje, ki so zalagali mesto Maribor s potrebno zelenjadjo. Danes polje zgineva, zgineva tudi gozd. Naseljuje se delavstvo, ki Išče zaslužka v mariborskih tvornicah. Nastala so cela nova selišča, kakor Simoničevo selo, Špesovo selo, Kersnikovo selo in druga.
Kras Pobrežja pa so gotovo njegovi gozdovi, kakoršnih ne najdeš kmalu v mestni okolici, vabljivi smrekovi in borovi nasadi te vabijo pod svojo streho. Tu se šeta staro in mlado, tu najde utehe utrujeni delavec po težkem vsakdanjem delu na žalost pobrežkega lovca K., ki mn glasni in veselo razpoloženi šetalci plašijo in preganjajo plašljive zajce in fazane ter vznemirjajo bistronogo srno, ki se večkrat prikrade v te gozdove.
Sredi med gozdovi je dolinica, ki je postala pred približno 35 leti up novih denarnih virov pobreškega ljudstva. Takrat je celo kotlino napolnila globoka voda. Nastalo je pravcato jezero. Že so Pobrežani kovali naCrte, kakor bodo jezersko obal zasedli z lepimi vilami, že so se na zeleni gladini pojavili prvi čolnički, ki bi naj zaljubljeno mladino prevažali po jezeru ob senci košatih bukev in visokih borov, kar je napeljava mariborskega vodovoda izpodbila vse te nade in upe. Takrat jc voda zginila in danes namakajo dolino le majhni vrelci, spreminjajoči zahodni del doline v močvirnat svet, ki oddaja svojo odvišno vlago v majhen močvirnat potok. Dno mu polnijo razne alge in v njih zavetju se razvijajo ličinke komarjev, kačjih pastirjev In raznih enodnevnic.
Pobrežje šteje danes 4C00 duš ter se !e prebivalstvo od zadnjega ljudskega Štetja pomnožilo za 65%. Prostora za na
daljni razvoj ima dovolj in če dobi Pobrežje most čez Dravo, bodo. tudi pogoji za to dani. Takrat bo se tu lahko razvila tudi industrija, ki je sedaj slabo zastopana. Razen usnjarnc Kohnstein in tovarne Iris ni večjega podjetja. In vendar nudi Spodnje Pobrežje s svojim nizkim dravskim obrežjem iste ugodnosti za razvoj industrije kakor jih nudi Melje v Mariboru.
Prvotnega prebivalstva je malo, ker ga m". Tu su sami naseljenci iz bližnjih in daljnih krajev. Maribor je znal iz njih napraviti prave renegate. Kdor je pred volno prišel sem agitirati za narodno stvar, ta ni dobro naletel. Saj vemo, da je bila mariborska okolica v tem oziru hujša od mesta samega.
Danes je pobrežko prebivalstvo precej pomešano s primorskim življem, večinoma iz Istre in Vipavske doline. So to po večini sami pridni, pošteni In delavni ljudje, ki so si tu nakupili mala posestva ali pa se udejstvujejo v večjih trgovinah in vrtnarijah.
Ledino orati rta narodnem polju je začela šola. Poprej je bilo strogo prepovedano slovensko govoriti, dasi je bila de-ca skoraj izključno slovenskega pokole-nja. Pokojni katehet Holcman, ki ie poskušal uvesti slovenski očenaš, ker učenci z doma nemškega niso znali, je naletel na hud odpor pri takratnem učiteljstvu, pri Schulvereinu in pri oblasti. Zapisniki domačih učiteljskih konferenc pričajo o tem.
Leta 1921. je bilo ustanovljeno pevsko društvo »Zarja«. Letos obhaja svojo desetletnico, na katero že sedaj opozarjamo. Tudi to društvo ima svoje zasluge za povzdigo narodnega in jugoslovanskega življa. Pod svoje okrilje je zbiralo vse, kar je bilo zmožno petia. Na narodno prepričanje se ni gledalo, ker je »Zarja« imela namen vzgajati mladino v narodnem duhu s pomočjo lepe slovenske pesmi. Mnogi mlajši pevci, ki so izhajali iz domače nemške šole, so se pri »Zarji« privadili slovenske govorice. To priznavajo danes sami.
Ne bom omenjal tu težkih bojev, ki jih je bila »Zarja« z narodnimi nasprotniki. Morda o tem kaj ob desetletnici. Tudi zahteva, da se pojejo tudi nemške pesmi, se jim ni posrečila. Pevovdja g. Srečko Živko, ki vodi društvo vseh 10 let, je bil
v tem oziru neizprosen. Podpirali so ga pri tem g. Pšeničnik in drugi zavedni
odborniki.
Da so bila nekdaj gasilna društva torišče protinarodnega delovanja, je znana reč. Z gnevom in gnusom moram kon-statirati, da so v nekem trgu v Slovenskih goricah najgrša izzivanja prihajala ravno iz tamkajšnjega gasilnega društva. Ne smemo se torej čuditi, da je naš domači zgodovinar, g. prelat dr. Kovačič, napisal v knjigi »Slovenska Štajerska in Prekmurje« sledeče besede; »Proti pričakovanju se je tudi ta humanitarna institucija celo v čisto slovenskih krajih mnogokje postavila v službo nemške politike in so gasilna društva postala glavno gnezdo nemškutarijc«. Tudi na Pobrežju ni bilo mnogo boljše. Zato je narodno zavedno članstvo »Zarje« po zaslugi g. Pšeničnika povzročilo že 1. 1923. preobrat v gasilnem društvu. Dal je temu povod g. Ribič, pa ne toliko iz narodnostnega ozira kakor fz osebnih ambicij.
Koliko krika in vika je povzročil ta preobrat na Pobrežju! O tem vejo povedati le oni, ki so povzročili preobrat. Danes je vsaka politika v društvu izključena in vodstvo ima le en cilj: vzgajati dobre gasilce, ki so zvesti sinovi svoje domovine.
Leta 1929. se je ustanovilo' na Pobrežju društvu Rdečega križa. Koliko dobrega je to društvo pod spretnim vodstvom sedanjega župana g. Volka in in odbornika g. Wcziaka že do sedaj storilo, o tem ste imeli priliko Citati v dnevnem časopisju.
Njuna zasluga je tudi, da je dobilo Pobrežje krasni oder, kjer se marljivo producirajo pobrežki diletantje.
Lansko leto pa je razgrni! tudi Sokol svoja mogočna krila nad Pobrežjem. Starosta mu jc župan g. Volk. Tu naj se zbere vsa dobro misleča mladina iz Pobrežja, tu naj krepi svoje telo v lepo umerjeni gimnastiki in njih srca naj prešine Tyršev sokolski duh. Danes stoji še mnogo mladine izven Sokola. Vzrok temu je nezaupanje, ki ga je tukajšnje ljudstvo vedno gojilo naprarn Sokolu. Današnji Sokol naj to nezaupanje razprši z vestnim, smotrenim delom in skrajno taktnim, neoporečnim vedenjem v društvu in izven njega.
Mladi Sokol si je z velikimi žrtvami pridobil krasni prostor za letno telovadišče. G. Reibenschuh star. mu ga je prepustil za primerno ceno. Upravni odbor mu na tem mestu izreka zahvalo. To telovadišče bo društvo v nedeljo, dne 21. junija slovesno otvorilo. Upamo, da ne
bo domačina, ne bližnjega sokolskega prijatelja, ki bi si te svečanosti v ned®' Ijo ne ogledal. Zdravo!
V Pobrežju še eksistrirate dve društvi: pogrebno in kolesarsko. O zadnjem bomo poročali, ko bodo v njegovem delovanju vidni jasnejši cilji.
Dom in cuetje
Poseben okras naših sob so vaze S cvetjem, Kjer najdemo vselej sveže cvetje, smo lahko sigurni, da so ljudje dobri, vesele narave in dovršenega okusa, Milina in radost napolnjujeta sobo, v kateri se preliva vonj svežega cvetja in njega žive, pisane barve. Cvetje najdemo posebno v hišah, kjer so doma žene in dekleta, kajti one so od nekdaj ljubile rože, ki so jim zaupale svoje težave in želje, misli in čustva. Vsak cvet govori na svoj način in duhti po svoje. Pust ie dom, v katerem živi star samec, v katerega ne stopi nikadar noga mlade žene, s cvetjem v naročju. Razumljivo je, da se morajo rože primerno razdeliti. Nikakor ne bi bilo lepo, da bi malo spominčico dali v veliko vazo, prav tako ne veliko lilijo v malo vazo. Tudi barva cvetja mora odgovarjati barvi posode, v katero smo jo dali. Belo barvo cvetja smatrajo nekateri kot znak časti, prijateljstva, temno-modra deluje hladno, svetlo-modra pomeni prijateljstvo, zaupljivost in zvestobo, zelena stalnost, tem-no-rdeča resnost in svetlo-rdeča ljubezen. Vaza ne sme biti prepolna in cvetje ne sme biti povezano kot smo ga kupili. Stebla naj bodo kratko porezana, sicer roža prehitro ovene. Najbolj čarobna stran cvetja je njegov vonj. Cvetje, ki ne duhti, upliva na nas le, kadar ga gle* damo, a dišeče cvetje, kakor da napol* ntuje sobo z dušo narave in življenjem. Močno dišeče rože, kot so lilije ali jasmin, naj ne bodo v sobi, kjer spimo, zlasti pri deci, kajti njih duh omamlja in povzroča glavobol. Cvetje daje našemu živ Ijenju lepoto in vzbuja v nas stotine lepih čustev. Dom brez cvetja je kakor skladišče pohištva, med katerim hodijo ljudje brez srca in duše.
Tujski promet v Švici.
Po zadnjih podatkih je v Švici okoli 23.000 hotelov, v katerih je 200.000 postelj na razpolago za goste. V hotelih je zaposleno nad 120.000 nameščencev, ki imajo letno^ posla s 16 milijoni gostov. Vrednost švicarske hotelske industrije presega 17 milijard dinarjev.
<1. Zevnccoi
V senci iezuila
atmittvlHritl tmuu
Bilo je popolno človeško okostje.
A Obnovljeno je bilo prekrasno, manjkala mu ni niti nsjmanjSa koščica. Dolge mesece je bil posvetil mojster Ledu temu delu, ki bi bil osramotil marsikateri pre parat, ki slovi v anatomskih muzejih. In čudaško početje je bilo temu možu v veliko zabavo. Nič manjša zabava pa rriu ni bilo, proučevati to okostje do najmanjše podrobnosti. Gotovo je, da bi bil mojster Ledu posekal pajučenejšega anatoma v poznanju okostja.
Ko je odgrnil syoj kostenjak, ga je premotril krvnik s tisto posebno ganjenostjo učenjaka, ki ogleduje svoje mojstersko delo.,
Skrbno je obrisal prah, ki se je bil nabral v lobanji n naplečnih kosteh.	.*
Nato je položil pest na vratne vretence.
»Tole se ne sme zlomiti,« je zagodrnjal.
Potopil se .ie v dolgo premišljevanje in nato je za-nrmral:
JgimUiiuuTjLJ-J ti --------------------------------------
»In vendar. Videl sem že to! Zgodilo se mi je pri Gašperju Flamcu. Vse življenje se bom spominjal te reči. Bilo je aprila meseca, baš na Monfokonu. Kaj je napravil dobri Gašpar, tega sam že ne vem več. Gotovo je, da sem mu dal nekega lepega aprilovega jutra vrv za vrat in ga obesil po vseh pravilih. A kaj se mu je zgodilo? To, da me prime osem minut po obešenju, ko sem že hotel pobrati svoje reči in iti počivat, Nikolaj Bigo, eden izmed mojih hlapcev, za roko ter kritene bled kakor smrt in šklepetajoč z zobmi: — Mojster, poglejte Gašparja Flamca! Pogledam obešcnca ter vidim, da ima oči odprte na stežaj, ne tako kakor se razširijo mrliču, temveč mirne in polne življenja. In tiste oči me gledajo tako posmehljivo. Ko je mrcina videl, da ga gledam, jih je seveda naglo zaprl... Približam se mu in pravim: »Ohe, ali se nisi preselil na oni svet? Seveda, mi ni odgovoril na to vprašanje. Zlezel sem na lestvo in zapazil tam, da mu vozel ni zdrknil okolu vratu in da visi Gašpar v zraku, hudega pa mu ni, razen, da ne more odpreti ust, ker ga drži vrv za čeljust. Stvar me je presenetila tako zelo, da sem snel ubogega hu-dimana na svojo lastno roko in ga spustil na svobodo... Krvnik je dodal na to:
»Kar sem storil nehote Gašparju Flamcu, storim lahko hote tudi komu drugemu!«
Žarek ponosa se je zasvetil v očeh mojstr? Leduja.
Čutil je, da ima v svojih rokah celo mlado člo veško življenje . . .
In spravil se je na čudno 'delo.
Nad okostnjakom je zabil debel žebelj; na žebelj pa je privezal vrv in napravil zanjko.
Položil je zanjko okrog: okostnjakovega vratu.
Nato je zadrgnil zanjko tako, da se je oprla z ene strani na spodnjo čeljust, a z drugo na zatilno kost.
Potegnil je.
Okostnjak je obvisel.
»Dobro!« je dejal mojster Ledu sam pri sebi. »Mož je v pravi legi! Kaj mi je storiti_v tem tre-notku? Obesiti se mu moram na noge in potegnit! kratko in krepko. Kaj sledi ? Ako se stare vratni vretenec, sledi takojšnja smrt. Če pa ne potegnem? Če samo storim, kakor da bi ^potegnil? Vretenc* ostanejo nepoškodovani in mož lahko visi v tem neprijetnem položaju precej dolgo. Samo, da se ne zaduši! Ponovimo še enkrat!«
’ Več nego desetkrat je ponovil mojster Ledu to svojo grozno vajo.
'Nadaljevanje prih.)
' 11 1,1	1 1""    1 ,,l> ■1,1 %"•   *
Sokol kraljevine Jugoslaviji
Kuišku, na župni zlet!
Naša župa se mrzlično pripravlja na svoja praznika — na 10. župni zlet, zvezan z razvitjem župnega prapora. Pri-iično malo je res število 10, vendar ga lahko smatramo kot majhen jubilej; zato pa je potrebno, da damo svojima praznikoma vsaj malo onega sijaja, ki ga zaslutijo jubileji. Nismo sicer oblagodarjeni z zemeljskimi darovi — malo je med nami premožnih; ali zato moramo ta nedosta-tek nadomestiti drugače — s požrtvovalnostjo, ki je vredna več nego kupi zlata!
Ako pa primerjam število telovadečih naših pripadnikov, kakor so jih izkazala društva in čete ob priliki našega župnega občnega zbora (nad 1000 telovadcev, krog 500 telovadk, nad 1500 naraščaja) z aproksimativnimi prijavami, ki so jih predali nedavno bratje okrožni načelniki (380 telovadcev, 240 telovadk, 270 moškega naraščaja, 200 ženskega naraščaja, 150 četašev, 40 članov »stare garde« in 300 moške ter ženske dece), tedaj da to skupaj impozantno števjlo 1500 nastopajočih oseb. Vendar to število ni v pravem razmerju z onim številom, ki bi ga po stanju naših telovadečih pripadnikov smeli upravičeno pričakovati. Prepričan sem, da bo udeležba večja, ker so bratje okrožni načelniki svoja poročila koncipirali pesimistično; toda treba je Še v zadnjem tednu razviti agitacijo do viška, tako da bomo postavili na telovadišče vse, kar le količkaj zmore izdatke za zlet. Bodimo osebno skromni, imejmo dobro voljo; ž njo gre vse — kljub gospodarski krizi! Bratje načelniki, sestre načelnice, bratje prosvetarji, bratje staroste in tajniki ter blagajniki, postanimo sokolski agitatorji zadnji teden vsi — ne gre le za sokolsko stvar; videti hočemo tudi, kaj zmorete vi! Upam, da nas ne bodete razočarali, nego da se bo pod sokolskimi koraki dne 29. t. m. stresal Maribor! Zato: naprej!
M. K o v a č i č.
Iz češkoslovaškega Sokolstva
Dne 6. julija proslavi Sokolska župa Šumavska v Kdyni pod Rysmberkom in na višini Raji ob sodelovanju župe plzen-
ske 5001etnico zmage husitske vojske, ki je štela samo krog 50.000 mož, nad sto-tisočglavo križarsko vojsko, katera se je spustila v beg, čim je zaslišala večno lepi mogočni husitski koral »Kde jste, boži bojovnici«. — Dne 28. in 29. junija se vršijo na Vltavi v Pragi ter njeni okolici velike medzletne tekme v disciplinah telesne vzgoje na ali v vodi, tako v kano-istiki (veslanju), plavanju ter skakanju v vodo. — Za mednarodno tekmo poedin-cev v Parizu so se vršile dne 31. maja v Pragi izbirne tekme, kjer so se plasirali posamezni tekmovalci (z imeni, znanimi nam od beograjskega zleta) v tem le redu: 1. br. Jan Gajdoš, 2. br. Jind. Tintera, 3. br. Alojz Hudec, 4. br. Ladislav Tikal, 5. br. Jan Sladek, 6. br. Josef Effenberger. Tekmovalcem se je videlo, da so še štedili s svojimi močmi. K skupnemu treniranju so se sešli že prejšnji teden. Končne izbirne tekme bodo predvidoma 1. julija. V Pariz pojde ekipa 11 tekmovalcev in 2 namestnika. — Na razstavi za telesno vzgojo v Pardubicah ima naravno svoj oddelek tudi češkoslovaško Sokolstvo. Razpored predmetov, diagramov itd. dokazuje sicer stremljenje po okusnosti, ni se pa popolnoma posrečilo — kakor poroča neki češki list — doprinesti v polni meri dokaz ter prepričati posetnika razstave, da je Sokol »največja ter najkrasnejša organizacija na svetu«. — Pojutrišnjem pasirajo bratje češkoslovaški Sokoli naše mesto na svojem poletu na naš »Zlet na Jadranu« v Splitu. Naj jim pohitijo naša srca naproti, naj vidijo, kako smo jih veseli, kako jih imamo radi: da so oni naši. a mi njihovi!	A. J.
Sokolsko društvo Maribor III, Krčevina-Košaki.
Povodom sejnega sklepa z dne 17. t. m. izraža društveni odbor najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom, ki so za prvi javni telovadni nastop v zvezi z ljudsko veselico darovali vino, pecivo ali v gotovini ter na ta način pripomogli, da je prireditev ne le tehnično in moralno, ampak tudi v gmotnem pogledu precej po-voljno uspela. Tudi izreka društveni odbor zahvalo telovadcem Sokolskega dru-
štva Maribor I, ki so z eksaktnim nastopom na orodju dosegli navdušeno odobravanje občinstva. Zdravo!
Spori
Včerajšnji izid mednarodnih rokoborb
je sledeč: prva sta nastopila Belič (Bol-gai ska) :Krajčevič (Zagreb). Belič je imel lahko delo; že v prvi minuti je zmagal z rafiniranim prijemom. Boj med Tom Sayerom in Frankom je po 25 minutah končal neodločeno. Oba sta pokazala svojo spretnost in hitrost; njihovo odločilno srečanje bo senzacija. Zadnja sta se borila »sedmograški lev« Čontas in Bognar (Madžarska). »Kralj tehnike« Bognar je dokazal, da ga ne nazivajo tako brez vzroka; posrečilo se mu je cel čas proti mnogo težje mu jn močnejšemu nasprotniku vedno držati odprto borbo; po 67. minuti pa je izrabil ne-pažnjo Čontasa in ga spretno položil na hrbet. Za svojo zasluženo zmago je žel navdušeno odobravanje celokupnega občinstva. Danes bodo rokoborbe dosegle kulminacijo. Nastopajo sledeči pari: 1. Orzsowsky (Poljska) :Krajčevič (Zagreb); 2. revanžno izzivalno srečanje med Čontasom (Sedmograška) in Frankom (Saksonska); 3. težko pričakovani odločilni boj Tom Sayer (Juž. Afrika): Bognar (Madžarska).
Šport v nedefio.
Ob 8.15 v Tomšičevem drevoredu: cilj kolesarske dirke za prvenstvo Maribora.
Ob 8.30 na igrišču SK Rapida: mednarodni lahkoatletski miting.
Ob 10. na igrišču ISSK Maribor: nogometna prvenstvena tekma ISSK Maribor mlad.:SK Rapid mlad.
Ob 10.30 v mestnem parku: otroška olimpijada.
Ob 14. na Mariborskem otoku: plavalne tekme za prvenstvo srednjih šol.
Otroška olimpijada 1931.
ISSK Maribor priredi jutri ob 10.30 v mestnem parku II. otroško olimpijado. Tekmovanje bo v vsakem oziru zelo' zanimivo, ker je obenem največja prireditev te vrste v Mariboru. Nastopalo bo okrog 60 malčkov. Vsekakor je pričakovati zelo ostre borbe v posameznih panogah. Vstopnina je: za odrasle Din 4, za dijake in vojake Din 2.
SK Železničar, lahkoatletska sekcija.
Gg. atleti Rak I in II, Stropnik, Podpečan, Herič, Strohalm, Straub, Cinotif Wagner, Kohout, Zgonc, Kralj in Zupan, ki startajo na nedeljskem mitingu, se naprošajo, da se javijo na igrišču Rapida točno ob 8.30 dopoldne.
ZNS (službeno).
Nedeljsko prvenstveno tekmo mladi n ISSK Maribor:SK Rapid sodi g. Jančič Poverjenik.
Gorostas iz Sibirije.
V Moskvo je dopotoval iz neke zapuščene in jedva poznane sibirske vasi se-ljak Kasanov, ki je vzbudil med moskovskim prebivalstvom in znanstveniki ne-malo senzacijo. Mož je star 35 let, a pri tem visok 2 m in 82 cm. Okoli prsi meri 1 m in 43 cm. Splošno mnenje je, da je ta si'-’ . '<i Golijat danes eden največjih Ijiv di v Evropi, če ne sploh na svetu.
Brezverca so obesili.
V mehiški vasi Morelos je doživel neki nemški komunist, ki se je navzel brezverskih idej še za časa svojega bivanja v domovini, prav neprijeten in usoden dcsJdek. Mladenič je bil namreč aposto! za prepovedovanje brezverstva ter je še! v svoji gorečnosti tako daleč, da je priče! govoriti proti veri v moreloški vaški cerkvici. Verni Mehikanci pa niso bili nič željni njegovih razlag ter so ga krat-komalo iztirali iz cerkve ter na pokopa* liski ograji brez vsakih ceremonij obe«-sili.
Sod za 88.000 litrov.
Monakovo se bo ponašalo sedaj lahko tudi s tem, da ima največji sod na svetu, poleg največjega tehničnega muzeja, Sod sta napravila sodarska mojstra Doru ter je v njem prostora za 88.000 litrov tekočine. Postavili so ga v neki veletr-govini z vinom ter bodo iz njega lahko napolnili 120.000 buteljk.
Dolgo romanje pisma.
Včasih se pritožujemo čez pošto, če ne dobimo ob izračunani uri pričakovanega pisma. V Zedinjenih državah pa je priromalo v mesto Torringtoc neko pismo, ki je bilo naslovljeno na poročnika Evarda Mixa. Pismo je bilo oddano na pošto pred 67 leti ter je umrl naslovnik že 8. marca 1864.
Tapetniškega vajenca
z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva ulica 2.________1747
Oddam z 1. julijem
lepo veliko sobo boljšemu gospodu. Naslov v upravi lista.	1793
Spalnico,
črešnjevo, novo, moderno izdelano, politirano, prodam radi bolezni za Din 4000. Naslov v upravi Večernika. 1805
Pozor!
Zaradi opustitve lokala v Aleksandrovi cesti 24 prodam po lastni ceni 80 parov čevljev._________________________1751
Kopalne čevlje od Din 20.— naprej. Eksportna biša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
Kroglasti kavožgalnik
za 5 do 7 kg vsebine ceneno na prodaj pri Ferdu Kaufmannu, specerijska trgovina. Maribor, Kralja Petra. trg. 1759
Iščem dvosobno stanovanje
po možnosti s kopalnico s 1. avgustom. Naslov naj se pusti v upravi Veternika.	1772
Sami se prepričajte,
kako ceneno dobite aktovke, kovčke, torbice, listnice, usnjate kovčke, kovčke za potovanje, preobleke, goblin torbice, kovčke za kopanje, necesere itd. v novo otvorjeni torbarski delavnici, Kopališka ulica 2. Vsa ta dela se izdelujejo v lastni delavnici. Popravila se izvršujejo garantirano dobro, točno in po najnižji ceni. Se priporoča Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopališka ulica 2, Scherbaumov paviljon.
____________________________ 1798
Kopalne obleke od Din 45.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
Šivilja
išče službo prodajalke v kakoršnikoli trgovini Naslov pove uprava lista.
1760
Pavešič, Kamnica!
Jutri pečeni odojki in jagnje na ražnju.
1800
Prodam
paviljon za 9 družin čebel, ena je že notri, stroj za med, vse za Din 1600. Betnavska cesta 1. Istotam na prodaj gramofon z 28 ploščami za Din 650.
1794
Lepo solnčno neopremljeno sobo
z električno lučjo oddam solidnemu gospodu ali dami. Naslov v upravi lista.	1802
Krajevne zastopnike
sprejema domača zavarovalnica. Ponudbe pod »Dobra eksistenca« na upr. Večernika.	1797
Tri posamezne lokale,
pripravne za vsako obrt v sredini mesta, oddam takoj. Naslov pove uprava lista.	1792
Iščem služkinjo za vse
z letnimi izpričevali za takoj ali 1. julij. Vpraša se Maistrova ul. 5, 2. nadstr. Sedlar, od 8.—9. in od 2.—3. ure. 1796
Trgovskega učenca ali učenko
z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva ulica 2.	1748
Sprejmem
dva gospoda ali šolarja na stanovanje. Zidovska ulica 14/1, vrata 9.	1740
Lokal za dobroidočo trgovino
v bližini Maribora dam v najem. Naslov v upravi.__________________
Iščem natakarico
z večletno prakso, zmožno vseh gostilničarskih del. Nastop službe takoj. Naslov v upravi Večernika. 1758
Nastavljamo v vsakem kraju provizijske zastopnike zavarovalne stroke. Ponudbe pod »Lep zaslužek« na upravo.	1755
Sedaf kupite
Creppe de chln Creppe satln Creppe georgette Creppe mongol®
Creppe faille Creppe Jeanette Creppe Suede Georgette Imprlme Marchlsette ^
Foular, bemberg itd.
v najlepših modernih’ barvali In desenih' najceneje pri
L. ORNIKU, MARIBOR
Koroika cesta 9. Plačilna olaliava!
Meblirano sobo,
poseben vhod, električna razsvetljava, oddam 1. julija. Stritarjeva ulica 5/1.
Kopalne čepice od Din 8.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
1719
Kam pa kam? Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim dne 25. t. m. gostilno Wolfzettel nad Mariborom tet se priporočam. F. S. Hribar. 1785
Pouk. Začetnik išče mlado damo za po* učevanje francoskega jezika. Ponudbe na upravo lista pod »Francoske ure«.
Dva pulta
ceneno na prodaj. Radio Ljubljana, Aleksandrova c. 44.	1787
Učenca za brivsko obrt
sprejme takoj brivnica Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22.	1788
Iščem prvorazredno šiviljo,
ki zna krojiti in šivati fino in delavsko moško perilo. Prednost imajo one, ki imajo stroj za Šivanje in za gumbnice, V poštev pridejo samo prvorazredne moči ter one, ki delajo za moško modno trgovino ali tovarno perila. Stalen posel, a zaslužek zajamčeno velik. Ponudbe, kakor tudi vprašanja na upravo »Večernika« pod št. »1778«.	1782
Lepo 3sobno stanovanje s kopalnico in ostalimi pritiklinami oddam s 1. julijem. Poizve se v upravi list?	1781
V torek,
dne 23. junija o'd 9. do 12. in 2. do 4. ure bo v Mariboru v: Smetanovi ulici na hišni št. 51 in od 4. do 7. ure na Slomškovem trgu, hišna št. 6, razprodala v konkurzno maso Franc Koren v pekovsko obrt spadajočih potrebščin, kot moka, drobtine, krušni preostanki, vsakovrstno orodje in orodajalniška opremai	1780
Velecenjene gospo
dinge. ali že veste,
da dobite najboljše kvalitetno mleko v stojnici oskrbništva Hausampacher, pred mestnim magistratom, liter po Din 3.—. Vse naše doine krave so nod stalnim zdravniškim nadzorstvom I Po molži mlek-o zelo blila-’ ieno! Pri kuhanju se ne kisal 13V4
Rabijune avto in moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-va 14.	1566
spalne hlače Jd Din 9,— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta,
1721
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši, vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Mornarske majice od Din 9 naprej. Eksportna hiša »Luna , Maribor, Aleksandrova cesta,
17 22
Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledaio kot novi?
Učenca
sprejmem za manufakturno stroko v Mariboru. Poizve se v upravi »Ve-černika«._________________________  1756
Gostilničarskega vajenca
išče Nabavljalna zadruga, Rotovški trg 2.	____________________
Modro galico
dobite v trgovini Murko, Meljska cesta 24.	1757
^nčniki za vrtove od Din do Din 700— v raz ličnih barvah.
as
linn»<r*im ■
SL
-v:,-S.'V'
£•: v	5-:
K,-V v'
.ežalni stoli, od Din 120,— do Din 160.—.
rPFi
1/lCHRHC
V Vetrinjski ul. 24, restavracija
iklopril vozički za sedenje 'n ležanje od Din 420,— do Din 1500.—.
se toči od danes naprej prvovrstno štajersko vino iz lastnih goric po
8 Din lier
Naprti vozički v vseh barvah in -cenah.
Največja izbira pletenega pohištva.
Cestveni vozovi od Din 60,-do Din 225.—.
XXXV.
Gosposka ul. 3
VABILO na
redni občni zbor
Zadružne eSektrarne v Ormožu
ki se vrši v soboto, dne 27. junija 1931 ob 19.30 v sejni sobi gostilne Veseli č.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Poročilo predsedstva' o letnem računu 1930.
3. Odobritev letnega računa.
4. Eventuelne nadomestne volitve v načelstvo oziroma nadzorstvo.
5. Eventuelni predlogi in
6. Slučajnosti.
Pripo m b a: V slučaju, če občni zbor ob 19.30 ne bi bil sklepčen, se vrši v smislu § '26 pravil, eno uro kasneje v istih prostorih in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev.
1799	NAČELSTVO.
Zahvala
Ob smrti svojega ljubljenega soproga, gospoda
Leopolda Kaleča
izrekam vsem prijateljem ln znancem, ki so ga. spremili na njegovi zadnji poti, svojo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem gosp. dr. Draschu za skrb in požrtvovalnost ob času njegove bolezni, č. gosp. kaplanu Mešku za zadnjo tolažbo, pevcem »Krilatega kolesa« in železničarski godbi Schonher ter darovalcem vencev in cvetja,
Maribor, dne 20. junija 1931.	1779
Globoko žalujoča soproga Marija Mulec in sin Pepl.
V -V,	‘	i	.
HUro popravilo ur,
ceneno in točno z I—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Prodajalko,
zmožno slovenščine in nemščine, 'prvovrstno moč, sprejmem. Pismene ponudbe z referencami in zahtevami pod »Zmožna« na upravo »Večernika«.
179C
InseriraJte
v
MVeierniku“
r,''\^rn/3^4
f*0 "Vv (T. SOKLIČ Maribor g>J
zastopniki se sprejmejo
1775
vinotoču
c
Suha sr la in vročina K
velika so nadlega . . .	©
Ob čaši škofovega vina — ciganska godba se razlega ...
Kakor skače veverica — plešeta po trati fantič in devica, ker pri meni ni prahu, vse prepeva: juhuhu!
Plohl z vinom, pivom vsem postreže skrbna ženka gleda na jedačo — truden gost pa tiho v šumo leže in pri kupici si vreže kračo.
GOSTILNA PLOHL »PRI VEVERICI«, TEZNO
.Vojaško vežbališče.	1804
it
T
v
obč. Košake prva cesta levo, dobro vino
it. 8-, 10-, fisiBlnet 14- Difl. Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAŠ
SLOVENsKA ULICA
BBBBBBRBBIRfliilRBBBBBB!
Madrace
Otomane
Din 250 Din 500
Posteljne mreže Din 115
Tapetnik
Novak
Slovenska 24
35BB8
Pozor!
Vsak, ki si želi poceni lastnega stanovanja, naj se za navodila oglasi pri gradbenem podjetu	w
VINKO LAČIČ
Tržaška cesta 98a, Maribor
Načrti in proračuni brezplačno, ako se mu delo poveri. — Tudi ves gradbeni mate-rijal, trb. cement, zag. apno, zidno in strešno opeko vseh vrst, strešno že od 65 para komad naprej, dobite najceneje pri gori omenjenem podjetju.	1774
Konkurzna prodala
V zadevi konkurza tvrdke Mariborska konzerva, se proda na javni dražbi dne 23. junija 1931 ob 14. uri na licu mesta v skladišču tvrdka Gustav Bernhard in sinovi, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 17, 1000 kozarcev po 2^ litra za konzerviranje rusov. — Natančne informacije daje konkurzni upravitelj dr. I. Rosi n a, advokat v Mariboru.	1766
Deske
vseh vrst, suho blago za mizarje najcenejše.
Mejovšek, Tattenbachova ul. 13
telefon 2457
ZMOŽNO IN ZANESLJIVO
PRODAJALKO
za stalno mesto sprejmem. Kemična in parna pralnica »IDEAL« Frankopanova ul. 9.	1777
Opravilna številka:	E	IX	718/31
Dražbeni oklic.
Dne 29 julija 1931 dopoldne ob io uri bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: k. o. Radizel vi. št. 118 Cenilna vrednost:	Din 10.913*50
Vrednost pritikline: Din 47 50 Najmanjši ponudek: Din 11*000-—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX.
socfiiže v Htri o^u odd. IX.,
dne 12. iuniia 1931*
»Ha Bi
Marffwvr«t? v f č F ff fo 1F
umil—Hi iibiiiii i       11mil ■!ni— m nii
V M a r 1T> o r u, dne 20. VI. 193
Bliža se sezona kumaric
Preskrbite se pravočasno z najfinejšim vinskim in špiritnim kisom tvrdke	xxiV
JAJ^OB PERHAVEC • MARIBOR • GOSPOSKA ULICA žt-9
Tedenski jedilni list
RE/TAVRACIJA PRI FRANČEKU
MELJSKA CESTA 18
Jutranji jedilni list:
Torek: Sreda: četrtek : Petek: Sobota: Nedelja:
vampi . . . telečji paprikaš telečja obara
	3.—
	3.—
. D	3.—
. D	3.—
. D	5.—
	4.—
	3.—
	3.—
D	7.—
D	8,—
D	8.—
Večerni jedilni list:
Pondeljek:	pijučka s cmoki................
Torek:	telečji paprikaš % makaroni .
breda:	vampi s parmezanom in novim
krompirčkom .....
Četrtek:	štajerska bržolca s špageti .	D	12.—
Petek:	pljučna pečenka z domačimi
rezane!........................D	12.—
Sobota:	grahovo meso z rižem ...	D	10.—
Nedelja;^	ocvrta piška s solatco ...	D	15.—
Po naročilu dnevno mlade račke polovička s solato D 18.—.
Porcija mlade gosi s salato D 20.—.	1786
Lep, senčnat, prahu prost vrt. Dnevno radiokoncert
Pohorski
1030 m
na vzhodnem Pohorju, med Mariborsko kočo in Bol-fenkom, za vse občinstvo; nova moderna planinska zgradba, krasen razgled, solnčna lega, izprehodi, lepa stanovanja s toplo in mrzlo vodo, kopalnica in prha, izborna pitna voda, dnevna dostava pošte itd.
— Popolna oskrba (hrana in stanovanje) die 60.— dnevno za osebo, po 14 dneh popust pri stanovanju.
— Prijave in informacije na naslov: Pohorski dom na Pohorju, pošta Hoče pri Mariboru, ali:	1776
Pohorski dom
Maribor. Frančiškanska ul. 8/1
Sretke inioektorje
namežčamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2400.— I® proti proviziji^ Nadalje pod* učujemo in zaposlimo v vsa* kem srezu po eno spreta žensko osebo, radi daljše# poučevanja v strojnem pl* tenju kot hišno obrt. Če pri' ložite znamko za, odgovor Vam pošljemo obširna nave* dila. Zadruga jugosl pletaČ*. Osijek,	J71®
LEŽALNE STOL*
za solnčenje
DVOKOLESA
za deco, pleteno pohištvo, galanterijo, parfumerijo i. t. d. priporoča
DRAGO ROSINA
Vetrinjska ul. 26
Spomnite se CMD!
ffl Ji Odprodati hočemo več tisoč srajc, zato
14dnevna reklamna prodala
perila po senzacijonelno znižanih cenah
Morate si ogledati zalogo in primerjati cene!
Tovarniika zaloga perila
los. Karnlfnik. Glavni trg 11
Solidno
in poceni
Afrik-žimnice, tridelne Posteljne mreže . . . Otomani, 32 peres . . Divani ...................
Din 250.— * 115.-„ 390.-„ 1450.—
Samo pri tapetniku NOVAKU v Slovenski ulici 24.
STO.I IN ČITAJi
Iz uslužnosti, — torej popolnoma brezplačno. — dajeih* Vam, v kolikor Vas to nima, natančnejše informad* je čez sledeče štiri stvar'-Kje lahko dobite stalno hi®-no zaposlenje za pismeno de-lo, kje se lahko brezplačno naučite dobičkanosno hištio obrt. ali ako se želite bavi* ti proti odgovarjaiočemu taf sečnemu pavšalu s prodalo mnogoiskanega predmeta. Ako eventuelno želite Prfv* zeti v srezih zastopsjg® ugledne velike firme, , mi in priložite znamko za od' govor. Oskar Lustig, ravna* teli. Osllek. Krežmina ulica.
17U1
Počitnice so tu
in mnogim povzročajo skrbi. Težko je Izbrati primeren kraj, kateri bi nudil tih In lep počitek, pa tudi primerno razvedrilo in utrditev zdravja.
Ob znosliivih cenah
V Sloveniji ni primernejšega In cenejšega kraja za letovanje, kakor je
RADIO-THERMA LAfKO
neposredno ob Železnici Ljubljana—Maribor—Zagreb—Maribor, telefon in telegraf, zato je stik z domom ali s podjetjem vedno v najkrajšem Času mogoč. Te okolnosti so zlasti važne za podjetniške kroge in druge svobodne poklice. — Veslanje kopanje v Savinji (27°C), solnčne kopeli, radio-thermalna voda (37° C), bazen eden največiih v državi, kabine razkošno prostorne, diafhermija, prvovrstna kuhinja, prehrana menii alt a la caric, prekrasna okolica, zdravnik v hiši, masaža. Cene sobam (parketlrane) in prehrani zmerne, najnižje od vseh drugih kopališč. Pri daljšem bivanju pri sobah popust!
Podrobna pojasnila daje:	1771
Uprava Radio-Therme Laško (Drav. b.)
|l]|linillillIlilllRii!illllllllllilllill|j||H!jli!||!||l|||t||i|||||||H||||[!in[||j|||!|i||jj||||||f|!|||||]||f|j|||||j|||
Restaurant,, Triglav"
Aleksandrovo, otok Krk
«,£fp^redJl' bližini Pristanišča z razgledom na morje. Popolna oskrba s sobo Din 55— dnevno. Oskrba sestoji: zajuterk: kava, čaj, mleko ali x • Kosilo: juha, pečenka z dvema prikuhama in močnato S' v®fieria: pečenka ali ribe z dvema prikuhama, kompotom ali sadjem tu,ske sobe* električna razsvetljava, Dobra oskrba.
S i	domača	vina.	- Krasen je izprehod na 4 km dolgi
S f\«T Ljubitelji jadranja in ribarenja pridejo popolnoma na svoj račun. Dnevna parobrodna Zveza Sušak—Aleksandrovo !n nazaj. — Kraj
!fnrzetJnil Ia^ini vzh°dni obali, obdan od večjih in manjših hribov,
’. Nivnlml In figovimi drevesi. Kopališče je posebno pripravno za otroke in neplavalce in krasno Opremljeno.
Lastnik Ivan FranolU
^HumuiRoniin
A
f/
/
Ek, no. — naposled se lede zgodilo, da se le ljubko dctece rodilo... Zdaj Zlatica je nežna mlada mati. vsa nima sfeČa le otroček zlati
ln zdai se Zlatica spominja sama, kako lo ie vtgoiila blaga mama. Otroku šiva, vere zanj perilo. _
V pomoč li Zlatorogovo Je mlio,
OJ zlata Zlatka — glas gre okrog>: nad vse le terpentinsko nulo Zlatorogi
S,
(Nadaljevanje sledi.)
1
Igdaj* KonaordJ »JuttA« ,v, Ljubljani; predstavnik Izdajatelja tn urednik; F1<AN ' ZOVIČ v Mariboru, li&ka Mariborska tiskarna L a, predstavnik STANKO DETELA
v Maribora
 far n —