151. številka.
^ 17. decembra 1895.
(v Tratil, T torek zjutraj dne 17. decembra 1895.)_
Tečaj XX.
„KD1NOBT"
izhaja po trikrat o« teden ▼ lestih laganjih ob torkih, 6«trtklh
in sobotah. /jutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, »eri*rnu pa ob 7. ari refer. — Obojno fstlanje stan* t tt JiitnmuH . f. —.W0, ureri A»«tri}. f. 1,44)
h tri m**««. . . 2.A0 , . . 4,— ta pol lata , . . 5.— . . , za tm lato . . . 10.— ... 1*.-Na uriikt kril priležen« naročnina it
jeni)« azir. Poaaaiićoa itevilk* a« dobivajo » pro-dajalnicah tobaka v lrstu po JI »▼•d Trata po • n»č, Sobotno Taierno iidanje v 7r§tu 4 iiven T rita S a t.
G1
EDINOST
0<lan s« rakune po tarifa f petita; t* naslov i deb*0:iai Mrkimi »o pUfttje ■. ■»»tor. lio liko* ob.<>va »Tnlrtlh >r-<l • t'oilana, '»»mrimce in jne*a;.Ti»l«,
o/la«i it !. »8 računajo ]>0 poj.)ii; i
\m • .»piat n«j ie potila j a ar.>:';i' . ulicu Cesennt tt. 18. V«axo pis?« » m' hiti frstilt> T»n\ k*' aefran^or«. a «• :> i] ■ "iJiuajo, 'ifkjpi'i »»ur Tr»" a j*.
Nanfniao. ri»k! imaciie ia oelu.c »p*-* jema uprnvHiitrO ulica 4olino pif■ rolo hit. 3, II. na'lut. Odprt« rtklun^ ije «o proite po<tmna.
ilo alcvensketfa političnega dpudtvu za Primorsko.
T iMMIM J4 m»f
Častili oasi 99. naročnikom!
Bliža se konec leta, radi česar mora podpisano upravnistvo poravnati svoje račune. Ker pa velik del častitih gg. naročnikov ni se doposlal naročnine do konca leta, prosimo, da vsak stori svojo dolžnost do 20. t. m., ker se bode z istim dnevom počelo iitirjavati zastanke poštnim nalogom. Naročniki so naša glavna podpora, a nemarnost v plačevanju provzročuj* listu nepotrebne sitnosti in težave.
Vpravniitvo „Edinosti".
Za Istro.
Vsled mnogih elementarnih nezgod, ki so zadele v zadnjih časih razne predele monarhije, in vsled predlogov, ki so jih stavili razni poslanci, predložila je vlada nedavno poslanski zbornici zakonsko predlogo, s kujo je prosila zbornico, naj ista dovoli, da sme (vlada) potrositi 400.000 gld. za oškodovane kraje, in to tak<J, da izda 200.000 gld. za poškodovance v mestu Mostik na Češkem, 100.000 za poškodovance v raznih krajih na Češkem, 40.000 za nekatere druge že določene pokrajine, a 60 000 za poškodovance v onih drugih pokrnjiuah, za koje se ničesar še določilo ni.
Proračunski odsek te je posvetoval o tem predlogu, ter pritrdil istemu v celoti; dodal pa je še, da je vladi poizvedovati pov-sodi, kjer so se dogodile škode ter pomoCi onim, ki trpe bedo. Ako bi pa označena svota nc nAitoatoraln, jutlitcvii nuj ofl Jnoftice nu-vega kredita.
Pri razpravi o tem predlogu dne 97. in 29. oglasili so se mnogi govorniki, med istimi tudi zastopnik naše siromašne Istre — neumorni V e k o g I a v S p i n č i d. Vsi so izražali svoje zadovoljstvo na tem, da je prišlo do tega predloga, nekateri so predlagali veče svote, drugi so se pritoževali, da so vladni organi često počasni v tem pogledu in da podpore vsled tega prihajajo prekasno. Le-ti poslednji so opozarjali vlado na latinski pregovor, da dvakrat dii oni, ki hitro di.
Posl. Spinčid je rekel: „Mene je njegova prevzvišenost, gospod predsednik, zapisal med protigovoinike, tod« jaz hočem govoriti za. Ne štejem v zlo gospodu predsedniku, daje tako storil, saj je ze navajen temu, da me mora skoro vsakikrat zabeležiti kot protigo-vornika. Sedaj pa, zlasti v tem slučaju, nečem govoriti proti, ker predpostavljam, da proračunski odsek predlaga kredit samo zaradi tega, ker je uvidel, da nujno treba pomoči. Jaz hočeiu dotični predlog proračunskega odseka še nekoliko razširiti v zuiislu, da se pomoč razširi tudi na neke predele Istr e. Glasoval bodem tudi za predlog, ki ga je malo popred prečital posl. Fiirnkranz (na-s veto val je večo svoto za poškodovance). Ako pa ne bode vsprejet njegov predlog glasoval
PODLISTEK. Gašin rendez-vous.
Praška humoreska.
Spisal J. p.
(Dalje.)
„Preu narodnim glediščem je ravuu pripraven prostor za take htvaii. Pojdimo l^po v kavarno .Slavijo, katera je ravuo nasproti, pa bodemo gledali Gašo, kako čttka in pre-zebuje v svoji vrhui suknji, mi pa bodemo sedeli v topli zakurjeni sobi ter se mu smejali«.
»Zato ravno smo ga pozvali tje! O, Jambro in jaz, jeden in drugi stari praktikih v takih stvareh! Toda štiri bodu takoj! Gjnka in Mali, brzo končajta partijo! Poj-demo gledat Gašo in njegovo Andulko 1*
bodem za manje, za ono, kar predlaga proračunski odsek.
Istra je poznana kot siromašna zemlja. Ali ravno za to Istro, kojo popisujejo in pripoznavHjo kot jako siromašno, ravno za to Istro, sosebno za njeno kmečko p r e-b i v a 1 s t v o, stori se jako malo od strani c. k. vlade, da niti ne govorjm o deželnem odboru istrskem, kojemu poslednjemu bi bila tudi dolžnost, da pomore temu prebivalstvu.
Severni del Istre je pokrit pečinami in kamenjem, kakor je to znano vsakomur, ki se je le enkrat vozil preko Divače in Kozine v Istro.
Samo tu pa tam je kaj velikim trudom obdelane zemlje. In ravno v tem tudi sicer jako siromašnem predelu je bilo po leti tega leta v nekaterih da včnih občinah jako škodljivih elementarnih nezgod, To so davčne občine M o vraž, Sočerga in Rakitovec v krajni občini buzetski, in davčna občina Zazid v krajni občini dekanski, vse štiri v okraju koper-skem. Dne 23. julija sta močan naliv in ■trašna to*a uprav opustošila ta predel; uničila sta grozdje in žito, vinograde storila neplodne za več let, z nekaterih njiv in vinogradov sta odnesla zemljo, a druga polja iti livade pokrila peskom in kamenjem. (Čujte!)
Kar je ostalo še dne 23. julija, zlasti v Zazidu, to je bilo popolnoma uničeno dne 14. avgusta, tako, da so brez tega že siromašni ljudje prišli na beraško palico. Občina Zazid napravila je prošnjo na Njegovo veličanstvo, našega premilostljivega cesarja in kiv.lja, na \lcit Ini oi/bnr in r,& nVnlbft-i>tvo lza »ufimije kvari, a danes je priobčena prošnja na državni zbor.
Za ostale tri občine, v krajni občini buzetski, odposlala je le-ta prošnja na visoko c. k. namestništvo v Trstu.
Poročil o teh elementarnih nezgodah je moralo že dospeti na mlnisterstvo za notranje stvari in ljudem bi se maralo res pomoči in ne odlašati s tem. Kaka je bila tedaj toča, moremo soditi po tem, da je pobila več ovac in da ima sama občina Zazid, broječa 260 stanovnikov, 12000 gld. škode (Čujte!) Kaj je 12000 gld. za občino z 260 prebivalci, to lahko sami sodite. Ljudje so na beraški palici in pričakujejo zime v veliki skrbi.
Na podlagi povedanega stavljam predlog, da se v oddelek 2. predloga proračunskega odseka uvrsti še to-le:
..Izkaze o škodah, provzročenih po elementarnih dogodkih in morebitne podpore raztegniti je tudi na prebivalce davčnih občin Movraž, Sočerga in Rakitovec v krajni občini buzetski in na občino Zaz d v krajni občini dekanski, vse v okraju koperskem, zašle po nalivih in točah v največo bedo, in v obče na vse one v Istri, ki so oškodovani pe elementarnih nezgodah.*"
Te poslednje besede mi je pojasniti v toliko, da niso bile elementarne nezgode
»Ravno sva končala!"
„Torej pojdimo I*
„Ma tieta! Na zdar!*, od naše strani, kateremu je odgovarjal natakar »Službenik ! PorouClm se !• in odšli smo gledat Gašo. III.
Prestavi se dragi čitatelj v duhu v zlato Prago, v Ferdinandovo ulico. Ako si bil kedaj že v tem kraljevskem mestu, ostala Ti je gotovo v neizbrisnem spominu divna Ferdi-nandka — kakor je tukaj kratko malo imenujemo, in .Nabrežje". Na Ferdiuaudki na obeli straneh velikanske hiše modernega sloga, med njimi spomin iz minule slavne dobe, ko je zlata Praga imela srečnejše čase, ko se je bratom Čehom obetala srečnejša budućnost — stara uršulinska cerkev s samostanom. Na konci ceste pa stoji na levi strani narodno gledišče, biser umetnosti in zlatu
samo v imenovanih štirih občinah, ampak tudi v mnogih drugih občinah Istre. V onih Štirih so prebivalci najbolj oškodovani, ali j« tudi drugih, ki so tudi oškodovane. Priporočam visoki zbornici, da pritrdi mojemu predlogu (Dobro.)"
Predlog je bil zadostno podprt in predsednik je naznanil, da je tudi ta predlog v razpravi.
V seji dne 29. je je priporočil poročevalec o vswj zakonski predlogi, naj se vsprej-me tudi predlog posl. Spineiča, koji predlog je bil tudi res v.sprejet soglasno.
Sedaj je na c. k. okrajnih oblastih, da čim preje, v kolikor niso že storile tega, napravijo izkaze in da storijo predloge za podporo, da pride ta podpora, če tudi pozno, vendar pa še v pravi čas, da se bodo mogli ljudje preživeti čez zimo ter obdelati svoja polja.
Politiške vesti.
V T»tu, IG. decembra 1R9K.
Državni zbor. Minolo soboto seje pričela v poslanski zbornici podrobna razprava o proračunu V večernem izdanju od minole sobote smo že povedali, da je pri poglavju »najviši dvor" grajal dr. Lueger, da se mnogim deputacijaiu zapira pot do najvišega prestola. Grof Badeui je odgovoril takoj, da je odvisno izključljivo le od najviše volje, da-li sme kilo pred prestol ali ne. Vendar pa bi se vlada, ako bi jo kdo vprašal za to, vsikdar i/javila, da je vsako deputacijo do. pustiti pred prestol, zlasti pa v takih slučajih, ko se iste hočejo pritoževati proti postopanju vlade. P.ižnatl tati« je, da ttf ju nosp. ministerski predsednik ob tej priliki postavil iia povsem korektno stališče in ne preostaja nam druzega, nego da izrečemo željo, da bi tudi dejanja vsikdar tudi res odgovarjala tem besedam.
Pri poglavju .Državni zbor* je govoril krščansko socijalni poslanec S c h e i c h e r, ki je zahteval splošno volilno pravo, prirejeno tako, da bi se jednaki in sorodni poklici družili v skupine, ki bi volile poslance. Generalna govornika o omenjenem poglavju sta bila poslatica Š a m a n e k in K a i s e r, ki sta govorila o tem, da se nenemški govori ne beležijo v zapisnike. Poročevalec grot Palffy je pojasnil, da so za tako postopanje odločilni le praktični razlogi. V razpravi o poglavju »ministerski svet*' so govorili posl. B i a n k i n i, S c h ti c k e r, L a g i -n j a in S t e i n e r. Dasi prinesemo Laginjev govor doslovno, vendar opažamo že tu, da se je ta vestni in vrli naš zastopnik pritoževal na zapostavljanju hrvatskega in slovenskega jezika pri sodiščih, da se je izrekel za pomnoženje sodnih okrajev po Istri in je zahteval, da se v Istri zasnuje jedua hrvatska srednja šola. Posl. S p i n č i <! je iuterpeloval trgovinskega ministra radi č o ž o t s k i h ribičev, ki močno škodujejo domačemu lovu. Pri razpravi o dispo-
Prage, na kateri se Čehi lahko ozirajo s ponosom, češ, to je naše delo, to smo si pridobili sami, kakor je povdarjal grot Lažausky o priliki otvoritve narodopisne razstave češko-slovanske, s katero so si severni naši bratje vpleli nov lavor-venec narodno slave. Ko dospeš na obrežje, obstojiš ko okainenel. Toliko divote in krasote! Pred Tabo srebropena Vltava, -- kakor jo imenuje češka narodna pesen — Mala stiana iti — Hradčani, velikanski kraljevi grad z Daliborko in cerkvijo sv. Vida. Pogled se Ti odpre, tla ga oko ni še tacega videlo. Na levo, od grada na griču premonstratenzarski samostan Stiachov — najbogatejša opatija v vsej Avstriji — dalje gora sv. Lavrencija z Petfinom, kjer se, nahaja E tV ln-iv .stolp t*n miniature, namre- v visokosti 60 m., in pa takoiiueuovaui zid gladu, kojega je blagi Kurol IV. dal zidali
zicijskem f>ndu govoril je inladočeški posl. L a n g — proti!
Shodi na Dunaju. Včeraj so sn vršili na Dunaju trije shodi antisemitskih žensk in pa jedsn shod socijalnih deinonkratov, na kojem so se bavili z volilno preosnovo. Jed« n govornikov je povedal, da p-' tiskanju Ba-denijeve volilne preosnove v državni tiskarni je vsak stavec dobil le po jedito vrstico, da ne bi »poznali vse preosnove. Koncem zborovanja so seveda demoustrovali za splošno volilno pravo in je bilo zaprtih več njih.
Deputncija Malorusov, došla na Dunaj, odposlala je v nedeljo posebno odposlanstvo k grofu B.ideuiju. Poslednji jim je prijavil, da cesar vsprejine v ponedeljek (danes) odposlanstvo 6 mož, koja naj mu izroči spomenico.
Italija v Afriki. Dnevi se vrste in prinašajo vesti i r. Afrike, jedno bolj žalostno od druge. Danes očevidno ne gre več za to, kako bi italijanska vojska rešila čast oio/ja italijanskega, porušenega v teh dneh, ampak gre veliko bolj že za to, da obvaruje padca svoje glavno in menda tudi še jedi n o varno zavetišče — glavno mesto Eritreje : Musava. Zasebni listi javljajo, da Italijani Žive doli v groznem atraliu, ker se širi govorica, da šoanci (črno pleme) so že na potu proti lla-rarju, da napadejo Mosavo. In ako res pride do tega, potem smemo reči, da je Italija doživela v Afriki iih le gorostasnu fiasco, ampak pravo narodno nesrečo. A ne le zasebna pisma slikajo položenje v najtemniših barvali, ampak tudi uradna poročila zvene naravnost obupano. Tat pr,voč;!n priznavajo, da jc -clo Makallč popolnoma obkoljeno po sovražniku in da je pretrgana zveza med Mak aH r in Adigratom. (Adigrat leži proti jugu »hI glavnega mesta Masave v pokrajini Tigre, a se-vemo od kraja Makalle) Pozicija v Makalle je sicer utrjena; ker pa so se utrdbe napra-v veliki naglici, boje se, <ta se ne bodo mogle upirati sovražniku. Najžalostneje pa je to, da pomoč iz Italije ne bo d c m o tr I a d u -speti pravočasno, da bi rešila italijansko posndko v Makallč. Vojaški krogi pa menijo, da je celo mogoče, da šoanci niti ne napadejo utrdb, ampak, pustivši iste na strani, kar udarijo proti glavnemu ine<tu. V kakem groznem položenju so Italijani, je razvidno iz tega, dA oni, ki so se borili in so pogazili Četo majorja Tosellija, so bili le sprednja straža, in da glavna vojska še le pride. Ista Šteje baje do 100 000 mož.
Italijanski parlament se bavi seveda le z dogodki v Afriki Imbriani je nasvetoval, naj se Italija umakne iz Eritreje, Cavalotti pa je silno napadal vlado. Členi sedanje vlade značijo neprestano nevarnost; ta vlada je nesposobna. Vsakako pa — menil je — treba rešiti Čast Italije in njenega orožja. Ali kak6, ko je Afrika takti daleč ? Lahko je držati lepe govore v bombastičnih frazah, teško pa — pomagati.
ob priliki lakote in draginje, da si ljudje iu > -rejo zaslužiti denarja, da ne poginejo od glada. Ni čuda, da je slavni Aleksander llumboldt imenoval Prago po lepoti tr<*tje mesto na svetu. Tu pred narodnim glediščem stoji Gašo, veličastno, samosvestno ko Zcvs — ravno radi tega ponosa in sainosvestnosti prijelo se ga je tudi že ime „Olimp* — in glede mimoidoče dame, toda nijelna nima ru leče cvtke! Mi smo od^li v kavarno »Slavijo" ter od tam opaževali Gaša. Do tri * četrt na pet je sta! Gašo tam in potrpežljivo čakal, toda dame ni bilo; pivzebaval je kot. pes — pihal j^ hud veter iu Gašo je imel na sebi samo lahno vrlino suknjo. Mi pa smo sedeli v kavarni in na Gašino zaljubljenost Su njegov si'staii'k pili izborno p I žensko pivo.
(Dalje prik.)
Položen je na Vstokn. Večina drugih
postajnih la'lij je že dospela v Carigrad in tako ju slednjič vendar zmagala združena evropska diplomacija nad — sultanom. Sultan j e odredil, da je najstrože kaznovati vse one, ki so ropali, morili in požigali. Vojaki morajo povsodi napraviti mir z vso energijo.
Različne vesti.
Imenovanja in premeiftenja pri sodiščih.
Minister za pravosodje imenoval je pristava pri okr. sodiiču v Lošinju Pe ris i Ja, in pristava v Pazinu Oiacomollija prista-voma pri deželnem sodišču v Trstu, pristava S b i š a v Bujah pa printavom pri okrožnem sodišču v Rovinju. — Premeščena sta: pristava okrajnih sodišč M a r t i n e 11 i iz Buzeta v Tržič na Goriškem iu I s o p p iz Tolmina v Lošinj. — Pristavi za okrajna sodišča so imenovani avskultantje : S b i s a za Buje, Stran sgitl za Pazin, G n z e i j za Buzet, Pascoletto za Sežano, Vi d o s za Tolmin.
Imenovanja pri flnanci. Predsednistvo c. kr. finančnega ravnateljstva na Primorskem imenovalo je blagajniškega oflcijala Avguština pl. Bos i si i a računarskim oficijalom v X. pl. razr., iu blagajniškega asistenta Adama K o 11 m a n n a blagajniškim oflcijalom pri tukajšnji deželni finančni blagajni.
Najden in darovan zaklad drulbi sv. Cirila in Matoda. Med lepimi čitateljicami in čestitimi čitatelji teh vrstic jih je gotovo mnogo, ki hranijo kaka bolj stara pisma, ali pa za druge vedo, ki jih imajo. — Nismo tako radovedni, da bi zahtevali teh skriv-nostij, prosimo le poštne znamke ali marke, prilepljene na teh pismih. C'emn, to povemo koj! Poslušajte! Neka posebna manija se je polastila na tisuč in tisoč ljudij vseli starosti, stanov in narodov v različnih deželah sveta, ki zbirajo različne poštne marke, kakoršnih je na svetu že okoli 30.000 različnih. Zbiratelji (philatelisti imenovani) prilepljajo in hranijo različne take znamke v krasnih platnicah in jih visoko cenijo. Vsaka poštna znamka ima svojo vrednost, čem redkeja, tem dražja. Polastila se jih je irgovina, nastala je posebna književnost in strokovnjaško Častpisje v različnih jezicih, pri katerih si jih kruh služi na tisoče. — Vidite ljubo in dragi, da bi se dalo tudi pri naj i i taoih znamk, ki vam brez vrednosti leže v kakem kotu, pridobiti marsikako krono, mogoče tudi prav veliko svoto za našo nam vsem drago družbo sv. Cirila in Metoda, iu to brez požrtvovalnosti iu posebnega truda. Ali bi ne bil to najden in darovan zaklad ? Prosimo, poglejte malo po svojih skritih shrambah iu poprašujte tudi druge, ki bivajo v inozemstvu, saj je dohodek namenjen plemeniti stvari! Prilepljene marke naj se odstnžejo nepoškodovano z nekoliko papirjem okrog. — Ne zbirajo se pa le same poštne znamke, temveč vse druge poštne stvari, na katerih je vtisnjena zuaiuka, turaj ne prilepljena. Take reči so: dopisnica, zavitek (Couvert), zalepka itd. Samo morajo te reči potem cele biti, kakor so bile kupljene, toraj cela dopisnica itd. in uo samo oni del z znamko. Če so popisane in v rabi bile, nič ne de, so navadno še bolj zahtevane. Inozemske so uavadno več vredne, kakor naše ; stare boljše kakor sedanje ; navadne sedanje naše iu tudi druge, evropejske, velikih dežela niso skoraj nič vredne. — Tu dodajemo, da pred letom 1810. niso bile poStne znamke nikjer v rabi, pri nas v Avstriji smo jih dobili še-le 1850. leta iu od tiste dobe imamo jih zdaj že v 7. obliki. Neke vrste avstrijskih časopisnih znamk izza let 1850—1857. so jako redke in veljavne, tako tudi celi zavitki izza let 1861 — 1803. Sedanjih balkanskih dežel (črnogorske, bolgarske iu tudi srbske) so pa nekaj vredne. Sploh nam ne dopušča prostor povedati ob kratkem, katere so sploh kaj vredne, katere nič. Nabirajte vse, kar smo gori omenili I Kam in komu potem poslati ? Naš rojak in svedok v tej stroki: g. Anton M o ž i n a v G m u u d e n u. Gorenja Avstrijska, se nam je ponudil sprejemati poslano (frankovauo vse, iu če je kaj posebnega, bi bilo dobro v priporočenem pismu !), On pregleda vse, prerešeta iu proda ter naznani o svojem času v „Edinosti" o vsski poši-ljatvi. Na delo torej drage in dragi!
Glasbeni večer v slovanski čitalnici. Mi-nolo soboto v naši čitalnici vršivši se „glasbeni večer" vspel je povsem povoljno, toliko
glede na mnogobrojno udeležbo, kolikor tudi na umetniško izvajanje posamičnih točk razporeda. Naša naloga seveda ni, da bi take „besede", pri kojih navadno sodelnjpjo členi večinoma iz prijaznosti in rodoljubja, presojali se strogo umetniškega stališča, in v tem zmialu smemo trditi, da smo bili povsem zadovoljni s tem, kar smo slišali mirolo soboto v slovanski čitalnici. Na prvem mestu nain je seveda omenjati gospodirine T. La vrtce ve, v kateri smo spoznali res vrlo izšolano pevko s krasnim polno donečiin mezzosopra-nom. Predavanje gospice pevke je vseskozi odgovarjalo umetniškim pravilom in zahtevam ter je vsled tega tudi doseglo popoln vspeh, ki se je izražal v burnem odobravanju, sle-divšera vsaki točki. Gospodičina pevka je bila primorana dodati še in ponavljati mlčno francosko pesmico. Gospodičina G. L a v r i-č e v a je vse pesmi spremljala na klaviru, diskretno in s finim nijansiranjein.
Gospod Vlad. Od s trčil nam je dobro znan kot pijanist velike tehniške okret nosti in je tudi to pot vnovič utrdil svoj, dobri glas s točkami, koje je izvajal. Tudi gosp. V nam je ugajal povsem. Igral je nežno iu je dokazal, da dobro vlada svoj instrument. Obema pospodonm bi želeli samo nekoliko več temperamenta in tiste krepke enertlje, s katero se ponaša gospodičina pevka zadnjega glasbenega večera. G. 7A. Vrb k a sprmljal je goslarja , kakor vselej, diskretno in pravilno. Razun tega pa je omenjeni gosp. predaval tudi melodram »Trije jahači", pri kojem ga je spremljal g. Odstrčil. Melodram je našemu občinstvu se nekaj povsem novega in nenavadnega in zdi se nam, da vsled tega tudi ne vzbuja pri istem pravega razumevanja in zanimanja, ne glede na to, da je le strogo in vseskozi glasbeno izobraženo občinstvo v stanu popolnoma prodreti v duh te vrste glasbene in dramatične umetnosti. Vso hvalo iu priznanje moramo torej izrekati g. Vrbki, da se je že v drugič potrudil uvesti melodram na vzpored naših veselic, oziroma koncertov. Gosp. Vrbka je Ceh in je deklamiral slovenski; ali re-i ni nikogar med slovenskim mladim razumništvom, ki bi mogel iu hotel v prihodnje prevzeti jednake točke ? 1
Pri konci smo se svojim poročilom. Čestiti čitatelj se morda čudi, da smo poročali samo o sodelujočih močeh; da pa nikakor nismo omenjali posamičnih točk. Vzrok je pač ta, da med vsemi točkami ni bila niti jedna slovenska, ali hrvatska, k slovanskim v obče bi pa mogli le z vso silo prištevati melodram „Trije ja-hsči", v kojem je ua nemške, seveda poslovenjene besede N. Lenau-a spremljajočo glasbo zložil K. Hoffmeister, Čeli in učitelj na šoli Glasbene Matice v Ljubljani, in pa zadnjo točko Poljaka Fr. Chopina. Ua nas nisti ti dve točki vsaj nekoliko spominjali na slovansko glasbo, res ne bili bi se spominjali, da smo na glasbenem večeru — v slovanski čitalnici!
Želeći, da bi se prireditelji čitalniških veselic v prihodnje zopet, kakor do sedaj, če že ne povsem, pa vsaj večinoma ali deloma obirali ua slovansko glasbo, moramo koncem se pohvalno omenjati, da se je glasbeni večer minule s ibote menda res pričel po glasu vabila : točno ob uri, kajti naš poročevalec je, kot zagrizen konservativec, držeč se starih tradicij pri slovenskih veselicah, menil, da se glasbeni večer v najugodnejem slučaju prične ob 9 uri, in je tako res — zamudil prvo točke.
Odbor ukad. društva .Slovenije" ua Dunaju se je ua 111. rednem občnem zboru dne 7. t. m. preosnovil sledeče : Predsednik, stud. phil, Jožef lteisner. Podpredsednik, stud. iur. pran Stupici, Tajnikov namestnik, stud. iur. Karol Stclin. Blagajnik, stud. iur. Ivan Vrančić. Knjižničar, stud. phil. Pran GorSič. Arhivar, stud. phil. Stanko Beuk. Gospodarjev namestnik, stud, phil. Pran Jeseuko.
Društvo .tržaški tramway" podaljšalo je progo Barrieru-Stazione do vhoda na postajo južne železnice, progo v novem pristanišču (punto franco) pa do skladišča št. 2d.
Kužna bolezni v Trstu. V tednu od 7. do 14. bilo jo prijavljenih v tržaški občini 57 novih slučajev d&vice (!), 4 slučaji škrla-tice, 2 slučaja ležarja in 1 si. ošpic. Umrlo je 7 otrok za duvico, in 1 za skrlatico.
Zmrznil? Miuolo soboto uašli so ljudje v bližini ulice S. Francesco mrtvega moškega.
Obvestili so o tem policijski komi-
sarjat v nliri Scussa, kateri je poslal na
lice mesta posebno komisijo. Zdravnik je kon-»fatoval, da je mož bržkone zmrznil, kajli obležal je m^nda po noči v mlaki na potu. Truplo ponesrečenega odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu in tam so pozneje spoznali v mrliču Glletnega mešetnrja Simona Kantona, bivšega trgovca. Poneki ečenega spoznal je njegov sin, ki je mesarski pomočnik v Trstu.
0 nesnčl na Reki. V poslednjem izdanju sporočili smo na kratko, da se je na Reki podrla že zopet hiša, katere še niso dogradili. O tej nesreči poročajo z Reke: Vsem je še v živem spominu katastrofa z dnč 19. novembia min. 1., ko se je namreč zrušilo še nedozidano vladno poslopje, katastrofa o kateri je bilo več delavcev ubitih in več njih teške ranjenih, a že se je pojavila nova nesreča. Ta katastrofa dogodila se je tako-le: Ob 1. uri 50 min. začuli so zidarji, poslujoči pri gradnji novega poslopja, ki se zida v ulici Pomerio na račun go-ipe l'ancera (podvzetnik Ambrosini), strašansk ropot. Kaj se je zgodilo ? Udal se je temelj in vsled tega zrušila se je vsa sprednja stran nove zgradbe. Žal, da je padše zidovje zasulo več delavcev. Nadzorniki so takoj obvestili oblasti, in prihiteli so na kraj nesreče župan Ciotta, zastopniki oblasti in četa vojakov. Zajedno pa so se lotili dela gasilci in stražarji, da izkopljejo ponesrečeno iz ogromne kopice ruševin. Po trudopoluem delu spravili so na dan jednega mrliča in 4 ranjene, toda možno je, da jili je ponesrečilo še veče število. Pri zgradnji poslovalo je 47 oseb; 21 zidarjev, 16 dninarjev, 6 ženskih in 4 dečki. Ko je stavbeni podvzetnik Ambrosini doznal o nesieči, t. j.: da se je porušilo poslopje,
—	omedlel je .... .
To so vam stavbarjl na R-iki, da jiii Uog usmili 1
Krilanove pesmi (f Josip Pagliaruzzi iz Kobarida) so izšle 16. decembra v dvojnatem snopiču goriško .Slovanske knjižnice", ki obseza doslej nenatisnene pesmi. Naročniki „Slovanske knjižnice" jih dobe za navadno ceno 30 kr. s poštnino vred. — Knjižarska cena bo 50 nč. — za dijake pa po 40 uč.t ako natoče skupno vsaj po 10 iztisov in pošljejo denar naprej „Goriški tiskarni" A. Gabrščeif. — Upravništvo „Slovanske knjižnice" naznanja, da dobč ta dvojnati snopič le oni naročniki, ki i naročnino nitso itn dolgu.
Soffjijtko. Pred leti poročil je kmet' Josip B'<kibič, iz okolice pouijanske, hčer kmeta iu malega posestnika Andreja Pobege ravno tam. Obitelj tastova in nova obitelj zetova združili sti si v jedno obitelj. Prva leta živeli so v božjem mira, toda pozneje pričel je prepir met tastom in zetom — zaradi gmot* nih koristi. Po noči od 18. ua 19. avgusta t. 1. sta se zopet sprla tast iu zet. Zet Bembič pograbil je canjo grozdja iu šel iz hiše tast Pobega jo je udaril za njiui. Na polju sta se sprijola. Po naključju je pretep privabil kmeta Tedeska, ki je ločil pretepajoča se sorodnika. Starega Pobego ugriznil je bil njegov zet nad levim očesom, starec pa se je maščeval nad svojim zetom s tem, da mu je obdeloval glavo s kamenom. Pobega moral se je minoli četrtek zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem, obtožen teškega telesnega poškodovanja. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev teške ječe i u na 60 gld. odškodnine Bembiču. - Dodajmo še, da sta se Ltembič in Pobega nedavno zopet stepla iu v tem pretepu jo Hembič odgriznel svojemu tastu pol nosa. Zaradi tegu. pride Bembič bržkone pred porotnike.
Policijsko. 17letnega postopača Ivana Obersnela, pristojnega v Planino, prijeli so stražarji, ker se je klatil po Št. Jakobiketn okraju. Ob- rsuol se je stražarjem upiral na vso moč. — Zaprli so 19letuega kmetskega fanta Ivana Poropata iz okolice Buzetske, kateri je še leta 189J. tukajšnjega trgovca z oljem g. Simona ltibariča osleparil za 25 gld. — Tvrdki G, B. Burgstaller (ulica Pa-duina hšt 'J) odnesel je nepoznan tat iz zaprte mizice v pisarni tvrdke 900 gld. v bankovcih in srebru. Ta denar je b.l last maga-cinerja Josipa GRrtnerja. t) drznem tatii ni ne duha ne sluha.
Kuhdar. Danes (17.): Lazar, škof; Berta, lnuč. — Jutri (18 ): t K vatre. Gracijan škof.
—	Malaj. — Solnce izide ob 7. uri 39 min., zatoni ob 4 uri 12 min. — Toplota včeraj; ob 7. mi zjutraj 5.5 stop., ob -J pop. 10 stop. C.
Loterijska številke, izžrebane 7. t. m.:
Dunaj	»i, 7, 63, 67, 38.
Gradec	83, 88. 4(5, 9, 3.
Temešvar	5, 43, 82, 51, 34.
Najnovejše vesti.
Dunaj 16. Govori se, da je C a rn-pit e 11 i že imenovan deželnim glavarjem za Istro ; glede osebe novega mu namestnika ne zna se ničesar. Okrajni glavar SchalV-gotsdi se haje povrne iz Poreča v Koper, v Porer pa pride sedanji glavar v Vo-losknn, Fabiani.
Dunaj 1 0. Cesar j« vsprejel 6 členov 22i) mož broječe maloruske deputacije. Govornik odposlanstva je obnovil zagotovilo o neomajljivi zvestobi in udanosti mnogo izku-šanega naroda malornskega, ki ie trdna opora prestolu. Izročena pro5nja zahteva, da se razpusti deželni zbor in se razpišejo nove povsem zakonite volitve.
Carigrad 14. UdnSenje ustaje med Armenci ne bode mogoče z dosedanjimi silami, kajti Armenci imajo izborne pozicije in dovoljno streljivo. Pri sedanjih silah trajala bode notri v spomlad.
TpjfDvInshv bfcujavka.
Budimpešta. Pionioa ?.% je en 7,lt$ 7.18 Hini."* 7.n spomlad 189« 6.89 <to 6.81. Ovca'z«
jem ----Rž za spomlad S 20 «.22 Komza
za oktober -.— ._ inaj-juni 1B»6 4.47-4.48 Puninu tiuvii od 1H kil. f. 8 75 «-85 od 79 kit. f. «80 C.90. o l HO kil. f. d.86-7— od SI Jiil. T. 6.93 - 705, od sy kil. lor. 7.H5-7.I0.— lefmmi &*i;0 -8"'5; proHo 5 40 -B 75 rž nora A'SOS.20
Pomi'lbe slabe vpraianja p manjkuje. Prodaja - — met. »t. Vreme: oblačno.
Pra<ja. NVraliiiirmn nlmtknr f. 18.50 z a }a-nuvar t;J55., za maj 14.30 Oktober-deoember. 13.70
PrAgft. f'niitriraKul novi, po.ituvlimi. v Tr«i I!I »'»rimi vroif odpošiljat"r proeinj f, SI BO . Con
Sla 25 82'BO Ootvomi s3 25 33.60 V glavati
(io<li!.) 33.--'33.50 jako atnlno
Kiivr-j. lUva Santu* ,joui| *v<'r*fj dncotnbar 89.75 april 84 25.
liam^ur^. 3iuii<ih hoo<1 avura«.! /.« december 73 75 7» »«ro 70,— maj 68.25_cena mirne. Ouni^feh« boi>M iaui
!• daoambra
briftvui dolg v
včeraj
100.20 100 20 191.HO 98 70
papirju . , „ „ V srebru . . Avetrij^ka renta f zlatu
, „ v kronali ,
Kreditne akuije .......	309.76
Tiondon J0L«t. .......	121.45
M ipole'mi........ .	9,64
'»fk ............
1 JO italj, lir . ......44.87
dane«
10O.0B 100.15 121.25 98 55 »07.75 131 30 9-62 11.88 44.80

X
- * lrcl

NftjlapAa davilo
>a
godovne in svečane prilike
Oljnati portret 85X75 cm.
Antona Martina SI o m seka,
najflneje po niyboljSem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko barok anti-barok ter črnih -1	' 10, 19.
trgovini
D. Hribirja v Celji.
j* vinsku barok * zlato okrašenih okvirih po 15 in 18 gld., dobiva se v
Kaj jo Anton Martin Slomšek Slovenoem,	Ji
^ bilo bi proreč govor,ti. Njemu m Imamo	'lj*
zahvaliti "a družbo »v. Uohoi-a; tijomu ae	'm jm zahvaliti za n jboljo in najlopSo peilagogiike
W spiie in domovinsko Ijnboaen vnmnujoče	ifr
pesni. On b.l jo ttajoilličiipjii buditalj' na-	JV
/■j roda, in najbolj viv-t zagovornik pravio Slo-	m
veneov. Nobi-na Kloveiuk« !i ia naj bi ne	*Br bila brez aUke »c^a »lavnega moža, ki je in
oitano redni ponos ili dika Slovencev.	ajT
Odvetnik
D". Viktor Sapan
v j u b 1 j a n i
ima od dane* naprej svojo pisarno
Gospodske ulice št. 17 A (palača Anersperg)
nasproti c. kr. okrajnem sodišči, o	m	•
2 JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
Q via C.'Serma «t. 16 uliođ plnzza della Caierma.
(Hiiij ruti itlllL-i iniminM/,
prodaja po m-verojelnih uixkib cemih vnuko-\r»tn» an^loika
kolesa
(bioykle)
I
i
I i i i
i
*
i i
9 i* itf'-^-fFViir tf«1 v
Josip Hžzarello
/iiniop.lvo kolo* „RalaltfH" iz tovarno Pltaloi^h Cycle C* L.td. NottinpUam An(»loSkou in koles .Adlov" iz (ovoruo 11. Klejer
Frankfurt.
Kolesa „Itiilei^h* in Adler h.i ivotovno mana, poulo^lnja rabijo no v miki vojaki.
K >ln«a p.i^iljn s-i na de/.elo n na v>io k ruje bross v-f>b -trn^kov.
Spre i« m ase p oprava v»akovr»tnih novih in stalili kolo* in šivalnih strojov.
V zalogi naluii i,o s<" vsakovrstna orodja in priprave za kolesa.
Zahtevajo naj a« ceniki!
i/.vii.ij.' »j.ik.i A ku!e«. Prodaja dvokolona.
mehe
10 popravo nov« in r
mile
iivalnih sirojov in dvu-ibljane šifuliui stroju i.i
Via Madoima def ntare štev. 4, ithoil via Fonlanone,
vštric 2. b .1
Lastnik politične društvo „Edinosti«. Izdavatflj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.
\