List 27.
Gospodarske stvari.
Stroški in dohodki od molzne krave na leto.
Vsaka živina, tedaj tudi krava potrebuje hleva, klaje, postrežbe itd. in prevdaren gospodar mora šteti vse stroške, ki jih ima leto in dan, da ve, pri čem da je s svojimi stroški in dohodki.
Vemo sicer, da kmetje navadno ne racunijo (ne rajtajo) na drobno; al do tega morajo tudi oni priti, da vejo, ali gre s kmetijo njihovo naprej ali nazaj. Dokler ni bilo davka toliko, kakor ga je dandanes, ni bilo treba, da bi bil gospodar vsak krajcar štel, al zdaj je treba, ^da mu nenadoma ne zapoje boben.
Štejmo tedaj vse, kolikor ena krava stroškov prizadene po računu, kakor ga je delal „Der stei. Landb." tako-le: Ako dobi molzna krava na dan 24 funtov sena ali senene vrednosti in pa 6 funtov slame za steljo, tedaj znaša to na leto 8760 funtov sen& (cent po
75 kraje.)..........65 gold. 70 kr.
22 centov slame po 40 kr. ... 8 „ 80 „ Plača za deklo (ena dekla na 12 krav, 40 gold. za Ion in 120 gold. za živež itd. znaša 160 gold. skupaj, tedaj za eno kravo ..... 13 „ 34 „ Obresti (činž) in delež poplačevanja od 75 gld., ktere krava veljd, unih po 6, teh pa tudi po 6 od sto, znašata       9    „      —  „
Za hlev      ..........        6    „      —  „
Za asekuracijo    ........        1    v     o0 „
Za živinozdravnika, sol, olje   ...        4    „      — „
skupaj i 108 gold. 34 kr.
To so stroški.
Če krava počez vsaki dan d& po 4 bokale mleka, znaša to na leto 1460 bokalov brez tega, ki ga je tele posesalo. Cenimo bokal mleka po 6 kr., tedaj znaša vrednost mleka ... 87 „ 60 kr. tele, ki ga je storila krava .    .    .    • _ ^   _?>      "~   v
po takem znašajo dohodki   ....      95 gold. 60 kr.
Ako odbijemo te dohodke od stroškov, ostane še stroškov 12 gld. 74 kraje. — Al zdaj še nismo šteli gnoj4, ki smo ga dobili od krave in ga smemo pričakovati od gori omenjene klaje. Iz 110 centov sen& in slame se pridela 225 centov gnojd; cent gnojd moremo najmanj ceniti na 15 kr., tedaj 225 centov po 15 kr. znaša 33 gold. 75 kr., po takem znaša čisti dohodek od ene molzne krave 21 gold. na leto.
Vsi stroški kakor tudi mleko so tako cenjem, da ni nič prenapeto. Rekel bo morebiti kdo: „saj imam hlev, kaj bom tedaj stanovanje krave v njem še posebno računil?"   Kaj,  dragi moj, si si hlev zidal brez
stroškov?   Drug utegne reči: „kaj bom še čin ž rajtal od krave?"  Dragi moj, ali nisi za denar kupil krave ali si jo s stroški doma priredil? Krava je kapital in vsak kapital mora biti naložen na činže (obresti). Tako računi prevdaren gospodar.