121. ätev. Foštnina plačana v gotovini. Celje, torek 25. oktobra 1927. Leto IX, Izhata v torek, četrteft In sobotoi Stane mesečno Din?- ra lnozemstvo Dm 20*—. P«sam»zn>a fttevllfca I Ofin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Orednlitv* la apravnlitTOi Celjo Strossmayerjeya aflca 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo Ofltasl po terlffa. Telefon int $tev. 65. Akcija za enotno demokratsko fronto Sestanek med Davidovičem in dr. Spahom. — Muslimani za sodelo- vanje z Davidovičem, — Radikali ponujajo demokratom koncesije. — Številne upokojitve na vodilnih mestih. Beograd, 24. oktobra. Danes do poldne se je vršil sestanek med Ljubo Davidovičem in šefom muslimanske stranke dr. Spahom. Temu sestanku pripisujejo poscbno važnost, ker je znano, da skušajo rsdikali pridoblti rnuUmane zato, da bi izstopili iz De- mokratske zajednicc in se priključili radikalom. Muslimani odločno zatrju- jejo, da nimajo tega namcna, ker je zlasti voülna doba dokazala, da je sodeiovanje demokratov in musli- nianov za musUmane korlstno. Dr. Spaho je preje! \z Bosne in južne južne Srbije (med drugim tudi iz Skoplja, kjar je bil izvoijen) brzojavne pozive, da ostane na dosedanji poli- tični liniji in podprc Davidovičevo akcijo. Radikali se z vsemi sredstvi pri- zadevajo, da bi preprcčili osnovanjc Demokratskega bloka. Demokratom so ponudili vse mogoče koncesije in pristali tudi na zahtevo demokratskih ministrov, da se sprerneni madništvo v rcsoru notranjega ministrstva. Med drugim je biio upokojenih 33 srezkih poglavarjev. Muslimanom pa so pre~ pustil mesto komisarja za Sarajevo, ki je bilo doslej v rokah radikalov. Član komisije za redukcijo urad- nikov v resoru notranjega ministrstva minister dr. Surnenkovič je izjavil, da se redukeija ne vrši po kakem ključu ali pa s strankarskih vidikov, nego da je merodajna za to le sposobnost in kvalifikaeija. Pred sejo demokratskega kluba Spomenica Ljubi Davidoviču. — Veliko zanimanje za sejo demokrat- skega kluba. — Konferenca demokratskih ministrov. — Beograjska „čaršija" na Davidovičevi strani. Beograd, 24. oktobra. Spomenica šefov SDS, HSS in Saveza zemijo- radnikov, ki je bila v soboto izročena g. Ljubi Davidovicu kot šefn Demo- kratske zajednice in v kateri zahtevajo omenjene stranke, da se uvede v dr- žavi rqd in zakonitost, izvede izena- čenje davkov in druge nujne reforme ter predlagali združitev Demokratske zajednice, klubov SDS, HSS in Saveza zemljoradnikov v enoten parlamentaren klub pod vodsivom Ljube Davidoviča, je izzvala v vseh politicnih krogih veliko sen- zaeijo, ziasti, ker je spomenica oči- vidno sestavljena v sporazumu z g. D avid o vice m. Politična javnost pričakuje z naj- veqim zanimanjem sejo demo- kratskega kluba, ki se bo vršila jutri popoldne. V torek ali sredo bo naibrž padla odločitev, ali bo demo- kratski klub pristal na osnovanje De- mokratskega bloka ali pa se bo za- vzel za koalicijo z radikali. Radikalä upajo, da bodo demokratski ministri izvajali konsekvence in povzročili v stranki razkol, če bo potrebno. Ne- kateri radikali so včeraj izjavili, da bodo tudi y njihovifi vrstah nastale komplikacije\ V radikalskem klubu je nastala nova skupina, v kateri so pa- šičevci in centrumaši, ki so bili za časa volitev v nemilosti. Nekateri politiki so mnenja, da bi v slučaju, da se osnujc Demokratski blök, razpadla Demokratska zajednica in bi obe v njej združeni stranld (JDS in JMO) postali zopet neodvisni druga od druge. Demokratski ministri so še vedno zelo rezervirani v pogledu pisrna, ki so ga šefi opozieije v soboto iz- ročili predsedniku Demokratske zajed- nice, v intimem krogu pa pravijo, da zro s pesimizmom na akcijo za osno- vanje Demokratskega bloka. .Demo- kratski ministri so med seboj v stalrii zvqz'x. Včeraj se je vršila v zunanjem rninistrstva konferenca ministrov dr. Alarinkovica, dr.Kurnanudija, dr. Su- menkoviča in dr. Mijoviča ter pod- predsednika demokratskega poslan- skega kluba, črnogorskega poslanca Ändrije Radoviča. Zaključki te kon- ference se drže 'ajno. V krogih Davi- dovičevih pristašev pa govore s sim- patijo o sobotnem pismu. Zanimivo je, cia je »čaršija«, to je velik del beograjskih go- spodarskih krogov na strani Davidoviča. Ti gospodarski krogi naglašajo, da je ideja Demokrafskega bloka ze!o dobra in da se naj bloku omogoči, da v vladi pokaže, ali je voljan in zmožen izpolniti svoje ob- Ijube. Najnovejša poročila iz inozemstva. Berlin, 24. oktobra. »Pravda« jav- lja iz Ljcningrada, da so tarn v zad- njih dneh zaprli 350 oseb, večinoma meščanov. Aretacije so v zvezi z najdbo večjih količin dinamita in vestmi o atentatih, ki bi se imeli izvršiti ob priliki boljševiških jubilejnih svečanosti. *; London, 24. oktobra. Reuter do- znava, da je Miss Grayson odplula včeraj ob 613 ameriškega časa z le- talom na Dansko. ¦ Praga, 24. oktebra. Vceraišnja reprezentantivna nogo etna tekrna med Čcškoslovaško in Italijo je končala v razmerju 2:2 (1 : 1). Obe moštvi sta igrali zelo ostro. Več igralcev je bilo ranjenih. Tekmi je kljub neugodnemu vremenu prisostvovalo 20.000 ljudi. ¦; Altona, 24. oktobra. V noqometni tekmi med reprezentancama iŠIemčije in Norveške je zmagala Nemčija s 6:2 (2:0) pred 30.000 gledalci. Obeinske volitve v celjskem srezu. Okrožnica vsem županstvom v celjskem srezu. Veliki župan mariborske oblasti je izdal z okrožnico z dne 20. t. m. U br. 14.951/66-27 sledeče zakonito tol- mačenje k § 12. zak. o volitvah ob- činskega odbora (Urad. 1. z dne 1./IV. 1922, štev. 80/31): «V smislu čl. 12. zakona o volitvi v občinska zastopstva morajo biti ob priliki obänskih volitev kandidatne i liste vložene najkasnejc v tOdnch po | razpoložitvi pravomočnih volilnih ime- nikov tcritorijalno pristojnim sreskim poglavarjern. Rok za vlaganje kandi- datnih list rnora biti na temelju §11. cit. zak. objavljen v volilnern razglasu. Nastane vprašanje, kako je z ozi- rom na čl. 12. zakona o volilnih irne- nikih, ki je napram zakonu o volitvi v občinska zastopstva lege posterior, določiti prvi in kako zadnji dan zgoraj omenjenega lOdnevnega roka. Ker predvideva čl. 12. zak. o vo- lilnih imenikih tudi za volitve v ob- činske zastope posebno reklamacijsko postopanje in je v tem členu določen 15dnevni rok za vlaganje reklamacij, se o pravnomoenosti volilnih imenikov za razpisane obeinske volitve more govoriti šele tedaj, ko je pristojno okrožno sodišče rešilo vložene rekla- macije ter zadevne rešitve dostavilo dotičnim občinam, v katerih se vrše obeinske volitve. Iz prednje ugotovitve izhaja, da določil drugega odstavka § 12. zak. o volitvah v občinska zastopstva ni mo- goče interpretirati drugače, kakor v tem smislu, da prične teči lOdnevni rok za vlaganje kandidatnih list z dnem, ki sledi dnevu, ko je občinski urad prejel od okrožnega sodišča zadnjo rešitev volilnih reklamacij. Tega dneva se vnaprej ne more točno določiti, ker so v zakonu o vo- lilnih imenikih predvideni za poslo- vanje glede volilnih teklamacij izvestni roki, v okviru katerih morajo prizadeti občinski uradi in okrožna sodišča iz- vršiti po zakonu jim določene posle. Iz tega vzroka se je nateritoriju ljub- Ijanske in mariborske oblasti uvedla praksa, da se v volilnih razglasih pusti mesto, ki je določeno za označbo 10- dnevnega roka za vlaganje kandidat- nih list, začasno neizpolnjeno, in ga občinski uradi izpolnijo šele tedaj, ko so prejeli od pristojnih okrožnih sodišč rešitve volilnih reklamacij. Na volilnih «azglasih je vpisati za- četni in končni dan lOdnevnega roka za vlaganje kandidatnih list takoj onega dne, ko županstva sprejmejo od okro- žnega sodišča pravomočne volilne imenike in sicer tako, da je kot prvi označen dan, ki sledi dnevu prejema pravnomočnih volilnih imenikov. Kan- didatne liste je vlagati neposredno pri sreskem poglavarju v Celju ob običaj- nih uradnih urah (8. do 14. ure). V volilni razglas naj občinski* uradi torej vpišejo datum prvega dne, ko pričnc teči lOdnevni rok, pri zadnjem dnevu pa tudi uro, do katere je vlaganje kandidatnih list dopustno. Da se more presoditi, ali so po- samezne kandidatne liste bile vložene v okviru lOdnevnega zakonitega roka, imajo občinski uradi, dm so prejeli od okrožnega Fodišča vrnjene pravno- rnočne volilne itnenike, prejem istih brzojavno ali na katerikoli drug način takoj javiti sreskernu poglavarju v Celju in obenem navesti dan, ki so ga v volilnih razglasih označili kot prvi dan za vlaganje kandidatnih list. Za kandidatne liste, ki se pred- lože sreskemu poglavarju po pošti, kar je tudi dopustno, je za presojo pravočasne vložitve merodajen dan oddaje na poštnem uradu. Ta navodila Vam dajem v znanje in točno ustrezno ravnanje. Sreski poglavar v Celju, dne 22. oktobra 1927. Dr. Senekovič, s. r. Frank Crane; Prismuknjeni Anglež. Sam se jc naslonil nazaj, glasno zazdehal, stegnil roke in noge, da je zaškripal sklopni stol pod njegovo težo dvesto in petdesetih funtov. »Djaa!« j? rekel. Želel bi kake prijetne sprcmembe v tej enoličnosti. i\li ne bi mogli srečati morskih somov ali potopiti kak ribiški coin? < Potovali smo po Atlantskem Oceanu na velikem parniku: trije no- vinarji iz Chicage na poti.v New York, ko smo preživeli več mesecev v Evropi ter tarn ogledali vse večje znamenitosti. »Zdi se mi, da si se naveličal in bi rad zabil lepi čas, se mi zdi. Najbrž si se nalczel od Angležev,« jc pripomnil Top. ^Mogoče,* je odvrnil Sam. Pre- klmjam velike ladje. Med obedi ni nikake vzpodbude. »No pri osmih dnevnih obedih ti za drugo itak ne preostaja časa. Mislim, ako bi vsak grižljaj dvaintri- desetkrat prežvečil, bi porabil na ladji lahko ves cas za jed. Sploh pa — ali ni čas, da prinese natakar čaj z obloženimi kruhki?« »Ob pol petih!« je odvrnil Top in pogledal na uro. Na levo in desno sva gledala, kdaj prinese natakar zaželjeno. Kar vidiva stopiti Ängleza iz kadilnice. Änglez je bil cvetoč mlad mož, kakih petindvajsetih let. Seznanila sva se z njim in nama je bil zelo všeč. Bil je pristen Änglez. Govoril jc z zategnjenim londonskim naglasom, prckopicnil pa je nazadnje vsak stavek. Kazal je izredno nevednost glede Zedinjenih držav in ameriških razmer, kakor po navadi noben tujec. Vpisal se je z imenom Algernon Suffolk in po poklicu: izdelovatelj nožev, vilic in podobnih predmetov v Birmincjhamu. *Oj tu je najin prijatelj, ri'ozar!« jc dejal Top. In tu prihaja caj. Kdo bi bil mishl, da bo tako velik mocan dečko kakor jaz mirno sedel in pil čaj, in — pri moji veri — res po- želel zoprne pijače?^ Änglez se je nama približal in povabila sva ga, naj prisede. »Z veseljem!« je odvrnil. »Vzhičen sem, da bom spoznal Arneriko.* »Velika dežela,* je dejal Sam. »Ničesar ni vcličastnejšega. Kateri del nameravate obiskati?« »Najprej se mislim podati v Kanado, veliko sem že slišal o njej. Moj bratranec živi tarn nekje. Morda zavijem tudi v New-Orleans in Denver.« »Zakaj ne obiščete teh mest na poti v Kanado?« »Res! Na to nisem mislil, ali lahko storim?« »Prav lahko, je menil Sam. »Po Rockfellerjevi železnici iz New Yorka, v New Orleansu prestopite na vlak, ki vas popelje v Denver in Long Island. Ne stane več.« »Pač«, sem pripomnil. »Dva do- larja stane več: vendar izplača se.« »Dva dolarja!« je vzkliknil Alger- non. »To znese pribljžno osem šilingov, nič več?« »Približno. Iz tega si vendar nic ne storite?« »Ne, to je malenkost. Toda povejte, ali bi ne mogel potovati tod čez Chicago, kjer ste doma? . »Pri tej poti ne. Na vsak način nas morate obiskati, a peljati se mo- rate po drugi progi. Naše mesto leži ob Tehpecante in Havanski železnici.« »Trenutek«, je rekel Algernon. »Naj zapišem to v biležnico. T-e-, kako pišete ime?« Zlogovali smo mu besedo. *Pišite nam kadar pridete, čakali vas borno na depotu.« Vsi smo mu dali naslove. »Hrn — hočete reči — na postaji?« »Seveda. Pri nas imenujejo postajo »depot«, naglašujemo na prvem zlogu: de. Ako vprašate koga za postajo, bo mislil, da menite kako kramarijo.« »Res — čudno.« »Na naših železnicah se vozite tudi raje po dnevi. Po noči vpijejo prevečkrat: »roke kvišku!« »Roke kvišku? — Kaj je to?« »Saj veste — roparji. Možje z maskami ustavijo vlak in izropajo pot- nike«. »Kako čudno. Ali storijo to Često?« Precej pogosto. Na nekaterih pro- gah najdejo vsak dan, na Tehuante- peški progi se ne zgodi ničesar, razun dvakrat na teden: v torek in soboto.« Algernon se je naivno čudil. »Presneto razburljivo. — Kaj ne«? »Seveda«, je odvrnil Sam. »Vedno dovolj novic«. »Počakajte, da pridete v Chicagos sem ga prekinil. »Prav«, sta pritrdila Sam in Top. »AH so — ali se spoprimete tam tudi z divjimi Indijanci?« je vprašal Algernon Suffolk. »Le^ poleti«, sem dejal. »Poleti so nevarni. Pozimi pa ostajajo v gozdovih in nas redko nadlegujejo«. »In Cowboys, saj veste, in drugi podivjanci?« je vprašal Algernon. »Ali pridejo ti tudi v mesto?« »V mesto? Kajpak! Ravno nasproti mojemu stanovanju je hotel cowbogjev. Ako se tam priglasite, lahko gledate s tribune vsako lepo popoldne, kako zasledujejo Cowboys četo Indijancev c». ... r- . V ^ V % TN ~ T) H r -111: *"' Celjska »Mačehovina«. Celjska okolica, 24. okt. Ker je še količkaj znosno vreme, vabimo gg. mestne in okoliške občin- skc očete, da napravijo pred večerjo ob kakih 19. zvečer izlet v ccljsko »Mačehovino«. Iz varnostnih ozirpy jim svctujcmo, da si osigurajo svojc častitc nosove in noge ter vzamGJo za vsak slučaj tudi rešilne pasove s scboj. Dobro hi bilo, da sc jim pri- druži tudi vodstvo »očGsa postavc«, kcr spada »Mačchovina« pod okrilje varnostnc stražc kot sestavni del po- licijskega rajona! Pod vodstvom naših gg. županov bo izlet dokaj zanimiv in stavimo glavo, da jim bo ostala »Mačehovina« v vednem spominu, če si jo otipajo zvečer okrog sedme urc, kcr vidcti sg da to 1g po dncvu! Jg to oni lepi del našega mesta in okolicc, ki sg mu pri belem dnevu pravi »Gozdni del« in »Lisce«, ob času kopalnG scziJG makar tudi »Gänsehäufel« v Celju! — Sedaj seveda, ko nas jg zapustilo polGtjG, živahno vrvGnje kopalccv in izletnikov, šGtalcGv in parčkov, smo preostali samo še »pastorki«, za katere nima nG mestna, ne okoliška občina pravega smisla, niti volje, da bi jim postrcgla vsaj z majhno udobnostjo. Cesta v ta ljubi predel jc pod vsako kritiko; med moškim in žen- skim kopališčcm sg nahajajo po vsa- kern malem dcževncm curku na ccsti ob robu pri Savinji luknjc, da si lahko zlomiš nogo, od moškega kopališča naprej pa jg luža pri luži. Lescna ograja ob Savinji sega 1g kakih 80 m nad kopališčc, dočim jg ostali del ceste proti vodi popolnoma nezavarovan, vslcd Cesar smo priporočali tudi re- šilne pasovG. Da sg v temi priplazimo do občinskG meje med mostom in okolico, jg trcba precej izurjenosti in talcnta, sicer zabredemo v mocvirjc ali pa na travnik. Na mcji pa najdemo prvi korak savinjske regulacijc, to jg jarek, v katerega odtcka pri prvi pri- liki narasla Savinja, da sc njc rujavi valovi izlivajo potem za hrbtom Li- ščanov po njih vrtovih in pritličnih stanovanjih. Živa duša sg ne briga za ta jarck, da bi ga vsaj včasih očcdila in s tern pripomogla do ravno tako hitrega odtoka vodc, kakor njenega dotoka. Da jg pri taki priliki vsa ccsta poplavljena, jg razumljivo. Koiikor nam jg znano, si jg okoliški g. župan pred letom dni — bilo jg to sredi oktobra 1926 — res oglcdal ta prGdGl m ob- Ijubil odpomoč in — pri tern jg tudi ostalo! Mestni očetje pa, koiikor vemo, do danes niso našli poguma priti na mGsto in si ga ogledati ter tudi kaj ukreniti. — Voda sama jg svoj del prispcvala: naplavila jc grušča inpeska dovolj, tudi Iužg in lužice je pustila, da ni treba daleč hoditi po vodo, trcba jc samo delavccv, ki bi to naravno uslugo izrabili! Da jc cesta in pešpot ob enem pod vsako kritiko, menda nikdo nc bo tajil.Xvsaj oni ne, ki dan za dncm premika svojc trudne ude po tcj »komunikaciji«. Da o razsvGtljavi niti ne govorimo- Luč šega v mestnerri obinočju lc do moškcga kopališča in ne koraka dalje, akoravno se nahajajo na skrajni meji niesta še hišG. Morda poreče kdo, da bi bilo s tern preveč izdatkov, kaj pa treba tern par ljudem še luči! —Res, trebalo bi kakih 20 drogov in 800 m žice tcr pa žarnic in bilo bi v rcdu! Da bi Liščani na ta način dobili po- daljšano napcljavo, o tern sg gg. ob- činskim očetom menda šc ni sanjalo, kaj se, da bi bili o tern razmotrivali! Ne pišemo tcga zgolj iz hudo- mušnosti, marveč iz upravičene bo- jazni, da bi sg končno vendar ne pri- pctila kaka nesreca. Takrat si bodo scveda občinski očetje umili roke v Savinji in prizadeternu revežu ne bo nikdo hotel pomagati in ga odškodo- vati! Pomisliti je treba, da hodi tudi po zimi in v temnih nočeh precGJšnje šievilo prcbivalstva to pot, ko se vrača iz posla v tovarnah, uradili in od dru- god in žalostno je vidcti, kako hiti ženica s sveliljko po ccsti, ki je mestna in okoliška komunikacija, da se nezvrne v Savinjo, ali nc zlomi nogc v kaki luknji! Čg hočejo gg. občinski očctjc obeh občin in tudi varnostua oblast vse te preteče nczgode vzeti na svojo od- govornost, potem bomo tudi mi »pa- storki« molčali šg naprej, ako ne, pa zahtevamo, da se tako neznosno stanje takoj in temeljito odpravi! Smo ravno tako občani, kakor vsak drug in imatno iste dolžnosti. Zahtevamo torej tudi iste pravice in udobnosti. Treba je nemudoma najti sredstva i v mestni i v okol;ški občini, da se zgradi poštcfia cesta od moškcga kopališča do konca Lisc, da se zavaruje stran tc ccste ob Savinji do kraja, kjer ni več nevarnosti in da sg končno popravi omenjcni jarek kot odtok vode. Glavno pa je, da se brez odloga potegne po- treben vod ekktrične napeljave do konca mestne občine in še dalje tudi po Liscah, nele radi tega, da se osi- gurajo pasanti in vozila, arnpak tudi radi tega, da sg s tern preobliči zu- nanji vtis mesta in okolice. Toliko se bo našlo v enem, kakor v drugem občinskem mošnjičku, da se bodo ti malenkostni izdatki krili, ker bi mogel nastopiti slučaj, ko bi ena kot druga občina mogli odgovarjati za poslcdicc vsled pomanjkljivih va nostnih naprav. Polagamo gg. občinskim očetom na sree: Vsak rad hodi po svetlem in suhem in nobeden ne mara tvegati svojega življenja! Up mo, da bo vsaj sedaj kaj zalcglo in sc bo stvar ure- dila! To so minimalnc zahteve celjske »Mačchovine«, po kojih ugoditvi bi ta svojc ime radevolje opustila. »Pastorki«. po Michiganski cesti ali prcganjajo credo dolgorogih živali iz Texasa«. Algcrnanov obraz sc je lesketal zanimanja. Izpil je čaj do zadnjc ka- pljice in dcjal: >To Vam pa rečcm, dečki, tega nc maram za nobeno ceno zamuditi. Krascn sport mora biti. Ali lahko tujec pristopi — hočem rcči: ali bi bilo mo- goče?« »Tega ne vem«, je odgovoril Sam. »Kar se tiče Angležev so zelo izbirčni. Seveda ncumni predsodki. Kaj meniš, Top?« »Jaz mu lahko prcskrbim licenco in potcm je vse v redu. Pridite k nam in poskrbeli bomo, da Vam bodo dali na razpolago konja in puško«. »Pri Jupitru!« je vzkliknil Anglež in tlesknil z roko po stegnu, to bo krasen šport. Dečaki v Birminghamu bodo zeleni in rumeni nevoščljivosti, ko jim o tern pripovedujem. Kaj pa je z rjavim medvedom in gorskim levom«. Bi lahko šli na lov v chicaški okolici^« ! »Kar hočete, lahko najdete v Lin- colnovem parku«, sem odgovoril. »To jc razsežen, rezerviran naravni park na severni strani mesta. Divjačinc jc tam v obilici«. '•'¦ »Famozno, famozno! Prijupitru!« je klical navdušeno Anglež. »Vstopimo in pijmo kaj. Rad b^'sW na.učil od Vas nacijonalne igre; »Pocker^1.' ,Morani sej je naučiti«. ' v '' ' Šel le naprej v kadilnico. Mi smo se spogledali in sunili. >To je prijetnejc, kakor potopiti ribiški coin, kaj, dečko?« je zašepctal Sam. >Seveda!« sem odgovoril. »Čakaj, da ga dobimo pri igri«. Po okrepčilu smo zatč\l z igro. Algernon je težko sledil. Razna pra- vila je beležil v bclcžnico, da bi si jih zapomnil. Naslcdnja dva dneva smo bili vsi štirjc ncrazdružijivi. Nekoliko sc mu jc posvetilo v glavi, Ccprav je delal smešne napake in neumno povprašcval. Brazy, urednik »Clariona« je bil tu, da bi nas počakal pri izkrcanju. Razveselil se je, ko nas je zagledal. Ko nam je dal roko, je naglo stekel za našim Angleškim priiateljem, ki jc šcl ravno mi no carinarne ter se dolgo ž njim poiiovarjal. Ko se je vrnil, srno ga vprašali, če pozna An^leža. „ov> »An^lc^a?« je dejal, *ta je toliko Anglež kakor vi. To je Peter Ballon, igralec kaFa^terjev in.prva zvezda na Vaudevillskem glcdališču, v Chicagi rojen in vzgojcn. Poparjcni smo gledali drugdrugega. »Posekani!« je rckcl Sarn >Nascdli!« je zaklical Top. y,h. »In naše naslovc je zapisal v be- ležfiico,« sem pripomnil. E.Š. Volitve v celjski okoliški obeini V soboto, dne 22. t. m. je bila vldžena kandidatna lista Združene slovenske gospodarske stranke, na kateri so kandidati vseh naprednih strank SDS, NSS, samostojnih krnetov in pristašev RadiČGvc stranke. Lista jasno kaže smer bodočega naprednega gospodarstva v občini, poleg tega je pa v njej izraženo dej- stvo, da so se vse napredne stranke združile v skupen na- predni blök, kar bo posebno za klerikalce trd oreh. Koiikor nam jeicj^ano, so klerikalci vložili ce(o dve listi, ker en del njihovih Volilcev ne soglaša s kandida- turo častihlepnih okoliških veli- ^ašev, ysled česar poskušajo na drügi listi z »manjšimi« ljudmi, da pridobijo kroglice nezavedne raje. Mislimo, da jim tudi to ne bo pomagalo. V naslednjem prinašamo našo kandidatno listo, ki je bila vložena kot Kanclidatna lista Združene slovenske gospodarske stranke za volitvG v občinski zastop občine Cclje-okolica 20. növ. 1927. a) Kandidati: Nosilec: 1. Kukovec Vavako, stavbenik, lesni trgovec in posestnik, Lava 22, 2. Fazarinc Anton, posestnik, Ostrožno 69, 3. Nerad Franjo, stavbenik in posestnik, Gaberjc 55, 4. Brumen Jakob, posestnik, Spodnja Hudinja 7, 5. Dr. Laznik Karol, odvetnik, Gaberje 76, 6. Kolšek Martin, posestnik in čevlj. rnojster, Breg 37, 7. Rozman /Uojz, žel. progovni mojster, Gaberje 138, 8. Ota Lovro, posestnik in trgovec, Zavodna 4, 9. Garns Ivan, poštni kontrolor, Gaberje 91, 10. Cetina Milan, faktor in hišni posestnik, Zavodna 99, 11. Pušnik Franc, posestnik, Gaberje 86, 12. Kajtna Anton, posestnik, Lisce 20, 13. Božič Martin, posestnik, Polule 13, 14. Grilec Franc, posestnik in trgovec, Gaberje 118, 15. Virant Ivan, posestnik in elektrotehnik, Ostrožno 1, 16. Fric Jakob, kroj. mojster in posestnik, Gaberje 112, 17. Rustja Alojz, posestnik, Spodnja Hudinja 64, 18. Smodiš Janko, revizor, Gaberje 7, 19. Dobrajc Blaž, železničar in posestnik, Pečovnik 6& 20. Grilec Ignac, mizarski mojster, Gaberje 140, 21. Fazarinc Franc, gostilničar in posestnik, Ostrožno 46, 22. Permozer Anton, mesar in posestnik, Gaberje 3, 23. Eiamšak Ivan, železničar, Gaberje 39, 24. Oblišer Jože, pekovski mojster, Ostrožno 49, 25. Ropas Ladislav, pos. in lastnik avtodelav., Medlog 16, 26. Laharnar Peter, mizarski mojster, Gaberje 69, 27. Planinc Älbin, mizarski mojster, Zavodna 50, 28. Spiljak Mirko, posestniški sin, Lisce 25, 29. Jezernik Jurij, mizar, Ostrožno 2, 30. Benčan Matija. posestriik, Lava 15, 31. Ratajc Franc, tesar, Ostjrpžno 17,, 32. Prašelj Josip, posestnik, Lava 13, 33. Pestivšek Anton, čevlj. mojster, Spodnja Hudinja 23. b) Namestniki: 1. Wutt Simon, davčni upravitelj v p., Zavodna 75. 2. Bovha Ivan, posestnik, Miklavški hrib 18. .-,[' 3. Velenšek Alojz, tesar, Lokrovec 1. 4. Volovšek Rudolf, višji davčni upravitelj, Miklavški hrib 6. 5. Roš Franjo, učitelj, Lisce 52. 6. Štepic Robert, davčni upravitelj, Lava 22. 7. Pušnik Ciril, čevljarski pomočnik, Gaberje 86. 8. Zajc Martin, posestnik, Gaberje 130. - 9. Guček Karol, strojnik, Gaberje 124. 10' Špajzar Ivan, posestnik, Lava 1. K'v 11. Fric Viktor, krojaški pomočnik, Gaberje 11^'' 12. Kavčič Matevž, posestnik, Ložnica 7. 13. Polšak Rudolf, knjigovez, Gaberje 126. 14. Knez Ivan, tesar, Ostrožno 3. 15. Košec Peter, invalid, Gaberje 126. 16. Šolinc Stanko, zasebni uradnik, Breg 25. '\r 17. Pajk Karol star., zavarov. uradnik, Gaberje $4. 18. Uplaznik Franc, delavec, Breg 24. 19. Božič Franjo, zasebni uradnik, Lava 27. 20. Krajnc Franjo, učitelj v. p. in posestnik, Polule 6. 21. Puncer Matija, zasebnik, Spodnja Hudinja 13. 22. Poderžaj Franc, posestnik in erkostavec, Breg 31. 23. Golob Anton, železničar, Spodnja Hudinja 40. 24. Visnar Leopold, ekspeditor, Gaberje 45. 25. Mirnik Franc, posestniški sin, Medlog 12. 26. Bornšek Stefan, .p^s^hik,, Spodnja Hudinja 31. 27.'Zerriljič Branko, uöitcl); Lava 11. 28. Pajk Rudolf, trgovski.sotrudnik, Gaberje 94. 29. Sparhakl Ignac ml., uradnik, Breg 36. 30. Smid Franjo, geometer, Zavodna 66. 31. Mejavšek Lavoslav, trgöVec, Breg 36. 32. Sredovnik Franc, strojnik, Spodnja Hudinja 45. 33. Misja Anton, odvetniški uradnik, Lisce 37. - "-• V »; T\ r, V: V . ctr.ir, * Ceijske vesii. c Celjska nedelja. Dne 23. t. m. jc bilo nebo prcprežcno s sivimi oblaki, izza katcrih je dopoldne malo pokukalo solncG. Popoldne je postalo vetrovno, v prvih večernih urah pa sc je vlilo. Nedelja ni bila prikladna zu izlete in ljudje so ostali po yecini v niGstu. Popoldanske prircditve so, bile vslcd tega zelo dobro obisKarie. GlcdaiiščG, kjer so igrali Milčinskega »Mogočni prstan« v reprizi, je bilo razprodano. Med posetniki je bilo zlasti mnogo otrok in podeželanov. Igralo se je mnogo bolje nego pri premijeri. Dobro je bila tudi obiskana predstava v Narodnem domu. Pri predstavah v Mcstnem kinu je bil ne- neobičajno hud naval. Tudi kino Ga~ berjc je posetilo popoldne precej ljudi. - (**Lepo jesensko vrerne. Nad te- den dni sfflo itneli prav neprijetno mo- krotno jesensko vreme. V nedeljo je bil oblačen in rnočno vetroven dan. V Dravski in Savinjski dolini so bile nevihte, dočiin je nad Celjein zvečer nekoliko deževalo. Savinja in njeni pritoki so precej narasli V pondeljek pa je nastal krasen solnčni jesenski dan, kakršnih bi si želeli še več. c Otvoritveno predavanje Ljud- skega vseučilišča. V petek, dne 28. t. it;, ob osmih zvečer se vrši v dcški meščanski šoli otvoritveno predavanje Ljudskega vseučilišča v novem dru- štveiiem letu. Predaval bo g. dr. Winterhalter iz Maribora o »Med- narodnem svetovnem pomožnem je- ziku esperantu«. c Okoliški sestanek S. L\ S Članski sestanek krajevne organizacije S. D. S. za Celje — okolico se vrši v četrtek, dne 27. t. rn. ob osmih zvečer v gostilni »Sokolski dorn« v Gaberju. Clani in soniišljeniki so vabljeni k mnogobrojni ndeležbi. — Odbor. c Odličen jugoslo-enski pilot — Celjarc. Na letalskem rnitincju, ki se vrsi v nedeljo, dne 30. t. m. v Za- grebu, nastopi med drugirni tudi pilot- lovec kapetan g. Gustav Koračin, ki je dobil pri zadnjem jugoslovenskem mitingu drugo nagrado. c Smrtna kosa. V javni bolnici je 24. t. m. umrl 62 letni posestnik Jože Glo'jek iz Zgornjih Krač, občina Kokarje. N. v m. "p.! c Še ni pojasnHa. Na to notico v zadnji številki nam je poslal g.Re- beuschegg sledeči dopis: »K notici »Se ni pojasnila« ki je izšla. v št. 120. Vašega cenj. lista (z dne 22. bktobra t. I.) si Vam usojam uljuduo sporočiti. da je objavo zadevnih statističnih iz- kazov o mestni klavnici ukinil uradni predstojnik mestnega magistrata, na kojega se izvolite obrniti za pojasnila«. Besedo irna sedaj mestni magistral c Kaj pa je to ? ! Prejeli smo : Pod Starim gradom zaviješ ob Sa- vinji na levo mimo znamenja v bližini drugega železniškega mostu navkreber. Ta pot pa je v takem stanju, da se lahko človek pri belern dnevu ubije. Iz gozda vlačijo neki ljudje velike hraste in jih puščajo eel teden na poti, ki je sedaj v mraku zelo opasna za pasante. Te razmere ne delajo tujskemu prometu nikake reklame. Iz ust naših izletnikov je bilo čuti že mnogo utemeljene graje. Merodajno oblast prosimo, da se na lieu mesta prepriča o nedostatkih in ukrene po- trebuo. c Trganje lepakov raz oglasne deske je postalo v Celju že nekaj povsem navadnega. Jedva se lepaki nalepijd* se pripode paglavci in jih po- trgajo. Varnostni organi naj temu po- svečajo več pažnje. Äko se nepridi- prave pri tern opravilu zasaci, naj se jih temu primerno kaznuje. c Popravljanje mostu. Most pri Polulah cez Savinjo so te dni priCcli popravljati. Bil je že zares popravila potreben, ker bi ga bila lahko prva večja povodenj odnesla. c Občni zbor celjske cinkqrn,e,. J-inkarna d. d. v Gaberju pri Celju,. do unela v četrtek, dne 3. novembra ob treh popoldne v svojih poslovnih prostonh redni obeui zbor z ofcu- čajnim dnevriim redoni. ; c Meklina. V Pasteurjev zavö'ql v Celju so pnpeljali te dni 14 oseb ki jih je v teku enega tedna ogrizel stekline osumljen pes v krajih od Puščave do Bistrice pri Rušah. V tu- kajšnjern Pasteurjevem zavodu so pri vseh H osebah ugotovili' steklino. Stekli pes je najbrž ogrizel Se več oseb in živali. c Krvav pretep na kapucinskem mostu. V noči od sobote na nedeljo sta se na kapucinskem mostu sprli dve gruči fantov. Med delavcem Josi- pom Dobovičnikom iz Gaberja in kle- parskim pomoenikom Äugustom Sto- kom- je pris'o po hudem prerekanju dp spopada. Vmes je posegel tudi Äriton Memel iz Gaberja in vriel Stoka dvakrat na tla. Ker se Stok ni mogel otresti napadalcev, je segel po nož ter parkrati zabodcl Dobovičnika in ranil tudi zidarja Jelena z Brega. Do- bovičnik je bil težko ranjen prepeljan v bolnico. Jelen je le lahko poškodo- van. Stoka so oddali v sodne zapore. c Z vilami ga je. V soboto po- poldne sta se stepla dva hlapca, uslužbena na Lanovžu. Pričela sta drug drugega obdelovati z vilami, pri čemer je bil eden ranjen. VroCckrvncža sta naznaniwia okrajnem sodišcu. c Zopet tatvina kolesa. Dne 21. t. m. ob pol štirih popoldne je nekdo ukradel Martinu Stojanu iz veže Na- rodnega doma črno pleskano visoke kolo znamke »Waffenrad«, vredno 1000 Din. c Ursulin sejm v luči redarstvene statistike. V petek, dne 21. t. ffl., na dan Uršuiinega sejma, je bilo na celj- skem policijskcm oddelku prijavljenjh 7 izgub oziroma tatvin: Äntoniji Arnšek iz Lopate je zmanjkaia denarnica s tremi bankovei po 100 Din in nekaj drobiža, Mariji Lepiaiik iz Nove cer- kve denarnica z 250 Din, Neži Mastnak iz St. Janža nad Storami denarnica s 480 Din, Ani Ojstršek iz St Ruperta pri Laškem denarnica s 300 Din, Ma- riji Grobelnik iz Gotovclj denarnica z 800 Din, Francu Plesniku iz Nove cerkve davčna knjižica s 400 Din in Mariji Wambrechtsamcr iz Celja dva dežnika. Vse strauke so izjavile, da nc vedo, ali so navedene stvari izgubile au pa so jim bile ukradene. c \z policijske statiötik'e. Sobota 22. oktobra : 1 prijava radi zločina tatvine in 1 prijava radi preslopka cestno-policiiskega reda. Nedclja 23. oktobra: 1 aretaeija radi zločina težke telesne poškodbe, 1 aretaeija radi po- tepuštva, 1 prijava radi prestopka tat- vine, 1 prijava radi pobega iz službe brez odpovedi, 1 prijava radi pasjega uqriza, 1 prijava radi pijanosti in raz- grrjjanja in \ prijava radi koJesarjenja po hodniku za pešce. Pondeljek 24. oktobra: 3 prijave radi prestopka po § 522. k. z., 2 prijavi radi nadlego- vanja potnikov, 1 prijava radi pre- stopka tatvine, 1 prijava radi nepre- vidnega kolesarjenja, 1 prijava radi lahke telesne poškodbe, 1 prijava radi pasjega ugriza, 1 prijava radi puščanja voza na cesti brez razsvetljave, 1 pri- java radi kolesarjenja brez lud, 1 pri- java radi prehitre vožnje z avtom, najdba cigaretne doze in najdba male srebrne verižice. c UniCevanje stenic in dru^ega mrčesa. Stenice, moije, šOurke in drugi mrčes pokončuje z zalego vred Cyklon B, ki deluje popolnoma za- nesljivo, ne da bi kvaril predmetov. Sredstvo se ne pošilja na dorn ; cyklonizacijo izvršuje bakteriološka stanica v Celju. c Martinov večer priredi v so- boto, dne 5- novembra t. 1. Orjuna Gnberje v vseh gornjih prostorih Na rodnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. Spored je zelo zanimiv in pester, med drugim šaljivi kupleti, burka v enem dejanju »In sicer sta dva«, žive slike itd. Po končanem sporedu se vrši v veliki dvorani pies s prosto zabavo. Mlada gabrska Orjuna nam s to prireditvijodokazuje, da se pridno giblje, zato naj bi tudi narodno ob- činstvo to upoštevalo in polnoštevilno posetilo prireditev, saj je vstopriina 5 Dm za osebo tako nizka, da omo- goči vsakemu poset. c Dramatično predstavo priredi Kra evni odbor udruženja vojnih in- vahdov v Celju v nedeljo dne 6. 110- ,yernvpra v veliki dvorani Narodncga doma ob štirih popoldne. Cenjeno občinstvo opozarjarno na tozadevne lepake. tgral bo društveni Dramatični odsek U. V. h 'iz'-Ljub'ljane, ki je že v več krajih igral z velikim uspehom. Uprizorila se bo pretresljiva Petro- vičeva drama v 3 dejanjih »Mrak«. Ker poznamo vojnim žrtvatnv vselej naklonjeuo celjsko občinstvo, priča- kujemo polnega obiska, zlasti ker je igra narnenjena v prid podpornemu fondu najrevnejših tukajšnjih članov. c Slovenska Matlca Pred nekaj dnevi je bilo v slovenskih dnevnikih priobčeno društveno delovanje na temelju novih pravil. V teh objavah so bili vabljeni vsi interesentje iz LjMubljane y svrho olajšanja delo- vanja društvenega administrativnega tajnika z nabiranjem član.ov v Ljub- Ijani, a tudi vsi izven Slovcflije žLveč!' Slovenci, da prijavijo pismeho'pa'db-' pisnici svoj pristop in način zaželje- nega odpiačevanja članarine 50 Din letno, v mesečnih obrokih, oz. ob sprejemu knjig itd. Pristop je pa do zdaj pismeno prijavilo tudi lepo šte- vilo oseb izven Ljubljane iz različnih krajcv Slovenije. Vse te izven Ljub- ljane v Sloveniji že prijavljene člane, a tudi tiste, ki se bodo še prijavili opozarjamo na objavljeno dejstvo, da se bodo ustanovila oz. so deloma že ustanovljena poverjeništva izven Ljub- bljane po vsej Sloveniji na sedežii okrajnih sodišč za cele okraje, po po- trebi tudi v drugih večjih prometnih krajih za dotične okoliše. Samb ob sebi je umevno, da veljajo te prijave, vendar se bodo imena teh člauov od društva naznanila pristojnim okrajnim poverjenikom v svrho evidence. To je potrebno že radi razpošiljanja knjig; knjige bo društvo za vse člane po- sameznih okrajev oz. poverjeništev poslalo skupno ns naslov poverjenikov. Irnena poverjenikov se bodo objavila v časopisih. c Podpornemu društvu za uboge učence na drž. realoi gini;i«z>ji v Celju so darovali prispevke tile do- brotvori: Mestna občina celjska 700 Din, južnoštajerska hranilnica, Celje 200 Din (mesto venca na grob pok. F. Ferlinca), župtinstvo trga Vransko 1OO Din. Srčna hvala! c Podporno društvo za uboge učence na drž. realnl Rimnaziji v Ce!ju ima svoj 33. občni zbor v sredo, dne 26. t. m. ob 6. uri popoldne v zbornici drž. realne ginmazije. Dnevni red običajen. Vabiio se vsi člani (ki so plačali v društveno blagajno naj- manje 1O Din) in prijatelji mladine, da se prepričajo, kako drušlvo deluje. — Odbor. Mestno gledališče. Repertoar : Četrtek, dne 27. t. m. ob l71/3 uri: iVIogočnl prstan. Solska predstava po znižanih cenah. Šolska predstava v gledališču. V četrtek, dne 27. t. m. se vrši v mestnem gledališču šoiska predstava Milčinskega pravljice »Mogočnt prstan«. Cene so za vse sedeže brez razlike po Din 8—, za stojišča Din 4'—. Postscriptum. V vročini nujnosti sem prezrl pri »Mogočnem prstanu« ugotoviti aluzijo, ki jo napravi avtor tik pred koncem z onimi tremi škrati. Ker uamrečStanko vrne prstan, osvobodi s tern tri brate, ki se mu zahvalijo za svobodo, držeč se pri tern objete; jaz bi jim za to priliko slekel zelene kostirne s kapuco in jih oblekel v srbsko, hrvatsko in slovensko narodno nošo, in efekt ne bi izostal. Neka druga kritika pa me sili vprašati g. kolego, katera kritika je prava: njegova pismena ali njegova, meni ustmeuo povedana in dve uri nato v ljubljanskem dnevniku na glavo postavljena? Glede svoje lahko zago- to^im, da je v objavljeni obliki tudi iskreno mišljena. I. St. _______________•________________ Po domovini. Kobarid. V ncdeljo je potcklo 10 let, odkar so doživ li Italiiani sra- moten poraz pri Kobaridu. če bi se žalostni kobariški junaki zavedali, da je ta poraz za nje mogočen memento, bi si morda premislili, vršiti službo rablja nad našini narodom v neosvo- i bojeni domovini. — Smrt književ- nika. V Beogradu je 22 f; m. umrl znani srbski književnik Bora Stanko- vic. — Razpust občinskega sveta v Ptuju. Klerikalci so za- grešili zopet novo lumparijo S po- moqo Nemcev in neškutarjev so do segli razpust ptujskega občinskega sveta. Ta razpust je skandalözfto nasilje, ki ga vrse klerikalci nad legalno izvoljenim mestnim svetom sedaj, ko so nove volitve že razpisane in je potekel tudi reklamacijski rok. — U b 0 j. V občini Velesovo na Gorenjskem je ustrelil 25 letni gostilničar Jo sip Sa- j'ovic 18 letnega kovaškega vajenca juvana. Kaj ga jc dovedlo do tega cina, bo dognala preiskava. Najbrže rnaščevanje, ker Juvan pri občinskih volitvah ni hotel voliti s Sajovicern. Ubijalec je bil nosilec klerikalne liste. — Smrtna kosa. V Središču je 15. oktobra nenadoma umrl g. Jože Veselko, kovaški mojster in posestnik. Pokojni je mnogo deloval za obrtniške interese, bil pa je tudi vnet narodni delavec. Središčani ga bodo težko pogrešali. Naj rnu bo ohranjen časten spomiu! — Likvidacija treh poštnih direkcij In sicer v Beo- gradu, Splitu in na Cetiniu sc mora izvršiti do 1. IV. 1928. Vzrok likvidacije je pomanjkanje kredita. — Novžupan v Rogaški Slatini. V sredo je bil na mestu umrlega župana v Ro- gaški Slatini g. Hvaleca izvoljen za župana dosedanji podžupan g. Vidgaj, krojaški mojster v Rogaški Slatini in agilen čian demokratske stranke. Otvoritev planinskega zayetiäca na Sv. Planini. Celje, 24. oktobra. Včeraj je marljiva podružnica SPD v Litiji otvorila planinsko zavctišče na Sv. Piariini (985 m na jugovzhodnem pobočju Javora (1131 m). Vsi poset- niki otvoritvc so prišli preko Trbovelj, le naša skromna in »hrabra« četica Celjanov pa preko St. Pavla in Reke planine. Jako častno so bili zastopani Hrvatje: »Runolist« z zborom man- dolin, HPD, ki ga je vodil stari pla- ninec g. dr. Pasarič, društvo »Prijatelj prirode« in »Sljeme« po odposlancih. Tudi Litijčanov je bilo rnnogo: gg. predsednik podružnice Tomazin, pod- predsednik sreski poglavar Podboj, tajnik Zupančič itd. Osrednji odbor je bil zastopan po gg. Knafeljcu, Stias- nyjit in ing. Zajcu. Na kolodvoru je gostc sprejela li- tijska podružnica. Nekako opoldue je doinači župnik g. Ivan Rešar blago- slovil novo zavetišče, ki je bilo nato izročeno prometu. Bilo je mnogo na- govorov, katerih vsebina in rnisel je bila poziv planincem, naj zahajajo na obisk k materi naravi, ki jim nudi ve- liko več užitka, kakor pa zakajene kavarne in qostilne. Na Sv. Planini je precej terena za smučarje in to mi je bilo glavni po- vod, da sem se udeležil otvoritve za- vctišča. Okoü koče je teren prilično tak, kakor okoli Mariborske koče: srednje strm je. Ako se potrudijo smu- čarji proti zapadu na St. Lenartsko sedlo, alt po vzhodnem pobocju po širokem kolovozu na severovzhodno stran Javora, pa najdejo tarn precejšnje travnike. Priporočal bi smuški izlet sledeče: od postaje Trbovlje po vedno izhojeni poti na Sv. Pianino, potem pa preko St. Lenarta po severnem pobočju Javora proti Reki planini in doli v St. Pavel na predilnico. V zavetišču se tudi lahko prenočuje. Zaenkrat so še samo 4 postelje, kesnejc pa jih bo več na razpolago. V pritlicju sta dve sobi, za kateri je daroval »Runolist« dve krasni veliki sliki »Bjele stene«. Zavetišče je dobro oskrbovano vse leto. 2al da nam je vreme včeraj na- gajalo, da ni büo mogoče sedeti zunaj na prostem. Ker je bilo turistov preko 100, je vladala precejšnja gnječa, vse- eno pa je bila postrežba dobra in točna. Veseli in zadovoljni kljub dežju in vetru saio se vračali preko Zagorja domov- Litijski podružnici SPD pa čestitamo k njenernu uspešncmu delovanju, za kar imajo že omenjeni gg Tomazin, sreski poglavar Podboj in tajnik Zu- pančič največ zaslug Upam, da bo podružnica nadaljevala započeto delo z največjo vnemo, upam pa tudi, da bodo turisti znali ceniti njeno priza- devanje in da bodo obiskovali zave- tišče na Sv. Planini, ki imn lepo lego z lepim razgledom. Krajnc. Mestni kino. Pondeljek 24.,torek 25., sreda 26. in četrtek 27. oktobra : »Tajne sSle^ (^Boj proti Berlinu«). Monumentalen pustolovski velefilin v 6 dej. V glavni ...vlogi Carlo Aldini, človek iz guitiija" in jželeza. Carlo Al- dini prekaša v vsakem oziru Harry Piela in Douglasa Fairbauksa. Oglejte si slike v izložbah! Stran 4. >NOVA DOBAi Stev. 121. ,,Jugoslovenski srednje- šolec". Živimo v časih, ko je vsak pojav čistega, idealnega in pozitivnega ho- tenja žc redko čudo, ki sc mu zma- terializiran povojni svet samo še ci- nično posmiha. Iz tega morja osebnih grdobij in propadajočih značajcv stopa | pred nas najmlajša mladina kot ozna- njevalka zdravega naprednega jugo- slovcnskcga pokreta. S tern občutkom sern prelistal prvo številko „Jugoslo- venskega srednješolca". V duši so mi ostali spomini na dobo pred 25. leti ko je naše tedanje omladinsko gi- banjc v prilično enakih razrnerahzbralo v svojih vrstah zdrave, za lepo in dobro stvar vnete mlade ljudi, polne navdušenja in vročih čistih idealov, brez računa v rokah in brez vprašanja, jcli komu prav ali ne. AVladina, ki se zbira krog „Jugo- slovenskega srednješolca", hoče dela, boljšega dela nego pa gleda s svojimi zdravimi očmi, ona hoče utrujeno po- življati ter podirati, kar je preperelega na poti. Ta klic ima po dolgem času spet zdrav odmev. Tako mladino gle- damo z ljubeznijo in veseljem, pa če - tudi stokrat prestreli cilj, ker to je pravica mladine, da ruši vse staro in zahteva tudi nemogoče, ako je tudi napram sami sebi enako ostra in ne- izprosna. V takem hotenju raste cut za dolžnost, smiset za crganizacijo in oni veliki ponos duše, ki je v riajveqi bedi tako bogata in srečna, da ni nikdar nikomur naproriaj ne za denar ne za mesta časti, za kojimi se pehajo ljudje nialih duš in slabih značajev. „Jugoslovenski srednješolec" je mladinski list, ki izhaja mesečno v Delniški tiskarni v Ljubljani in stane letno Din 20"—. Mladina srednjih šol se ga bo oklcniJa z ljubeznijo in pri- dom. Prav bi bilo, da ga podpre vsa ona naprcdna javnost, ki vidi v zdravi mladini glasnika Iepše jugoslovenske prihodnjosti. Gospodarotwo. g Velesejml ZagrebSkega zbora v letu 1928. Upravni odbor Zagreb- škega zbora je sklenil prirediti, kakor vsako leto, tudi v letn 1928. dva vele- sejma in to: pornladanski IX. speci- jalni velesejrn za avtomobile, polje- delstvo in radio od nedelje 29. aprila do vključno nedelje 6. maja ; jesenski X. splošni mcdnarodni vzorčni vele- sejm od nedelje 26. avgusta do vključno pondeljka 3. septembra. Ti roki so se izkazali v zadnjih Ictih kot najpriklad- nejši in odgovarjajo željam pretežne večine razstavljalcev. g Čekovne položnlce, v katerih Ime računoimetnika in številka ra- Čuna nista natlsnjena Poštna bra- nilnica je dala že I. 1925. v promet položnicc z rjavim podtiskom, na ka- terih nista natisnjena številka in ime imetnika računa. Te položnice se dobe pri vsaki pošti po 25 par za komad. Lahko se jih posluži vsak, ki hoče plačati kak znesek na čekovni račun, pa nima pri roki položnice s tiskano številko in imenom onega imetnika računa, kateremuželinakazati znesek po položnici. Da je poštna hranilnica s temi položnicami ustregla občinstvu, je razvidno iz tega, da dobi samo podruOnica poštne hranilnice v Ljubljani dnevno po 100 do 200 teh položnic. Uporaba teh položnic je zelo enostavna in se izpolnijo ravno tako kakor položnice s tiskano številko in imenom računoimetnika, samo da mora vplačnik še vpisati na prvi strani po- ložnice v vseh treh delih številko če- kovega računa, ki naj se mu znesek odobri, na prvi slrani v levem delu (priznanici) in na zadnji strani v sred- njem delu (uplatnici) pa ime lastnika računa. Oboje si vplačnik lahko sain poišče iz sezuama računoimetaikov poštne hranilnice, ki je pri vseh po- štah strankani na razpolago. Nasta- nejo pa lahko zmede in zakasnitve, ako se položnice površno ali celo tia- pačno izpolnijo. Zato na vsak vplač- nik v interesu samega sebe in računo- imetnika pazi, da napiše pravilne po- datke (ime in štev.) in natančno tako izpolni položnico kakor zgoraj ome- njeno. g Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave rnecesnovih klincev; do j 28. oktobra 1.1. glede dobave sirkovih in brezovih metel ter slamnatih pod- nožnic, optičnih instrumentov, cevi za kotel ter žičnikov, kositra, svinca in pločevine. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 28. oktobra t. 1 ponudbe glede dobave žebljev za tračnice. (Pogoji na vpogled pri tern odelenju vsak delavnik od 10.-12. ure.) Direkcija državnega rudnika v Zabu- kovci pri Celju sprejme do 29. oktobra 1.1. ponude glede dobave zobčastih ko- les za vitlje. Vršili se bosta nasljednji ofertalni licitaciji: Dne 31. oktobra 1.1. pri ekonomskem odelenju generalne direkcije v Beogradu glede dobave koksa in premoga; dne 7. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave kartona za vozne karte. Predmetni oglasi z na- tančnejšimi podatki so v pisarni Zbor- nice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. g Oddaja koncesij sa avtomate in tehtnice na postajah. Osrednji od- bor »Narodne odbrane* v Beogradu je dobi! koncesijo za postavljanje av- tomatov in tehtnic na vseh železniških postajah v držcvi s pravico prencsa na tretjo osebo. Pogoji za prenos kon- ccsije so v glavnern sledeči: desetletni zakup, določena mesečna zakupnina. Naiančnejše pogoje dobijo intereseut! pri osrednjern odboru Narodne odbrane Beograd, Miloša Velikog 14, kamor je poslati tudi ponudbe. g Prodaje. Dne 7. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji Suma Bordske imovne opčine v Vinkovcih ofertalna licitacija glede prodaje hrastovlh debel. — Dne 26. novembra 1.1. se bo vršila pri Upravi Intcntantskcga slagališta Mornarice v Tivtu ofertalna licitacija glede prodaje stare vojaške obleke in razriih odpadkov. Predrnetni oglasi z natančnejšimi podatki so. v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Obletnica konca papeževe države. Dne 20. septembra 1.1. je protcklo 56 let, ko je italijarski general Cadorna zasedel Rim, papeževo rezidenco in io priklopil svoji državi. Cerkvena država, posvetna oblast papeža, je s tern pre- nehala. Postala je žrtev stremljenja po ujedinjenju italijanskega ljudstva. Zad- nje dni se med fašistično Italijo in va- tikanom poskuša rešiti to vprašanje. Sveta stolica je uvidevua in ne stremi za tern, c!a bi se cerkvena država vpostavila v svojem zgodov'nskem obsegu. V varovanje svoje avtoritete napram vernikom zahteva samo zc nakupljeni kos zemlje kot »Territorio minimo«. Od vatikana ponujena baza za pogajanja ni za fašizem baš neu- godna. Upati je, da se likvidacija tega vprašanja, ki je za Italijo danes muč- nejše nego kedaj preje, izvrši v pri- hodnjem času. Raxnotero« r Jar, Ana Csllag . . . Podjctjc svetovnoznanega sredstva za lase je prišlo y konkurz. Samo nekaj let žen- ske doslednosti je zadostovalo, da je propadla tvrdka svctovnega slovesa. Znamenje časa! r Bestljalno dejaaje žene. V Bu- dimpesü je dninaricaa Fridrich v ne- kern prepiru udarila svojega moža z lopato po qlavi. Ko se je mož omočen od udarca zgrudil, ga je žena zavlekla na neko staro dirkališče in ga zako- pala v gnoj. Ko se je mož zavedel, so ga našli vsled njegovih klicev na pomoč pasanti in ga izvlekli iz gnoja ter spravili v bolnicu. Proti besti- jalni ženi so uvedli preiskavo. j Oblcke j moderne dam- ä ske, moške in ! otroške, bluze, krila, plašče in moške suknje, lastni izdelki in dunajski modeli nadalje pulo- vcrje, sviterje, 1 telovnike, razne I otroške pletemne, i kljt ul ^nW\ in iz **» MrPlllllll psebdrDgibrndniko?dobaulja «I 1 iWHivvj indostaülja na dom v mesfn I!_______________ in okQlici Franco JoSt, Celje, Aleksandrova ul. 4 Ali at© že poravnali fV naročnino / xa Novo Dobo • Izdelovalci (ke) verižic mehaniki za verižice bižuteristi vdelovalci (Fässer) prirejeyalci (Zurichter) graverji brusilke samo ppvovrstne moči, dobe trajno zaposlenje pri tvrdki „Zlatapka", Zagreb, llica 54. Franjo Dolžan, Celje ________ Za kresijo sft. 4 _____ Klepapsfvo " Vodovc^dne in napvava StreloVOdov, ln*talaoi|>,nappair-"«odorno- PokpivaRje sfreh in higijenifinih ***m}*lh*°h' ^== »wonikow, ^^ kloaetov In «drawtw napPa,, Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno.ter po konku- renčni ceni. - Proračuni brezplačno. - Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. POZOR! Cenj. občinstvu vljudno naznanjarn, da imam v Celju, Slomäkov trg 1 (tik tarne cerkve) tovsrniöfco zaiogo v*eh *•"« pletenin kakor: nogavice, rokavice, pie- teno perilo, puloverje itd. po najnizj»" «on- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hn-ibor. lb-4i Ogla§ujte v ,y