Savinjski vestnik tJI.AKII.O NOCTAT.INTT^^K ZTEZE I>F1.0TI¥E0A I.jri>STTA TEI^JSKEG A IK J^i« FCiA ružinam izvirajo iz raznih ključnih položajev našega družbenega sistema, medtem ko imajo pri nfihovih izvajanjih, kakor tudi pri določanju drugih mer, ki so stvar ohrajev, mest ali občin, starši na- ravno največ možnosti sodelovanja. Naša ljudska oblast posveča vso po- zornost otroku in družini; z njo pa sto- pajo še mnogi činitelji, ki spremljajo in urejajo pravilno rast in razvoj na- šega mladega rodu. Sindikati, Socialistična zveza delov- nega ljudstva, Zveza komunistov, Dru- itva prijateljev mladine. Zveza ženskih društev. Rdeči križ, mladinske organi- zacije in ie mnogi drugi, izvršujejo po- membno delo pri zaščiti otrok in do- raščajoče mladine, bodisi v svojih, bo- disi v državnih organizacijah. Prav ti činitelji so poklicani, da pritegnejo ljudstvo, posebno starše k sodelovanju z oblastjo pri razpravljanju o raznih problemih in organiziranju dela za do- brobit svojih otrok. Pred kratkim je bil v naši državi sve- tovni kongres za zaščito otrok, na ka- terem je podpisal predsednik republike, maršal Tito, deklaracijo o pravicah otroka. Ni primer, da je bil ta kongres Med- narodne unije za zaščito otrok prav v naši državi. Osnova temu sklepu je bilo spoznanje vsega kulturnega sveta, o visoki stopnji našega stremljenja in ho- tenja, da skušamo nuditi otroku vse najboljše, kar mu moremo dati. Svet se je prepričal, da je v ljudstvu socia- listične Jugoslavije razvito globoko spoštovanje in ljubezen do otroka. Na- čela ženevske deklaracije so v našem ljudstvu močno zakoreninjena, posebno le po drugi svetovni vojni, ki je tako težko prizadela naše družine. Tudi mi se iskreno pridružujemo praznovanju »Tedna otroka«, v katerem bomo pregledali naše dosedanje delo. Položili pa bomo tudi temelje novim načrtom, ki bodo uresničeni v korist našega mladega rodiL L. B. Skupna seja OK ZKS in odbora SZDL celjskega okraja Vloga delavskega razreda in politiinih organisECij mora priti ¥ gospodarstvu bolj do izraza v sobolo dopoldan je bila v dvorani Okrajnega sindikalnega sve- ia skupna seja okrajnega komiieja ZKS in okrajnega odbora Socia- lisiične zveze celjskega okraja.Dnevni red seje je obsegal iri iočke. O aklualnih poli!ičnih problemih je poročal sekretar mesinega ko- miteja ZKS Celje, tov. Olga Vrabičeva, o delu in pomanjkljivostih, ki so se pojavile na terenu v zvezi razprav o komunah je podal nekaj pripomb sekretar celjskega okrajnega komiteja ZKS, tov. Franc Simonič, o nekaterih nalogah ter o pomanjkljivostih pri de- lu organizacij Socialistične zveze pa je poročal sekretar okraj- nega odbora Socialistične zveze, tov. Vinko šumrada. Iz teh izla- ganj, kakor tudi iz živahne debate članov komiteja in odbora SZDL povzemamo nekaj važnih misli in nalog za bodoče politično delo ter nekaj pomanjkljivosti, katere bodo morale množične organiza- ciije v okraju čim-prej odpraviti. Odmera da%kov co katsstru to itaiboli pravfins Dosedanje delo množičnih organiza- cij je bilo vsled letnih dopustov in kmečkih del na va<=i dokaj kampanj- sko. Doseženi so več ali manj vidni uspehi Zilasti z agitacijo za Ostrožno, posebno tam, kjer so v to agitacijo povezovali vse ostale notranje in zu- nanje poli'ične dogodke. Vendar pa sistematskega dela ni bilo in je ostala neobdelana vrsta vprašanj, kamera bi morali na terenu obravnavati in jih tol- mači i ljudem. Eno takih vprašanj je odmera kmeč- ke dohodnine po katastru. Čeprav so že v začetku povsod z zadovoljstvom sprejeli nov in bolj pravičen kriterij obdavči've po katastru, s ka'erim bodo marljivejsi in naprednejši kmetovalci bolj pravično obdavčeni kol doslej, ko se je dohodnina določala od pridelka, so se zadnje čase pojavile govorice proti obdavčitvi po katastru, češ da je kaitaster star, da v njem niso vne- sene vse spremembe in da ne odgo- varja dejanskemu stanju. To deloma drži, ker se je v razdobju od kar so ka- taster izdelali pa do danes, zlasti v letih med vojno in po vojni, marsikaj spre- menilo. Vendar so te spremembe kmet- je prijavljati, zlasM tiste, ki so zmanj- ševale davčno odmero. (N. pr. če so opustili vinograd so prijavili spremem- bo, če so pa spremenili travnik v rodo- vitno polje pa so najraje tako spre- membo zamolčali, ker je pri odmeri davka bila v njihovo škodo.) Uredi'ev katastra bo dolgotrajna naloga, vendar zaradi tega ne kaže odlagati odmero davka po katastru, ki je najbolj pra- vična za kmetovalce. Do prihodnjega leta bo urejena kategorizacija zemljišč, kajti lega in rodovitnost zemljišč je zelo važen činitelj pri odmeri davka po katastru. Govorice proti obdavčevanju po katastru širijo zlasti tisti, ki so bili doslej premalo ot)davčeni. Sicer bo pa treba rešiti neka nasprotja, ki so se s tem v zvezi pojavila kot n. pr. da bi nekateri kmetovalci na Kozjanskerh, kjer je zemlja dokaj skopa, plačali več davka kot nekateri kmetje v Savinjski dolini. , je res pedrallfen kruiia m sfeitovanl prizadela šivlieriski standard V delavskih središčih se pojavljajo razni nihilisM in dem.agogi, ki so sku- šali podražitev moke in stanovanj pri- kazova-i na nerealen in neresničen način. Množične organizacije, ponekod tudi člaTii ZK, pa niso bili v stanju, da bi takšne demagoge onemogočili in prikazali ljudem pravo sliko, temveč so celo jeli trobiM v isti rog. Množične organizacije so v tem popustile ali se niso znašle, vsled tega ker so mnogi vodilni člani in celo komunisti nasedli takšnim oportunisMčnim m reakcionar- nim govoricam, niso se pa potrudili, da bi zasledovali naš razvoj ter ga ljudem pravilno tolmačili. Sicer je na prvi videz res, da se je zaradi podražilve kruha in stanovanj družbeni standard nekoliko zmanjšal, vendar je dejstvo tudi to, da se je kupna moč obrtnikov povečala za 6%, delavcev in nameščencev za 7%, kme- tov pa celo za 13%. Množične organi- zacije, zlasti pa sindikalne podružnice in organizacije ZK bodo morale ostro nastopiti proti takim demagoškim sta- liščem. Predvsem bodo morali na se- stankah proučoM osnu'ek družbenega plana za prihodnje leto ter Titov govor na Ostrožnem. Kako bcmo zboljSaii drulbenl standard v razpravi so obravnavali tudi okraj- Jii družbeni plan, v katerem je dokaj sredstev namenjenih za industrijo, pre- malo pa za potrebe družbenega stan- darda. Tendenca okrajnih ljudskih od- borov, ki tudi 'težijo za čim večjo industrializacijo, je večkrat škodljiva, ker gre na račun družbenega standar- da, saj skrb za industrializacijo so prevzeli zvezni in republiški organi, kar se izraža v njihovih družbenih pla- nih. Okrajni odbori bi morali vplivati na družbeni standard tudi z ustanav- ljanjem več obrtniških podjetij, s pra- vilnejšo davčno poIiMko do poštenih obrtnikov, ki ne zaposlujejo tuje de- lovne sile, ter vplivati na podjetja, zlasti monopolistična, da le-ta ne na- vijajo brez vzroka cen. Monopolizem bi bilo treba razbiti tudi z ustanavlja- njem konkurenčnih podjeMj, kar bi po- 7i'iyno vplivalo na znižanje cen. V Celju bi prav gotovo koristilo, če bi ustanovili več konkurenčnih podjeMj za kmečke pridelke in še eno podjetje, ki bi se pečalo s prodajo drv in premoga poleg že obstoječega podjetja >Kurivo«. Vsekakor bo treba ukrepaM, da se pocenijo proizvodi in da se zaščiti družbeni standard. Pri realizaciji okral- nega polletnega družbenega plana je bilo opaziti, da so podjetja visoko pre- koračila plan v finančnem pogledu, ko- ličinsko ipa zaostajajo v planu. To po- meni, da so se podje^a orientirala predvsem na to, da izvršijo svoje ob- veznosti do družbe in do svojega ko- lektiva na račun visokih cen, kar z drugimi besedami pomeni na račun in v škodo potrošnika, ne pa na račun storilnosti in boljše organizacije deta. Zares slaba usluga delovnemu človeku. Izgleda, da se delavski sveti se ne zavedajo dovolj, da so delavci—pro- izvajalci istočasno tudi potrošniki? Zaradi tega bo potrebno, da okraji čim prej izvršijo izpremembe v dru- žbenem planu in da del presežkov, ki je nastal vsled povišanja cen, upo- rabijo za zboljšanje družbenega stan- darda. Razmetavanja po podjetjih povzročalo precejšno gospodarsko Škodo Razprava je pokazala tudi zakaj se je podražila moka ter zakaj je bilo nujno preusmeriti mletje moke, vsi so se pa zedinili v tem, da je kruh iz enotne moke bolj koristen, hranljiv in zdravilen od belega kruha. Okrajni od- bor bo moral bolj vplivati na politiko cen v trgovinah kot dos'!cj in ojačati inšpekcijske kadre v trgovini. Saj tako velike razlike v ceni, da enaka srajca stane v eni trgovini v Celju 2.200 din, v drugi pa 2.700 din ni nikakor opra- vičljiva. Tudi razmetavanja po podjet- jih povzročajo precejšnjo gospodarsko škodo. Zlasti se dogajajo nepravilnosti z defektno robo, ki največkrat po- vzroča hudo kri in marsikdaj zaradi malverzacij privede koga tudi v zapor. Defektno l)lago se največkrat neupra- vičeno deli raznim ljudem po zvezah in simpatijah. V Celju so bili tudi pri- meri, da so tako blago prodajali v trgovinah po istih cenah kot kurantno blago. Čas je že, da bi tudi v Celju ustanovili trgovino za defektno blago, ki bi bilo enako dostopno vsem potro- šnikom. Veliko se razsipa tudi pri gradnji hiš, cest in pri drugih javnih delih, kjer se večkrat troši material neracionalno in delovni uoinek je vsled slabe kontrole in razporeditve delovne sile nezadovoljiv, kar tudi vpliva na življenjski standard. Vsled premajhnega števila obrtniških obrai^DV, zlasM v ne- katerih strokah, se dogaja, da so obrt- niške storitve pretirano drage in več- krat se mora na nje čakati tudi po več mesecev. V ra7pravi so navedli primere, da so morali čaka'i za popra- vilo kc.palnice ali za beljenje stano- vanja po nekaj mesecev, za i^^^elavo 9 ključev je nekdo plačal 5.700 din in za podplate na čevljih 800 din, kar je vsekakor pretirano drago. To so vse stvari, ki zmanjšujejo življenjsko raven delovnih ljudi. Vse to pa kaže, da v gospodarstvu ni pri^šla vloga delavskega razreda in poliijčnih organizacij dovolj do izraza. Brezbrižnost, birokra^izem in brezdu- šen odnos do ljudi morajo izgini'i. Proti tem pojavom se morajo zlasti boriti delavski sve ii in sindikalne po- družnice po podjetjih in organizacije SZDL na terenu. Dosedanja razpravljama o komunah so pokazala, da ponekod še niso do^^meli vsebino in bistvo komun Pri analizi dosedanjih razpravljanj o komunah v ccljskcm okraju, so ugo- tovili, da so se ponekod pojavile nekatere slabosti, ker pomeni, da lju- dje še niso povsod doumeli bistvo in vlogo komun. Tem.u se ne smemo ču- diti, saj so skoraj povsod več ali manj preusmerili razpravo v to, kakšen bo obseg in kje bo center komumel Na bistvene stvari so pa pozabili ali jih kar mim.ogrede omenili, sicer si ne moremo zamišljati, da so ponekod ,postavljali kar vrsto pripomb, ki ka- žejo, da jim še ni dovolj jasna vloga in vsebina bodočih komun. Se vedno jim ni jasno, zlasti v Šmarju in na Vranskem, da tu ne gre za razvoj središča komune, za kar se oni naj- bolj potegujejo, ampak gre predvs«n za gospodarski razvoj vsega področja bodoče komune. Tudi pripomba, da se bo oblast s formiranjem komun bolj oddaljila kaže nedovoljno pozna- vanje vloge in vsebine komun, saj se bodo oblastvene funkcije prenesle iz okraja na komuno torej bliže ljudstvu, v organih komune bo ljudska oblast prišla veliko bolj do izraza kot sedaj na okrajih, saj bodo odborniki mnogo bliže sedežu komune in bodo v?a za- sedanja tiitrejša, učinkovi'ejša ter zve- zana z manjšo izgubo časa in manj- šimi stroški koi sedaj na okraju, kar je že resno ogrožalo upravljanje okra- ja ter spreminjalo okrajni zbor in zbor proizvajalcev v več ali manj formalna foruma. Vse ostale posle, za ka'ere so do sedaj volivci tiodlii na občino, pa bodo vršile izpostave komun (Krajevni odbori). Tudi pripomba, da se hoče s tem prei'i zopet na več malih okrajev, kot so že nekdaj bili, je povsem napačna in izvira iz nerazumevanja bis'va ko- mutn, ki se zrcali v tem, da bo volja proizvajalcev in volivcev prišla bolj do izraza kot doslej. Ponekod zopet pra- vijo, če je tako pa naj občine prevza- mejo to vlogo. Zopet se kaže nerazu- mevanje vsebine komun. Dosedanje teritorialno majhne občine tudi če bi imele vse pravice komun, jih prak'ično ne bi mogle realizirati, saj blagostanje in pravica je možna le v ekoncm~~ko močni skupnosti, sicer ostane le na papirju. Birokratske tendenca so se polavlla zlssti w Šmarju, nB Mramkem in de;Oma v Šempetru v dolini Tu se razni malomeščanski elementi močno zavzemajo, da bi naj bil sedež komune pri njih, ker s tem zasledujejo predvsem svoje osebne koristi in bra- nijo svoje osebne pozicije. Se več. Tem škodljivim lokalisMčnim tendencam dajejo oporo tudi tamkajšnje organiza- cije ZK, občinski odbor in množične organizacije, namesto da bi se spustile v borbo proti takim lokalističnim in malomeščanskim tendencam, ki samo zavirajo naš razvoj. Pri tem se celo sklicujejo na demokratičnost, češ, ali je še demokracija ali pa nam zapove- dujete. Nihče ne bo mogel nič, če bi večina volivcev izrazila tako voljo, toda prav gotovo se bodo pošteni volivci odločili za najboljšo rešitev in ta je, da bo sedež komune tam, kjer so naj- boljši pogoji za to. Kar se pa demo- kracije tiče pa je treba poudariti, da velja predvsem za pošlene delovne lju- di, ne pa za razne zagovornike reakci- onarnih teženj in branilcev svojih oseb- nih koristi. Na kraju je tov. šumrada seznanil navzoče, da bo 10. oktobra v Ceiju proslava 35-letinice ustanovitve Skoja ter o nezadovoljivem s'anju Prešernove knjige v okraju. Doslej je koir.aj 2.520 naročnikov in bi z agilnim delom prav gotovo pridobili v okolici še čOO in v mestu še 500 novih članov. Za to bi se morale najbolj zavzeti sindikalne podružnice. Svobode in učiteljstvo na deželi. Cas za sprejem novih naročni- kov je le še do 10. oktobra. Mnoge organizacije SZDL so v velikem zao- stanku pri pobiranju in odvajanju čla- narine ter pri izdajanju novih legiti- macij. Nekateri občinski odbori SZDL se niso nakazali vse naročnine za lan- sko leto, odbora v Slivnici in Gomil- skem pa še nista odvedla popolnoma nič članarine za lansko leto. Odbori SZDL Vransko, Vitanje, Šempeter, Sliv- nica, Loče in Gomilsko pa še sploh niso dvignili novih legitimacij, kar je prav gotovo ogledalo slabega politi- čnega dela teh organizacij tudi na drugih področjih njihove dejavnosti. Nepozabni bodo trenutki otrok ob njihovih pra- znikih. Letošnja Novoletna jelka je eden teh dogodkov, ki jih je pripravilo Društvo prija- teljev mladine s pomočjo ljudske oblasti in podjetij Stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 1. oktobra 1954 Stran f Pogled po svetu Tega je že 110 let, kar sta Marx in Engels pisala v Manifestu, da je bur- žoazija s svojo eksploatacijo svetov- nega trga napravila proizvodnjo in po- trošnjo vseh dežel kozmopolitično. Ze takrat sta ugotovila vsestranski, veso- ljni promet, vsestransko odvisnost na- roda od naroda, ob kateri je nacionalna enostranost in omejenost vedno bolj nemogoča. Koliko bolj velja to dandanes, ob IX. rednem zasedanju Generalne skupščine OZN, mednarodne politične tvorbe, ki se je rodila v strahotah druge svetovne vojne na voljo vsem velikim in majh- nim narodom, ki so želeli takrat samo eno: nikoli več vojne, za nobeno ceno vojne, vsi spori se morajo rešiti z mi- roljubnimi sredstvi! Kdor pozna orga- nizacijo in idejnost velike d^ružbe 60 držav, bo rad priznal, kako bistrovidna je zgornja ugotovitev obeh očetov ideje sodobnega sveta — socializma. Na tem zasedanju bo, na priliko, mala Costa- rica predlagala naložbo svetovne trezer- ve prehrane in odgovornost OZN za prehrano vsega prebivalstva na zemlji. Na videz utopija, toda ta utopija raste iz pogojev, ki jih nudi in terja resnič- nost, razmere, ki tarejo svet. 21 držav čaka na sprejem v najvišjo človeško družbo, med njimi največja na svetu, Kitajska. Predlog, da se sprejme vsaj ta, ki ima 650 milijonov prebival- cev in ki je v boju z japonskim fa- šizmom ogromno Žrtvovala vse od leta 1932, je ponovno propadel, nikomur na korist, tudi ZDA ne, ki so s tem poka- zale, da privzemajo dobršen del prakse premaganih totalitarnih režimov. Na vrsti je bila že francoska Severna Afrika, Tunis, Maroko. Francoski de- legat se je debati uprl, češ, naj se nikdo ne meša v notranje zadeve Fran- cije. Ko so Grki sprožili vprašanje Cipra, je Anglež Lloyd izjavil, da bi takale stvc&r utegnila povzročiti nova nesoglasja v taboru Zahoda. Pri gla- sovanju sta seveda oba kolonialna part- nerja glasovala zoper obravnavo takih notranjih vprašanj. Kako prav je imel oni modrijan, ki je rekel, da človek laže pozabi očetovo smrt kakor pa iz- gubo premoženja. Francoz in Anglež no- sita svoj redingote d la proprietaire (dolgi suknjič trdnega posestnika) in polnokirvnega epiciera (malomeščana) ter brez pomislekov zastopata svoje ro- jake, ki imajo svojo njivo, hišo in ren- to. Verjetno se tudi vprašanje Nove Guineje, ki jo terja Indonezija, ne bo rešilo na miren način. Srečni lastnik se bo upiral in našel zaveznike med tiči svoje »glihe«. Korejskega vpra- šanja smo se pa že tako navadili, da nam najbrž ne ho moglo postreči s kakšno kaj prida novico, in verjetno tudi sovjetski načrt o evropski varnosti ne bo imel kaj boljšega okusa kot di- plomatske kisle kumarice. Vendar je to zasedanje OZN izredno važno, ker bo na njem nedvomno prišla do izraza volja ogromne večine držav po mirnem sožitju, po razširitvi kom- petenc OZN, narodi bodo obsodili poli- tiko blokov, napadalnih paktov, pouda- rili pa potrebo po ureditvi gospodar- skih in socialnih razmer v svetu. 25 mi- nistrov zboruje, med njimi Eden in Mendes-France, ta čas govori na za- sedanju Dulles. Marsikdo bo vzkliknil z Rodolphom Eugena Suea: »Od bla- ženosti kar medlim, ko sredi silnih glav sedim!« Kaj bodo te silne glave uredile mimo zgoraj naštetih vprašanj, to nas najbolj mika. Tu je najprej naloga londonske konference, na katero bodo prišle ZDA, Francija, Kanada, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Lu- xemburg (Benelux) ter Anglija. Trije veliki gredo tja vsak s svojim načrtom. Četrti, ki se tudi čuti pri moči, Zahod- na Nemčija, pa nastopa z zahtevami: vsi trije veliki naj okličejo deklaracijo o nemški suverenosti in spuste Nem- čijo v Atlantski pakt kot enakopravne- ga zaveznika. Okupacijske čete potem lahko ostanejo, tudi Berlin je še lahko pod nadzorstvom. Adenauer računa na ameriško pomoč, v ZDA pa molče o svojem stališču, Čeprav Moskva spet zabija zagozdo, češ da je med Bonnom in Washingtonom že vse naskrivaj in naprej dogovorjeno. Britanski načrt se opira na bruselj- sko pogodbo iz leta 1948, h kateri naj bi Nemčija pristopila, Anglija pa bi bila zraven le toliko, kolikor ji prija v nje- ni skrbi za varnost otoka in ohranitev Commonwealtha. Po tej pogodbi bi po- veljstvo Atlantskega pakta odločalo tudi v miru o razporedu vseh sil, tudi nem- ških, nemško vrhovno poveljstvo bi to- rej odpadlo, nemški generalni štab bi urejal le rekrute in eksercir. V okviru Atlantskega pakta naj bi se izvršila tehnična in intendantska intergracija armad, z drugo besedo, po tej poti naj bi dobila evropska armada enoten šlem in isti »kazanv (kotel). Politične zadeve bi urejal Svet Atlantskega pakta, vse to pa bi moral potrditi še Svet mini- strov istega pakta. Minister Eden torej nudi zelo zapleteno rešitev, ki se bo dala krepko zavlačevati, Anglija pa bi ostala kakor doslej izven Evrope. Francozi niso opustili svoje vieille poUtesse frangaise (starih francoskih nravi). Mendes-France je to ^razložil v Neversu in Strassbourgu: Francija nima nič proti evropski integraciji, terja pa omejitev nemškega kontingenta, kolek- tivno nadzorstvo nad armadami, tudi nad angleško, omejitev vojne industrije na nekatera področja, jamstvo, da Za- hodna Nemčija ne bo uporabila svoje armade za združitev z Vzhodno Nem- čijo, in, kar je glavno, v armadi Zdru- žene Evrope naj bo angleški in ame- riški kontingent tako velik kakor bo nemški. Tudi za Angleže bo to prede- bel grižljaj: Angleži hočejo svojo arma- do in svoje vojaške skrivnosti samo zase, ne marajo se evropeizirati po sta- ri paroli: splendid isolation. Francozi pa bi se Iradi spravili iz povojne stiske, v katero jih je 10 let gnala indokinska vojna, vrh tega pa so obdani od držav, ki so neznansko povečale svojo proiz- vodnjo, med njimi ravno Nemčija. Zato predlagajo, da bi Nemci lahko sodelo- vali v vojni proizvodnji, toda le v fran- coskih tovarnah po Severni Afriki. Kaj pravi Dulles k vsemu temu? Najprej to, da niti angleški niti fran- coski načrt nista dober surogat za nje- govo EOS... Kako je položaj zamotan, kažejo ie naslednje stvari: Ceylonu so ZDA uki- nile ekonomsko pomoč samo zato, ker je sklenil trgovinsko pogodbo z LR Ki- tajsko; Libija je sklenila zvezo z ZDA, nov člen v obkroževalni strategiji na Srednjem in Bližnjem Vzhodu; Ade- nauerjevo desno krilo je že pisalo v »Renskem Merkurjuorovanja, koncerti in pri- reditve. Glavna prireditev je bila v soboto, ko so v Lendavi z literarnim Večerom otvorili »Teden naprednega tiska«. V nedeljo je bila v Lendavi odprta razstaVa pod imenom »Prek- murije v barvah«, kjer razstavljajo znani prekmurski likovni umetniki. Poleg lega je v Lendavi bilo več prireditev, pro- menadni koncert, gasilsko tekmovanje in koncert domačih vokalnih instrumen- talnih godb. V Polani so ob otvoritvi »Občinskega tedna« govorili vidni politični voditelji, dalje so otvorili gospodarsko razstavo in razstavo N05. Ob tej priliki so upri- zorili Cankarjevo dramo »Kralj na Be- tajnovi« in prvič je stekel na platnu film »Na valovih Mure«. V ponedeljek so priredili v Lendavi »Pionirski dan«, šahovsko tekmovanje, pionirsko nogometno tekmo, mladinsko igro »O bogatinu in zdravilnem kamnu«. V Polani pa so ta dan imeli literarni večer, na katerem sta ludi domačina Miško Kranjec in Ferdo Godina na- stopila. V forek so v Lendavi poleg prome- nadnega koncerta izvajali Vojnovičevo igro s petjem »Ekvinokcij«, v Polani pa so priredili šahovski turnir, telova- dni nastop in dramo Pucove: »Ope- racija«. V sredo so v Polani imeli »Pionirski dan«, nastopili so telovadci, in pevski zbori iz okoliških vasi, zvečer pa so predvajali kmetijske filme. Polančani so v četrlek gostovali s Cankarjevim »Kralj na Betajnovi« v Len- davi, medtem ko so razni avtorji v Polani brali spomine na »Ljudsko pra- vico«. Le-lam je bil tudi kmečki večer. Danes bo v Polani ludi »Gasilski dan«, medtem ko bo v Lendavi šahov- ski brzoturnir, zvečer pa veličasten ognjemet. Višek proslave bo jutri v Polani, kjer bodo odkrili spominsko ploščo na Pr- šovem mlinu, kjer je pred 10 leti bil ustanovljen odbor OF. Drugo ploščo bodo odkrili na hiši Miška Kranjca, prvega urednika »Ljudske pravice«. Ju- Iri bo tudi zbor vseh aktivistov ali novinarjev »Ljudske pravice«, poleg te- ga pa bodo zvečer nastopili člani fol- klorne skupine »Jože Vlaliovič« iz Za- greba, Tudi v Lendavi imajo za jutri in ne- deljo pripravljeg lep spored, predvsem gostovanje opere iz Maribora in no- gometno tekmo. Po vsem tem vidimo, da je proslava 20 letnice »Ljudske pravice« in pra- znovanje »Tedna naprednega tiska« v najsevernejšem delu naše države zelo mogočna manifestacija, ki jo je letos presegla le še proslava na Ostrožnem. Celjani in okoličanil Ta pomemben dogodek v našem Prekmurju ne sme kar tako mimo mas. Oslrožno je obi- skalo na tisoče Prekmurcev. Vrnimo jim vsaj jutri obisk in sodelujmo pri proslavah v čast naprednega tiska, ki se je skozi dvajset let in še dlje boril za pravice, ki jih danes uživamo. V. SEJA OKRAJA CELJE Dozoreli pogoji nas silijo k čim hitrefšemu iormiraniu komun KJER SO RPAVILNO POJASNILI POMEN KOMUN, TAM SO VOLIVCI TUDI ZA ČIM HITREJŠE USTANAVLJANJE KOMUNE. - ODBORNIKI BODO NA BLIŽNJIH ZBORIH VOLIVCEV SEZNANILI VOLIVCE Z BISTVOM RAZPRA- VE IN SKLEPI OKRAJNE SEJE. - IZVOLILI SO 17 ČLANSKI ODBOR, KI BO PROUČEVAL VSE NALOGE V ZVEZI S FORMIRANJEM KOMUN. V sredo dopoldne je bila skupna seja okrajnega z.bora in zbora proiz- vajalcev celjskega okraja, na kateri so razpravljali o nujnosti formiranja ko- mun. Sejo je vodil predsednik okraja lov. Riko Jerman. Poleg odbornikov obeh zborov so bili navzoči tudi ne- kateri zvezni in republiški ljudski po- slanci, med njimi lov. Viktor Avbelj in tov. Mica Marinkova—šlandrova. Uvodoma je tov. Riko Jerman v svo- jem govoru predvsem poudaril, da so v celjskem okraju dozoreli ekonomski pogoji za nadaljnje izpopolnjevanje de- lavskega in družbenega samouprav- ljanja v gospodarstvu ter v drugih ob- likah družbene dejavnosti, kar zahteva izpremembo vsebinskega obsega in or- ganizacijske oblike ljudske oblasti. V svojem poročilu je tudi analiziral go- spodarske, družbene in politične oko- liščine v okraju, ki nas silijo za čim- hitrejše formiranje komun. V razpravi sta odbornika iz Šlor in Vranskega pokazala, da jima še ni povsem jasno bistvo in vsebina komune, saj je prvi iznesel pomisleke, kako bo v komunah funkcionirala administracija, da ne bo dovolj strokovnih kadrov in da bo administrativni aparat preveč oddaljen od ljudi ter da bo dosedanji prehod od občine na komune zvezan z raznimi težavami. Odbornik iz Vran- skega pa je govoril o tem, da je še prezgodaj ustanavljati komune, da ne smemo prehitevati časa, češ da_se po- tem ne bomo zopet vrnili na dose- danje občine, ki so že preizkušen organ oblasti. Ogreval se je za to, da bi naj bil sedež komune na Vranskem, ki si je že desetletja priboril pogoje in s tem tudi pravico za takšen delež. Svo- jo »leorijo« je podkrepil s tem, da iz- naša mnenje volivcev svoje občine, ki so istega mišljenja kol on. Ne sme- mo se prav nič čuditi, če so volivci v tej občini takega mišljenja, saj vse izgleda, da so bili o pomenu komune premalo in celo napačno mformirani. Prav gotovo je, in ne more biti dru- gače, da se bodo vsi pošteni volivci odločili za edino pravilno pot k čim hitrejšemu formiranju komune ter se tudi ne bodo več zavzemali kje bo sedež komune in za ostale nebistvene stvari, čim bodo pravilno seznanjeni o pravem pomenu in cilju komune, a ta je večje sodelovanje ljudskih mno- žic v upravljanju in večje blagostanje za vse ljudi na področju komune. V nadaljnji razpravi, v katero sta posegla tudi zvezna ljudska poslanca tov. Viktor Avbelj in Franc Simonič, so biii pojasnjeni vsi dvomi in pomisle- ki, katere sta predvsem iznesla od- bornika iz Vranskega in Stor. Disku- sija je posebno nakazala, da ne gre lu za ustanavljanje novih občin, ampak gospodarsko močnejših občin, ki bodo imele večje kompelence od doseda- njih. Ne gre za podcenjevanje dose- danjih občin, ampak za boljše gospo- darenje, za večjo zainteresiranost v proizvodnji ler za večje pravice de- lovnih ljudi, katerim se bo oblast pri- bližala. Drobne vsakdanje posle, ki jih sedaj volivci opravljajo na občinah, pa bodo opravljali še l)ližje, v administra- tivnih izpostavah komun, ki se bodo formirale po potrebi volivcev. Bojazen, da se bo razvijalo samo središče ko- mune je neosnovana, saj bo komuna skrbela za razvoj vsega področja veli- ko bolj kot to lahko sedaj skrbe preob- širni okraji z najrazličnejšo gospodar- sko problematiko. Se na eno stvar ne , smemo pozabiti zlasti glede Vranskega. Če bi Vransko ostalo še naprej samo- stojna občina, bi ta predel ne imel lake možnosti razvoja kot če bo vklju- čen v Savinjsko komuno, kajti ustvar- jeni dohodek na enega prebivalca v fej občini iznaša le 28.800 din, povpre- čen dohodek na prebivalca v Savinjski komuni pa 132.000 din. Sicer je res, da bo skupnost komun skrbela za pravilno razdelitev tega dohodka tudi na gospo- darsko šibkejše komune, vendar bo del dohodka, ki bo ostal komunam, močno vplival na razvoj vseh področij v eni komuni, dohodek v večji skupnosti se bo pa vsekakor bolj koristneje pora- bil kakor v manjši upravni enoti kot je sedaj občina. Glede kadrov ni no- bene bojazni, da bi bili s formiranjem komun prikrajšani, saj bodo dobri od- borniki in uslužbenci še bolj koristili komunam in njihovim administrativnim aparatom. Na kraju je itov. Simonič seznanil navzoče o številu komun in njihovih pri- bližnih mejah v celjskem in šošlanj- skem okraju, kateri obrisi so se začrtali na podlagi dosedanjih razpravljanj med volivci in na okrajnem odboru Sociali- stične zveze. Še ni povsem jasno, kam se bo priključila Dobrna in Vitanje ter če se bo na področju Šentjurja usta- novila samostojna komuna, ali se bo ta predel priključil celjski komuni ter kakšen obseg bo zajela kozjanska ko- muna, kaileri bo morala najbolj poma- gati celjska skupnosit komun, da bi tc kraije čim prej izvlekla iz zaostalosti. Po razpravi so odborniki soglasno sprejeli sklep, da se zaradi dozorelih pogojev čim pTej 'pristopi k ustanav- ljanju komun in izvolili 17 članski ini- ciativni odbor, ki bo vodil in proučeval vse naloge v zvezi s formiranjem ko- mun. Da bo o pomenu komun sezna- njen sleherni volivec, bodo v prihodnjih dneh povsod sklicevali zbore volivcev, na katerih bodo odborniki seznanili vo- livce o bistvenih stvareh in sklepih tc pomembne seje. O podeku seje in o sklepih so obvestili tudi republiško ljudsko sJžnem je bila v teh pro- storih razstavi, padlih umetnikov Golo- ba in Šušmela, "»^katerih Mariborčanov ter celjskih kiparjev Cesarja in Napot- nika. V Tednu muzejev bo v teh pro- storih spet razstava, kjer bo zastopanih več celjskih imietnikov. Izredno me zanima razvoj NOB od- delka. Se bo razširil ali bo ostal pri dosedanjem obsegu? Gradiva, s katerim sedaj razpolaga- mo, je veliko več kot ga more sprejeti sedanji oddelek. Lahko ste videli za praznik »Štajerska v borbi« vso obilico dokumentarnega gradiva. (Tu sem mo- ral požreti nekaj pikrih na račim do- slednosti novinarjev, ki te edinstvene razstave po celjskih izložbah skoraj ni- so omenilL Priznam, imel je popolnoma prav.) V bodoče bo tt-eba misliti na to, da bo Celje dobilo poseben muzej NOB, kakršnega imata Maribor in Slovenj Gradec. Morda bi bili najprimernejši prostori v nadstropju »Starega piskra«. Se je obilo dragocenega materiala na terenu. Tega bi bilo treba še zibrati, po- trebovali pa bi človeka, ki bi se temu I>opolnoma posvetil. Ob tej priliki želim tudi vaš list iz- koristiti, da preko njega povabim v imenu uprave čim več obiskovalcev ob »Tednu muzejev« v našo ustanovo. Po- leg razstave slik in plastike bodo na vpogled vsi ostali muzejski prostorL Predvsem vabimo šolsko mladino in pa tiste Celjane ter okoličane, ki doslej še niso »utegnili« pogledati naših zbirk. Veliko smo že pisali o potrebi ure- ditve muzejske stavbe. Nekaj je si- cer že storjeno, toda še vedno je okolje in fasada neprimerna, sam muzej pa očitno pretesen. Kakšen bo razvoj muzeja v bodoče? Nimam več vzroka godmjatL Ce pri- merjamo predvojni muzej z današnjim, je storjen s oomočjo ljudske oblasti velik korak. V stari Jugoslaviji je bila ena sama soba v sedanji Glasbeni šolL Sedaj smo poleg prejšnjih sedem sob pridobili naaaijnje tri. Kot vse kaže, bo spomladi začel LOMO z razseznejsuni investicijskimi deii. Po načrtih arhi- tekta Mušiča bo urejena sedanja stavba, skladišča ob njej in okolica muzeja, Fravzaprav bo treba z ureditvijo Mu- zejskega trga urediti tudi Okope, sred- njeveški zid, Slomškov trg s cerkvijo vred. Ko bo tudi sedanje skladišče slu- žilo svojim bodočim namenom, bo le tam lapidarij in začasna čitalnica, ▼ nadstropjih še nekaj časa Študijska knjižnica kot gost, dalje nekaj razstav- nih prostorov za bodočo celjsko gale- rijo periodičnih razstav in stalno gale- rijo. Cim bo Studijska knjižnica dobila nove prostore, bo v sedanji zgradbi spet vrsta sfKKinjih prostorov na razpolago muzejskim zbirkam. V zaključni fazi računamo tudi na klet, kjer bodo ure- dili zbirko odlitkov vseh zgodovinskih spomenikov, kamnov, napisov itd., ki so po svetu, nanašajo se pa na Celje. No, o predstoječi gradnji boste gotovo še pisali ko pride tako daleč, seveda, če boste tako pridni kot ste bili ob grad- nji gledališča. Mdtrda bi mi za naše bralce pove- dali še kratko zgodovino celjskega muzeja? Na kratko? Na kratko povedano je bn muzej iistanovljen leta 1884. Do leta 1947 je bil sirota. Potem je prišel pod LOMO, kot proračunska ustanova. Od osvoboditve, ko se je vselil v Grofijo, je storjen vsekakor velik napredek. Kot se obeta, bo v nekaj letih dostojna mu- zejska ustanova v Sloveniji, ki bo vse- stransko služa ljudstvu za spoznavanje lastne ožje zgodovine, služil znanosti, in če hočete tudi turizmu. Porast obi- skovalcev je vedno večji. Lani je mu- zej obiskalo nad 12 000 obiskovalcev. Letaš jih je bilo tudi že nad 10.000. Go- tovo bomo letos presegli lansko število, kar kaže, da je muzej že dobro znan in priljubljen po Jugoslaviji. Zadostuje? Hvala, zadostuje zaenkfrat. f^ttr. 3» »Savinjski vestnik«, dne 1. oktobra 1954 Stran f Kaj pomeni družbeno upravljanje šolstva? Teden otroka bo razgibal vse ljudi, ki imajo že od nekdaj globok smisel za nego in vzgojo predšolske, šolske, de- janske in krnele mladine; posebno jdcrb in pozornost pa posveča naši mla- dini sodobna socialistična družba. Ko otrok toliko doraste, da ga lahko jiprejmejo v svoje varstvo in nadaljnjo vTigojo prosvetne ustanove, to so otroški vrtci, mladinsiki domovi, vzgajališča, internati in dolga vrsta najrazličnejših Ž(ol, postane največja skrb staršev, vzgojiteljev in vseh množičnih orga^ »izacij v tem, kako se jim v varstvo izročena mladina vzgaja, kako se uči in kako napreduje. Prav zato so ro- iliteljski sestanki na vseh šolah tako živahni in zanimivi. Na njih si starši 4n Tzgojitelji podajajo roke, da s skup- ■imi priradevanji privedejo mladino t samostojno socialistično življenje. Naša družba in naša doba zahtevata od nas še več. Dandanes se ne zadovo- ljujemo več s tem. da prepuščamo vso skrb za doraščajočo mladino vzgojite- ljem, učiteljem, profesorjem, inšpektor- jem in prosvetni oblastL Danes hočemo vedeti, videti in slišati, kako in na kak- šen način se naša mladina v raznih ustanovah vzgaja, uči, napreduje, kako se zabava in krepi, kakšno je njeno zdravstveno in moralno stanje v kak- šnih materialnih prilikah živi, kakšne so njene šole in domovi, kako so oprem- ljeni. česa jim še manjka, kakšno je obratovanje v njih, kakšna so finančna sredstva, kakšni so prostori. učOnioe in igrišča, ali le-ta ustrezajo vzgojnim in učnim namenom in nazadnje, kakšni so njeni vzgojitelji. Medtem ko sotk) doslej vso to skrb prepuščali šolskim upraviteljem in rav- nateljem, učiteljskim in profesorskim ziborom, smo sedaj prišli že tako da- leč, da bo za vse to skrbela naša so- oiadisitičnia družba in po njej izvoljeni šolsiki odbori Za vsako splošnoizobra- ževalno (osnovno in gimnazijo) in stro- kovno šolo bo odslej odgovoren šolski odbor, ki bo v polni meri skrbel za svojo šolo. Člane šolskih odborov bodo volili zbori volivcev iz vrst staršev, uči- teljski in profesorski zbori iz svojih vrst in še nmožične organizacije. Tako izvoljeni šolski odbori bodo jamčili za najle^i prospeh vsake šole. Družba ne bo smela prezreti niti otroških vrtcev in mladinskih domov, če hočemo govoriti o družbenem upravljanju prosvetnih ustanov. 2e na letošnjem jesenskem zasedanju ljudske skupščine ibo predložen osnu- tek zakona o družbenem upravljanju Šolstva v razpravo in uzakonitev. Svet za pj-osveto in kulturo LRS je izdal pri- poročilo vsem ljudskim odborom, okraj- nim, mestnim in občinskim, da že pred sprejetjem tega zakona izvolimo šol- ske odbore za vsako splošnoizobraževal- no in strokovno šolo. Le-ti bodo do tedaj že uvedeni v svoje delo. Družbenega upravljnaja v šolstvu ne moremo istovetiti s samoupravljanjem podjetij, kajti na vzgoji mladine mora biti zainteresirana vsa socialistična družba. Roditeljski sestanki jja bodo ostali še nadalje kot medsebojna vez med starši in učitelji. -nik Zboljšujmo prehrano šolskih otrok! 2c več let delujejo na naših šolah »šolske mlečne kuhinje«, ki staršem do- polnjujejo prehrano šoloobveznih otrok v času pouka. V šolskem letu 1953/54 je bilo po- vprečno 707 oirok, ki so prejemali ma- Hco v šoli. Tej malici so starši otrok prispevali po tO din za obrok, ostale stroške pa je kril MLO iz svojih pro- računskih sredstev. Povprečni stroški v šolskem letu 1953/54 so znašali 1,500.000 din, povprečni pris-pevek star- šev pa 900.000 din. Razliko 600.000 din pa je kril MLO iz proračunskih sred- stev. Prav tako je kril MLO vse režijske stroške: prevoz, vskladiščenje, kuha- ■ie nagrade za pomoč pri delitvi itd. Prav bi bilo, da se v začetku novega šolskega leta dotaknemo nekaterih vprašanj v zvezi s padcem števila •trok — odjemalcev v zadnjem šol- skem letu 1953/54. Kje so vzroki temu padcu? Morda smatrajo starši, da ni vredno žrtvovati po 10 din za obrok malice? Ali pa kakovost malice ne zadovolj>uje? V ilustracijo lahko omenimo, da zna- ša kalorična vrednost obroka 400 do 500 kal., kar z ozirom na dnevno po- irebo šolskega otroka okoH 2.400 kal. predstavlja več kot eno petino kal., ki jih otrok dobi že v šoli, Ce računa- mo po sedanjih cenah stane 2.400 kal. 1900 din mesečno, otrok pa dobi v šoli 500 kal. za 250 dinarjev mesečno. Ljudski odbor je hotel ceno malice še znižati, vendar je večina člariov Sveta za zdravstvo in socialno politiko smatrala koristneje, da se denar, ki ie bil predviden za to znižanje dodeli kot prispevek za počitniška letovanja šolskih in predšolskih otrok. Tako je bilo v letošnjem leiu organiziranih 17 izmen počitniških kolonij, kjer je leto- valo nad 700 otrok v obmorskih in gor- skih krajih kot n. pr. Bakarac, Malin- ska. Kranjska gora in Mozirska koča. Brezplačno so letovali otroci poplav- Ijencev in otroci žrtev fašističnega te- rorja. V teh počitniških kolonijah so otroci našli prijeten oddih in razve- drilo ter tako znatno razbremenili svoje starše zlasti v času po poplavi, ki je težko prizadela naše mesto in bližnjo okolico. Uprava šolskih mlečnih kuhinj smatra, da so malice brez dvoma koristne, po- sebno v bližajočem zimskem času in zdravsiveno šibkim otrokom, zato se zavzema za večje število prijavljenih otrok. To vprašanje pa lx) pomagal rešiti ponoven razpis ankete na starše, in pričakujemo, da bodo starši ta pri- zadevanja razumeti in pripomogli k boljši prehrani svojih otrok. Skrb za otroke — je naša skupna skrb! v Tednu otroka se bodo strnili vsi, ki jim je poverjena naloga za skrb na- ših otrok, da pregledajo vse možnosti, da jim nudijo pomoč. Tudi v Celju so pokazala nekatera društva razumevanje v tej smeri. Pred- vsem moram omeniti Društvo prijateljev mladine, ki bo s svojim delovarvjem v veliko oiporo in pomoč Svetu za socialno politiko. Tudi društvo za napredek gospodinj- stva, ki se je pred kratkim ustanovilo v Celju, ima obširno delovno polje; predvsem skrb za razbremenitev de- lovne žene. Naša delovna žena, po- sebno mati, je preobremenjena z delom doma, in nima dovolj časa za vzgojo svojih otrok, še manj za javno delo in razvedrilo. Zato je naša dolžnost, da ji pomagamo, odvisno pa je tudi od nje, kako bo to pomoč sprejemala in uporabljala. Društvo bo v mesecu oktobru usta- novilo »Biro za pomoč v gospodinj- stvu,« kjer bodo nastavljene gospodinj- ske pomočnice, ki bodo hodile na domove, opravljati zaželjene posle; ku- hanje, pranje, ribanje, čiščenje, čuva- nje otrok itd. Gospodinjstva bodo bi- roju plačevala za usluge določeno ta- rifo, pomočnicam pa bodo opravljerie ure vpisale v njihovo knjižico. Ta način pomoči je že uveden v Ljubljani in Mariboru. Društvo za naipredek gospodinjstva je osvojilo na občnem zl>oru tudi sklep. da ustanovi ljudsko restavracijo za abonente, ki bi nosili dnevne obroke na dom. Hrana bi bila mnogo cenejša, ker bi odpadla režija za postrežbo. Nadalje misli društvo na ustanovitev mlečne restavracije, ki bi nudila go- stom v okusno opremljenem lokalu brezalkoholne pijače ter iople in hlad- ne mlečne slaščice. Poudariti pa moramo, da društvo ne bo kos vsem svojim sklepom brez po- moči prebivalstva. Vsi, ki čutijo po- trebo po omenjenih ali stičnih ustano- vah, naj o tem razpravljajo, naj dajejo predloge in zahtevajo na zborih voliv- cev, o čem naj skupščina mestne ob- čine razpravlja. Le tako bomo dosegli boljše ustpehe pri vzgoji otrok, ter s tem doprinesli velik delež k celotnemu družbenemu napredku! S. C. Nekaj misli o alkoholizmu Zlo, ki nam polni bolnišnice, umobolnice, otroši(e domove in zavode Ko pregledujemo statistike dela naših sodišč, skrbniških organov in najraz- ličnejših ustanov socialnega skrbstva, se nam pojavi vprašanje, kaj tiči za suhoparnimi številkami statistik, saj vemo, da se prav vsake od teh številk drži vrsta zgodb iz življenja posamez- nikov. Kar vleče nas. da bi poizvedo- vali za tem, kaj je s temi stotinami in tisoči mladih ljudi, ki so pod varstvom države in kakšna je bila njihova do- sedanja življenjska pot ter da bi s tem našli vzroke, ki vodijo mlade ljudi v bedo, na ulico in v kriminal. Bodisi, da pregledujemo spise sodišč, bodisi, da iščemo podatke pri skrbni- ških organih, vedno se nam pokaže ista slika. Ce bi izločili vse tiste primere, ki so bili FK>s redno ali neposredno povzro- čeni s prekomernim uživanjem alkohol- nih pijač, bi številke skopnele, kakor sneg na soncu. Pa poglejmo, kako to izgleda r živ- ljenju: Vzemimo primere gospodarskega kri- minala. Le redki so primeri, ko je bUo kaznivo dejanje izvršeno - zaradi e>o- manjkanja. navadno pa se je izkup'ček potrošil v veseli družbi, kjer ne manjka pijače. Razmišljamo lahko tudi o tem, v kakšnem okolju se ljudje obdelava jo s koli in nožL Razen nekaj izjem gre tu za pijance, ki so se 'prej napEi »ko- rajže« v gostilni. Pritožujemo se nad porastom družin, kjer je družinsko sožitje tuj pojem Mnoge žene z otroci tre^taje čakajo Vrnitve moža in očeta iz dela, ker je spotoma zavil v gostilno, ko se bo od pijače moten vrnil domov, bo psoval in zmerjal, morda tudi pretepal tiste, ki so odvisni od njega in so mu najbližji, '^Kirda bodo celo noorali sredi noči be- žati iz toplih postelj na mraz, v za- jetje sosedov, pred svojim možem in <>četom. ki bi moral biti za-nje vzor J^ega dobrega. Dokler so otroci iz ta- družin majhni in nebogljeni, iščejo ^vetje 'pri materah, ko pa doraščajo, 'i najdejo zaslonmbo ixven doma. na uli- ci, saj doma poznajo le strah in po- manjkanje. Ker doma niso našli topline, v kateri se oblikujejo poguntmi, veseli in delavni ljudje, iščejo uteho izven doma. med tovariši, s katerimi dele usodo. Ko se pogosto zgledujemo nad otrocri, ki so predrzni in nevzgojeni, po- zabimo vprašati za vzroke, ki so jih na- pravili takšne. Ce bi vedeli za nje, bi prišli do spoznanja, da je večina takih, ki jih je pognal na ulico alkohol. Se težje prizadene družino n>ati, ki ne x>ozna mere pri uživanju alkoholnih pijač. Na žalost nam pregled dela naših stobniških organov kaže, da so taki pri- meri vedno bolj pogosti, ko tudi matere posedajo po gostilnah, kjer zapravljajo težko prisluženi denar. Medtem, ko v družini, kjer popiva le oče. mati ven- darle nudi otrokom vsaj ljubezen in zavest, da niso povsem sami sebi pre- puščeni, so otroci iz družin, kjer je pi- janka mati, na slabšem, kakor prave sirote. Kaj pa je z otroci iz takih domov? Nihče jim ne daje pravih napotnic za življenje. Malokateri od njih ima v sebi toliko naravnih življenjskih sil, da se prekopi je preko vseh tegob do polno- vrednega položaja v sklopu naše druž- be, Le najt>olj kričeči primeri pridejo po posredovanju socialnih delavcev iz svojega okolja, vsi drugi pa preživlja- jo mladost, ki pozna le malo veselja. Koliko otrok jMrinese že na svet s sel»j posled ce pijančevanja svojih staršev, ki se najraje odražajo v živčnih centrih, bi vedeli povedati zdravniki. Prav tam bi zvedeli o podhranjenih, rahitičnih otrocih, ki so taki, ker je šk) to, kar jim je namenjeno po grlih njihovih rodi- teljev. Kje se vse to začenja? Umazan pijanec vzbuja vsakomur gnus, ko se pobira iz blata, momlja predse in meri cesto. Malokdo pomisli ob ix>gledu nanj, da je bil tak zane- marjen človek nekoč prav tako mlad, življenja poln, kakor so tisti mladi fantje 'n dekleta, ki se iz objestnosti in zaradi korajže napijejo preko mere. Kje se je torej začela njegova usodna pot? Začelo se je na začetku: najprej je pil za korajžo in da dokaže s tem, da je odrastel in pijačo prenese. Potem so se našle vedno nove prilike. Včasih je bil vesel, pil je iz veselja, drugič je pU, ker je bil žalosten. Bil je utrujen, pil je, da ga bo pijača okrepila, ko je bil premražen. ga je pijača ogrela, dru- gič zopet je pil iz žeje, potem zaradi uspehov in neuspehov v življenju. Vsa- ko ra23položenje je bOo zanj vzrok, na katerega se pije«. Morda si je pozneje ustvaril družino, imel otroke. Ko bi ne hal piti zaradi njih, bi lahko kdo mislil, da je pod ženino copato. Veselje in ža- lost, uspehi in neuspehi pa se v člove- škem življenju vrste, z dobrimi in sla- bimi dnevi, z njimi tudi vzroki, zaradi katerih je treba piti. Doma je zaradi tega raslo pomanjkanje, manjkala so sredstva za potrebe družine, seveda je bila kriva žena. ki ne zna kuhati dn gospodinjiti, kriv je bil vsak, le on sam ne, ki je upropaščal življenje sebi in družini. Niti opazil ni, kako se mu je izpreminjalo lice, kako so mu poteze postajale grobe, kako mu je lice po- stalo nabuhlo, oči pa podplute in po- gled srep. Pozabdl je na čase, ko mu je bilo mučno hoditi po ulicah umazan. Morda ie prišlo tudi do razdora v nje- govi družini, ker se je ženi uprlo pre- našati moža pijanca. Danes pa se po- bira po jarkih in vsi ga gledamo z za- ničevanjem. Ni torej postal pijanec kar čez noč. Na to naj m'slijo naši mladi ljudje, ki so up našega naroda. Pri nas se pije mnogo in preveč. Sko- ro bi človek mislil, da ni možna vesela družba brez preobile pi.iače. In vendar je zlasti mlademu človeku tol ko lepega razvedrila na razpolago, ki mu ga nudi narava sama v športu in gibanju na prostem zraku. Poleg tega so knjižnice polne lepih knjig, ki kar čakajo na bralca. Pred vsem je potrebno po- udarti. da se vzgoji trezen človek že v mladosti. Mlademu človeku je po- trebno predočiti vse zle posledice alko- holizma Le tako se bomo izkopvali iz zla, ki nam raste iz tega ter polni bolnice in umobolnice ter otroške do- move in zapore. Vzgojna svetovalnica pri Društvu prijateljev mladine v Celju, je pričela s svojim delom DrnštTO prijateljeT mladine ▼ Celju, je sma- tralo, da je potrebno posvetiti prvenstveno po- zornost vzgoji v naših družinah, kjer so v rabi še vedno raznovrstna vzgojna sredstva, katera bodisi ne ustrezajo razvojni stopnji otrok, ali pa današnji družbeni stvarnosti. V ta namen je pristopilo društvo k osnovanja ustanove, ki nudi staršem in drngim nepoklicnim vzgojite- VALN?Ce"^ pri vzgoji, t. j. VZGOJNE SVETO- y svetovalnici dobijo starši, ki jo obiSčejo z željo po pomoči, napotke, ki pomagajo ustva- riti trdne osnovne vzgojne usmeritve pri njiho- vem vzgojnem delu. Svetovalec jim odkriva po- glede v duševnost njihovih otrok na posamez- nih razvojnih stopnjah in jih seznanja z za- htevami naše socialistične dražbe, za katero svoje otroke vzgajajo. V svetovalnici je uvedena dežurna služba vzgojitelja in zdravnika-psihologa, ki pomagata staršem v vzgojnih težavah. Razen vzgojnih nasvetov dobe starši napotke tudi v pravnih zadevah, ki tičejo kakršne koli koristi otrok, pri pravnem sveto- valcu v svetovalnici. Vzgojni svetovalnici je priključen tudi a m • bnlatorij za odpravo govornih hib pri predšolskih in šolskih otrocih. Spe- cialist-logoped, odpravlja razne govorne mot- ■je otrok, ki povzročajo pogost staršem velike skrbi, otrokom pa razne nevšečnosti. Svetovanje in zdravljenje govora je brez- plačno ter se vrši v prostorih Društva prijateljev mladine v Razlagovi ■ 1 i C i 4 v naslednjem delovnem časa: Ob ponedeljkih od 16. do 18. ure pravno svetovanje. Svetovalec: sodnik. Ob torkih od 16.-18. ure: vzgojno sveto- vanje. Svetovalec: profesor pedagogike. Ob sredah od 16. do 18. ure: zdravstve- Bo-vzgojno svetovanje. Svetovalec: zdravnica. Ob četrtkih od 15. do 18. ure, petkih od 8. do 12. in od 15. do 18, ure ter sobotah od 8. do 12. ure: zdravljenje govornih motenj. Sveto- valec: logoped. Otroci SO naša bodočnost, zato naj bo naša nenehna skrb za njihov vsestran- ski razvoj, da bodo vredni in sposobni prevzeti nase vso veličastno zapuščin* našega časa PospešiijiHO organizacijo rejmlva! Pogojii za varstvo zapuščenih otrok in sirot ter drugih otrok, ki niso tako srečni, da bi lahko živeli v krogu do- mače družine so nastali v Celju šele po osvoboditvi, ko je v novi družbeni ureditvi posvečena materi in otroku posebna skrb. V kolikor so bili prva leta deloma upravičeni razlogi za oddajo čim več- jega števila otrok v zavode, t. j. v domsko zaščito — tedaj je bilo veliko število zdravstveno ogroženih, invalid- nih otrok, otrok pogrešanih staršev itd. — tako je pri sedanjih kolikor toliko urejenih razmerah socialne službe in ob vedno boljših pogojih, ko lahko so- cialni in vzgojno družbeni organi te- meljito pretresajo in urejajo življenjsko pot vsakega posameznega otroka, v interesu zdravega in normalnega raz- voja socialno ogroženih otrok, da da- jemo čim več otrok v rejo; v domsko zaščito pa le pretežno otroke iz zdrav- stveno in vzgojno ogroženega okolja. Poleg čisto materialnih razlogov so pri tem važni čustveni razlogi pri vsa- kem otroku, ki dobi v družini svojih rejnikov svoj drugi dom in občutek varnosti in ljubezni. Se tako urejen mladinski zavod tega posameznemu otroku ne more nuditi. Ce primerjamo kako težko se domski otrok mnogo pozneje, ali pa sploh nikoli, vživi v družbeno stvarnost in kako prožnejši in ustvarjalnejši je njegov tovariš, ki je doraščal v družinskem okolju, se na podlagi naših izkušenj še lažje od- ločimo za to, da je potrebno z orga- nizacijo rejništva pričeti pri nas mnog« tx)lj intenzivno in organizirano. Bivša predvojna celjska občina ie sicer imela kot nadležno občinsko bre- me organizirano nekako rejniško služ- bo. Takrat so dodeljevali zapuščene otroke in sirote v oskrbo raznim dru- žinam, ki so se z redkimi izjemami bavile s temi uslugami le iz koristo- Ijubja, Še danes tu in tam odkrije skrb- niški organ nekatero zakotno rejnico, ki se obrtoma peča z rejo nezakonskili otrok, pri tem pa neusmiljeno izkorišča nezakonsko mater in tudi otroka, otro- kovo zdravje, vzgoja pa ji je deseta briga. Rejniška služba je v Celju pričela delovati že leta 1945, prave organi- zacijske oblike in samostojna finančna sredstva pa ji je dal Mestni ljudski odbor šele leta 1951. Največ dragoce- nih smernic za nadaljnji razvoj rej- ništva pa nam je posredovala gospa Rautenen, izvedenec OZN, ki je v le- tošnjem letu proučila stanje rejniške službe v Celju. Pri matičnem skrbni- škem organu mestne občine je osnovan rejniški center preko katerega dode- ljujemo otroke rejnikom. Stremimo za tem, da po vzoru Ljubljane organizira- mo v enem od bližnjih naselij rejniško kolonijo, a nam doslej to še ni uspelo. Naša rejniška služba zajema trenutno 17 otrok v starosti do 14 let, ki se ^hajajo pri rejnicah, vendar je to sipri- čo vse večjih potreb mnogo premalo. Osnovni namen tega članka naj bi bil, da vzbudimo zanimanje poštenih naprednih žena in družin, da vzamejo y rek> in vzgokJ otroke potom rejni- skega centra. Načeloma nismo proti temu, da vzame posamezna družina v rejo tudi večje število otrok, če le raz.polaga rejnik s primernimi higien- skimi stanovanjskimi prostori in s po- trebnimi vzgojnimi in moralnimi kva- lifikacijami. Vso materialno skrb za rejenčke nosi rejniški center, ki tudi uravnava materialne obveze pravih staršev. Otrokom, za katere predvidevamo, da bodo morali ostati pri rejnikih tako rekoč do vstopa v življenje, bomo iz- brali mlajše rejnike, ki bodo sposobni svoje varovance vključiti v družbeno skupnost brez večjih duševnih pretre- sov. Za take otroke so potrebni rejniki, kateri naj bi varovancem popolnoma nadomestili starše in jim dali novo družinsko okolje. Tu pridejo v pošdev tudi družine brez otrok, ki se morda obotavljajo tujega otroka posvojiti iz gmotnih razlogov, vzele bi pa k sebi rejenčka, za čigar materialni obstoi skrbi rejniški cenler. Napačna je bila ponekod naša do- sedanja praksa, da smo rejenčke v najnežnejši dobi brez opravičljivih raz- logov vzeli rejnikom in jih oddali v domsko zaščito, ali v rejo drugim rej- nikom. Za tiste otroke, pri katerih bomo domnevali, da bodo ostali pri rejnikih samo krajšo dobo zaradi bolezni star- šev, težkega socialnega položaja dru- žine, stanovanjskih vprašanj itd., bomo morali najti rejnike, ki bodo tudi voljni prispevati svoj delež k vzdrževanju pravilnih otrokovih stikov med pravimi starši in otroci. To velja zlasti za ne- zakonske matere, pri katerih čut made- rinstva še ni ukoreninjen in se lahko vzbudi in ohrani le z navezovanjem na otroka. Odnosi med rejniki in nji- hovimi varovanci se morajo razvijati kot v normalni družini. Važno je, da otrok že v zgodnji mladosti zve, da rejniki niso njegovi pravi starši, ker le tako je možno ohraniti obojestransko zaupanje med rejniki in varovanci, ka- tero bi bilo jx>rušeno, če bi otroci šde kasneje zvedeli za resnico o svojih pravih starših. Bistveno drugačna in včasih tudi težja in odgovornejša bo dolžnost rejnikov, ki t>odo vzeli v rejo že šolskega, odraslejšega otroka, ka- terega vzgoja je bila v prej neprimer- nem okolju slaiba, V teh primerih bo treba več pedagoške pomoči posve- tovalnice Društva prijateljev mladine in drugih. 2elimo, da bi letošnji »teden otroka« pomenil nadaljr-k) prelomnico v razvoju rejniške službe, zato prosimo vse, ki imajo za poklic rejnika veselje in po- goje, naj svoje zanimanje sporoče rej- niškemu centru pri Ljudskem odboru mestne občine, ali pa pisarni Društva pri^ateliev mladine. SPORED prireditev v TEDNU OTROK od 3. do 10 oktobra 1954 Nedelja, 3. okt. ob 16 v Mestnem gledališču: Mladost pred sodiščem (Predstava za starše) Ponedeljek, 4. okt ob 20 Y Ljudskem gledališču: Slavnostna akademjja Torek, 5, okt ob 16.30 na Trgu V. kongresa: Pionirsko skiro-tekmovanje Torek, 5. Okt ob 19.30 v Ljudskem gledališču: Vzgojno predavanje: »Kazen in nagrada kot vzgojno sred- Predava tov. Vladimir Cvetko iz Ljubljane. Sreda, 6. okt ob 9, 11,15 in 17 ▼ veliki dvorani Narodnega doma: Gostovanje lutkovnega gleda- lišča iz Ljubljane, »Težave Peteršiljčkove mame*. Četrtek, 7. okt. ob 17 v veliki dvorani Narodnega doma: Literarno kramljanje z mla- dino. Sodelujejo Josip Ribičič, Fran Roš in Stane Terčak. Petek, 8. okt ob 19.30 v Ljudskem gledališču: Zdravstveno predavanje s področja otroškega zdravstva. Nedelja, 10 okt.: Izleti mladine v naravo, pod vodstvom Taborniške organizacije f^ttr. 4» »Savinjski vestnik«, dne 1. oktobra 1954 Stran 4 Iz Celja... Pred drugo letoSnjo premiero v celjskem gledališču Kot drugo letošnjo premiero je celj- sko gledališče v režiji Branka Gombača 'pripravilo sodobno dramo italijanskega pisatelja Uga Bettija »Zločin na Koz- jem otoku«. Napeta, drzno pisana psi- hoanalitična drama obravnava praipro- 'blem človeškega življenja: odnos med moškim in žensko. — Skozi prizmo teh odnosov nam Ugo Betti, eden najipo- membnejših italijanskih dramatikov, nasHka pet zanimivih in zapletenih člo- veških likov, iztrganih iz normalnega življenja in postavljenih v izredne oko- liščine. Po tematiki in stilu je »Zločin na Kozjem otoku« v repertoarju celjskega gledališča popolna novost, obenem pa bomo s to dramo prvič predstavili celj- skemu o'bčinstvu sodobno italijansko dramatiko. Abonente opozarjamo, da imajo pred- stavo za premierski abonma izjemoma v soboto, ;n sicer 2. oktobra ob 20. Pred- stave za ostale abonmaje bodo prišle na vrsto po vrnitvi ansambla iz Beograda, kjer dne 5. oktobra gostujemo s Tie- meyerjevo dramo v Srbskem narodnem gledališču. Dejstvo, da nas je povabilo na gosto- vanje osrednje srbsko narodno gledali- šče, kjer doslej ni gostoval noben an- samibl iz province, marveč samo cen- tralna republiška gledališča, priča o tem, kak ugled si je v jugoslovanski javnosti priborilo mlado celjsko gleda- lišče. S tem gostovanjem vračamo obisk bratskemu Srbskemu narodnemu gle- dališču, ki je lani pri nas v proslavo Krleževe šestdesetletnice uprizorilo njegovo dramo »Gospoda Glembajevi«. O gostovanju bomo še podrobno po- ročali. L. F. PREDAVANJE O KOMUNAH prireja Ljudska univerza v Celju v četrtek, 7. oktobra t. 1. ob 19.50 uri v predavalnici na •citeljišču. Predaval bo predsednik okraja toT. Riiio Jerman. . . . - i Celjski okraj, ki se je med prvimi zdruzil z nestom v skupno upravno enoto, se resno pri- pravlja na ustanavljanje komun. Čeravno smo več ali manj že neposredno pred ustanovitvijo komun, smo o njih bistveni vlogi v družbenem samoupravljanju in v odmiranju države, v po- glabljanju socialistične demokracije m obliko- vanju socialistične zavesti slabo poučeni. Mno- gim med nami je še pravi pojem o komunah nejasen in v začetnem nastajanju. Predavanje predsednika okraja tov. Rika Jermana nam bo te pojme razjasnilo. Seznanilo nas bo z veli- kim pomenom komun za naš nadaljnji družbeni »azvoj. v diskusiji, ki bo sledila predavanju, bodo pojasnjena še mnoga vprašanja o komu- ■ah. Ker je tudi od pravilnega umevanja in pozna- vanja komun odvisna njih uspešna progresivna vloga, pričakujemo na tem predavanju obilne vdeležbe, saj je vprašanje komun področje, ki nora zanimati vsakega člana, ZK, SZ in sindika- tov. Vsi vljudno vabljeni! USLUŽBENCI DRŽAVNIH USTA- NOV V CELJU SE PRIPRAVLJAJO ZA PRVI REPUBLIŠKI FESTIVAL Na letošnji letni skupščini republi- škega odbora sindikata državnih usluž- bencev je bilo sklenjeno, da se bo vršil republiški festival in da bo to nalogo izvedel mestni odbor sindilcata v Celju. Stojimo tik pred izvedbo festivala, ki bo v dneh 8., 9. in 10. oktobra v Celju. Priprave so v polnem teku. Pri- pravljalni odbor, ki ga vodi požrtvo- valni sindikalni funkcionar tovariš Igor Ponikvar, ima polne roke dela in veliko skrbi. Festival bo trajal tri dni, bo zelo obsežen in zahteva mnogo organizacij- skega in tehničnega dela. Razveseljiva je ugotovitev, da so se za to prireditev prijavili iz Slovenije vsi okraji razen Krškega in da bodo sodelovale tudi skupine iz republike Bosne in Hercegovine ter Hrvatske in da je že do sedaj prijavljenih okoli 700 udeležencev. Sindikalne i>odružnice, odnosno mest- ni odbori tega sindikata se bodo srečali na športnem polju v raznih panogah: namizni tenis, odbojka, streljanje, keg- ljanje in atletika itd. ter na kultumo- prosvetni dejavnosti, kjer bodo nasto- pale folklorne skupine, orkestri, solisti in drugi. Udeleženci bodo obiskali tudi nekate- ra naša podjetja ter zgodovinske kraje, v Celju pa bo v teh dneh tudi seja re- publiškega odbora, kjer bodo obrav- navali strokovno vprašanje tega sindi- kata. Ta festival državnih uslužbencev je prvi te vrste v Sloveniji in bo prav go- tovo dal nove vzpodbude za uspešno sindikalno delo, hkrati pa tudi afir- miral mestni odbor sindikata v Celju. K. Retrospektivna razstava slik Vere Fi- šer-Pristovškove, članice KUD »France Prešeren« Likovna sekcija KUD »France Pre- šeren« v Celju prireja retrospektivno razslavo slik svoje agilne članice Vere Fišer-Pris^ovšek, od 3. -do 12. oktobra v dvorani Mesine hranilnice in mali dvorani Uniona. življenjsko delo Vere Prisiovškove ne bo na tej razstavi polno prikazano, ker se je med vojno zgubilo mnogo slik, nekateriti pa ni brk) mogoče oREJCEV MALIH ŽIVALI« V CELJU Društvo rejcev malih živali v Celju bo pri- redilo na vrtu Doma OF (Union) redno raz- stavo malih živali, ki bo odprta od 3. oktobra od 8. ure zjutraj do zaključno 10. oktobra, to je do nedelje do 16. ure. Razstavljene bodo razne male živali, ki jih gojijo člani našega društva. Razstava ne bo samo gospodarskega in propagandnega značaja, temveč tudi poučna. Zaradi tega vabimo vse predstavnike ljudske oblasti in množičnih organizacij, vse male go- spodarje, kmetovalce, zadružnike, delovne lju- di sploh in tudi šole, naj si to razstavo ogle- dajo. Izbira in prodaja živali bo mogoča, pre- vzem kupljenih živali pa bo šele po zaključku razstave. Na razstavi bo tudi srečolov s primernimi praktičnimi dobitki. IZ ZAGRADA Po obnovitvi savinjskega mostu so prebivalci Zagrada in Pečovnika pričakovali, da bo na vrsti porušena brv na Polulah. Začeli pa so te dni obnavljati most pri Pantnerju. S tem so vsi onstran Savinje odrezani od ceste Polule—Celje in prisiljeni hoditi po ozki, blatni in promet- ni cesti pod Gradom. Glavni promet za gramoz, apno in premog se razvija po tej cesti, pešci in kolesarji pa so vedno v nevarnosti. Delavci hodijo na delo že ob peti uri. Noč je temna, cesta nerazsvetljena, daljša in blatna. Tudi šoloobvezni otroci so iz- postavljeni temi, blatu in prometu. Bliža se zima ko bo še huje. Prizadeti prosijo merodajne organe, da spričo teh nevšečnosti, obnovijo brv pri Belaju ali pa brod za prevoz delavcev in mladine. G. T. kot kravi sedlo se pristoja... Kakor tale naslov je nenavaden elek- trovod po Mariborski cesti. Zakaj? Nava'^ je in po predpisih, da elek- tix>vodi po mestih ne delajo nobene ovi- re iprometu. Sicer je večji del elektrika sp>eljana od hiše do hiše, kar tudi ni več moderno, saj spadajo vodi v za- krite cevi, in jKjnekod, kjer ni hiš, so žice napeljane z drogovi. Tako je tudi na Mariborski cesti. Ce vzamemo mesto kot izhocflščno točko, potem stojijo ob levi strani ceste drogovi na pločnikih. To prvič ni po predpisih, daje zelo grdo sliko in dro- govi so na poti pešcem. Videl sem, da se nekateri pešci, ker ni prostora drug- je, izogibajo srečanj in drogov kar na cesto in kaj lahko zaidejo med kolesa močnega jMrometa. Nevarno je tudi po- zimi, ko se električne žice trgajo in padajo na pločnike in ceste. Te drogove je treba prestaviti na predpisano oddaljenost To vendar ni povezano s tolDcšnimi izdatki? »kmeCka ohcet« na tomSiCevem trgu Vse hiše na Tomšičevem trgu so le- po prebeljene. Tudi vogalna nasproti druge mestne lekarne (Skaletova) ima zgoraj primemo barvo. Spodaj v pri- tličju, kjer so lokali pa so jo prevlekli z zelo neokusno barvo, kakršne vidi- mo kje v Hrvatskem Zagorju, nekake osladno rožnato. Ta barva na noben način ne gre skupaj s sivo barvo zgor- njih nadstropij. »zgodovinski spomenik« na titovem trgu Dolžnost »Tribune« je, da se tako dol- go »vpdkuje« dokler nečesa ne doseže. Tokrat je spet na vrsti hiša na Titovem trgu števika 5. Na zidu proti postaji je še vedno na daleč viden napis »Kavar- na Merkur«. Ce so ta napis pustili za- radi zgodovinske znamenitosti, zakaj niso 'pustili še napisa Dom JLA in Cen- tralna ljudska knjižnica, ki sta tudi še vedrLla ix>d to straho? pripomba k obnovljenemu kocenovemu trgu Olepševalno društvo je uredilo pro- stor pri vodnem stolpu. Tako je nastal trg. ki ima, kot gledališki stolp in zid v Vodnikovi ul ci zgodovin^o vred- nost. Postavili so nekaka nova »mestna vrata«, uredili grede, tla tlakovali s ka- menjem kot so to delali včasih, obe- sili starinske luči itd. Po mojem so včasih vsa mestna vrata nosila tudi mestni grb. Zakaj bi nekje tukaj ne vzidali kak starinski kamen z grbom, ki jih ima Mestni muzej kar dovolj? To bi monotonost zidnih površin poživelo. nesreče 24-letni Pi^emožnik Franc iz Sp. Hu- dinje je 25. 9. padel v jamo pri Ope- kami na Sp. Hudinji, iz katere kopljejo zemljo za izdelavo opeke. Pri padcu si je zlomil nogo. G. I. se je te dni vozU z motorjem po Dečkovi cesti. Padel je z motorja in se poškodoval na roki. Upokojenka Medved Terezija iz Ilov- ce pri Vojniku je padla in si poškodo- vala nogo. 54-letna Gačnilt Ema je v Stražicah pri Frankolovem delala pri nekem kme- tu v gozdu. Na njo se je prevrnil voz. Dobila je hude poškodbe na prsnem ko- šu. — Vsi ponesrečenci so iskali pomoči v celjski bolnišnici. k zastrupljenju na polulah Naše poročilo o zastrupi jen ju na Po- lulah, ki smo ga objavili v 2:adnji šte- vilki, dopolnjujemo tako, da je bila Mi- ra Orter stara 36 let in mati treh otrok. Prišla ni v gostilno Pantner iz mesta temveč od doma po vodo, ki jo je do- bivala pri Pantnerju in predno je po- pila tekočino, ki jo je nalil v kozarec Hladin, ni pila žganja. Gibanje prebivalcev v Gelju v času od 20. 9. do 25. 9. 1954 je bilo roje- nih 37 dečkov in deklic. Poročili so se: Rebek Josip, strojni tehnik in Habjan Ljud- mila, šiviljska pomočnica, oba iz Celja; Ko- štoniaj Jože, delavec iz Leskovca in Smrernik Almira, nameščenka iz Selc; Gračner Alojzij, gr&dbcni delovodja iz Ostrožnega in Obrovnik Terezija, veterinarska bolničarka iz Trnovega; Petecin Vilim, tesar in Naglič Ljudmila, kro- jaška pomočnica, oba iz Celja; Kriter Anton, nameščenec in Mordej Albina, nameščenka, oba iz Celja; Verk Danijel, mizarski pomočnik iz Levca in Krajnc Jožefa, trgovska pomočnica iz Medloga; Roje Ivan, delavec in Koštomaj Fran- čiška, gospodinja, oba iz Celja; Rebek Branko, študent arhitekture in Vozlič Helena, name- ščenka, oba iz Celja. Umrli so: Erjavec Franc, upokojenec iz Zg. Hudinje 63, star 56 let; Veselak Franc, tesar iz Levca 60, star 56 let; Sajnker Terezija, upokojenka iz Celja, stara 62 let; Orter Marija, gospodinja iz Polul 42, Celje, stara 36 let; Voler Vinko, gozd- ni delavec, iz Luč pri Šoštanju; Smeh Franc, kmetovalec iz Kristan vrha. Pristava, star 58 let. Keramična indusirija - lep poklic Malo je industrijske dejavnosti, kjer bi bilo delo tako raznovrstno in pri- jetno za človeka, ki to stroko ljubi, kot je ravno keramika. Tu pritiaja dnev- no kaj novega, lepega in mikavnega v roke delavcev. Seveda je to indu- strija, ki ne more shajali brez ljudi, ki tak posel obvladajo kot mojstri. Tu je treba precejšnjega znanja, če ne celo talenta, predvsem pa sposobnosti. Kot v steklarski stroki, se tudi v ke- ramični stroki razvijejo najsposobnejši že v prave umetnike dekorne posode. Ta poklic nudi vsakemu veliko možnost osebne iniciative in razvijanja sposob- nosti, kot le redko katera druga stroka. Pravzaprav je to obrt, da celo umetna obrt, ki se vsled obsežnosti proizvod- nje imenuje industrija. . Keramična indusirija v Libojah ima bogato tradicijo. Izdelki te tovarne so znani daleč čez meje naše domovine. Če obiščete celjski muzej, boste tu videli krasne vzorce umetniško izdela- ne posode, ki so jo svojčas mojstri svoje obrti izdelovali ročno. Danes je seveda vse mehanizirano, toda tisla pestrost in zanimivost je ostala. Poleg pomožnih delavcev je v tovarni veliko število mojstrov, veliko več kot jih je sorazmerno v drugih tovarnah. Zato potrebuje tovarna od časa do časa nove kadre, ki se morajo priučiti ke- ramičnih del do podrobnosti, kot so se morali učenci te stroke v časih ročne obdelave. Danes je že težko najti učna mesta za doraščajočo mladino. Zlasti je malo takih podjetij, ki bi imela tako zanimivo proizvodnjo. Letošnji razpis za učence v keramični stroki nudi precejšnje šte- vilo učnih mest. Vsem tistim, ki čutijo do tega poklica veselje, se nudi pri- lika, da se izučijo te lepe obrti in si zagotovijo poklic, ki jih bo preživljal vse življenje. Treba je pribiti, da se libojska tovarna že uvršča med vrsto priznanih keramičnih podjetij. Prej ko slej bo zaslovela še bolj, kar bo od- visno tudi od sposobnih mladih moči in si zagotovila renome, kakršnega ima- jo steklarji v Rogaški Slatini, kovači v Kropi, primorske čipkarice itd.. Mla- dinci in mladinke, ki kanite stopiti v tem podjetju v uk, mar ne boste kdaj ponosni, če bodo ljudje, s katerimi boste prišli v stik, navdušeni nad iz- delki, ki so jim v veselje po domovih? uboj v donaCki gori Dne 17. junija 1954 so pri posestniku Ergartnerju v vasi Gaber je pri Rogatcu kosili travo 41-letni Skrabl Avgust, 34- letni Rižner Kari, 51-letni Jerič Kari, vsi trije mali kmetje iz okolice Ro- gatca. Pri košnji je bil navzoč tudi Hriberšek Zdrav ko. Po končani košnji so popivali pri Avgustu Vodušku v Do- nački gori. Ko so bili že vinjeni se je med njimi ponoči pričel prepir in pre- tep. V pretepu je Skrabl z vozno ro- čico trikrat udaril po glavi Zdravka Hriberška in ga tako poškodoval, da je Hriberšek zaradi poškodbe kmalu nato umrl. Vsi trije. Skrabl, Rižner in Jerič pa so znani tudi kot vlomilci, pred kate- rimi ni zdržal noben zapah ali ključav- nica na tamkajšnjih zidanicah. V letih 1946, 1949 in 1^52 so vlomili v razne zidanice tamkajšnjih posestnikov in po- kradli večje količine vina. Rižner in Jerič sta maja 1950 vlomOa tudi v kaščo kmeta Kitak Antona v Tlakah, ukradla 100 kg pšenice, 50 kg koruze, 50 kg fi- žola in 30 kg ajde v skupni vrednosti 7790 din. Okrožno sodišče v Celju je vse tri obsodilo. Skrabl Avgust je dobU za- radi uboja in vlomov 7 let strogega zz- xx)ra, Rižner Kari zaradi vlomov 1 leto strogega zapora in Jerič Kari zaradi vlomov 2 leti strogega zapora. ... in zaledja v Dobrni so začeli graditi novo šolsko poslopje Dovolj dolgo — od leta 1951 — so se Dobinčani intenzivno borili za grad- njo nove šole — pa je prišlo vedno kaj navzkriž. Tako so dobršen čas iskali primeren prostor, zdaj spet načrt ni odgovarjal — potem ni bilo denarnih sredstev itd. Novo šolsko poslopje pa je bilo krvava nuja, saj se je šolski pouk strnjeno vršil kar v treh stavbah. Razred: so bili natrpani dopoldne in popoldne in jih ni bilo nikoli mogoče dodobra pre2Tačiti. Prosvetni delavci v Dobrni in starši šoloobvezne mladine so v treh letih borbe za novo šolsko poslopje pokazali dovolj prizadevnosti, vendar se je grad- nja iz omenjenih razlogov zavlačevala in zavlačevala. Nuja je postala še nuj- ne jša, ko je gimnazija začela dobivati višje razrede in zahtevala svoje pro- store. Ubogi osnovnošolarčki so se sti- skali v nizki »učilnici« bivše občine, kjer je učitelj z glavo lahko meril strop in kjer je po štiriurnem pouku z otroki vred bledel od slabega zraka. Takšne razmere so bile pač že dolgo nevzdržne in so zahtevale najenergič- nejših ukrepov. Te počitnice prosvetni delavci v Do- brni niso počivali. Priprave so bile v polnem teku in Dobmčani so lahko vi- deli, da gre to pot zares. Na desni rav- nici pred vhodom v Dobrno, je bil že dalj časa zakoličen prostor. Toda ljudje so že takšni: ne verujejo prej, dokler se ne začne premetavati prst. Toda zdaj so verjeli. Pismena in ustna va- bila so klicala na proslavo. Od ust do ust se je raznesla vesela vest: v nede- ljo, 26. t. m. začnemo v Dobrni graditi novo šolo! Kljub slabemu vremenu je pomemb- ni dan privabil izredno veliko število domačega in okoliškega prebivalstva. Vsi so hoteli videti, kje bo stala šola, kako bo izgledala in kdaj bo dograjena. Na to slovesnost pričetka gradbenih del nove šole so prišli tudi celjski gost- je. Poleg domačega F>oslanca tov. Vink« Sumrade so bili navzoči še tov. Miran Cvenk, ki je zastopal okraj, gospodar- ski svet je zastopal tov. Ivan Zvar, pro- sveto pa tov. Borut Rajer. Iz Maribora je prispel projektant tov. ing. Ungar, »Granit Slovenska Bistrica«, ki bo gra- dil poslopje pa je zastopal ravnatelj tov. Božnik. Slovesnost gradnje novega šolskega poslopja je otvoril predsednik občine in ravnatelj zdravilišča tov. Zmago Likar. Predsednik gradbenega odbora tovariš Matjan Matevž je zbrani množici orir- sal še enkrat potrebo novega šolskega poslopja ter borbo, ki so jo bUi dobmi- ški prosvetarji, skupno z občino Jn vsemi prebivalci vse do otvoritve grad- benih del. Ljudski poslanec tov. Vink« Sumrada je pohvalil prizadevnost vse- ga dobrniškega prebivalstva v borbi za novo šolo in zatrdil, da 'bo ljudska ob- last z vsemi močmi .podprla to pleme- nito stremljenje in omogočila čimprejš- njo dograditev. Po pozdravnih govorih je domači pevski zbor zapel »Delavski pozdrav«, nato pa je predsednik grad- benega odbora izročil lopato in kramp podpredsedniku okraja tov. Miranu Cvenku, ki je s prvim zamahom odkril pričetek gradbenih del za novo šolsk« stavbo. Pevski zbor je slovesnost za- ključil s himno »Hej Slovani«. Novo šolsko poslopje bo eno med najlepšimi in najmodernejšimi v Slo- veniji in bo dograjeno v jeseni leta 1956. Poleg šolske stavbe bodo ix)se- bej zgradUi še telovadnico in učiteljska stanovanja. Denarna sredstva so zago- tovljena, saj je samo okraj dal iz pro- računa za to leto 10 milijonov dinarjev. Kmetje in vsi okoliški prebivalci s« zelo navdušeni, da bodo končno le do- bili toliko potrebno in zaželeno novo šolo in so zato obljubili izdatno pomoč pri delu, vožnji in lesu. Prav tako pa bodo tudi vse množične organizacije v Dobrni , pridno pomagale z udamišldm delom in tako doprinesle svoj delež k novi stavbi. Navdušenje, ki so ga Dobmčani po- kazali ta dan, kakor tudi v vseh pri- pravljalnih dneh za gradnjo nove šole, je gotovo dokaz in .garancija, da bom« čez dve leti ob tem času praznovali odkritje nove dobmiške šole, ki bo v čast in ponos domačinom, celjski ko- muni in vsej naši republiki. V. S. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Živahna komunalna dejavnost Zadnje čase popravlja občinski odbor one ceste, ki so bile tega najbolj po- trebne; cesto iz Paške vasi na Veliki vrh. Občina je prispevala 20.000 din, delež bo prispevalo tudi Kovinsko podjetje iz Gorenj, ostalo pa bo prišlo iz gozdnega sklada, ker pelje v zadnji tretjini cesta skozi gozd. Pomagali bodo tudi posestniki. Popravil je potrebna tudi cesta, ki pelje iz Šmartnega na postajo. To je sicer občinska cesta, vendar jo občani najmanj uporabljajo. Služi v glavnem le podjetjem, ki vozijo les na nakla- dalno postajo. Podjetja so pripravljena z delom in prevozi pomagati, da se cesta spravi v red, posebno sedaj, ko bo v kratkem otvorjena nova želez- niška poslaja. Občina bo prispevala okoli 400.000 din. Gradijo tudi 2 lesena mostova, in si- cer na cesti iz Smartnega v Slatine. Tega v glavnem grade posestniki sami. Občina je prispevala h gradnji 25.000 dinarjev. Drugi je most čez Pako v Lokovico. Tudi tu bo občina prispe- vala okoli 200.000 dinarjev. Oba mosto- va je odnesla narasla Paka ob zadnji povodnji. Vodno gospodarstvo Celje je naka- zalo 800.000 dinarjev za čiščenje Hu- dega potoka. Vendar bi bilo dobro, če bi zainteresirani pokazali malo več dobre Volje. V proračun za 1955 pa je občinski odbor predvidel sledeče zneske v ko- munalno dejavnost. Za regulacijski na- črt Pake in Hudega potoka en milijon in pol, za nadaljevanje gradnje šolskega poslopja 15 milijonov, za kanalizacijo in javno razsvetljavo Smarlnega in ostalih krajev pol milijona dinarjev. Za popravilo javnih zgradb 300.000 din. Prav razveseljivo je, da je tokrat ob- činski odbor določil za Ljudsko kn^již- nico 80.000 dinarjev. Tu je denar ko- ristno naložen. Pohvaliti moramo od- bornike, ki so pokazali polno razu- mevanje za šolstvo in ljudsko prosvelo. Gibanje prebivalcev v celjsl(i okolici v času od 20. do 25. septembra 1954 se je t okraju Celje rodilo 16 deklic in 1? dečkov. Poročili so se: Kroflič Martin, kmet iz Vrbna, obč. Sentjnr pri Celju in Stojan Frančiška, poljedelka sta- nujoča istotam; Wirth Zigfrid-Leopold, izolator iz Ponikve pri Grobelnem in Petrovič Smilja, tov. delavka iz Moštanice; Štancer Ferdinand, tesarski pomočnik iz Bukovja obč. LO Slivnica pri Celju in Tanšek Marija, poljska delavka iz Košnice obč. ista; Godler Dominik, posestnik iz Buč in Zlender Ana, poljedelka, stanujoča istotam; Svab Pavel, rudar iz Ljubnice občina Vitanje in Jakob Silvestra, delavka stanujoča isto tam; Novak Vladimir, delavec iz Prebolda in Lokan Marija, tov. delavka, stanujoča isto tam; Miklenič Jožef, delavec iz Gotovelj in Oprešnik Anj^ela, delavka iz Žalca št. S?. Umrli so: Dušič Jnlijana, posestnica iz Založ, stara 62 let; Mavric Terezija, gospodinja iz Polzele, sta- ra 79 let; Šket Jožef iz Loč pri Poljčanah, star 68 let; Drofenik Lovrenc, kmetovalec iz Stoj- nega sela. star 80 let; Žabrl Franc, kmet iz Sv. Štefana obč. LO Slivnica pri Celju, star 59 let; Jakop Ignac, posestnik iz Ljubnice obč. Vita- nje, star 57 let; Guzej Marija, kmetica iz Per- novega obč. LO 2alec, stara 70 let; Dornik Ne- ža, šivilja iz Zg. Roj obč, LO Šempeter, stara 81 let; Tavčar Ana, kmetovalka iz Zg. Grašo- velj obč. LO Šempeter, stara 43 let; Kline Zo- fija iz Klanra obč. LO Dobrna, star« 9 mes. MEHANIČNA TKALNICA CELJE sprejme v tok večje število vajencev za industrijsko-^ključavničarsko stroko. Interesenti morajo imeti 3 gimnazije in ne več kot 16 let. Osebne prijave sprejema uprava podjetja. izpod bohorja Pomladansko fluorografiranje je ugo- tovilo, da je v občini Lesično 126 ali 4 % ljudi različnih starosti, ki imajo hibo bodisi na pljučih, srcu ali dru^gih notranjih organih. Vsi so bili te dni ne samo ponovno pregledani, temveč s« dobili tudi navodilo, kako si naj zdrav- je izboljšajo ali vsaj preprečijo, da se jim ne poslabša. V dneh okupatorjevega požiganja im ponovne zasedbe je več ljudi pri po- begu in v zmedi prišlo ob potrdila • plačanem posojilu ali drugih dajatvak za partizansko vojsko. Ti plačniki so hudo prizadeti, ker ne morejo priti do svojega denarja in ker tudi priče ne morejo nadomestiti originalnega ix)tr- dUa. Upniki se zanašajo, da bodo sedaj !pri zbiranju novih prijav upoštevali izjemne primere na Kozjanskem. Ce je kdo v času pogostih hajk izgubil li- stine, ni nikak5na zanikrnost. Zidarje, priučene zidarje in delav- ce sprejmemo. Delo je v akorda in za vso zimsko dobo. Stanovanje in hrana zagotovljeno. GRADBENO PODJETJE MOSTE Ljubljana, šmartinska 64/b Štev. 39 »Svinjski vestnik«, dne 1. o^obra 1954 Stran 5 „Pod svobodnim soncem" ---v Mestnem gledališča - penesančni revolucionar Camjianella •poveduje v utopični »Civitas solis« ^^ni državi) o mestu, v katerem so ^ zidovi poslikani z raznimi freskami, služijo za nazoren i»uk mladini uto- ične socialistične države, za pouk v Lirodopisu, zgodovini, geometrij-i pa ^di za vzgojo domoljubnih in držav- liaiiski^ čustev. Ce bi se ta utopija uresničila pri nas. ali bi te poulič- jj^ freske ne piredstavljale na prvem Jjjestu Iztoka in njegove junaške zgod- ^^ staroste Svaruna, zmagovalca Iz- ^^a, odrešenika svojega rodu, Irene, -veste devojke, in vseh drugih, ki zma- gujejo nad lestjd Bizanca, gnilobo ^jpravdinega dvora, pokvarjenostjo Te- ^ore, nad temo in zločinom? Nekaj te pedagoške utopije (ki je bila, na pri- jjlco, Leninu zelo všeč), je uresničil Mi- još M keln z dramatizacijo tega Fin- Žgarje'vega romana, mimo katerega je glo po letu 1906 in 1907, ko je roman izhajal v Domu in svetu, le prav malo glovenskih beročih doraščajočih ljudi. j,'idee vient en parlant«, (ideja se raz- širja z besedo), bi pritrdili Kleistu, Ijo razmišlja o tem, kakšna vrednost je 23 sleherno literarno delo zvočna obli- ca. Dramatizacija je presadila ta slo- venski epski locum commune v čisto samosvoje umetniško področje, s čimer je mladi rež ser omogočil, da delo z vsemi svojimi idejnimi koreninami lah- ko prodre iprav v najširše ljudske pla- gti. Tak je bil menda tudi njegov na- men in tako je treba tudi to dramati- zacijo presojati. Vsi. ki smo nekoč požirali to juna- ško, zanosito zgodbo, in z nami vsii, ki jo danes v zornih letih prebero po de- setki'at, si seveda bolj želimo njene ekranizacije in to čimprejšnje, ker se spričo možnosti, ki jih teater nudi, upravičeno bojimo, da nas bo drama- tizacija razočarala prav v tistem, kar je hotela dati: da bi ohranila poglavit- ne značilnosti romana. Kljub spretni režiji in prožni inscenaciji se je v delu nekaj zlomilo in sesulo. IVLanjkalo je bleska in leska, ki nas je nekoč opajal in na kar se tako radi spominjamo, saj je Iztok bil ideal slehernega bralca. Naj smo že razvajeni po junaških ro- mantičnih filmih ^ ne, radi bi gledali nekaj veličasitnega, isiijajnega, opojno zanosnega, kar bujno žene naravnost iz pradavnine dosihmal. kar je v zvoku, duhu in sluhu našega jezika, ali ka- kor bi rekel Pongs, kar je v pKKizavest- niii osnovnih silah, ki uravnavajo vse odločitve v našem nehanju in dejanju. To se pravi, dramatizacija je terjala od režiserja in od igralcev preveč. Ne- koč je Friedrich Schlegel zapisal, da bi aoben znanstvenik ne smel biti samo obrtnik. Mislim, da bi tudi noben igra- lec pri takemle delu ne smel biti sa- mo tehnik in obrtnik, marveč poln no- tranjega žara, da bi zunanjost Finžgar- jevih oseb sijala tako kakor v romanu. Tega žara je bilo premalo, da bi igra »zadihala« z obliko, ki bi se ji prile- gala. »Povest davnih dedov« je napi- sana v posebni dikciji, ki k delu spada kakor kri k telesu, saj mu daje kolorit in občutje. Čeprav je ta dikcija ustvar- jena z dokaj skromnimi, morda celo nar- ivnimi sredstvi, jo je treba oživeti, kajti vrednost umetniškega dela ni samo v vsebini, marveč prav tako v formi, ne v zunanji, marveč v tisti »notranji« o kateri je rad govoril Goethe in za njim Štefan George. Ker igralci niso dovolj pazili na formo, je predstavi manjkalo, rekel bi, stila, s katerim in ob katerem bi vstale pred nami vrednote te edine slovenske epopeje, ki je ne bo odnesla Deugnana in neutrudna struja reke Le- to — struja pozabe. So mesta v romanu In dramatizaciji, ki bi terjala ,ix>sebno zvočno analizo, ki foi ugotovila značil- nost besede in zvoka. Napačna zvočna reprodukcija takih mest kruši s celotne Podobe odkruške tam, kjer to največ škoduje. Seveda so to do neke mere ze- lo subjdktivne stvari, vendar nosi tekst sebi objektivne zakonitosti, ki jih je treba tenkočutno zaslutiti in upoštovatL Enotno osnovno občutje je bilo sicer ^tonirano. vendar ga igra ni vzdržala. Ta notranja oblika, izraz, ki ga je mla- ^i Goethe dobil pri Shaftesiburyju, go- ^ri o nekem občutku, ki ga je težko ^ločiti, je pa to tisto, kar potegne za ^boj našo fantazijo, kar nas »potegne ^ r^«, nas zaziblje v ritem dogajanja, ^ tisto občutje, v katerem se je delo ®Počelo, to je h koreninam edino prave Interpretacije dela. Menda je to še naj- dlje zadel Skof s svojim Radovanom, ® humorjem, ki se nekako pobota z vso Popačen ost jo življenja, ki pa vendar ne Podleže povsem grdi resničnosti, prav ^ tistem starem pravilu: »Pazi na ste- čeprav gledaš za zvezdo!« Težko je iti za nadrobnostmi ptri delu, bi moralo biti postavljeno kot mo- ^'^Ht, scela. Henri Bergson, diihoviti Pridigar intuicije, bi tako nadrobno ^lizo zavrgel, češ da človeku razbija ^zomost. Toda navada je, da brskamo yysaki življenjski totalnosti po sestavi- asivno od'igra hladno obredno dejanje, za ka- terega katekizem ne terja čustvene pri- zadetostL Finžgarjev odnos do zgodovine je bil prenesen na oder. vendar s primanj- kljajem, ki ga diktirajo odrske možno- sti. Tako je preveč abstraktno gledanje na zgodovino prizore v Bizancu res ože- lo. jim vzelo življenjski sok in zato, žal. dramatski pulz. Ilustracija romana še ne more biti dramatizacija, tudi če pride pod roke izskušenega režiserja. Ni tu mesto, da bi se spuščali v analizo družbenih doga- janj v tistem času, koliko te osebe predstavljajo določene razrede in smeri, določene ideje svojega časa, koliko de- lajo zaradi svojih osebnih strasti, koliko pa jih zanaša tok zgodovinskega doga- janja. Pač pa je mimo tega treba reči, da je za dramatsko slikanico težko, če so osebe določene samo po tem. kaj kdo dela. ne pa tudi, kako dela, to je, če se konflikt, ki ga ilustracija uporab- lja, ne vznaša z jasno določenimi, bolj 'izrazitimi značaji. Tega seveda ni v ro- manu in zato zdaj tudi na odru ne. To- da prav zato manjka pri situaciji — in situacija je konec koncev vse — živ- ljenja, ki ibi človeka prevzelo in ogrelo. Preprosta 'inscenacija bi za dr-amatskl učinek potrebovala resničnih dramat- skih značajev, tako pa se je preneka- tera slika zreduoirala na slušno alego- rijo. Tej zakonitosti, v zgodovinskem razvoju drame tolikrat uresničeni in uveljavljeni, je podlegel Iztokov lik, ki ga je skušal dati Eržen. Deklamacija še ni dovolj, treba je dati živega junaka, pa naj bo zgodovinska osebnost ali pa ne. Karakterna drama z niiljejem, ki ustvarja občutje, je čer, mimo katere mora zvoziti tudi zgodovinska drama. Kaj bi ostalo od Richardov in Henri- kov, od vseh history, če bi tega ne bilo, saj nas zgodovinski pomen teh zgodo- vinskih oseb komaj še mika. Zamika pa nas človeška resničnost zgodovinske osebe, preko katere se vživljamo v ne- ko veliko epoho, se včustvujemo v pra- davne dni in obenem krepimo svoj smi- sel za sodobnost. In še pri tem ostanimo trezni: če pride ta zgodovinski občutek preveč do veljave, to ni več drama, marveč slovesnost, prireditev v slavo nekega dogodka ali junaka. Nič ne re- čem, tudi take stvari so potrebne pri ljudski 'igri. toda ali ni nekaj narobe, če takale igra proslavlja nekaj, česar pravzaprav v 6. st. n, e. ni bUo. oziro- ma ni bUo tega toKko, da bi bila zgo- dovina zabeležila in nam postregla da- nes z nosilci tega dogajanja? Toda če že je in če navdušuje v romanu, je tre- ba dati tudi v gledališču (ali v filmu) tako. da bo prav tako navduševalo. Tu mi ne gre iz glave govor v verzih, ki sem ga slišal v Olivierovem Henriku letošnje poletje v filmu, njegova reto- rična dikcija, ki te pretrese do zadnje- ga živca, pa tudi govorance v našem Tugomerju. Nikjer ni zapisano, da na odru mora učinkovati tisto, kar je bilo v zgodovini pomembno, a prav tako tu- di, da bi moralo biti na odru dobro, kar se šepetaj e ali na glas dobro bere v rt^ manu. Oder je umetniški svet zase. Ni- hil humaini a me alienum puto (nič člo- veškega mi ni tuje), bi moral biti sklep slehernega dela, ki si jemlje za umet- niško snov zgodovino. Da sklenemo: predstavi je manjkalo moniamentalnosti, ki bi jo bilo treba doseči z igro, z dekorom in tudi z upo- rabo prostora (oder je izredno globok!). Monumentalnosti, ki bi se kazala v ge- sti, mimiki, hoji, sem pogrešal pri vseh starešinah, ki so jih igrali Gradišnik, Sedej, Novak, Brezigar. Ta monumen- talnost bi naj se kazala tudi v dikciji, v višini, barvi in moči glasu. Toda, pri- znam. težko se je sprijazniti z »obred- nim« značajem vloge. Izstopal je Str- nadov Volk, toda motila je ritmika nje- govih izbruhov in ohlapna, slabo pre- tehtana gestikulacija. Teodora, ki jo je igrala Kilo Maver- jeva, je bila v afektih govorno in igral- sko ši'bka, mislim pa, da tudi kostumi niso bili primerni, da bi poudarili pre- teklost in naravo te ženske. Jerajeva je z Ireno dala, kar je možno pri tem tekstu in dejanju. Planincev Spiridion je ostal neopažen in brezbarven, če- prav bi ne bilo težko najti primernih igralskih rekvizitov, ki hi ga bolje »pod- črtali v smislu predloge v romanu. Vid- nejšo vlogo je solidno odigral Jeršln kot Jarožir in kot glasnik ter KroiSl kot Azbad. Ostale vloge so si razdelili: Krošlova, Božič, Jeram, Goršič, Kotnik, Mimik, C€sar, VraM in Domjan, devoj- ke so bile Cervinkorva, Goršičeva, Sir- nikova, Cemetova in Frecetova Danica, mladinci pa Dežman* Sentjurc, Burger, MJiinar, Vrbnik, Mam, Aman, KadiJnlk, Javoršek, Antje pa Gwiš6k, Pajk tn Uzman. Predstava je hila pri premier^i pub- liki simpatično sprejeta. Z veseljem smo opazili nekaj gostov iz Ljubljane in okolice, ki so obenem z domačimi toplo pozdravili pričetek pete sezone poklic- nega gledališča, o katej-em smo pi-va leta po vojni sem in tja plaho zapisali ali spi-egovorili besedo. Želimo, da bi občinstvo s še "ečjo ljubeznijo sledilo gledališkemu dol ' kakor lani, kajti tea- ter brez publike ie mlin brez vode. T. O. CELJSKE BODICE V JESENSKO SEZONO... UVODNA Sta vreme in datum jesen naznanila, (vreme je pravzaprav isto ostalo). Je k sreči proslava »Ostrožno* minila drugače bi koga še v Selce poslalo. Dopusti so mimo — se delo začenja, so naša bodala spet ostra kot šilo. Bodičar r^rteti peresa ne jenja, dokler ne doseže Celjanov število. So neki pripravljali že nekrolog, (prezgodaj so jamo začeli kopati). Ne damo se stlačiti še v kozji rog; še dosti obrazov je treba oprati Kot sadje na drevju dozori jesen, so novi obrazi lepo dozoreli. Mrcvarimo rime! Naj jezik strupen ne prizanaša ne roži ne zeli. PESEJ\^ PO ZELJI — ZA KOGA? NAJ UGIBA SAM »Ein Lied aus Pariz,^ naprej pa slovensko, se dere nekdo, noč za nočjo. So usta premalo, mikrofon ropota, da slišijo vsi, kako se jeclja. BAR JE UMRL ... Na grob položimo mu šopek iz mirt. Nekdo je na bobnu; aV gost ali birt? Ali že v^este ... 1. Kaj o pariškem Kraljevem dvorcu? 2. Kaj pomeni silčn? 3. Kaj je klavicimbal? 1. Kraljev dvorec v Parizu je bil zgrajen leta 1629, pozneje pa so ga še dozidavali in širili. Zna- menite galerije v njem so bile v času pred francosko revolucijo priljubljeno sprehajališče in sha- jališče, zlasti raznih potepuhov, kockarjev in razuzdancev, pa tudi pisateljev, ki so tja hodili po no- vice in se tam o njih prerekali. Leta 1829 so te galerije, ki so bile prvotno lesene, nadomestili s steklenimi in se imenujejo Orle- anske galeirije. 2. Silen je bil frigijski bog, mož dojilje vinskega boga Bakha. Bil je rejen in zapit in v grškem ba- jeslovju je veljal za norčka olimpskih bogov. 3. Klavicimbal je instrument, sestavljen iz psalterija — neke vrste citer in cimbalona — večje glasbilo, pri kateirem s kladivci tolčejo po strunah; ohranjeni so le še pri madžarskih ciganih. Nahod v zasedi Ko na poanlad zašije toplo sonce, se kar prehitro otresemo zimskega plašča, šala in podobnih kosov oblek, ki nas čez zimo varujejo pred hudim mrazom. Ta nehvaležnost se nam na jesen sko- raj vedno maščuje. Zakaj? Ste že kdaj doživeli, ali vsaj slišali praviti koga, ki je trdU, da ni imel nahoda dokler se ni toplo oblekel. Nič čudnega. Bacili nahoda so lepo prelenuharili i»letje v omarah in se na jesen pripravili v za- sedo. Znano je, da je nahod nalezljiv, da sam od sebe ne nastane zlepa. Treba ga je torej kje stakniti. A kje se na- bere več teh bacilov, če ne ravno v ,prednjem delu plašča, kamor vso zimo neusmiljeno kihamo, ali pa nahod raz- pršimo skozi robec kakor skozi rešeto. Potem pride žena s ščetko v roki, se jezi, da omare jniščajo prah in temeljito očisti ovratnik, ramena in prsi, dvigne oblak bacilov ter se še sama okuži. Na- hod je premagal vso družino. Te trditve niso iz trte zvite, čeravno znanstvenih dokazov zanje ni. Dr. Den- nison, zdravnik 'bolnice v East Green- steadu, se je temu vprašanju nekoliko bolj posvetil. Navaja primer, ko je ne- ka britanska vojaška enota v decembru 1941 odhajala iz Anglije na Srednji vzhod. Vkrcali so se v zimskih plaščih in vsi po vrsti so imeli nahod. Na morju so prišli v toplejše kraje in slefc- li zimske obleke. Nahod so si ozdraviH Tri mesece pozneje so bUi v Severnem Iraku. Postalo je hladno in dobili bo nalog, da se oblečejo zimsko. V 24 urah so imeli vsi vojaki nahod, čeprav nijo prišli v stik s prebivalci. iFV>dobno se je zgodilo znanemu ras- iskovalcu južnega pola dr. iHenryju Shackletonu. Dokler ni dobU iz "Londo- na paket z zimskimi oblekami je bil zdrav. Toda čim ga je odprl in plašč oblekel, je že »staknU« nahod. Pozneje je zvedel, da je služkinja v Londonu, ki je obleko poslala, imela močan nahod. Torej le drži, da čez poletje sprav- ljene zimske obleke predstavljajo skla- dišče nahoda. Kako to preprečiti? Pra- vijo, da kemično čiščenje bacile uniči. Znanstveno to ni dokazano, toda mno- gi primeri govorijo temu v prid. Torej plinsko masko na obraz, ko boste odprli omare. Obnovimo domačijo pesnil(a balad in romanc Svet za prosveto in kulturo našega okraja je na svoji seji dne 9. pr. m. sklenil obnoviti rojstno hišo pesnika Antona Aškerca v Globokem pri Rim- skih Toplicah. V ta namen je imenoval posebni pripravljalni odfbor sestoječ iz naslednjih tovarišev: predsednik Gu- stav Girobelnik, prof.; poc^predsednik Orožen Janko, prof.; člani: prof. Anton Aškerc, direktor učiteljišča; šolski upravitelj Koželj Anton iz R mskih To- plic; ing. Zivoanir Milovanovič in upravnik Mestnega muzeja l'one Stu- pica. Komisiji je bilo_^ naloženo, da se loti dela takoj in v sodelovanju z vodom za spomeniško varstvo LRS iz- dela potrebni načrt Le-ta mora biti SPK predložen že do 30. t. m. Leta 1956 bomo slavili stoletn co pe- snikovega rojstva. Njegova obnovljena domačija mora biti ena izmed naših počastitev njegove človeške in pesni- ške osebnosti, hkrati pa naš zunanji odraz spoštovanja do najnaiprednejšega duha pri nas ob zatonu 19. stoletja. Od vse slovenske kulturne javnosti pričakujemo, da bo prizadevanja pri uresničitvi sprejete naloge ne le toplo pozdravila, temveč jo tudi i>odprla. Krašovec Jurč€k: 8 potovanja m Bližnji nM ŠE O BEIEUTU IN SLOVO OD AZIJSKEGA KONTINENTA Iz Balbeka smo se vrnili popoldan. Nazaj grede smo težje napredovali ker je bila cesta nabita avtomobilov v obe smeri. Cestni promet napravi tu na človeka izreden vtis. Menda ima malokatera evropska država toiiko prevoznih sredstev. Ce vzamemo, da ima republika milijon in 200.000 prebivalcev, motornih vozil pa nad 130.000 (od tega nad 10.000 osebnih avtomobilov) potem na vsakega stotega prebivalca pride prevozno sred- stvo. Vse tovarne sveta so vrgle v Libanon velike množine avtomobilov, največ seveda Amerika. Nakup avtomobila pa ni problematičen, saj jih prodajajo na 10 letno odplačilo. Pa vendar je v tej deželi navideznega blagostanja taka revščina, kakršne nLsem nikjer več zasledil. V predmestjih živijo ljudje v luknjah, se hranijo z odvrženimi sadeži in sočivjem s trga, nosijo podedovane obleke, ki jih je že stari oče nosil zakrpane. Največji dokaz revščine in socialne nepravičnosti pa je brez dvoma prostitucija, ki tukaj zavzema že 'kar neverjetni razmah. Celo četrt, takšna kot pol Celja, obsegajo javne hiše od pritličnih in zamazanih lukenj, do palač z neon3'ko reklamo. V teh ozkih ulicah je človek lahko priča najbolj strahotnega poni- žanja. največkrat odvratne in odurne, sedijo med vrati ali kar na stop- nicah v samih kombinežah, vriščijo ali pa topo ogledujejo mimoidoče. Od časa do časa vam taka izpita, s pudrom obližena ženska prestreže pot, da človeka strese mraz po kosteh. Ce se le za hip ustavite se že derejo v zboru: »Come on boy! Give me bussines!« Radovednost, ki me je pripeljala v te ulice, me je hitro minila. Komaj sem čakal, da smo se izmotali v dostojnejše okolje. Takle sprehod bi verjetno izmodril naše gobezdače, ki vzdihujejo, češ, nov družbeni red jih je prikrajšal za take »blagodeti«. In za zaključek tega odvratnega pisanja: Na eni izmed večjih stavb te četrti se sveti neonski napis »VUa Marica«. Zvedel sem, da so »nimfe« v tej beznici Jugoslovanke. In če BO te nesrečnice res tako mlade, kot pravijo, potem spadajo v tiste vrste, ki so si zaželele »blagostanja« sveta, ix>begnile iz domovine in tukaj končale. V tej četrti seveda kar mrgoli tujcev. Toda naj sem še tako nategoval ušesa, nikjer nisem srečal skupine jugoslovanskih mornarjev. Našel sem jih na ladji, vse lepo zbrane v salonu okoli radijskega spre- jemnika. Poslušali so oddajo za pomorce, pozdrave svojih družin, žena in deklet. Ni pa manjkalo Italijanov, ki so na ta sobotni večer klatili najbolj spolzke po ulicah, drugi dan pa verjetno, kot je njih običaj, v zboru odšli v cerkev. Šofer, ki me je drugi dan vozil po Beirutu (bil je katolik), se je smejal mojim moralnim načelom, češ, spoved odveže vsak greh. No lepa reč. SPET NA MORJU — NASI POTNIKI V nedeljo popoldne je naš »Titograd« spet rezal valove sredozem- skega morja. Na krov smo dobUi novega potnika, Arabca, uslužbenca pomorske agencije, ki dela tudi za našo državo. Ta človek je bU svoje- vrsten tič. Ves dan se je vrtel okoli naših potnic, bO. priliznjeno tislužen in neprestano klepetal kaj vse ima, koliko jezikov zna itd. Za nesrečo je sedel ravno pri mizi obeh Avstrijcev, ki se nista zanj veliko zmenila. Bržčas je bil kar nesrečen, ker pri kosilu ni mogel klepetati. Enkrat pa se je pritcčil tovarnarju iz Dunaja: »Pet jezikov znam, le nemško ne. Tako se ne morem z vami pogo- varjati, niti razumeti kaj se vi menite s svojo soprogo. Kaj mi p>omaga znanje jezikov«. Dunajčan pa, kakor ujedljivo odkrit je bil vedno, odgovori: »To je vaša sreča, da znate pet jezikov. Ob vaši zgovornosti pred- postavljam, da ste ob devetih dopoldan z vsemi besedami enega jezika gotovL Ce bi znali samo tega, bi morali, na srečo, preostanek dne molčati Od takrat smo imeli vsaj moški mir pred njim. Zato se je tem bolj ognjevito lotil obeh starih gospodičen iz Nemčije. Njim njegovo laskanje ni bUo odveč. Srkali sta visky, s katerim je bil vedno pri roki in pozabili na svoja moralna načela, s katerimi sta mi ob priliki napol- nili ušesa. Očitali sta Jugoslovanom »površinsko duševnost« in na vsa usta hvalili globokočutnost Nemcev. Baje so naši ladijski častniki preveč vsiljivi, sta pravUi, toda ko sem ju videl v družbi z Arabcem, sem bil prepričan, da so bili gotovo preveč hladni. No, jaz sem naše fante po- polnoma razumeL Obe Nemki sta bili čudni in na moč napihnjenL Ko je med kosilom Beirutska postaja slučajno prenašala nemško glasbo, je ena blaženo vzdihnila: »Po vsem svetu igrajo nemško glasbo!« Zanimivo je, da ji je po večerji Dunajčan krepko vrnil za nadutost Prijetna baletna glasba je polnila salon: »Kaj igrajo, gospod Sax,« vpraša stara deklica?. »Cajkovskega.« »O, Rus. Katera postaja?« »Zahodnonemška,« je glasil odgovor z njegovega porogljivega lica. Motorna ladja »Titograd< stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 1. oktobr« 1954 Ster. 3, Telesna vz(|oj:i ATLETIKA__ NEUSPEH ATLETINJ KLADIVARJA V BEOGRADU Atletinje Kladivarj« so preteklo nedeljo na- stopile t Beograda t zaključnem troboju zrez- He atletske lige. Mladost iz Zagreba in domača Crvena zvezda sta v tem kolu zvezne lige pre- pričevalno premagali žensko ekipo Kladivarja, kar je predstavljalo eno največjih presenečenj letošnjega ženskega atletskega tekmovanja. Mla- dost je ponovno osvojila naslov ekipnega prva- ka države, atletinje Kladivarja pa so morale earadi omenjenih porazov letos oddali tradi- cionalno drugo mesto ljubljanskemu Odredu in se zadovoljiti s tretjim mestom v zvezni atlet- ski ligi. Atletinje Kladivarja ko v letošnji ligi odločile v svojo korist 3 srečanja — z Odre- dom, Dinamom in Slobndo — izgubile pa so proti Mladosti in Crveni zvezdi. Atletinje Od- reda in Kladivarja imajo sicer v lestvici po i točk, boljša razlika dobljenih dvobojev pa po- stavlja Odred na 2. mesto. Neuspehu celjskih atletinj se v zadnjem srečanju ne smemo pre- več čuditi. Izostajanje izkušenih atletinj od redne vadbe v zadnjem času pač ni moglo ro- diti boljših rezultatov. Celesnikova je osvojila edino zmago v metu krogle, v metu diska je dosegla 2. mesto, Pristovškova 2. mesto v metu kopja in štafeta 4 X in m 2. mesto. To so bile edine lovorike na beograjskem troboju . . . TE2AK PORAZ V SARAJEVU Atletska reprezentanca Jugoslavije, v kateri je nastopilo tudi 6 celjskih atletov, je doživela proti Norveški v Sarajevu težak poraz kar s 16 točkami razlike. Izredno slabo tekališče ni odgovarjalo našim tekačem, dočim so se Nor- vežani zaradi njihovega specifičnega teka in specialne vadbe na mehkih stezah bolje znašli in zmagovali prav v disciplinah, kjer smo po >teoretičneni« računu upali na točke. Od celj- skih atletov je bil najuspešnejši v reprezentanci Lorger Stanko, ki je zmagal v teku na 110 m zapreke, prav tako pa je odločil zmago jugo- slovanske štafete na 4 X 100 m, brata Kopitarja in Gole so osvojili 3. mesto, dočim sta se Vi- potnik in Kovač znašla na 4. mestu. Gole in Kovač, ki sta nastopila v reprezentanci kot novinca, nista pokazala svojih sposobnosti in zmogljivosti zadnjih dni. Vodstvo naše repre- zentance je brez dvoma pogrešilo, ker ni po- stavilo Vipotnika na 80I m, kjer je prav 3 dni pred tem srečanjem pokazal rekordno formo in se je tudi specialno pripravljal za nastop v tej disciplini. V teku aa 1300 m pa ni Mspel . . . ALI BODO ATLETI KLADIVARJA DRUGI V DRŽAVI? Prva dva dni oktobra bo v Zagrebu zadnja večja atletska prireditev — finale zvezne mo- ške atletske lige, v kateri se bodo srečale naj- boljše jugoslovanske ekipe. Moška ekipa Kla- divarja je letos edini predstavnik Slovenije v tem zaključnem tekmovanju. Lansko leto so naši atleti osvojili 4. mesto v državi, letos pa lahko brez bojazni signrno računamo na 3. me- sto, saj so bili prepričevalno najboljši v za- hodni skupini zvezne lige. Zaradi trenutnega trenja v vrstah beograjskega Partizana in prav dobre forme naših atletov pa lahko upamo na doslej največji uspeh celjskih atletov — na osvojitev 2. mesta! Ali bo ta podvig uspel na- šim atletom, bomo lahko napisali v prihodnji številki našega lista. Sigurni zmagovalec bo Crvena zvezda iz Beograda, ostra borba za drugo mesto pa se bo vodila med Partizanom iz Beograda in našim Kladivarjem. Vsekakor želimo ob zaključku letošnje sezone našim atle- tom kar največji uspeh. NOGOMET____ BORITI SE JE TREBA! KLADIVAR : LJUBLJANA 2:0 (2:0) - BREZ »STARIIU NE GRE Ko je odlični sodnik Kukanja iz Sobote dal znak za zaključek težkega prvenstvenega sre- čanja med Ljubljano in Kladivarjem na ne- deljski tekmi na Glaziji, sem se napotil v sla- čilnico Kladivarja. Pričakoval sem veselih obra- zov in zadovoljstvo domačih igralcev, saj so po treh zaporednih porazih le osvojili prvi točki . . . Napadalni igralci pa so vodili »žolč- no« debato o neizkoriščenih situacijah! Kot da se niso zadovoljili z zmago in doseženim re- zultatom. Obrnil sem se na mirnega Cotra, ki je pravkar slačil umazani dres, kaj misli o današnji igri in uspehu Kladivarja. »Boriti se je treba — pa gre«, mi je preudarjeno odgo- voril. In res je nedelj.ski nastop Kladivarja potrdil Catrovo izjavo v polni meri. Ljubljana je kljub boljšemu tehničnemu znanju morala pustiti v Celju ves izkupiček. Standardna enajstorica Kladivarja na čelu z izkušenimi starejšimi igralci Catrom, Dobrajcem, Posine- kom in Klanjškom je tokrat pokazala z mlaj- šimi igralci tisti polet in elan, ki smo ga v zadnjih srečanjih močno pogrešali. Prežeti s požrtvovalnostjo in voljo do zmage so v vsej tekmi z neverjetno borbenostjo prav z eno- stavno, pa vendarle koristno igro na blatnem terenu povsem onemogočili boljšega nasprot- nika. Cater je aspešno dirigiral celotni obram- bi, da je z uspehom odvračala vse nevarne si- tuacije gostov, obenen pa je s krilsko vrsto pošiljala napadalcem mporabne žoge v nasprot- nikov kazenski prostor. Napadalci so mnogo streljali na vrata Ljubljane, v 13. in 35. mi- nuti pa dosegli dva efektna gola in s tem prvo zmago v letošnji Hrvatsko-slovenski ligi. Pavlic in Marinček sta bila strelca teh golov, katera je pa pripravilo večje število igralcev. Pouda- riti hočem, da so za aspeh domačega moštva zaslužni vsi igralci. Vsak je prispeval svoj de- lež v tej veliki borbi. Ljubljančani so se predstavili kot solidno mo- štvo. Igrajo tehnično dovršeno, so izredno hitri in prodorni. Taktično pa so v nedeljo zgrešili, ker so na blatnem terenu predvedli igro na kratke pasove, v kazenskem prostoru pa so po nepotrebnem preveč zavlekli igro v širino, V ■ apadalni vrsti ni bilo niti enega odločnega strelca, ki bi v zaključnih akcijah dovršil še tako uspešne kombinacije. Kljub nedeljski zmagi pa Kladivar še počiva ■ a dnu tabele. V tolažbo je domačinom le dej- stvo, da je 5 nasprotnikov na lestvici z istim številom točk, imajo pa boljšo razliko v golih. KOVINAR n ŠTOR IN VELENJSKI RUDAR v GC„:^JEM DELU LESTVICE Oba naša ožja predstavnika v vzhodni skupi- ni slovenske lige sla usnešno pričela letošnje tekmovanje. Po treh odigranih kolih sta si nabrala vsak po 4 točke. Zmaga nad Proletar- cem iz Zagorja, ki jo je izbojeval velenjski Rudar, je vsekakor precejšnje presenečenje je- senskega tekmovanja. Kovinar iz Stor je v ne- deljo sicer podlegel doma proti vodilni So- boti z 2 : •, pospravil pa je prejšnji nedelji dve zmagi z Dravo ia mariborskim Kovinar- jem. Velenjčani so bili zadnjo nedeljo zmago- viti s Kovinarje« iz Maribora, ki so ga na do- Kiačem terenu odpravili s 3 : 1. Trenutno sta oba naša udelejrenca na vidnih mestih v tabeli vzhodne slovenske lige — Rudar na 3. mestu in Kovinar na 4. mest«! To je sicer trenutna raz- vrstitev, saj imata oba Se na repertoarju tež- ke nasprotnike. Dosedanji izkupiček pa je že zadovoljiv in če bosta oba nadaljevala s seda- ■jimi uspehi lahko pričakujemo, da se bosta leto.^ bolje mveljavila v tem tekmovanja. USPESEN NASTOP MLADIH NOGOMETAŠET CELJA T nedeljo se je pričelo tudi tekmovanje celj- ske nogometne podzveze. Zaenkrat so se borila za točke le moštva I. skupine, v kateri sode- luje 8 klubov, dočim se bo tekmovanje mo- štev v II. skupni pričelo nekoliko kasneje. No- gometaši 2SD Celja s* na domačem igrišču na izredno težkem terenn, ki je onemogočal nor- malno igro, zasluženo premagali borbeno mo- štvo Dobrne iz Trbovelj s 3 : 2 in si s tem osvo- iili prve točke. Mlada ekipa Celja je zadovo- jila s svoj* igr*. Pakazala j« paLn* mera po- žrtvovalnosti in borbenosti, s katero se tudi odločajo nogometni dvoboji. Kljub vodstvu go- stov z 2:0 so Celjani uspeli najprej rezultat izenačiti in zabiti še zmagonosni gul. Sodnik Zupan iz Zagorja pa jih je prikrajšal še za zasluženi gol, ki ga je anuliral. Konjičani so bili v gostih na Kisovcn proti tamkajšnji Svobodi. Neodločen rezultat 2 : 2 na tujih tleh je kar zadovoljiva bilanca. Usnjar se je doma moral zadovoljiti tudi z neodločnim rezultatom proti Svobodi iz Trbo- velj. Rezultat 5 : 5 kaže. da so napadalci obeh moštev mnogokrat zadeli v mrežo in so gle- dalci prišli na svoj račun. v Rogatcu pa so domačini doživeli od Brežic kat/)strofalen poraz kar s 2 : 7! Po prvem kolu vodi na lestvici v tej ligi mo- štvo Brežic pred Celjem, Konjicami, Svobodo iz Kisovca itd. v 11. skupini bodo letos tekmovala naslednja moštva: Svoboda iz Celja, Rogaška Slatina, Laško, Senovo, verjetno pa še Kriko in 2alec, ki se doslej še nista dokončno odločila. ROKOMET________ CELJANI IZSTOPILI IZ SLOVENSKE LIGE Le 6 izbranih ekip iz Slovenije bi se letos pomerilo v rokometni igri za naslov najbolj- šega. Celje je bilo zibelka te igre v naši re- publiki. Vsa povojna leta razen v letošnjem je naslov prvaka Slovenije romal v Celje. Roko- metaši, ki so no odhodu iz Kladivarja nada- ljevali svoje delo pri 2SD Celju, pa so se po- vsem razbili. Kje so vzroki? Iz visoke kvalitete je Celje padlo popolnoma na tla. To je žalost- no dejstvo! Ce vprašuješ igralce, ki čakajo pasivno ob strani, ti odgovarjajo: >Nihče se ne zanima za nas! Nimamo osnovnih pogojev za nadaljnje uspešno delo v društvu. Naš ro- kometni sekcijski odbor že dalje časa ne kaže znakov življenja. Zato nimamo volje do tre- ningov in tekmovanja!« Ce vprašuješ odgovor- ne funkcionarje 2SD Celja ti bodo zopet dali povsem drugi odgovor: »Postavljanje raznih pogojev je povsem športno zgrešeno. Res smo siromaki. Nimamo še na igrišču izRotovljene garderobe, tušev in ostalih sanitarnih naprav. Letošnja povoden.i nam je prizadejala preko milijon dinarjev škode. Kljub vsemu pn smo za tekmovanja vedno imeli potrebna sredstva, pa tudi za opremo. Tudi ostale naše sekcije se razvijajo in delajo pod nemogočimi pogoji — plavalna, košarkarska, nogometna. In vendarle tekmujemo! Pri rokometaših pa škriplje . . , Ne trenirajo, ne vključujejo mlajših igralcev, ne tekmujejo! Pričeti bomo morali povsem znova z delom v tej sekciji!« Naj bo krivda tu ali tam, mestu brez dvoma ni vseeno, da se številna rokometna tekmova- nja v Sloveniji vršijo brez udeležbe tistih, ki so zanesli to igro v našo republiko. Nezdravo stanje v rokometni sekciji je treba takoj od- praviti, športniki rokometaši pa se naj zopet znajdejo na igriščih. KOŠARKA__ KOVINAR (STORE) : LITIJA - 49 : 14 (22 : 1») Štorjani so v nedeljo slavili doma zasluženo in visoko zmago v prvenstveni košarkarski tek- mi z Litijo. Gostje so se uspešno upirali le v prvem polčasu, v drugem delu igre pa so na terenu popolnoma gospodarili domačini. ODBOJKA____________ FU2INAR (RAVNE) : BETON 3 : O V nedeljo je bila v Celju v dežju prvenstve- na odbojkarska tekma vzhodne slovenske lige. Blaten teren in deževje sta zelo motila igralce obeh moštev. Celjani so se upirali rutiniranim igralcem iz Raven dokaj uporiio, vendar so srečanje izgubili že v treh setih. Fužinar je po tej zmagi sigurni zmagovalec te lige. Ce- ljani so uspeli v vseh treh setih nabrati preko 10 točk in to v vsakem setu, kar je kljub po- razu zadovoljivo. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED: Nogomet: II. kolo I. skupine CNP. ŽSD Celje : Rogatec, Dobrna, Trb. : Konjice, Svoboda, Kis. : Svoboda Trb., Brežice : Usnjar. Graditev osnovne SoIe zadaje resne slcrbl Znano je dejstvo, da so ncmčurji imeli tudi v Štorah svojo postojanko. Za^o je Sctiulverein poskrbel, da so dobile Štore šolsko zgradbo za štiri razrede. Pokopana je Avstro-Ogrska, pokopani so načrti sovražnikov slo- venstva, Štore pa vedno bolj postajajo žarišče nove miselnosti. V Štorati na- rašča š'evilo prebivalcev z veliko na- glico. Širijo se obrali Železarne, za- posluje se vedno več delovne sile, de- lavci se Selijo z družinami v Štore. Tako je raslo tudi število šoloobveznih otrok v letih po drugi svetovni vojni. Štore so dobile nižjo gimnazijo, vse učilnice so stisnjene v starem šolskem poslopju. Zato je že lani nastal pereč iproblem gradilve novega šolskega po- poslopja. Ker se taka zadeva ne da rešiti kar čez noč, so problem rešili tako, da je nekaj otrok osnovne šole obiskovalo pouk v učilnicah teharske osnovne šole, teharski otroci pa so hodili v šolo v Štore. Take anomalije seveda ne morejo in smejo trajati dol- go. Ob začetku letošnjega šolskega leta je bilo stanje po razredih osnovne šole in nižje gimnazije v Štorah naslednje: Osnovna šola I. razred 47 otrok II. razred 45 otrok III. razred 46 otrok IV. razred 54 otrok Nižja gimnazija I. razred 99 otrok (2 oddelka) II. razred 61 otrok (2 oddelka) III. razred 38 otrok (1 oddelek) IV. razred 20 otrok (1 oddelek) Tako je bil občinski ljudski odbor postavljen pred nalogo, ki je izgledala nerešljiva. Zato je predsednik občine Štore sklical sestanek predstavnikov Železarne, »Betona« in obeh šolskih upraviteljev, na katerem so pretresali, kako premostiti to oviro. Podani so bili predlogi, naj bi »Be- ton« odstopil dve leseni baraki ob ce- sti Celje—Rogatec, ali dvorano Rde- čega kotička. Toda te stavbe ležijo ob glavni cesti, kjer se odvija najži- vahnejši promet, razen tega povzroča prcipet silen prah, v barakah tudi tla ne ustrezoijo. Nastaja vprašanje ogre- vanja prostorov in še več vprašani, ki so govorila proti taki ureditvi. Polem se je nekdo spomnil na stanovanjske barake v gozdu nad Štorami, v katerih stanujejo delavci »Betona«. Toda ob- stali so že pred samim dejstvom, da ne kaže nastaniti učilnice v barake. Pa vendar, zaenkrat ni drugega izhoda. Da bi vsaj nekoliko oJajšali mučno spa- nje, je direktor Železarne obljubil, da bo pri delavskem svetu in upravnem odboru dosegel pristanek, da se za ne- kaj časa odsitopi šoli nekaj stanovanj- skih pros-torov novega zidanega pro- vizorija, ki bo mogoče še letos pod streho, če tx> Železarni odobren za lo kredit. Za prvo silo so torej stisnili dve učilnici in eno pisarno v leseno gozdno barako, ki so jo zasilno uredili. Zdaj gojijo učitelji, učenci in odgovorni či- nitelji velike upe, da bo še leios pod stretlo nov provizorij, kamor naj bi se še pred zimo vselil del osnovne šole. Pričakujejo pa, da bodo republiški či- nitelji uvideli, da ne gre odlagati z graditvijo šolskega poslopja v Štorah. Za take svrhe se bodo pač mogli najti kredi;i. Osnovna šola in nižja gimna- zija v industrijskih Štorah mora prei ko slej dobiti sodobne učilnice. Zakaj je KZ Sv. Jedert nad Laškim prišla v prisilno likvidacijo KZ Sv. Jedert je bila ustanovljena leta 1948. Ko je te dni zadruga prišla v prisilno likvidacijo, je ta ukrep dvig- nil silen hrup v šentjedertski okoLci, predvsem pa je razburil vodstvo zadru- ge, ki za »malenkostni deficit« ne vidi zadostne utemeljitve za ta nenadni po- stopek. Toda poglejmo, kaj je nedavno ugo- tovila rev.zijska komisija, ki je v 17 dneh lahko pač podrobno proučila de- jansko stanje pri imenovani zadrugi. Revizjija je zajela poslovno obdobje lan- skega in letošnjega leta do vključno 25. 8. 1954. V okviru te zadruge so poslovale tr- govina, odkup in gostilna. Poslovanje naštet h dejavnosti, predvsem trgovine in odkupa, je bilo zelo slabo, saj je po stanju na dan revizije izikazana izguba pri trgovini in odkupu 569.332 din, pri gostiln: pa 117.353 din. Primanjkljaji pa znašajo skupno 131.981 dinarjev in od- padejo na Zlatka Pavšnika, poslovodjo gositilne 41 823 din, na poslovodjo trgo- vine Leopolda Senčarja pa 90.158 din. To stanje je bila posledica slaibe po- slovne organizacije ter neodgovornega in nestrokovnega poslovanja uslužben- cev. Zadruga tudi ni imela sestavljene- ga gospodarskega načrta, ker bi sicer pokazala drugačen usipeh, odnosno bi se nepravilnosti ugotovile že prej. Zaradi nedelavnosti upravnega odbo- ra so bili tudi občni zbori zadruge sla- bo pripravljeni m niso nakazovali ni- kakih problemov zadruge. V tekočem letu — do revizije je imel upravni od- bor le 3 seje, v letu 1953 pa 4. Kot na vseh sejah v preteklem letu, tako je tu- di na sejah v teku leta obravnaval upravni odbor kot glavno točko dnev- nega reda odipustitev neke uslužbenke iz trgovine. Niti iz enega zap'sinika sej v letu 1954 ni razvidno, da bi upravni odbor obravnaval gospodarsko stanje zadruge. Prav tako pa tudi nadzorni odbor ni vršil svoj h dolžnosti 'in se ni v letu 1953 niti enkrat sestal. Pri ta- kem stanju je pač več kot jasno, da so uslužbenci zadruge lahko zelo po dx>- mače gospodarili. Na dan pričete revizije je bila se- stavljena bilanca. Premožensko stanje zadruge po tej blanci je bilo narav- nost porazno. Do dne 3. 8. 1954 so zna- šale neporavnane denarne obveznosti 4,791.641 dinarjev. Denarna sredstva za- druge na žiro računu za poravnavo teh obveznosti pa so po stanju tega dne znašale 125 601 dinarjev. Krivdo za to stanje nosii predvsem bivša knjigovod- kinja Oblak Marija, ki je očitno ne- marno vod la knjigovodstvo in finanč- no poslovanje, ki ni sproti poravnavala računov in je tako ostal kredit pri NB za 1. 1953 1,500.000 neizkoriščen. NB Laško je zato v tekočem letu zadrugi odoibrila kredit za redna obratna sred- stva v višin: povprečno izkoriščenega kredita v pretdtlem letu, to je 400.000 dinarjev. V letu 1953 se je knjigovodkinja Ob- lak Marija zglasiila le neikajkrat v Na- rodni banki Laško in ni predlagala ban- ki mesečnih računskih zaključkov, kljub temu, da je imela za to časa na pretek. Člani zadruge vedo povedati, da je ime- novana bila večkrat v gostilni in med delovnim časom igrala biljard. Zaradi nedostave poroč 1 in računskih zaključ- kov je imela zadruga v preteklem letu stalno blokiran račun pri banki. Prav zaradi neizkoriščenega kredita pa je banka stalno zniževala kredit in je tako zadruga največ zaradi malomarnosti knjigovodkinje zabredla tako daleč. Kljub temu, da je imela KZ Sv. Je- dert dobre pogoje in od OZZ Celje vso pomoč za uspešno delo na pospeševa- nju kmetijstva, tudi na tem področju ni bilo uspehov, razen komaj zaznavne dejavnosti sadjarskega odseka. Zadruga je prav tako imela tudi vse pogoje za uspešen odkup ix)ljskih pridelkov, ven- dar je tudi tukaj povsem odpovedala. Odkupi v letu 1954 so b'li malenkostni. z večjo aktivnostjo na tem področju bi aadruga lahko dosegla lepe uspehe. Spričo skrajno slabega iposlovanjji j organizacije zadruge kot celote, je tug trgovina zelo slabo i)oslovala. V telc^ čem letu do revizije je dosegla trgoy; na le 4 milijone 119.196 din prometa,^ preteklo leto pa 10 milijonov 080.'i^ dinarjev. V tem letu je torej viden o^j čuten padec prometa, ker trgovina radi prezadolženosti pri nobenem po^ jetju ni dobila več blaga, bančni dit 400.000 dnarjev pa ni prokril nji dolžnikov poslovalnice in gostilne. Ce bi zadrugo Sv. Jedert v teh ra^ merah še pustili 'poslovati, bi se izguj^^ dnevno večala za približno 15.000 (j; narjev. Spričo obstoječega stanja j izogib nadaljnjemu naraščanju pasive j bilo nujno ustaviti poslovanje te druge. Tako je KZ Sv, Jedert nad Laškii, prva zadruga v celjskem okraju, ki j, prišla v prisilno likvidacijo, Najvg, krivde za to nosi bivša knj'igovodkinj Oblak Marija in delno tudi pošlovo^j! Senčar Leopold. Pri tem pa ima sev® da svoj delež tudi upravni in nadzor^ odbor, ki se za poslovanje sploh ni bri gal. Zato bodo vsi krivci za svojo malo mamosit klicani na odgovornost pre, sodišče. Tudi v sindikalnih podružnicah razpravljajo o komunah Ra25>rava o komunah je v zadnjem času eno osrednjih političnih vprašanj sindikalnih podružnic v konjiški oko- lici. O tem BO že nekajkrat govorili na sejah in posvetovanjih sindikalnega sveta, zdaj pa o tem že razpravljajo tu- di člani. Precej so o tem govorili že zreški kovinarji in v (podružnicah v Ločah, pa tudi v Konusu, na lesnem obratu in na konjiškem državnem po- sestvu. Seveda so sedaj v ospredju še vedno bolj splošne naloge in teritorij, ki naj bi ga 'bodoča komuna zajemala. V prvi vrsti gre tu za povečanje se- danje ambulante, ki ne zadostuje več krajevnim potrebam. Za vsak nekoliko težji primer si mora bolnik iskati po- moč v bolnici v Celju, kar je seveda povezano z večjimi stroški. Tudi rent- genski aparat bi bil v kraju zelo po treben, tako da bo imela bodoča ko muna na zidravstvenem področju ka dosti dela. Sindikalni svet je podružnicam pri poročal tudi, da že sedaj pričnejo s ši roko in javno razpravo o kandidatih z bodoči ljudski odbor komune. To j( tem bolj nujno, ker bodo volitve že i letošnjem letu in zato s tem ne kai( odlagati, V preteklih letih smo namrei tu večkrat pogrešili, da smo kandidati izbirali šele takrat, ko je bil že zadnj rok. Z druge strani pa delavcem bodo(S( konjiške komune, ki jih bodo v raznil dejavnostih (posebno v industriji ustvarjali in dajali največ dohodltov ne bo moglo biti vseeno, kdo bo s tem sredstvi razipolagal in jih razdeljeval OBJAVE IN OGLASI Da bi se osigurala varnost t okolici strelišča v Liscah, objavlja Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve v sporazuntrn • TajništvoM za motranje zadeve naslednjo OBJAVO: Zaradi strelskih vaj na streliščm obveščamo vse prizadete, da so gozdni kolovoz ob strelišč« v Liscah, ki vodi od Partizanske ceste za Lu- »om na Anski vrh ter vse gozdne peš poti pa- ralelno s tem kolovozom ter vsi kolovozi in ■ota preko strelišča za vsak promet zaprta. Uporablja se naj cesta, ki vodi mimo gostilne Petriček aa Anski vrh. Iz Tajništva za gospodarstvo i« komanalne zadev« LOMO C«lj« OBJAVA Odstranitev čez ulice visečih asten Tajništvo za gospodarstvo in komunalne za- deve opozarja vse prebivalce, ki so samovoljno ■apeljali svoje radijske antene čez ulice, da jih takoj odstranijo in tako preprečijo ae- varnosti, ki bi lahko nastale zaradi spoja s cestno električno napeljavo, če bi se antene pod težo snega odtrgale. Organi javne raz- ivetljave bodo v roku treh tednov prijavili »odniku za prekrške v kaznovanje vse, ki n« bodo takoj odstranili takih radijskih antea. Iz Tajništva za gospodarstvo ia komunalne zadev« LOUO C«lj« OBJAVA tomisija ea popis obveznic Sloveask« aa- rodae pomoči, opozarja vse imetnike teh ob- ve»aic, da le nemudoma javijo v sobi št. 22, Ljudskeja odbora mestne občin« Celje, kjer bode t« »bveznice registrirane. Iz Tajništva za goipcdarstv« ia komaanlae zadeve LOMO Celj« RAZPIS Zavod za iocialno zavarovale v C«li« razpi- •aje naslednja DELOVNA MESTA: t. Finančnega revizorja, ki ima pr«k»o v kaji- SOTodstTu drž. gospodarskih podjetij. 2. Perfektne strojepiske. 3. Pisarniškega uslužbenca v oddelku otroJkih doklad. Plač« po uredbi, predvidena j« dopolailaa plača, nastop sjužbe takoj. AVTOBUSNA ZVEZA CELJE-VELENJE-SOŠTANJ Avtobus >ATtobusnega prometa Celje« pričn« dne 4. oktobra t. 1. redno voziti a« relaciji: Cejje—Velenje—Šoštanj po naslednjem vozaem redu: 1. Celje—Velenje—Šoštanj, samo ob delavai- kih: Odhod iz Šoštanja ob 5.00 do Veleaj«^ Odhod iz Velenja ob 6.30 do Soitaaja. Odhod iz Šoštanja ob 7.00 do Celja. Prihod v Velenje ob 7.25. Prihod v Celje ob 8.20. Odhod iz Celja ob 13.00. Prihod v Velenje ob 13.57. Prihod v Šoštanj ob 14.20. Odhod i* Šoštanja ob 14.45 do Teleaja. Odhod iz Velenja v Šoštanj ob 18.30. t. Šoštanj—Jezero—Velenje, ob aedeljak ts praznikih: Odhodi iz Šoštanja: 9.00, 13.M, 15.0». Odhodi is Yelenja: 12.00. 14.00, 1>.3I. __Uprava PRODAM STATBNO PARCELO 32 arov. »dda- Ijeio 30 minut iz Rimskih Toplic. Na»lov v ■ pravi li^ta. UGODNO PRODAM strešno ogrodje v iobre« •tanju. Dolžin« 11,5 m. iirln« 5,5«. Naslov v upravi lista. rRODAM ENODRUŽINSKO HT?0 z vrt«« i« din 550.000.—. Bukovžlak fc6, Teharje. MAJHNO POSESTVO pol ure iz Celj« «ddaM t. norim letom v najem. Naslov v apravi 11- ita. DVOSOBNO STANOVANJE, velik« ia ««1« so- ba « kuhinjo in balkonom, zamenjam za eaa- ko v mestu. Polule 42. Podrobnejše informa- cije, Zidanškova ulica 21. krojač Orter Mirko. DVE UPOKOJENKI ISCETA PRAZNO SOBO. po možnosti t drvarnico. Naslov v upravi li- ita. POUČUJEM BALET. Gorj««« Soaj«, Celje De»- koT« cest« KEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLU2BA Da« 3. 1«. 1954. dr. Seviek M«k«. C«lj«. Lj«]^ Ijaaska c««t« 34. OBVESTILO Upr«vai odbor sstanove Plinarn a-Vodovoi Celje, razpisuje laesto faktnrista in blagajii ka ter gradbenega tehnika. Ponudbe z naved bo kvalifikacije poslati aa Plinarna-Vodovo4 Celje. OBJAVA Keramična industrija Liboje sprejnMj večje število vajencev za poklice iz ke^ ramične stroke. — Pogoji: starost od' 16 do 18 let in 2 razreda gimnaz:/e.' Zadnji rok za sklepanje pogodb je 15. oktober 1954. RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA SLIK Likovna sekcija >Prešeren« v Celju prireji retrospektivao razstavo slik (okrog 150 del članice Vere Fišer-Pristovšek, učenke prol Sternena. Mala dvoran« Union« ia DITA, od 3. 10. Ji 12. 10. 1954. Obiščite! LJUDSKA UNIVERZA T ŽALCU bo pričela z jezikovnimi tečaji v oktobra. S» •tanek vieh reflektantov bo v petek, 1. »k tobra ob 19. ari v gimnaziji. LJUDSKI ODER Sohota 2. 10. 1954 ob 20. uri Slavko Kolar: Sedmoric« v kleti Režija: Vernik Cvetko N«delj« 3. 10. 1954 ob 16. uri v Medlogu (Bahat Slavko Kolar. Sedmoric« v kleti Kežija: Vernik Cvetko KONCERTI Pi«Bi$t Aat»a Soler iz Bueaos Airesa koac«' *jra v Celju v sredo, 13. oktobra. Program obsega med drugim Lisztovo špaast rapsodijo, Chopinove 2 etude, valček in pol' aezo v As duru in 3 argentinske skladbi koncert bo v Narodne« domu ob 20. Predprodaj« vstopne v Glasbeni šoli. ČLANI KZ CELJE Polletai občni zbor KZ Celje, ki je bil skli can zii dan 26. 9. ni bil sklepčen in je prel'' žen na nedeljo, dne 3. 10. ob 14. uri v Zadrui aem domu na Babnem. Polletni občni zbor 1" •klopčen pri vsakem številu članov. Vabljei vsi člani zadruge. K«etijsk« zadruga Celj Č E_ MESTNO GLEDALIŠČE CELJE SOBOTA, dne 2. oktobr« 1954 ob 20 UgJ Betti: Zločin na Kozje« otoka — premieri* •bonaia ia izven. Opozarjamo abonente, da i«ajo predstavo > premierski abonma izjemoma v soboto, 2. o* tobra. Predstave za ostale abonmaje bedo p'.' sle na vrsto po vrnitvi celjskega ansambla > Beogr«d«. Nedelja, dne 3. oktobra 1954 ob 16 — II. Ti« «eyer: Mladost pred sodiščem — zaključe«' predstava za Društvo prijateljev mladine. Torek, dne 5. oktobra 1954 ob 20 - II. Tif «eyer: Mladost pred sodiščem — gostovanj' v Srbskeai narodnem gledališča v Beograer: Mladost pred sodišče« — zakljač««' predstav« za Siadikat državaih aslužbeocc* K I ^ O KINO UNION CELJE Od 1.-6. 10. 1954 RDEČE NEBO NAD MONTANO - amerif^ barvni film Od 7.—12. 10. 1954 NAJLEPŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJI aagleiki fil« Predstave dnevno ob 18. ia 20. ari, ob »s® Ijah ob Ifc.. 18. ia 30. uri. KINO DOM CILJI Od 1.-6. 10. 1954 GOSPODIČNA CASANOTA — nemški f'" Od 7.-11. 10. 1954 TRENUTEK RESNICE — francoski fil» j Predstave dnavno ob 18,15 ia 20.15 uri. a«d«lj«k »k U.15, 18.15 ia M.15 ari. Velika razprodaja ® hotelskega inventarja uprava »Hotela Evropa« bo v torek, sredo in četrtek (5., S. tn 7. oktobra 1954) razprodajala hotelski intentar v vrtni dvorani hotela. Raz- prodane bodo postelje, omare, nočne omarice, stoli, mize, fotelji, lustri, nočne svetilke itd. Cene so zelo ugodne. Ne zamudite prilike, izkoristite ugoden nakup za ix>trebe vaših podjetij, stanovanj itd. Obiščite nas v omenjenih dneh V VRTNI DVORANI »HOTELA EVROPA« — CELJE, TITOV TRQ