ft
Ambroziji Srakar:
Odlomek iz glasbene zgodovine na Primorskem.
(Dalje.)
Lelo 1928.
A) G 1 a s b e n a i z d a n j a :
1. Vinko Vodopivec: Lavr etan ske litanije, štev. 3, za mešani zbor. Gorica 1928. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici.
Leto 1929.
A) Glasbena izdanja:
1. Vinko Vodopivec: Lavretanske litanije štev. 4, za mešani zbor. Gorica 1929. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici'.
2. »Božji spevi«, pesmi cerkvenega leta za mešani zbor, uredil Vinko Vodopivec, izdala Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1929. (136 strani.) Liturgične uvode in pojasnila k vsem dobam cerkvenega leta je spisal prof. F. Terčelj. Vsebuje 92 skladb, od katerili je 83 izvirnih. Prispevali so k tej izdaji skoraj vsi slovenski cerkveni skladatelji z izvirnimi skladbami.
B) Koncerti:
1. Cerkveni koncert združenih dekanijskih pevskih zborov v Idriji dne 11. avgusta 1929. Zastopani so bili na tem koncertu skladatelji: Kastelic, Kimovec, Mav, Premrl, Sattner, Vodopivec in Železnik.
2. Cerkveni koncert župnijskega pevskega zbora v Kobaridu dne 24. novembra 1929. Zastopani skladatelji: Hochreiter, Premrl, Sattner in Vodopivec. Kot solist je sodeloval pri koncertu tenorist g. Jožko Bratuž iz Gorice.
Leto 1930.
A)	Glasbena izdanja:
1. Vinko Vodopivec: Litanije presv. Srca Jezusovega, Gorica 1930. Katoliška knjigarna v Gorici.
2. Vinko Vodopivec: Missa in hon. S. Theresiae a Jesu Infante.
Za 4 glasni mešani zbor. Gorica 1930. Samozaložba.
3. Vinko Vodopivec: Requiem za en glas z orglami. Gorica 1930. Samozaložba.
4. Vinko Vodopivec: Dvajset obhajilnih in blagoislovnih pesmi za moški zbor. Gorica 1930. Samozaložba.
5. Gospodov dasn. Zbirka mašnih, obhajilnih in blagoslovnih pesmi za mešan zbor. Uredil Vinko Vodopivec. Zbirka ima 148 strani in vsebuje 100 izvirnih pesmi skoraj vseh slov. cerkvenih skladateljev. Liturgične uvode je spisal prof. Fil. Terčelj. Izdala G. M. D. Gorica 1930.
6. Breda St;ek: V zvezdicah žari nebo. Enajst božičnih pesmi za mešani zbor. Gorica 1930. Samozaložba.
17
7. Ivan Mercina: Zvonoznanstvo. Gorica 1930. Samozaložba.
8. Ivan Mercina: Cerkovnikovo opravilo v zvoniku. Gorica 1930. Samozaložba.
B)	Koncerti:
1. Cerkveni koncert dekanijskih cerkvenih zborov v Tolminu.
2. Cerkveni koncert v Cerknem o priliki kolavdacije orgel.
3. Cerkveni koncert v Idriji o priliki zlaite maše msgr. Mih. Arkota.
Javnih glasbenih nastopov v 1. 1928. do 1. 1930. ni več bilo. Ostali so cerkveni pevski zbori. Izmed instrumentalnih godbenih združenj so ostale godbe na pihala v Kronbergu, Idriji, Kozani, Sv. Križu pri Trstu, Prvačini itd. Tamburaški zbori so vsi nehali delovati. Zabeležiti moramo, razen že omenjenih treh, še tudi tri cerkvene koncerte: v Biljah (pevovodja Ciril Zamar), v Renčah (pevovodja Roman Pahor) in v Idriji (pevovodja Anton Knap). Pri vseh teh treh cerkvenili koncertih so se predna-šale skladbe novejših skladateljev.
V letih 1924 do 1930 so goriški in tržaški glasbeniki pisali glasbeno-znanstvene članke in ocene v vse goriške, tržaške in ljubljanske liste. V ljubljanskih glasbenih revijah so priobčevali svoje kompozicije. Vasilij Mirk v Pevcu in Zborih, Vinko Vodopivec v Pevcu, Zborih in Cerkvenem Glasbeniku; Doktorič v Cerkvenem Glasbeniku; Breda Ščekova v Novi Muziki; H. O. Vogrič v Pevcu in Janez Laharnar v Pevcu. Goriški družinski list : Naš čolnič« je skoraj v vsaki številki prinašal članke o petju in glasbi ter ocene novih muzikali j, ki so jih pisali A. Sever, Doktorič, Lojze Bratuž in Vinko Vodopivec. Tudi »Naš glas« v Trstu je tu pa tam prinesel kake životopisne črtice o skladateljih. Roman Pahor je poročal o novih orglah v Cerkvenem Glasbeniku. O zvonoslovstvu je poročal g. I. Mercina v Cerkvenem Glasbeniku.
Janez Ev. Ga&parič:
Sestava vzornih sporedov.
•(Predaval na 'tečaju za organiste in pevovodje, ki ga je priralffla Pevska zveza
avgusta 1930 v Ljubija mi.)
Vsak pevski zbor najde prej ali slej priliko, da javno nastopi. Naj bo ta javni nastop samo sestavni del kakšne večje prireditve ali pa naj ima značaj samostojnega pevskega koncerta, vedno ostane in mora biti zadnji cilj vsakega ambicijoznega pevskega zbora in vsakega marljivega pevovodje. Vodja cerkvenega pevskega zbora naj bi se celo zavedal, da je tudi petje pri cerkvenih obredih, zlasti pri nedeljski službi božji, prav tako nastop pred javnostjo, ki zasluži in zahteva enako vestno* pripravo in pazljivo podajanje kakor nastop na koncertnem odru. Vedno nas poslušajo ne samo hvaležna^ ampak tudi stroga in kritična ušesa.
Javen nastop je torej, če že ne edini, pa gotovo silno važen cilj vsega našega pevskega dela. Je pa obenem tudi ozira vreden vzgojni ♦aktor vsakega pevskega zbora. To tiči že v naravi vsakega pevca, da ne hodi samo zato k pevskim vajam, da bi si zapel med štirimi stenami pevske sobe ali da bi si prisvojil nekaj pevske tehnike, ampak želi si prilike, da tudi pred publiko pokaže svoje znanje, da jo z lepo pesmijo razvedri in navduši ter da žanje za svoj trud tudi nekoliko priznanja.
Ge bi mi delali samo na to, da bi pri naših pevcih vzgajali zgolj — rekel bi — glasovno kulturo in tehniko, ne bi jim pa dali prilike, da bi
18
se mogli udejstvovati pred poslušalstvom, bi bilo naše delo mrtvo. Pevci bi polagoma zaceli izgubljati veselje do našega, četudi še tako smotrnega dela, začeli bi zanemarjati in opuščati pevske vaje, prej ali slej bi drug za drugim zapustili pevski zbor. To nam potrjuje lastna izkušnja. Koliko točneje in številneje so bile obiskane pevske vaje, s koliko večjo vnemo in pazljivostjo so nam sledili pevci, če smo jim povedali: pripravljamo se za nastop! Pa tudi pevovodja sam dela z večjim veseljem in s podvojeno vestnostjo, ako si je postavil določen cilj svojega dela in truda.
Javen nastop pa ne služi samo temu namenu. On mora nuditi več. Dati mora pevovodji in zboru nove vzpodbude, novega bodrila, novega svežega v e s e 1 j a; za nadaljnje delo. Zato se bo vsak vesten pevovodja čutil odgovornega pred lastno vestjo in pred svoji m zborom, da vsak javen nastop pripravi tako, da bo ž njim dosegel vsaj dober moralen uspeli. Zavest vsakega posameznega, pevca, da se je pevski nastop posrečil, da so pesmi poslušalce ogrele, tako da z največjo pazljivostjo poslušajo in z vidnim veseljem uživajo vsako posamezno pesem ter le neradi in z obžalovanjem, da je nastop že končan, zapuščajo dvorano, ta zavest odtehta ves Irud pevovodje in zbora, vse delo neštetih pevskih vaj ter vlije novega veselja in poguma za nadaljnje delo do še lepših uspehov. -
Kakor pa je dober nastop izredno bodrilo vsakemu zboru, tako porazno vpliva na pevce, a k o se nastop iz tega ali drugega vzroka ponesreči. Ne pretiravam, ako trdim, da se zle posledice enega samega ponesrečenega nastopa zlasti tam, kjer je pevska kultura bolje razvita, popravijo šele po dolgem času, včasd morda šele tekom let. Saj takšen nastop ne deprimira samo pevcev samih, ampak nam odtuji tudi poslušalce, ki si jih le težko zopet pridobimo.
Zato ni dvoma, da vsak pevovodja osredotoči vso svojoi skrb na to, da s svojim zborom vedno čim častneje nastopi. Da, pa se mu to posreči, mora upoštevati vse različne čini tel je, ki je od njih odvisen uspeh ali neuspeh vsakega pevskega nastopa,.
Eden najvažnejših činiteljev, ki vplivajo na uspeh naših pevskih nastopov, je spored. Ako je spored srečno* izbran, more tudi šibkejši zbor žeti prav lepe uspehe. Če pa ima pevovodja nesrečno roko pri sestavljanju programa, mu lahko še dokaj dober zbor odpove ali pa vsaj pri poslušalcih ne najde tistega odmeva, ki ga pričakuje in bi ga s svojim trudom tudi zaslužil. Zaradi tega bo vsak spreten pevovodja posvetil veliko pažnjo sestavi pevskega sporeda.	(Dalje.)
Fr. Kramar:
Kakšne pesmi z napevi sem napisal med slovenskim narodom.
(Dalje.*)
65. 0 (Micka), lahko noč, * Pa Marijo za pomoč! (I[ajdin pri Ptuju.)
66. Mi smo čuti dnes 1u pravit, * Da mrtvo truplo' tu leži. (Hajdin pri Pituju.)
67. Ljubi moji, čas prihaja. (Hajdini pri Ptuju.)
68. Cujte fanti in dekleta! (Hajdin pri Ptuju.)
69. Oh ti Ančka lufoezniva, * Kaj za ’n cir si b’la na svet'. (Vinje na Gorenjskem.)
70. Grešnik se ozira na vse strani, * Na vse strani, na štir plati. (Vinje na Gorenjskem.)
71. Premisli, moj čLovetk, kako si vesev. (Zatoliiče pri Ptuju.)
72. Tovarš je vinaru, nazaj ga nej. (Iška vas pri Igu.)
73. Muj člov’k, letu premisli, * Zakaj si ti na svejt’! (Matena pri Igu.)
*	Glej Vestnik Prosvetne zveze, 1. 1929., str. 76!
19
74. Smrt je že prrajžala. (Matena.)
75. Zagvišno se človek na zrajtaš na tu. (Malena pri Igu.)
76. Eno pesem boni zapev * Od ene mlade dejkelce. (Iška vas pri Igu.)
77. V temni	noči, v temni uri *	Se zasliši	glas Gospoda. (Iška vas.)
78. Smrt je	pa s koso mahnila,	* Mlad’ga	fantiča vmorila. (Materna	pri Igu.)
79. Dober večer bi vošu vam!( Slivnica na Dolenjskem.)
80. Iz jokam sem na svejt pršu, * Iz jokam s svejla pujdem. (Slivnica.)
81. Smart na kliče, na trka, * Pa vender adpre. (Slivnica na Dolenjskem.)
82. Človeško živlenje nial’ cajta trpi.	(Slivnica na Dolenjskem.)
83. Ranka	m»m’ca vmarli so,	* Nazaj	jih nikol’ več ne bo! (Lipijene	na	Dolenjskem.)
84. Umerla je, na večno je zaspala. (Lipljene na Dolenjskem.)
85. Kamrkul se abamem, *Vesealja več nej. (Dobrepolje na Dolenjskem.)
86. Kaku boš ti pred sodbo obslav? (Dobrepolje.)
87. Sam Bog ve, kako je to, * Da na svet’ več lušno ni! (Štrekljeve« na Belokranjskem.)
88. Prva ura v noč * Bom šu slavo jemat. (Vina vas na Dolenjskem.)
89. Kje ste,	kje ste, mati moja,	* Prid’te,	prid’te še enkrat k meni!	(Jurna vas.)
90. Micka mrtva leži, * Šest svejč pri nej	gori. (Koroška vas na Dolenjskem.)
91. Tički so pejli, k’ na pojejo več. (Koroška vas na Dolenjskem.)
92. Smert, taku, talcu ravnaj. (Globodol na Dolenjskem.)
93. Mejla	sem čimer lejp, *	Notri sem mogla vmrejt. (Dolenjska.)
94. Rož'ce	le en cajt cveto, *	Tički le	en cajt pojo. (Globodol na Dolenjskem.)
95. »Al’ mat’, al' mat’, al’ bo skorej spomlad?« (Globodol na Dolenjskem.)
96. Oh kak žalostno, ali kak žalostno, * Oh kak žalostno je to! (Vina vas.)
97. Snoč’ se nekej m’ je sejnalo, * Tri nezgrunlane reči. (Dolenjska.)
98. Na tem svejt' je le en špetav. (Novomeška okolica.)
99. Pršla bo strašna greanka smart. (Novomeška okolica.)
100. Smart na gleda nič na lejta. (Novomeška okolica.)
101. Kam so naša mamca šla? (Globodol na Dolenjskem.)
102. Dober večer, dober večer, * Dober večer jest vošimi vam!	(Globodol	na	Dolenjskem.)
103. Lejte ga moža, ki tukej leži. (Globodol.)
104. Kaj pomen' mrtvaška svejča? * De je duša neunirjoča. (Globodol.)
105. Spomlad je minila, * Vesealje več nej. (Jurna vas na Dolenjkem.)
106. Očka so na pragu sla!’, * Svoje otroke poslušal’. (Vina vas.)
107. O poslušajte, vi nrladi ludje! (Novomeška okolica.)
108. Slišim zvoniti mili zvon. (Novomeška okolica.)
109. Človek, kaj dejlaš na svejitd. (Novomeška okolica.)
110. Kadar smrti premišlujem, * Jokam se donanšni dam. (Novomeška okolica.)
111. Težko, težko se je ločit' * Pa svoj’ga očka zapustit’. (Srednji	Bitenj	pri	Kranju.)
112. Človeško življenje pač naglo beži. (Bohinj.)
113. Od tukej se bom loču, * Prijatli vam povem. (Bohinj.)
114. 0 ti človek lep in mladi, * Glih koker en rožni cvet. (Bohinj.)
115. Ena duša s pelkla vpije, * Strašni glas se ven gtasi. (Bohinj.)
116. Biv sem človek na sveti. (Bohinj.)
117. Ta trobenta bo zapela * Na ta strašni sodni dan. (Bohinj.)
118. Ta dVica k’ je vmrla nocoj leto noč. (Bohinj.)
119. Smart je suha, pa je bela. (Studor v Bohinju.)
120. Žovlejne na svetu le malo trpi. (Studor.)
121. Ovbe, ovbe, smrt nebeška. (Studor.)
122. Na	rajžo sem se	napravu, * Pa	mi cirenge tali.	(Studor.)
123. Poslušajte štimo	mojo, * Moje	žalostne tožbe! (Studor.)
124. Bela glava, siva brada. (Bohinj.)
125. Rihtar na stolu sedi. (Bohinj.)
126. Neka duša na grob’ stoji. (Studor v Bohinju.)
127. Oh ti svet golufni, * Oh ti zapelivi svet! (Bohinj.)
128. Anajsta vurca je pretekla. (Bohinj.)
129. Človek, kapelica na veji. (Zložil A. M. Slomšek.)
130. Čujte kristjani vi1. (Gozd nad Kamnikom.)
131. Men' se je pa n’coj sejnalo. (Godič pri Kamniku.)
132. Lušno le en cajt trpi. (Gorenjska.)
133. Muj sin Francel ti! (Predoslje pri Kranju.)
134. Smrt na duri kluka, * De se cela hiša joka. (Gorenjska.)
135. Ta	pervič slanca	pade. (Šutna	pri Škofji Loki.)
136. Ta	stari moj očka 90 v mrli to	noč. (Šutna.)
137. Ura bije polnoči. (Šutna.)	(Dalje.)
20
Vesinite Pevske Zvese.
Pevski tečaj za organiste in pevovodje.
Pevska zveza bo tudi letos priredila pevski tečaj za organiste in pevovodje. Vršil se bo v Ljubljani najbrže v drugi polovici julija. Dnevi še niso določeni, ker še niso urejene okoliščine, po katerih se bo ravnal čas tečaja. Trajal bo 3—4 dni. Stroški bodo znašali za celodnevno preskrbo (stanovanje in vso hrano) 10 Din dnevno za pevovodje onih včlanjenih zborov, ki so ali bodo do tedaj poravnali članarino (letno 25 Din), za pevovodje nevčlanjenih zborov in ornih, ki članarine do tečaja ne bodo. poravnali, pa bo celodnevna preskrba znašala 20 Din. Namen tečaja: kar največ mogeče praktično pevovod-stvo, Zato bodo posamezni udeleženci tudi sami učili v primernih skupinah posamezne pesmi. Ob koncu tečaja bo koncert novoustanovljenega zbora, pri katerem bodo vodili pevovodje: Bajuk, Gasparič, dr. Kimovec, dr. Ploj, Primožič in Tomc vsak nekaj pesmi. Seznam pesmi bomo sporočili vsem pri-glašencem takoj, ko se priglase. Priglase na Pevsko zvezo, Komenskega ulica 12. Ne odlašajte! Zglasite se čimprej in sporočite po dopisnici:	1. točen naslov, 2 kateri glas
pojete, 3. kateri zbor vodite, 4. ali želite skupno stanovanje in hrano, ali samo eno ali drugo, ali si poskrbite vse sami.
VSEM PEVSKIM ZBOROM IN PEVOVODJEM!
V	dneh jesenskega velesejma bo priredila ljubljanska občina po svojem tujskem odseku velike prosvetne prireditve v Ljubljani, ki bodo pokazale tujcem višino naše splošne in podrobne kulture. Priredili bodo opero na prostem z izredno številnim orkestrom in zborom, dramsko predstavo z več-sloglavim ansamblom, koncert z združenimi orkestri in pevskimi zbori. Pevska zveza je dobila povabilo, naj priredi s svojimi zbori na prostem velik koncert. Odbor je to povabilo pretresal in sklenil pozvati vse zbore k sodelovanju.
Odbor dobro pozna težke denarne razmere naših pevcev, zato se dolgo ni mogel odločiti za koncert. Gotovo pa je, da bo s lem naša Pevska zveza izredno veliko pridobila na ugledu in veljavi ne le doma, temveč tudi izven domačih mej. Tudi naša domovina bo pridobila na ugledu. Češki narod je prav po svojih pevcih postal svetoven narod prve vrste. Tak koncert bi tudi pevskim zborom dal novega pogona in bo gotovo vsakemu sodelujočemu ostal v neizbrisnem 'Spominub. Da omogočimo sodelovanje, srno 'se zavzeli za olajšave: pevci in pevke bodo imele četrtinsko, če ne prosto vožnjo in prost vstop na vse velesejunske prostore, ki bodo v jeseni posebno lepo urejeni. Note dobe zbori za vse pesmi zastonj in ostanejo njihova last. Če bo mogoče, bomo izposlovali še kakšno ugodnost in jo priglašenim zborom takoj sporočili.
Z ozirom na to pozivamo vse pevske zbore, naj se čimprej, vsaj do 15. julija t. 1. priglase, da jim pošljemo note. Koncert se bo vršil 8. septembra na Kongresnem trgu. Peli bi večinoma narodne pesmi, kar mogoče v narodnih nošah.
Priglasite se in naznanite Pevski zvezi naslov zbora, število pevcev in pevk z natančno zadnjo pošto.	Odbor.
Seznam onih skladateljev, ki so oprostili zbore, včlanjene v Pevski zvezi, tantiem: A d a m i č Emil, Adamič Karlo, Aljaž Jakob po dedinji nečakinji gdč. Mariji Žagar z Dovjega, Bajuk Marko, Dev Oskar, dr. Dolinar Anton, Doktorič David, Ferjančič Franc, G e ribič Franc po dedinji vdovi gospej Gerbič, Foersler Anton po dedinji vdovi Petronili Foerster v Novem mestu, Grum Anton, dr. 11 o c h -re.it er Emil, Hubad Matej do preklica, Jereb Peter, J o b s t Anton, Klemen-č i č Jože, dr. K i m o v e. c Franc, Kratil a r Franc, L a harnar Ivan, L a j o v i c. Anton, Marolt Franc (narodne), Mav Alojzij, Mihelčič Alojzij, dr. Mlinar-Cigale Franc, O o Vi ;i r k Ivan, Pavčič Jože, Požun Franc, Pre lovec Zorko, Premrl Stanko, P u š Ludvik, S a 11 n e r Hugolin, Tomc Matija, Svetek Aniton po dedinji vdovi Svetek Pavli v Mariboru, Vodopivec Vinko in Železnik M.
Odbor se vsem gospem in gospodom kar najiskrenejše zahvaljuje za. njihovo naklonjenost. S tem so našim zborom omogočili, da bodo mogli tudi nadalje nemoteno gojili našo pesem, ravno oni najidealnejši, v srcu najgorkejši, na jpožr I vovaln e j ši, a hkrati najrevnejši, ki jim je petje res srčna potreba. Bog plačaj!
Zbori! Katerokoli pesem primete v roke, poglejte, kdo jo je zložil in hvaležno se spomnite naših požrtvovalnih skladateljev, ki jih vodi pri njih delu čisla idealnost, ki brez njih ne bi imeli kaj vzeti v roke. Ohranite jim hvaležno srce!
KAMNIŠKO OKKOŽJH.
Koncert Kamniškega okrožja.
V	nedeljo, dne 19. aprila je priredilo Kamniško okrožje v društvenem domu v Kamniku pevski koncert, ki je bil posvečen samo narodni pesmi. Sodelovalo je 7 zveznih zborov in dva zbora kot gosta. Po pozdravu, ki ga je izrekel predsednik okrožja Stergar ravn. Mateju Hubadu viš. kapelniku dr. Čerinu, zveznemu pevovodji prof. M. Bajuku in vsem navzočim je otvoril koncert točno ob pol 4 mešani zbor iz Nevelj, pod vodstvom župana Novaka. Samo dvanajst jih je bilo, pa so zapeli dosti srečno v Hubadovi haninomizaciji »Ljubc.a povej!« in Bajukovo »Meglico ;, zbor je zvenel dosti izaiavnano in ritim ično lepo umerjeno. Posebno -naj omenimo točno ritmiko sopranskega samospeva v Meglici, ki ni prav lahek, ker obsega ne-
21
kaj ritmičnih drobcev, ki so nevarni. Če bi bil še bas močnejši in avoenejši, bi bila opravila ta zaokrožena družina kar izvrstno. Male neuglajenosti, ki so se tu pa tam pokazale, gredo na račun dejstva, da je nastopil zbor prvi in je moral šele prebili led. Pevovodja vodi zbor prav lepo, mirno in varno.
Župan Lipar je pripeljal iz Mengša 10 fantov, ki so zapeli Devovi »Čej so tiste slezice« in ' Dobro jutro, dekle moje«. Zbor je dobro ubran, intonačno čist, ritmično enoten, v harmoniji enakomeren, agogifca je bila dobra. Glasovi so lepo porazdeljeni, le tenor je v višini malo preveč silil v ospredje. Naj bi bil ostal ves čas diskreten v falzetu, pa bi bilo petje brezhibno. Pevovodji se jasno vidi, da živi v njem vsaka mišica s pesmijo, je izkušen in ve, kaj hoče. Pevci gledajo preveč v note.
Na Homcu imajo mešani zbori 30 grl, vodi jih organist Jerman. Zapeli so Grumovo »iMoja kosa« in I levove »Vesele letne čase«. Moški zbori so boljši od ženskih. Prožen sopran bi zboru zelo pripomogel. Pevovodja vodi zbor mirno, varno, zfbor mu sledi, a uide tupatam poedinec, da trpi enotna ubranost v dinamiki. Z obrazov jim, je žarel mladeniški ogenj in navdušenje, so po večini mladi in se bo gotovo kmalu popolnoma ubral in odstranil omenjene ne-dostatke.
V	Radomljah so se šele pred nekaterimi meseci zbrali in 'Organizirali. Nad 30, jih je v meš. zboru, vodi jih zelo spreten organist Plevel. 30 po večini mlade pevke in komaj dozoreli fantje, zato je njih barva soč-nata, pojo zelo umerjeno in zvočno, nikjer ne ruši nihče harmonije; zlili so se v vseh pesmah, v Zirovnikovili (Majerjev,!) 'Kje so moje rožice«, Bajukovi »Na Gorenjskem je 1'letno« in »Slanici«, tako lepo, da so se resno potegovali za prvo mesto. Nekateri so jim ga tudi odkrito priznali. Posebno ubran je moški zbor, ki je zapel zlasti zadnjo s tenor, samospevom kaj: mehko in prisrčno.
Kamniški zbor, ki ga vodi Heybal, šteje 32 grl in razpolaga z dobrimi gliasovi in lepo rutino. Naštudirali so kaj okusno Hubadovi: »Luna sije« in »Škrjanček poje«. Zbor sledi zelo uglajeno, točno na vsak mig. Zato je agogika smiselna in petje ubrano. Zenski glasovi so skoraj boljši od moških, bi so tupatam hoteli po sili v ospredje. Odlikuje pa se zbor po vzorni disciplini, pevovodja je globoko izobražen strokovnjak.
Sledil je mešani zbor iz Doba pod vodstvom organista Mazovnika. Tudi la zbor se je organiziral šele pred dobrini letom, a zveni tako enotno, kot bi imel same stare, izvežbane pevce in zveni nadvse čisto, prozorno, polno, četudi jih je le 29. Enotna izreka, čista intonacija, točna ritmika, vzorna disciplina jih je potisnila tako krepko v ospredje, da so se resno borili za prvenstvo. Pevovodja vodi smiselno, mirno, samo pretirano diferenciranje / in p ni vedno pri-
jetno, a je tudi to doseglo uspeh, ker je bilo tako enotno izdelano, da je ta ugla-šenest odtehtala neprijetno pretiravanje. Naj še to izenači, pa se bo povzpel med najboljše zbore. Ima vse pogoje za to: mladi, sveži glasovi, navdušenja nič koliko lin spretno vodstvo. Peli so Žirovnikovo »Oglar« in K. Adamiča »iVei so prihajali«, ki menda ni narodna (ljudska) in je konec kar neokusno predolg.
iMoravčanov je bilo toliko, da sta jih komaj dva avtobusa pripeljala h koncertu. Krcg 80 jih je, vodi jih organist Capuder. Peli so Pirnatovo »Na Gorenjskem je fletno v mešanem in Bajukovo »Tri leta bom kopal« v moškem zboru. Zbor napravi izredno dober utis, petje mu zveni polno, barvito, je izborno uspel in v izvrstnih rokah. Peli so tako, da jih je težko odriniti s prvega mesta. Zbor je mogočen dokaz, kaj zmore složno tržantfvo. Za zbor bi Moravčane gotovo marsikatero mesto zavidalo. Res pa je: boljše en dober, močen zbor, kot dva, trije šibki. Še posebno mehko, prisrčno je pel moški zbor.
Kot gosta sta sodelovala moška zbora iz Kamnika »Solidarnost« in »Lira«, prvi pod vodstvom Fr. Vidmarja, drugi pod Cirilom Vremšakom. Oba sta lepo ubrana, zvenita čisto, zvočno, dasi prvi nima prav posebnih pevskih moči na razpolago. Znali so pa kljub temu z vzorno disciplino in medsebojno obzirnostjo v vzornem) pianistom preiti varno in lepo vse zapreke. Peli so Adamičevo: »Je pa davi« in Pavčičevo: ^.Ko so fantje po vasi šli« z baritonom, ki ga je pel pevoviodja. Zbor je napravil prav dober utis.
(Dalje.)
Pevsko društvo pri Sv. Jedrti nad Laškim je priredilo dne 19. apr. pod vodstvom pevov. Fr. Petka koncert s sledečim sporedom: 1. M. Tomc: Narodna, 2. M. Železnik: Hribci, ponižajte se!, 3. Merlah: Ptička; moški zbor. 4. J. Aljaž: Na dan!, 5. V. Vodopivec: O večerni uri, 6. Dr. Schvvab: Ptička, 7. Volarič: Večer, 8. Železnik: Lahko noč; Vodopivec: Noč na Adriji. 11. Ocvirk: Moja moški zbor. 9. Jobst: Vaška idila, 10. V. pomlad. 12. Dr. Schvvab: Slanica. 13. A. Nedved: Nazaj v planinski raj; mešani zbor.
V Domžalah je umrl organist Breskvar Franc, ki je bil od vsega začetka zvest delavec v naših pevskih vrstah. Pri nobeni prireditvi ljubljanskega okrožja ni manjkal s svojim zborom in je bil sprva tudi okrožni blagajnik in se je udeležil še lanskega pev. tečaja. Tovariši iz bližnje okolice so ga spremili z lepo žalostinko na zadnji poti, č. g. svetnik Bernik pa mu je v slovo izrekel nekaj toplih besed. Ohranimo mu trajen spomin!
V Krškem je umrl organist in pevovodja Čander, ki je vodil pri lanski prireditvi okrožja »Krško polje« zbor »Glasbene Matice«. Vsevprek hvalijo njegovo strokovno izobrazbo, skromnost in požrtvovalno delo na glasbenem polju. Blag mu spomin!
22
V	Medvode se je preselil s svojo delavnico Tram te, bivši organist v Žabnici. Kdor ima kaj popravila pri orglah, harmoniju ali klavirju, naj se obrne nanj!
Katoliško bralno društvo v Gorjah pri Radovljici, pevski odsek, je priredili v nedeljo 8. marca 1931 pevsko predavanje in koncert s sledečim sporedom: 1. Premrl: Slovanska pesem, 2. Ocvirk:. Veje zelene, 3. Ocvirk: Setev, 4. Sattner: Vrbica, mešani
zbor; 5. Narodna: Rožic ne bom trgala, 6. Foerster: Ko ptičica sem pevala, 7. Bajuk: Srce je žalostno, ženski zbor; 8. Foerster: Paslir, 9. Mlinar-Cigale: Vriska fantič, 10. Prelovec: Kaj mi mar planinca, moški zbor; 11. Foerster: Z glasnim šumom s kora, 12. Sattner: Na planine, 13. Vodopivec: Dobra žena, 14. Dr. Dolinar: II. venček narodnih pesmi, mešani zbor. — Poročila nismo prejeli.
Nove skladbe.
Dr. Anf. Dolinar: III. venček slov. narodnih, za meš. zbor. Pri zadnji okrožni prireditvi na Jesenicah je pel neki zbor tudi omenjeni venček. Pa me je dimilo na nekaterih mestih neprijetno. Ker zvezka nismo dobili v oglas, sem se potrudil in si preskrbel en izvod, da ne bi sodil le po trenutnem sluhu. Ker je »Pevčeva« dolžnost, opozarjati zbore na nove dobre skladbe in jim jih priporočati, je njegova dolžnost, zbore tudi svariti pred slabo robo. V svesti si te dolžnosti, moramo zborom pričujoči šopek odsvetovati. Izbira pesmi je nesrečna. Zdi se mi, da je pesem o postelji vredna zakotne družbe, ne pa resnega zbora. »Mi se imamo radi...« v svojih vairi-jamtah je podobna oni brez konca in kraja: Al nam ikaj morejo..., ,ki se po vsaki kitici konča: Nič, prmaj ..., pa zopet od začetka začne. To je vsaj banalno, če ne več. Tudi refren uvodne pesmi: Spim, spim... ni izviren, je potvora razposajenih družb. Toda pesmi niso označene, ali in kje so zapisane, niti odkod so vzete. Zato je kontrola težka* Ni ,prav, da podložimo pesmam (melodijam) poljubne besede. Št. 7 ima originalen tak::!, ki je po vsemi Slovenskem znan in ga je že Žirovnik, ta velezaslužni čuvar originalnih naših pesmi, povsem pravilno zapisal. Prav tako ima Vodnikova:	Kdo rojen ...
svoj originalen napev — čemu torej?
Samio li razlogi naj zadoščajo, da ne moremo venčka priporočati. O celotni strukturi govoriti, je pa vprašanje za se. Morda o priliki o njem.
Dr. J. Čerin ima srečnejšo roko. V zadnjem času nam je podal kar več komadov za orkester (in klavir), ki obdelavajo nar. pesem. Pa vedno doda, že pri prejšnjih delih smo to poudarili, na koncu dela se^ znam pesmii z natančno napisano vodilno mislijo in navedbo vira, iz katerega je črpal.
Š k rja n ček poje je koračnica, ki ima pirvi del v narodnem duhu v prosti invenciji, v trio je pa vpletena za glavno melodijo' naslovna pesem. Ker je pesem zložena v tridelnem 'laktu, ki g« v koračnici ni mogcče
*	Ta grda razvada se je tako razpasla pri nas pri pleplavi novih na vse načine »obdelanih* pesmih. Pa spada tudi ta stvar vsaj v poglavje -poštenja, če ne celo paragrafa.
uporabiti, je skladatelj mero toliko izmeni!, da je debila potrebni dvodelni takt. Ta samolastna premena /jev rekel bi, utemeljena, ker je original naveden na koncu, vendar bi bilo morda boljše, porabljati za koračnice dvodelne pesmi, ki nam jih ne manjka. Je pa V tem tri ju pesem prav za prav zelo fino, večkrat rafinirano samo mo-tivično vpletena, tako da vzbuja le spomin na pesem in se le vmes v bogati opremi oglaša zdaj pa zdaj škrjanček. Koračnica je umetniška tvorba, kolikor v takem obsegu le more biti.
I% vrela ljubavi je suita, ki obsega v celem 17 slov. narodnih pesmi, ki imajo vse za vsebino nedolžno ljubezen med fantom in dekletom: ... ljubi moj je čvrst vojalk, lep slovenski je junak ..., ... orglar mora bit moj... Ko bi moj ljubi vedel to, kako ga ljubim jaz zvesto..., Fantič je v Tirole vandrou itd. itd. Melodije pesmi so v vodilnem ali srednjem glasu točno ohranjene, med seboj so pa zvezane s kratkimi motivi ali si slede tudi brez njih. Pri št. 7: »Jaz pa vrtec bom kopala,« ki je vzeta iz III. zv. mojih zbirk, naj pripomnim, da ne bo zmote, da je drugi del za sopran solo lastna in-vencija, ni narodna, pa se je tako prijel pesmi, da1 se je kar dosledno drži za drugo kitico. Spremljava je zelo polna, ves čas bogata, na mestih kar prenatrpana za klavir, a je vseeno prozorna in popolnoma v značaju ipesmii, d asi je zelo zelo veliko iz lastnega vira skladateljevega.
Še boljša od imenovane se anii zdi zbirka veselih pesmii: Sohi eni dnevi, ki je zajela 16. narodnih pesmi, večinoma zdravic.
V	tem delu je pa že zopet dosti več lastne opreme, naravnost umetniške invenoije, kot jo ima prejšnja suita. Ne gre nami tu za podrobno analizo, samo povedati treba, da je to delo daleč nad potpuriji, venčki,’ parafrazami. Delo je enotno, živo prepleteno s konlrapunktičnimi figurami, ki so v tesni organski zvezi s pesmijo in jo zato sliko vito krepe in ožarjajo. Delo obsega v podrobnem toliko umetniških lepot, da je vredno študija in podrobne analize. Klavirska partitura je preglednejša kot je zgornja. Vse zbirke pa so originalne za orkester, zato so v ilustracijo pripisana nekatera mesta solističnih instrumentov. Priporočamo vse zbirke i orkestrom i pevovodjem za dobro porabo.
23
Naše priloge.
Današnja priloga obsega Iva tehtna zbora našega mojstra Premrla. Prva pesem: Z glasnim šumom s kora je bita natisnjena že v Glasbeni zori 1. 1900., ki jo je urejeval Fr. Gerbič. Te pa ni kaj lahko dobiti, doletela jo je usoda nekaterih slovenskih glasbenih listov, da je morala po letu in pol prenehati. Pesem je pa ob priprosti koncepciji izredno pevna, a pestra in mogočna, prisrčna in iskrena, da se prav uspešno meri z enako Foersterijevo. Primerite le krasno stopnjam pri besedi »lije« in nežne dvospeve ženskih in moških glasov pri besedah: skoz visoka okna i. dr. Ker je pesem obležala v pozabnosti, je pa vredna življenja, upamo, smo našim zborom ustregli. Gospod skladatelj je ponatis blagohotno dovolil. Druga' je Molitev sv. Cirila. Mogočen moški zbor, ki ga je zbor organistov in pevovodij pel že lani ob tečaju pri sklepni sv. maši. Pesem je napravila izredno veličasten ulis in bo vsem številnejšim zborom izredno prav prišla. Obe pesmi morete peti tudi izven cerkve. Kramar je znan,
izredno plodovit mabiratelj narodnih pesmi. Spoznal je dušo našega pevca do dna, njegove harmonizacije so v priprosti obliki vedno kaj okusne. Njegova narodna bo zlasti za dobro voljo dobrodošla. Zbori so že dolgo v zadregi. Kakor pri pogrebu vedno eno in isto, ki jo vsak zna in ki je lahka pa efektna, tako eo navezani vedno na ene in iste pesmi pri podoknicah. Če zmorejo Nedve-dovo iz Aljaževe, je še dobro, povsod je pa ne zmorejo in sežejo k večjemu po Ferjančičevem pozdravu. Morda bo za izpremembo šibkim im najšibkejšim prav prišla Bajukova podoknica, ki je prav priprosta v koncepciji, v harmoniji, ritmiki in umerjena v obsegu glasov, tako da jo je mogoče peti tudi niže, če ne bi zmogli tenorji a. Besede se dado izprememiti in prilagoditi; n. pr. naš vladika, naš prijatelj, naš dobrotnik itd. Če bo prav prišla, bo uredništvo veselo tudi te mrvice.
V	prihodnji številki bomo zopet mislili na ženske zbore, ki pridtejo tako redko na vrsto.
Is uredništva in upravnišlva.
S to številko bomo nadaljevali zopet v odlomkih Kramarjev referat o nabiranju narodnih pesmi. Verno, 'da stvar ni aktualna in ne za vsakogar zanimiva. A je ne-obhod.no potrebno, da se bogat seznam ohrani v kontrolo skrbnega dela in nabranega gradiva. Priti bo umora! čas,, ko se bomo tudi mi vrnili sami k svojim virom im bo referat tudi za evemt. rekonstrukcijo pesmi zelo važen. Prosimo potrpljenja, v svesti, da ne smemo skrbeti in delati le za danes in morda še za jutri, temveč gledali moramo za nekaj let, za več desetletij naprej.
Zbore prosimo poročil o delu, o koncertih in prireditvah. Poročila nimajo pomena samo za arhiv, temveč za vzpodbudo in vzgojo, so važen zemljevid našega gibanja.
Uprava naznanja, da je sedaj ves arhiv urejen in točno imvemtariziran. Nekaj starih prilog je poleg pesmaric še na razpolago, in sicer 1. I. št. 1—8, II. 3—12, III. 5—12, IV. in V. vse razen 5/6, VI. št, 1—4, 7—12, Vil. 1—4, 7—12, VIII. 3—12. IX. 7—10, štev. 11 in 12 nista izšle; X. št. 5—12. Priloge veljajo vsaka številka 1 Din, torej dvojna 2 Din, poštnino vračunamo posebej. Pesmarice so zopet na razpolago v vseh letnikih.
Vsem lanskim naročnikom prilog smo poslali z današnjo številko tudi ovoj s kazalom, da sli morejo dati vezati popolno pesmarico. V arhivu je še tudi nekaj ovojev 1’evčeve pesmarice prejšnjih letnikov, zlasti
IV., VI., VII., VIII. in IX. Če kdo želi, naj nam sporoči, dobi ga brezplačno.
Vse one, ki ne nameravajo ostati naročniki, lepo prosimo, naj nam vrnejo lak oj vse prejele številke nepokvarjene. Zveste naročnike pa, ki še niso poravnali naročnine, iskreno prosimo, naj nam naročnino čimprej poravnajo. Samo od revno plačane naročnine je odvisno redno izhajanje »Pevca«.
Nekaj izvodov razprave: Bajuk: Mera v slovenski narodni pesmi je še v zalogi, cena ji je 30 Dim za izvod.
O naročilu im prodaji prilog velja, poudarimo še enkrat: P o s a m e zrnih p r i -log ne prodajamo, razen gori omenjene starejše letnike. Pozivamo pa pevce, da si jih narooe celoletno, saj stanejo samo 10 Din za vse leto in obsegajo na dobrem papirju 48 strani in ovoj s kazalom. Ni nam treba več poudarjati dobrine teh naročil. Veliko zborov je že ponovno naročilo priloge: radovljiški 35, viški 35, celjski kar 70. Pevčeve pesmarice bodo vedno neizčrpen vir za vse pevske zbore, kakor nam je bila in nam je še Aljaževa pesmarica v obeh zvezkih in izdajah. Bodo pa pesmarice kimalii pošle v zalogi, zato na to samo opozarjamo.
Več poročil o koncertih je danes radi pomanjkanja prostora izostalo. Prihodnjič.
Izdajatelj: Pevska Zveza Vinko Lavrič v Ljubljani. — Urednik: prof. M. Bajuk v Ljubljani.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč.
24