Ameriška Domovina


AM€MCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 60
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
«	SLOVENIAN
berving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING NEWSPAPER
httsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ily, Puablo, Eock Spring«, «11 Okl«
Cleveland, ohio, Wednesday morning, may 20, i98i
VOL. LXXXIII
'jam' obdržali kol!, ki dopušča splav; papež okreva
RIM, It. — Na posebnih volitvah so volivci v Italiji glasovali z več kot dvotretjinsko večino v prid predloga, po katerem naj bi ostal v veljavi sedanji zakon o splavu, ki je bil odobren pred tremi leti. Ta zakon namreč dovoljuje vsaki ženski, stari najmanj 18 let, splav v državni bolnišnici. Stroške splava krije država. Splav mora biti izvršen v prvih 90 dneh nosečnosti.
Mnogi analitiki italijanskih razmer so pričakovali, da bo večina Italij-anov glasovala proti temu predlogu predvsem zato, ker je bil ranjen v atentatu papež Janez Pavel II., ki je močno, javno nasprotoval predlogu. Kljub temu so glasovali za predlog tudi v najbolj katoliških občinah v Italiji.
Na volitvah je bil tudi predlog o liberalizaciji zakona o splavu. Ta predlog bi dovoljeval splav nosečnicam, ki še niso izpolnile 18 let. Te nosečnice niti ne bi potrebovale dovoljenja staršev. Poleg tega bi bil splav zakonit tudi v 7 ali 8 mesecu nosečnosti. Volivci so zavrnili ta predlog' z večino 89:11.
V treh letih veljavnosti zakona o splavu, menijo, da je V Italiji prišlo do okrog 400,000 zakonitih splavov.
Papežu gre bolje
Zdravniki, ki nadzorujejo okrevanje papeža Janeza Pavla II., so zadovoljni. V zadnjih dneh je prešla vročina in menijo, da je papež prestal naj-kritičnejše dni svojega okrevanja.
Včeraj je papež sedel nekaj časa v svoji postelji ter pil hialo čaja.
Koliko časa bo moral papež ostati v bolnišnici, še ni znano. Zdravniki menijo, da ga bodo morali operirati še dvakrat. Potrebna bo operacija na debelem črevesu in na kazalcu papeževe leve roke.
Šfrajk
v premogovni industriji še traja; pogajanja prekinjena
Washington, d.c. — Pogajanja o novi delovni pogodbi v premogovni industriji so zopet začasno p r e k i n j ena. Predstavniki lastnikov pre-hiogokopov na eni strani in Združenja rudarjev Amerike (UMW) na drugi priznavajo, da niso veliko napredovali. Rudarji UMW so začeli štraj-bati pred dvema mesecema.
Med najbolj spornimi točkami je vprašanje o tem, ko-bko premoga smejo premogovne družbe kupovati od rudarjev, ki niso člani UMW. Phija zagovarja stališče, naj bi bila ta količina premoga Zelo majhna.
Prav tako želijo v UMW zagotovila o obdržalnju števila delovnih mest. Lastniki pre-Ttogokopov namreč želijo ykljuciti v proizvodni proces čimveč najsodobnejših strojev, le-ti pa navadno nadomeščajo veliko delavcev.
V krajih, kjer štrajkajo rudarji UMW, pride od časa do časa do incidentov sabotaže, celo fizičnih napadov na rudarje, ki ne sodelujejo v štraj-ku.
Novi grobovi
John Kozel
V torek, 19. maja, zvečer je umrl 93 let stari collin-woodski slovenski pionir John Kozel, rojen na Velikih vrheh pri Krki, Slovenija, vdovec po leta 1946 umrli ženi Mary roj. Pozun, oče Johna, Mrs. Raymond (Hedy) Cowman, Rudyja (Kalif.), Mrs. Nick (Josephine) Farinacci in Mrs. Frank (Stephanie) Kontely (Canfield, O.), 16-krat stari oče, 5-krat prastari oče, brat Frances Tomazin (Argentina), stric č.g. Lovrenca Tomazina SJ, ki je slovenski misijonar v Zambiji. Rajnki je bil član Marijine Legije pri Mariji Vnebovzeti, član Dr. Novega doma št. 7 ADZ, Dr. št. 37 ABZ in Kluba slovenskih upokojencev v Collinwoodu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore BIvd. v petek, 22. maja, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 7. do 9. zvečer ter jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Mildred A. Bruder
Umrla je Mildred A. Bruder rojena Lauricha, žena Lea, mati Lee-a Allana (Ky.) in Barbare Shoudt, sestra Tony j a, 4-krat stara mati, članica Dr. Blejskega jezera št. 27 ADZ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Sankovič na 15314 Macauley Ave. na vogalu E. 152 St. in Lake Shore Blvd. jutri, v četrtek, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Vplivni katoliški škof slovenskega rodu James Rausch umrl
PHOENIX, Ariz. — Pretekli ponedeljek, 18. maja, je na posledicah srčne kapi umrl 52 let stari škof James Rausch, eden najbolj znanih katoliških škofov v ZDA. Škof Rausch je nekaj let vodil škofijo v Minneapolisu, zadnja leta pa škofijo v Phoenixu.
Vlada Ronalda Reagana podpira spoštovanje človečanskih pravic
WASHINGTON, D.C. — Pred senatnim odborom za zunanje zadeve je pričal Ernest W. Lefever, ki ga je predsednik Ronald Reagan imenoval za namestnika državnega tajnika na področju človečanskih pravic. Lefever je razburil mnoge liberalce, ker ni hotel kritizirati kršitev človečanskih pravic v desničarskih državah, ki so dobro razpoložene do ZDA.
Lefever je rekel, da je proti vsakršnemu kršenju človečanskih pravic. Prejšnja Carterjeva administracija ni bila učinkovita glede teh kršitev, ker je bila preveč glasna, posebno napram ameriškim zaveznikom. Reaganova vlada bo reševala te težave preko tihih diplomatskih poti irt ne preko sredstev javnega obveščanja, je dejal Lefever.
Sovjetska zveza je najpomembnejša kršitelj ica človečanskih pravic in miru na svetu. Liberalni senatorji so zahtevali od Lefevera, naj tudi kritizira take države, kot so Čile, Paragvaj, Argentina, Filipini in Južna Koreja, a tega Lefever ni hotel storiti.
Sen. Alan Cranston, demo-krar iz Kalifornije, je Kritiziral Lefevera češ, da zapira oči pred kršitvami človečanskih pravic v desničarskih diktaturah in se zanima le za kršitve teh pravic v komunističnih državah,
------o------
VREME
Pretežno sončno in prijetno danes z naj višjo temperaturo okoli 68 F. Slično vreme jutri, a še toplejše. Naj višja temperatura okoli 76 F.
*******+*********+•*+++*+++•*•+•
Nekaj časa je bil generalni tajnik dveh pomembnih katoliških organizacij:	Ameriške
katoliške konference in Nacionalne konference katoliških škofov.
Škof Rausch je bil po materi slovenskega rodu in se je tega tudi zavedal. Pred leti .se je udeležil tudi Baragovega dne.
4 hrvaški naseljenci obsojeni zaradi zarote na 20 do 35 let ječe
NEW YORK, N.Y. — Sodnik zveznega sodišča v Brook-lynu, New York, Milton Pollack je obsodil 4 hrvaške priseljence na od 20 do 35 let zaporne kazni zaradi sodelovanja v zaroti, cilj katere-je bil napraviti atentat na hrvaškega političnega nasprotnika Josepha Badurino, ki živi v Queensu, N.Y., ter nastaviti bombo v dvorani, v kateri je več kot 100 oseb praznovalo narodni praznik SFRJ novembra lani.
Sodnik Pollack je rekel, da v ZDA ni prostora za teroristične dejavnosti, tudi ne v prid kakšnih političnih ciljev. Vsakdo lahko svobodno pove. kar misli, nima pa pravice, da izsiljuje, ustrahuje, ali fizično napade drugo osebo in da uničuje premoženje druge o-sebe.
Obsojeni Hrvatje zagovarjajo hrvaško narodno neodvisnost. Sodnika so poslušali skoraj brez besede, le da je eden Hrvatov vzkliknil: “Dolgo naj živi svobodna Hrvaška!”
Najhujša kazen je doletela 40-letnega Ivana Galeta iz Ir-vingtona, N.Y., ki menda vodi newyorsko podružnico OT-PORA. Agenti 1 Bi menijo, da je OTPOR mednarodna teroristična organizacija. Ivan Cale bo moral prestati 35 let v ječi, za pomilostitev bo lahko prosil šele po 10' letih zapora.	\
Franjo Ivic iz Dobbs Ferrv-ja, N.Yb, je bil obsojen na 30 let, 27-letni Nedeljka Sovulj in 34-letni Stipe Ivkosic pa sta bila obsojena na 20 let zaporne kazni.
Državni tožilec Stuart J. Baskin je rekel, da je bil redek primer, ko je agentom FBI uspelo vriniti agenta v kakšno teroristično skupino. To je omogočilo FBI-ju, da je o-menjene osebe prijela, preden so kaj storile.
V zaroto je bil vpleten še peti Hrvat, Ante Caron, ki živi v Bridgeportu, Conn. O njegovi usodi bo odločil sodnik Pollack kasneje.
KABliOVA PRIZADEVANJA NA SREDNJEM VZHODU MORDA LE OBETAJO USPEH
Sporočajte osebne in krajevne novice!
BEJRUT, Lib — Ameriški odposlanec Philip Habib nadaljuje s svojim prizadevanjem, najti kompromisno rešitev raketne krize med Sirijo in Izraelom. V zadnjih dneh je obiskal Saudsko Arabijo, kjer se je mudil dva dni v razgovorih s kraljem Kha-ledom in drugimi vplivnimi člani kraljevske družine. Saudski kralj je res navezal oseben stik s sirijskim samodržcem Hafezom Assadom, med Habibovim bivanjem v Saudski Arabiji je pa saudska vlada izjavila, da bi podpirala Sirijo, ako bi prišlo do vojne z Izraelom.
V ponedeljek je pripotoval Habib v Damask, da bi se ponovno razgcvarjal z Assadom in drugimi Sirijci. Ob njegovem prihodu v Damask je pa uradni sirijski časopis pisal, da Sirijci samo “poslušajo” Habiba. V Siriji želijo biti seznanjeni z resničnimi cilji Ha-bibove misije, nikakor pa niso pripravljeni pristati na kompromisno rešitev, ki jo predlaga Habib.
Prvi znak, da bo vendarle mogoče doseči kompromis, je bila izjava izraelskega ministrskega predsednika Mena-hema Begina po ponovnem sestanku s Habibom. Begin je rekel, da se bo danes sestala izraelska vlada, ki bo proučila točko za točko načrta, ki ga je Habib prinesel iz Damaska. Begin in Habib se bosta zopet sestala po seji vlade.
Sedaj si arabske države prizadevajo v prid ustanovitve enotne fronte zoper Izrael. V tem prizadevanju sodelujejo države, ki so med seboj izredno globoko sprte, take, kot so Libija, Alžirija, Jordanija, Irak in Saudska Arabija. Med arabskimi državami le Egipt ni pripravljen sodelovati v proti-izraelski koaliciji.
Alžirijci želijo sestanek zunanjih ministrov vseh arabskih držav, na katerem bi obravnavali libanonsko krizo in prišli do enotnega stališča.
V SFRJ veliko razpravljajo o kosovskih dogodkih
ii.
Kar je razvidno iz govorov raznih v o d i 1 n ih albanskih, srbskih in tudi drugih jugo-lovanskih politikov, je, da so razmere na Kosovu še vedno silno nestalne, da albanski nacionalisti nadaljujejo s svojimi aktivnostmi in da ti nacionalisti skušajo povzročati nemire tudi v občinah izven Kosova, v katerih živi mnogo Albancev. Pri tej posebej c-menjajo sosedne občine v Črni gori.
Dne 10. maja je Tanjug objavil poročilo, v katerem je precej podatkov o delovanju albanskih nacionalistov v črnogorskih obmejnih krajih. Na nekem zborovanju komu-nitov Tuzija in Malesije v Črni gori je bilo povedano, “da so v dveh slaščičarnah, katerih lastnika sta s Kosova, po izbruhu demonstracij v tej pokrajini sneli slike tovariša Tita in Veljka Vlahoviča
na dan, ko je bila sprejeta štafeta mladosti v Titogradu, na izložbenem oknu delovne organizacije Progres pa so bile izpisane besede proti tovarišu Titu.”
Martin Ivezaj, ki je poročal o teh dogodkih, je nadaljeval: “Zapaženo je bilo tudi, da je prišlo več odposlancev s Kosova, ki so poskušali navezati stik z občani in širiti dezinformacije. Več posameznikov je javno nastopilo in poskušalo opravičiti protirevolucionarne demonstracije na Kosovu.”
Ti poskusi so baje naleteli na odpor med občani. Proti štirim osebam so uvedli kazenski postopek, zanimivo pri tem je trditev, da so oblasti nastopale tudi proti dvema Črnogorcema, ki sta bila obtožena revanšizma — črnogorskega nacionalizma.
Mnogi govorniki na tem zasedanju so obsodili politiko
Albanije in pisanje v vodilnem albanskem glasilu “Zeri i populit”. Govorniki so citirali podatke o ogromni pomoči Jugoslavije Albaniji. Pohvalili so položaj Albancev v SFRJ in ta položaj primerjali z žalostnim gospodarskim stanjem Albanije.
Demuš Djokovič je bil posebno jezen nad trditvijo albanskih nacionalistov, da so Albanci v SFRJ zatirani, zapostavljeni. Djokovič je vprašal za položaj črnogorske manjšine v Albaniji. Zakaj v Albaniji molčijo o tem, da se črnogorski otroci ne šolajo v materinem jeziku in da Črnogorci ne morejo ohranjati svoje narodnostne kulture in izročila? je vprašal Djokovič. Delavci v Črni gori mnogo razpravljajo o tem, je pripomnil.
Take besede dokazujejo zaskrbljenost j u g o s lovanskih voditeljev nad pojavom od-
kritega nacionalizma v njihovi v e č n a r odnostni državni tvorbi. Zahteva albanskih nacionalistov, naj postane Kosovo republika, brez dvoma ni njihov končni cilj. Želijo, da bi bilo Kosovo priključeno Albaniji. Tega Srbi v SFRJ ne bodo dopustili, kar pa ne pomeni, da bodo Albanci, naj živijo v SFRJ, Albaniji ali kje drugje, nehali v svojih prizadevanjih.
V drugih državah sveta v današnjih razmerah, tudi v ZDA, je za mnoge nezadovoljneže le kratek korak do terorizma. Ako se bodo stvari na Kosovu razvijale v to smer, še ni mogoče predvideti. Jasno pa je, da zaradi notranje ureditve SFRJ, bo imel režim vso možnost, nastopati proti albanskim in drugim teroristom z vsemi razpoložljivimi sredstvi sodobne tehnike brez ovire zakonskih predpisov.
(Konec prihodnjič)
Jordanijski krdlj Husein obiskuje radne državice ob Perzijskem zalivu. Namen njegovega potovanja je, iskati podporo za Sirijo. Husein to dela kljub temu, da sta bili pred meseci Sirija in Jordan na pragu vojne.
Begin ost*:-
V razgovoru z novinarji je bil izraelski predsednik vlade Menahem Begin kritičen do možne vloge Saudske Arabije pri mirnem reševanju krize s Sirijo. Saudska Arabija ne bo zmožna nič pomagati glede te krize, je dejal Begin. Dejstvo je, je pripomnil, da je Saudska Arabija ena moralno najbolj pokvarjenih družb na svetu.
Raketna kriza je povzročila precejšnje politične težave za Begina v Izraelu. Nekateri mu olitajo, češ, da je predolgo čakal glede odstranitve raket, drugi se bojijo izbruha nove vojne in zahtevajo, naj Izrael ne sega po orožju. V ozadju teh dogodkov so pa parlameitarne volitve, ki bodo junija.
Zadnje vesti
•	Newry, Sev. Ir. — Teroristi IRA so nastavili bombo na cesti blizu tega mesta in jo ekplcdirali, ko se je pojavil angleški oklopni voz, na katerem je bilo 5 angleških vojakov. Eksplozija je bila tako močna, da je bil 9-tonski voz dobesedno razdrobljen, vojaki pa bili takoj mrtvi. Nekatere kose voza so našli več sto metrov proč ;od eks-piozije. Po napadu je prišlo do izgredov v raznih katoliških mestih v tej pokrajini. Neka 11-letna deklica je bila huje ranjena, ko jo je zadela v glavo plastična krogla, katero je izstrelil angleški vojak.
•	Washington D,.C. — Predsednik Ronald Reagan se bo menda premislil glede načrta o zmanjševanju izdatkov Social Security. Predsednik in njegovi svetovalci očitno niso pričakovali toliko odpora od upokojencev in upokojenskih organizacij.
•	Washington, D.C. — Predsednik Reagan je imenoval k o n s e r vativnega gospodarstvenika Arthura F. Burnsa za novega ameriškega veleposlanika v Zahodni Nemčiji. Burns je star 77 let. V Bonnu je Schmidt rekel, 'da je zadovoljen z imenovanjem Burnsa.
•	New Delhi, Ind. — Poročila, ki prihajajo iz Afganistana, menijo, da je bil ubit v Kabulu član vodilnega politbiroja Begade Sayed Jan. U-porniki v tej državi so še vedno zelo aktivni.
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
Iz Clevelanda in okolice
Obvestilo—
Vsi člani ZDSPB Tabor-a, ki se bodo udeležili izleta v Washington, D.C., so napro-šeni, da so na parkališču Slovenskega doma na Holmes Ave. v soboto, 23. maja, najkasneje do 5.30 zjutraj!
Urad A.D. bo zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo zaradi praznovanja Spominskega dne zaprt od petka, 22. maja, popoldne do torka ob 8.30 zjutraj. Kdor ima kako nujno sporočilo, naj napisano in podpisano spusti v poštno režo poleg vhoda v urad na 6117 St. Clair Ave. Ponedeljkova A.D. ne bo izšla.
Prodaja peciva—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete bodo prodajale pecivo v soboto in nedeljo, 23. in 24. maja. Pecivo bo na razpolago v soboto po 1. uri popoldne, v nedeljo pa po vseh mašah. Članice prosijo za darovano domače pecivo.
Zahvala—
G. Jože in ga. Micka Križman iz Chardona, Ohio se prav prisrčno zahvaljujeta vsem sorodnikom in prijateljem, ki so se g. Križmana spominjali s karticami in obiski, ko se je nahajal v bolnišnici. Lepa hvala izrekata tudi č. g. Simčiču za prine-šeno sv.- obhajilo.
Nov predsednik—
Na konvenciji St. Clair -Superior koalicije, ki je bila preteklo soboto popoldne, je bil izvoljen za predsednika te organizacije g. Ronald Jak-sic. Konvencije se je udeležilo več sto oseb.
Slovenski spominski dan— Društvo SPB Cleveland vabi vse Slovence k sv. maši v nedeljo, 24. maja, ob 11.30 dop. pri Lurški votlini na Chardon Rd., za slovenske žrtve zadnje vojne in komunistične revolucije ter za slo-vensko-ameriške vojake, ki so padM na Koreji in v Vietnamu. K procesiji in sv maši so vabljene narodne noše. Popoldne ob 4. bodo skupne molitve na pokopališču Vernih duš.
Ponovitev Kresnička—
Slovenska šola pri Sv. Vidu bo v soboto, 30. maja, ponovila spevoigro “Kresniček”. Predstava bo v farni dvorani pri Sv. Vidu in se bo pričela ob 8.30 zvečer. Čisti dobiček te prireditve bo šel v Korota-nov sklad za gostovanje v Evropi. Po prireditvi bo zabava s plesom. Vsi vljudno vabljeni!
------o-----
Znan ameriški pisatelj William Saroyan umri v starosti 72 let
FRESNO, Kalif. — Znan a-meriški pisatelj William Saroyan, ki je zaslovel posebno v 30-ih in 40-ih letih, je umrl na posledicah raka v starosti 72 let.
Saroyan je bil rojem v tem mestu kot sin armenskih priseljencev, ki so zapustili Armenijo, da bi se rešili pred masovnimi pokoli Turkov nac armenskim prebivalstvom.
Med nagradami, ki jih je prejel Saroyan, je bila tudi




'	-V
? . .'vs- '■
;;v,.-, ■_'

,'. '®*‘. •' *" • a .a ";
' 'V /
.


X
•L.:. ,J ^
* 5vV
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 20, 1981

1117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:	"	~
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
53	No. 60 Wed., May 20, 1981
Ob napadu na svetega očeta
Srede, 13. maja, ne bomo pozabili. Med enajsto in dvanajsto uro dopoldan so bile redne radijske oddaje prekinjene, da so sporočile svetu: sveti oče je bil na Trgu sv. Petra napaden in ranjen. Nekdo je streljal nanj.
Svet je začuden obstal. Vse se je zgrozilo. Mnogi, ki so srečali papeža Janeza Pavla II. bodisi v Rimu bodisi med njegovimi potovanji po svetu, so se v žalosti zatopili v molitev. Državniki in politiki so se posebno začudili, da je bil atentat izvršen na plemenitega voditelja Cerkve, ki je vedno in povsod oznanjal mir in ljubezen ter delal za upostavitev dostojanstva slehernega človeka. Televizijske in radijske'oddaje so prekinile redno oddajo in reklamo in nekatere od njih posvetile nekaj ur izključno pretresljivemu dogodku in osebnosti Janeza Pavla II. Nekateri časopisi so pisali ob tej priliki o papežu več kot ob njegovem obisku v ZDA. V katoliških cerkvah so bile popoldan in zvečer svete maše za svetega očeta. Čikaška katedrala svetega Imena je bila odprta celo noč, da so verniki lahko prihajali molit za zdravje papeža.
Ta dan nismo bili razpoloženi, za delo, a delo se ne sme ustaviti. To je ukaz življenja. V tem razpoloženju sem nadaljeval s prestavljanjem okrožnice papeža, ki je bil tedaj v operacijski sobi Gemelli poliklinične bolnice v Rimu: “Bogat v usmiljenju.” Na vrsti je bil ravno odstavek “Mati usmiljenja”. S to okrožnico je sveti oče nehote točno orisal ideologijo svoje pastirske službe vrhovnega voditelja Cerkve. Usmiljenje do ubogih, zatiranih, brezpravnih, katerim je odvzeta svoboda in zavrženo njihovo človeško dostojanstvo. Pri tem odstavku sem prišel do zelo zapletenega stavkh, ki je bil miselno razumljiv, a nemogoč za dobesedno prestavo v slovenščino. “Razbiti” ,sem ga moral v tri odstavke, v katerih je omenjeno, da se usmiljena ljubezen predvsem razodeva v stiku z moralnim in fizičnim zlom; prav to je doživljala ona, ki je bila mati Križanega in Vstalega. V stiku z največjim zlom je spremljala svojega Sina na Kalvarijo in stala pod križem, ko je njen Sin umiral tudi za one, ki so ga križali.
Sveti oče je bil med prevozom v bolnico začuden nad tem, kar se je zgodilo. To je bilo mogoče razbrati iz poročil. Zakaj napad na papeža? To je bilo njegovo doživetje usmiljene ljubezni ob poskusu, končati njegovo življenje. Vse ljubi tako, da se je začudil; to je bil tesen stik z zlom, ki ga je povzročilo fanatično sovraštvo, skrito pod pretvezo nasilstva v Rusiji, ZDA in El Salvadorju. Ves svet ve, da papež nima niti najmanj nikogar pod takim vplivom, da bi ga navajal k zatiranju ljudi.
Eno izmed vprašanj, ki se je pojavilo ob tem tragičnem dogodku, je bilo: Kako bo to vplivalo na njegovo delo v bodočnosti? Ali bo spremenil svoja znana stališča? Večinoma so odgovarjali: verjetno ne.
Lahko pa slutimo, da Cerkev stopa v novo dobo. Papež je javno nastopal za pravičnost do vseh, posebno onih, ki so lačni kruha, pravice in svobode. S tem si je pridobil splošen ugled tudi pri tistih, ki izpovedujejo javno svoje brezboštvo. Nihče ni mogel dvomiti o iskrenosti njegovega-dela. Medtem se je pa na tihem netil odpor do ugleda Cerkve zaradi iskrenega in velikega dela papeža za pravičnost na svetu. Ta odpor ni bil pop'olnoma skrit in tih. Ko je bil papež v svojem vplivnem stiku z nekrščanskim svetom, je včasih prišlo do neprijaznih izjav. Tu in tam je bil papež naslikan kot poosebljeno zlo s priimki, ki jih ne kaže ponavljati. Vse to je pa svet omalovaževal v mislih, da take izjave prihajajo od neuravnovešenih ljudi, ki spadajo v zavode duševno bolnih ljudi. Tako omalovaževanje je imelo pa svoj razlog tudi v napačnem pojmovanju miru. Nekateri želijo tak mir, v katerem ne bo nobenegj spopada med ideologijami. Cerkev takega spopada ne želi in je pripravljena voditi in vodi dialog z vsemi, ki so dobre volje. Svobode ne moremo pojmovati v razsežnosti, v kateri imajo svoje mesto tudi verska nestrpnost, na-silstvo in nemoralna sredstva za dosego ciljev raznih skupin. Svoboda, v kateri dobijo oporo gibanja, ki u-ničujejo pravice drugih ljudi, več ni svoboda, marveč podpiranje rušilcev in uničevalcev skupne blaginje.
Prva slutnja ob atentatu na papeža je bila, da ga je izvršil človek, ki je duševno bolan. Pokazalo se je pa, da je bil atentat pripravljen ; ta, ki ga je izvršil, prevzema nase vso krivdo; izjavil je, da ima dovolj denarja, ni pa hotel povedati, kje ga je dobil. Sklepati mora-
Slovenski Spominski dan
CLEVELAND, O. — V ponedeljek, 25. maja, je ameriški Spominski dan, ki je državni praznik. Na ta dan obiščejo Amerikanci pokopališča, okinčajo z zastavicami grobove 'padlih Vojakov, y cerkvah se zbirajo veteranske organizacije k sv. maši za padle vojake, po maši pa ob dviganju zastave izrazijo z vojaškim pozdravom časten spomin : vsem, ki so padli zh domovino.
Spominski dan je sčasoma postal praznik vseh mrtvih. Družine obiščejo na ta dah grobove svojih dragih, da tam pomolijo in s cvetjem ozaljšajo grob.
Datum ameriškega Spominskega dneva koncem maja tesno sovpada s časom najbolj tragičnih dogodkov v zgodovini slovenskega naroda: v maju 1945, ki jim ni primere niti iz turških časov. V zadnjem tednu majnika 1945 so transporti mladih slovenskih vojakov po varljivih zagotovilih Angležev, da gredo v Italijo, bili poslani komunističnim krvnikom .v Jugosla- ; vij o. V enem samem mesecu je bilo potem več kot 20,000 trupel sunjenih v masovne grobove. V domovini je zapo- . vedan absblutni molk o tem krvavem obdobju masdvnega * pobijanja ljudi. A slovenska zgodovina bo nekoč tudi svobodno pisala in takrat bo tudi mladi rod v domovini zvedel vsohesničo, o kateri smejo sedaj samo šušljati.
V spomin na te dogodke' v maju 1945 in tudi za dobo sovražne okupacije naše domovine in komunistične revolucije v tistem času, smo Slovenci premaknili svoj Spominski dan na nedeljo pred ameriškim Spominskim dnevom.
Društvo SPB Cleveland že več kot 25 let prireja spominsko sv. mašo pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardan Road. Letos bo zopet ta sv. maša v nedeljo pred a-meriškim Spominskim dnevom, to je 24. maja. Sv. maša bo letos ob pol dvanajstih (11.30) dopoldne, da ne bo težav zaradi parkiranja. To je ena najpomembnejših spominskih slovesnosti, zato ste vsi, ki imate narodne noše, lepo naprošeni, da se te sv. maše udeležite v narodnih nošah.
Narodne noše in vsi, ki se želijo udeležiti procesije, se zberejo pred cerkvijo četrt ure pred začetkom sv. maše.
da spremljajo duhovnika k oltarju Lurške Marije.
Sv. maša bo darovana za vrnjene' in pobite domobrance in četnike in tudi za vse, ki so izgubili svoja življenja v nemških in italijanskih koncentracijskih taboriščih in zaporih ali so bili pomorjeni v komunistični revoluciji. V naše molitve šo tudi vključeni slovenski vojaki, ki so kot a-meriški vojaki padli v Koreji in Vietnamu. Sv. mašo bo daroval č. g. dr; Pavel Krajnik, župnik v Lorainu, Ohio. V slučaju slabega vremena bo sv. maša v tamkajšnji cerkvi.
Popoldne ob 4. uri pa bodo skupne molitve na pokopali-
šču Vernih duš (All Souls) pri glavnem križu. Od tam se skupno podamo na grobove obeh naših v Vietnamu padlih vojakov in vsak ima priložnost pomolit na grobu svojih dragih od družine in prijateljev ter znancev, katerih večno počivališče je že na tem pokopališču.
Naj bo ta nedelja, 24. maja, ob slovenskem Spominskem dnevu na slovenski narodni praznik, posvečen vsem, ki sO! izgubili svoja življenja v boju za svobodo domovine in dan, ko se pri molitvi zberemo ob grobovih naših dragih prijateljev in znancev in tudi soborcev, ki so se še pred leti u-deleževali teh spominskih sv. maš in tudi skupnih molitev na pokopališču.
Odbor društva SPB Cleveland vse lepo vabi, da se udeležite teh spominskih svečanosti.
Jože Melaher
Drobtinice, sladke in žaltave • •.
CLEVELAND, O. — Naj povem, kaj. poroča Mohorjeva družba iz Celovca.
V izbranem delu pisatelja Mauser j a izide za 1. 1982 knji-‘ga “Le ' eno je potrebno” L del —- II. del izide 1. 1983. (Mauserjeva nova knjiga), ki do sedaj še ni izšla. Mohorjeva bi rada .postregla prav vsem udom; zato prosi, naj naročniki pri svojih poverje-;nikih povedo, če prvi del že imajo in ga zato ne želijo, dobe lahko zato nadomestek, knjigo: “Križ s križi”
Kdor še ni poravnal naročnine, naj to kmalu stori, da Mohorjeva ve, koliko knjig natisniti, in pa, da bo vaše ime natisnjeno med naročniki v koledarju za 1. 1982.
Mohorjev knjižni dar za leto 1982 vsebuje sledeče knij-ge:
Koledar za 1982, Leto borove grizlice, Med bregovi — na izbiro pa: Le eno je potrebno (I. del) ali Križ s križi.
■i'
Oprostite mi, da se v mislih še povračam nazaj v leto 1945
—	na sejmišče slovenskega naroda — na Vetrinjsko polje.
Mnogi čitatelji teh vrstic ste bili z menoj takrat navzoči — ne samo kot gledalci
—	soudeleženi kot trpini. Še dosti vdapo v voljo božjo, smo po grenkih kapljicah pili trpljenje — naši domobranci pa so izpili kelih trpljenja prav do dna.
Hudo je bilo na Vetrinjskem polju — pa tudi lepo, ko smo bili res kot bratje in sestre velike, osirotele družine. Dokler smo bili lačni in smo čutili nad seboj “Heroklejev
mo torej, da so na delu temne sile, ki ne morejo prenesti vpliva in dela Cerkve. Nastop Kristusa pred dva tisoč leti je naletel na odpor. Kakor je bil Kristus v svojem nauku jasen, tako nujno uči tudi Cerkev. Odpor do nauka Cerkve je lahko idejen, lahko je pa tudi nasilen. Oboje se je ponavljalo v zgodovini. Nasilstvo pa nehote podpirajo tudi oni, ki so v Cerkvi, a pričakujejo od svetega očeta, da bo vpeljal stvari, ki jih je kot voditelj Cerkve dolžan odklanjati. Tudi v Cerkvi je razvoj v poglabljanju in boljšem razumevanju evangeljskih naukov, a ta razvoj utrjujejo notranjo trdnost Cerkve in ne more iti v smer, ki bi vodila v prilagoditev idejam ,ki niso od Svetega Duha, marveč od duha otrok teg’a sveta. Oporečniki v Cerkvi so šli predaleč. Do gotove mere so potrebni in koristni, kadar gredo pa tako daleč, da motijo tudi svete obrede s raketiranjem.' ne le okrog cerkve, marveč tudi v cerkvi med božjo službo, podpihujejo one, ki so nerazpoloženi do Cerkve in tudi nastopajo proti njej in kadar pridejo na oblast, omejujejo njeno svobodo.
Prepričan sem, da nam Bog hoče s tem tragičnim dogodkom nekaj povedati. Govorimo o znamenjih ča sa, k: morajo vplivati na naše delo v Cerkvi. Za vse velja to, posebno pa za dušne pastirje. Tudi odpor do Cerkve je občutno in dovolj vidno znamenje časa. Narekuje razne obveznosti, predvsem nas pa nagiba, da v svoje ravnanje in delo vključimo cilje, ki vodijo vrhovnega pastirja Cerkve v njegovi službi.
P. Fortunat OEM
meč”; v naših srcih ni bilo prostora za sovraštvo, nevoščljivost, prevzetnost, ošabnost in častihlepnost.
Župnik je ležal poleg mež-narja, profesorji, inženirji, trgovci in nameščenci so ležali in vasovali skupaj s kmeti in ročnimi delavci. Drug drugemu smo vedeli veliko lepega povedati in smo si med ; seboj dajali korajžo. Enaka hrana, skupna ležišča so nas tako tesno povezovala, kakor da bi bilo tako že od pamti-veka samo po sebi umevno, da drugače ne more in ne sme biti. Plevel v naših srcih je začel poganjati, ko je bil strah mimo in smo prejeli večji košček kruha.
Pa molili smo na Vetrinjskem polju — vdano in verno, kakor nikoli poprej in ne poslej. Matere so molile še veliko za svoje vrnjene sinove in može, da, če se rešiti ne morejo, naj jim Bog da milost, da bodo voljno prestali vsako trpljenje.
To so naši spomini na mesec maj in junij v letu 1945.
*
Koroški Janko, še malo poprej kakor mi na Vetrinjskem, polju, je tudi molil. Seveda je bila njegova molitev precej drugačna od naših. Počasi in pazljivo prečitajte njegovo molitev, ki bo sledila tu spodaj.
“Koroško Mladje” — namenjeno v prvi vrsti študirajoči koroški mladini — je tiskano na dobrem papirju, v precejšnjem obsegu (80 knjižnih strani) in ga izdajajo in kulturno oplajajo visoko^ izobraženi gospodje ‘tovariši’ — izdajajo ga v modernem slikovnem in pismenem stilu.
Prav to koroško mladje je moje pisanje v Mohorjevem koledarju iz leta 1980 ocenilo — za ničevo dvomljive vrednosti. Seveda se jaz ne morem meriti in tekmoyati z gospodo pri Mladju, ki so se že nadarjeni rodili in s knjigo v roki rastli, ko sem jaz kot mail kmetič preobračal zemljo in drugo polovico svojega delovnega življenja v tovarni dokončal. Hvalim pa Boga, da nimam take modrosti in na učenosti, kakršno imajo in prodajajo gospodje v “Koroškem mladju”.
V Mladju št. 37 piše sam gospod Janko Messner, kako je bil po sili potisnjen v nemško vojsko, že proti koncu iz nje pobegnil z namenom, da pride do Rusov, pa ga je na begu dohitela nemška krogla. Zaradi izgube krvi, da je trikrat izgubil zavest. ..
.Od tukaj naprej nam Janko sam pripoveduje — poslušajmo ga. “Ko sem se v tretje ' prebudil, sem se grozovito
razjezil sam nad seboj, kako sem le mogel biti tako neroden, da so me ustrelili v tem trapastem lesu (gozdu). Le kaj si bo o meni mislila moja uboga mati!
Moj ponos je bil globoko ranjen. In ta rana je bolela huje kakor obe drugi.
Tedaj sem se . spomnil še svojega pridnega brata Jožeta, čigar kosti so ležale kdo ve kje v ruski zemlji in trohnele že tretjo zimo. Nesmisel njegove smrti je odprl brezno obupu v mojih prsih. Moja u-boga mati! Zdaj bo prejela še o moji smrti črno pismo s fronte! Najraje bi si populil vse lase . ..
Osel nesrečni — v tem prekletem pruskem gozdu!
Ne zastran, sebe. Meni ni bilo nič več mar. Bil sem duševno in telesno na tleh.
Vzdihnil sem onemogel: O Bog pomagaj mi! Ni se zganil! Moja nesreča mu je bila figo mar. Saj se tudi za mojega brata Jožeta ni zmenil. Preklel sem njega (Boga) in cel svet. In sem nenadoma občutil, da ga sploh ni. V tem prekletem pruskem gozdu prav gotovo ne. Morebiti dremlje kje v svojih katedralah.
Če se mu jaz nisem smilil, zakaj zbija z mojo materjo tako krute šale? S svojo svetnico? Šest otrok je vzredila v spoštovanju do njega. Uboga... Videl sem jo razločno pred seboj. Videl sem, kako premika ustnice. Njene tople oči so me gledale. Njene velike roke so prekrižane počivale v njenem naročju. Bila me je groza. Sramoval sem se pred njo, ker se nisem mogel dvigniti .. . Poznam smrt. Ne bojim se je. Vem, da umiranje ne boli. Je kakor glasba. U-miranje ne boli, če se človeku ni treba jeziti sam nase.”
Moj pripis. Res čudna “moderna” molitev. Kaj bi na takole pripovedovanje rekla Jankova mati? Mati, o kateri on pravi, da jo je ljubil?
,J. P.
------o------
Smrt zavedne slovenske matere v domovini
BERWYN, 111. — V ponedeljek, 27. aprila, je v Spodnji Dobravi pri Otočah umrla Ivana Špendov, mati našega župnika pri Sv. Štefanu v Chicagu, p. dr. Vendelina Špendova.
Pokojna je bila rojena 22. decembra 1900 v Borovnici na Notranjskem iz znane Kosove družine. Leta 1920 se je poročila z Antonom Špendovom, Ido domače Bendlom na Sp. Dobravi. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, 5 dečkov in 2 deklici. Razen ene od deklic, še vsi živijo. Naj starejši sin je vstopil v frančiškanski red — p. Vendelin. Eden od sinov živi v Švici, ostali pa v Sloveniji.
Pred dobrimi desetimi leti je pokojna imela operacijo na kolku, ki ni uspela in je veliko pretrpela zaradi tega. Lansko leto avgusta pa jo je zadela možganska kap, ki ji je vzela dar govora.
Kot je v življenju vsake slovenske matere na kmetiji, je bilo tudi njeno združeno z veliko dela, žrtev in trpljenja na kmetiji, posebno ker se je Bendlov oče kot dolgoletni župan med obema vojnama moral posvečati županskim poslom. Njeno trpljenje in žrtve so se še bolj povečale med vojno, ko so Nemci celo družino preselili v ■ taborišče Str^ubing na Bavarskem, odkoder so se vrnili domov šele malo pred koncem druge svetovane vojne.
Njenega pogreba 29. aprila na Srednji Dobravi se je udeležilo veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev.
Poleg 14 duhovnikov (10 fraI1’ čiškanov) se je pogreba ude' ležilo tudi 10 frančiškanski*1
klerikov-bogoslovcev iz L)u'). Ijane. Domači župnik je vod' pogrebne obrede, sin p. delin je ob sodelovanju sobi*1 tov-duho.vmikov daroval P0 grebno* sv. mašo, ob grobu Pa je vodil obrede frančiškan8 provincial p. Polikarp Brol*‘ iz Ljubljane.
Naj pokojna mati počiva miru božjem, preostalim na8{ sožalje.
*
V soboto, 9. maja, smo ^ li čast pozdraviti v naši sred* ni pri Sv. Štefanu misijon3^ ja lazarista p. Rada Lenčka1^, Argentine. Po večerni n**3?
nam je v cerkveni dvora*11
k2'
predvajal zvočne filme, v * terih je bilo prikazano n® vanje slovenskih misij°nar jev in misijonark v raznih ^ lih sveta . Patru Lenčku ^ prav hvaležni za njegov ob* med nami.
ČL
Baragova podružnica V
cagu je imela v soboto,
maja, v cerkveni dvorani sa’
stanek, na katerem so se • • redili načrti za romanje ^
vencev iz Chicaga in oko
za Baragov dan, ki
Ghicaga m . ^
septembra v M a r q u e G ^ Mich. Kot že več let, bod° ?
di letos najeli avtobuse, bodo odpeljali od Sv. v Chicagu 5. septembra da se bodo romarji lahk0 ^ večer tega dneva udeleži^ Marquettu slovesne slove11
maše, ki jo bo daroval
ljub'
Ij.anski nadškof dr. Alojzij star. Za petje pri tej mas* ^ sta skrbela cerkveni m zbor od Sv. Štefana in PeA zbor iz Jolieta pod vodstv i p. Vendelina Špendova- ^ drobnosti tega romanja objavljene pozneje.
Ludvik J G®11 i
'Slovenia, land of ^ joy and my sorrow
- §
Cleveland, O. — VdGJ sj je že pisalo o grozotah, se dogajale med vojno veniji, v času, ko je bil3 ^ dežela okupirana od ,v nov, Nemcev in	J
Ni bilo dovolj, da so nas ganjali tujci. Ko je bil tuy pritisk najhujši, so za^e^jj^ munisti z revolucijo. so vse, ki jim niso hote 1 diti in ki jim bi uteg1111. J nevarni. Večinoma so v A si v slovenščini. G. Mi*"^0 jjpj zina, ki je tudi že izdal p venščini knjigo: ‘SlovenX plamenih’, je sedaj knjigo v lepi angleščini ^ ^ slovom: ‘Slovenia, laud joy and my sorrow.’ ^ A opisuje dogodke iz krvave slovenske zgod° ^ podrobnostih, prav tako ^ ^ vse trpljenje in grozote, je morala prestati nj
ujxga je zelo PriiX-Lo za vse tiste, ki ensko in so malo P Dgodkih med drugo .o vojno v Sloveni)1 ^ jo knjigo, ki ni n3?,^ ) uopagando režim3 opazuj e resnične do&^l
h je pisatelj samv.tg f ijigo lahko narod g(!t iOR, 29800 Robert * diffe, Ohio 44092.	|
3 ter $1.00 za strm
Naročniki
o
Toronto, Ont.
Sp0
....
io uredništvo! Prilag31^^'
la obnovim enoletno
lino, ostalih $10 je za. d sklad. Priljubil® f(!J Inevniku AD želimo ^ f eliko uspehov, p ra v 1 ^ itamo. Z lepimi Pozdr,pr
'■V-,'/.--'.
%
%

- ■


'K	v:,.7. f- ■■
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 20, 1981
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
REV. MIRKO KOZINA:
Prvi Slovenci v Stocktonu
Konec tedna sredi pomladi
Konec tedna se začne v soboto, za mnoge pa že v petek zvečer. Rednb delo navadno ta dan preneha, da se ljudje morejo posvetiti drugim, še bolj številnim opravi lom: dom je treba dati v red; nakupovanje pride na vrsto; delo za skupnost kliče in čaka; tako marsikdo dela v soboto 12 ur ali več in se bolj utrudi kot pri redni zaposlitvi čez teden.
V	mesecu maju so navadno tiste lepe, nehrupne prireditve, ko so središče zanimanja otroci, matere, večerne pobožnosti, šmarnice in podobno. Spomini na take male dogodke, ki so pa za posameznika veliki, ostalnejo vedno sveži, oživljajoči. Na prvo majsko nedeljo je bil pri Mariji Pomagaj praznik prvega sv. obhajila in sicer pri tretji maši.
V prvih klopeh so klečali malčki skupaj s starši. Vse je bilo nežno lepo tudi za druge, ki smo bili samo opazovalci. Pri Brezmadežni je bil ta praznik drugo nedeljo v maju in so ga združili s praznikom mater, ker je bila materinska nedelja. Po maši pa so imeli skupen obed v dvorani.
V	soboto, 9. maja, je bil pri' Mariji Pomagaj slovesen zaključek slovenske šole. Ob 9h dop. so se zbrali učenci z učitelji in starši v cerkvi k zahvalni šolski maši. Daroval jo je ravnatelj šole g. Franc Letonja C.M. V govoru jim je vsem polagal na srce dobre nauke, da jih ponesejo v življenje, da . tako delo in prizadevanja šole ne bodo zastonj. Po maši pa so se vsi preselili v dvorano, kjer so otroci pod vodstvom učiteljev priredili proslavo Ina čast materam, ki so naslednji dan praznovale. Rečeno je bilo, da bo program kratek, a je obsegal 30 točk: otroci so peli, deklamirali, recitirali, igrali na klavir, na kitaro in harmoniko, a vse z eno samo svetlo mislijo: “da mamici bi rož nabrali-’. In res, mamice so bile ginjene in so v tistih trenutkih čutile še posebno srečo ob misli, da so one dale tem malčkom življenja. G. ravnatelj šole jim je zopet spregovoril in se vsem zahvalil za trud in delo v šoli. Za zaključek je šola razdelila spričevala in nagrade. Komaj je bilo slavje končano, že so začeli prihajati k Mariji Pomagaj mladi pari, ker je nevesta gdč. Elizabeta Vinčec ta dan s svojim sopotnikom nastopila novo potovanje v bodočnost. Bog daj srečno pot!
Ta je bil prvi dan konca tedna. Drugi je bil nedelja. Pričakovati je bilo, da bo lepa, sončna in majsko topla, a se je vreme sprevrglo. Dež iz oblakov je nedelji vzel mnogo čarov, a ji ni mogel odvzeti vseh, zlasti ne materinega obeležja, ki se nedelji sredi maja tako prileže. Narava se za ta dan oblači s svežim zelenjem in z novim cvetjem, hoteč pokazati svojo rodovitnost in slo po življenju. In v to očiščeno lepoto narave, v to brstenje pride praznik ma-' ter; praznik žen, ki ustvarjajo, dajejo življenje, ga negujejo in varujejo in same ob tem izgorevajo. Zaslužijo svoj praznik, vse cvetje in vso hvaležnost svojih dragih.
Kako je neki ta dan pri srcu tistim ženam, ki namesto, da bi ustvarjale, uničujejo, namesto, da bi življenje dajale, ga same uživajo, namesto, da bi ga negovale in varovale, se novega življenja
boje? Kdo ho taki ženski, ki je cvet življenja pomandrala, kupil rož za njen dan? Nikogar ni, ki bi molil zanjo, ker ga je že pred rojstvom pahnila od sebe.. In “kjer matere ni, tam sreča beži”.
Da so ta dan tudi mnoge slovenske družine imele, slavnostna kosila izven doma, da materam ni bilo treba skrbeti za kuhinjo ih mizo, je več kot razumljivo, Slovenci imamo še mnogo mater, ki zaslužijo več kot samo eno slavnostno kosilo na leto in nekaj rož. Vsaj en spomin hvaležnosti in eno molitev vsak dan! One so up naroda, Bog jih živi!
Toda konec tedna še ni bil pri kraju. Zvečer je bilo treba iti še na koncert. V višji šoli sv. Mihaela, skozi katero je šlo, gre in bo še šlo tudi veliko slovenskih fantov, napravijo vsako leto .'’pomladi koncert na pihala. Navadno je na taki višini, da bi bilo škoda zamuditi ga. Letos je ta koncert izvajalo 78 fantov iz vseh razredov višje šole. Med njimi je bilo tudi slovensko ime. Igrali so najmanj 17 inštrumentov vseh mogočih velikosti, ki so dajali od sebe najrazličnejše glasove vseh barv, višin in nižin. Izvajali so Puccini-ja, Rossini-ja, St r a u s s a , Tvra, Jenkinsa, Bernsteina in druge. Zadovoljstvo občinstva je bilo na višku. To je pokazalo ploskanje. Tako so mnogi zaokrožili materinski dan ob uživanju klasične in moderne muzike.
Por.
------o-----
Slovenske duhovne vaje v Lemontu
Lemont, 111. — Med 41. mednarodnem evharističnem kongresom v Filadelfiji leta 1976 je slovenska skupina udeležencev sprejela resolucijo, da bomo Slovenci na predvečer praznika Marije Pomagaj, to je vsako leto 23. maja, v svojih domovih v družinskem krogu ob prižganih svečkah premišljevali o zakladu tisočletne slovenske dediščine.
Letos bo praznik Marije Pomagaj v nedeljo, 24. maja. Ob koncu tega tedna bodo v Lemontu, 111., slovenske duhovne vaje. Med duhovnimi vajami bo v soboto, 23. maja, ob 7.30 uri zvečer v kapeli Romarskega doma pred podobo Marije Pomagaj verski program, ki bo posvečen Mariji Pomagaj. Pred podobo Marije Pomagaj bodo verniki med molitvami tudi premišljevali o duhovnem zakladu slovenske tisočletne dediščine. Dolga stoletja so krščanska izročila vodila slovenski narod v domovini. Duh teh krščanskih izročil so prinesli v prejšnjem stoletju slovenski misijonarji v Ameriko in z njimi navdihovali svoje delo ter tako položili temelj za slovensko ameriško izročilo.
Slovenske duhovne vaje bodo od 22. maja zvečer do 24. maja do šmarnic.
V soboto, 23. maja, ob 7.30 uri zvečer bo verski program v kapeli Romarskega doma. K tej pobožnosti so vabljeni tudi tisti, ki se duhovnih vaj ne bodo udeležili.
K duhovnim vajam so vabljeni moški in ženske.
------o——■—-
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo nas slovenski list Ameriško Domovino!
Poravnajte naročnino pravočasno!
II.
V prvih dneh aprila 1947 mi je bilo v Anras prinešeno pismo, ki mi ga je škof Rožman pisal v Celovcu 30. marca 1947. “... Vprašanje bodočnosti naših begulncev mi dela nemalo skrbi! Odločiti se bo treba, kam: ali domov ali v Južno Ameriko (Argentino), za katero je vse že precej u-godno pripravljeno. Bojim se le, da nas oblasti (sovjetske n titovske) ne bodo pustile iz dežele! Za tiste, ki so kje v službi — kakor Vi in Vaše sestre, se mi zdi, da je morda še bolje, da kar tam ostanejo, — preseliti se je še vedno čas, ker pa niste v taborišču in delate zunaj, morda Vas ne bodo oblasti kaj preganjale.” Strah pred Titovimi vohuni, neprijazno postopanje avstrijske vlade do “barakarskih” prebivalcev, skrb za bodočnost,, neznanje tujih jezikov, vse to; poleg tega pa še osebni križi, so nam bila kot “loboda v grmovju in koseni-čična korenina za hrano” (Job 30:4). Morda je bil ta in oni pod težo križa kot Job celo malo nejevoljen na Boga, ki nas je hranil s “kruhom stiske” in napajal z “vodo nadloge” (Cf Is. 30:20) vsa leta vojske in taboriščne tuge ...
Človek obrača, Bog pa obrne!
Bali smo se in skoraj dvomili v božjo ljubezen in previdnost. Morda smo celo pozabili besede, ki jih je Bog govoril Izraelcem po Izaiju: “Moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota” (Is 55:8). Kdo od nas se je tedaj spominjal Gospodovih besed, ki jih je Izaku govoril na poti v Bersabo: “Ne boj se, zakaj jaz sem s teboj!” (Gn 26:24).
Res je, da smo molili in se neprestano obračali k Mariji z Brezij, naj nam. vendarle skrajša dneve, ki so se kot kurja čreva vili ob bodičasti žici DP taborišč. Kot Izak smo se z Bogom borili in ga rotili, naj nam le pošlje dan, ko se bodo lesene duri smrekovih bark zaprle in vrata v svobodo, novi svet končno tudi slovenskim beguncem odprla ... “Gospod, bodi nam milostljiv, vate zaupamo! Bodi nam rama vsako jutro, naša pomoč ob času stiske” (Is 33:2).
S prihodom leta 1948 se je veliko kolo božjega mlilna začelo hitro vrteti! Skoraj dobesedno so se besede sv. pisma v času našega preseljevanja izpolnile: “Moj angel je pri vas, on bo varoval vaše življenje” (Ba 6:6). Gospod nas je varno prepeljal čez lužo. Presadil nas je v novo zemljo po “vseh štirih koncih sveta” (Is 11:12). V mnogih primerih je poslal celo egiptovske Jožefe, ki so iskali sponzorje za očete, brate in sestre. Tudi jaz si drznem ponoviti Jožefove besede: “Bog me je poslal pred vami, da vas ohrani pri življenju” (Gn 45:5).
Bil je petek, 20. maja 1949. Na železniški postaji v Spit-talu smo si Kozinčevi begunci iz Zapotoka pri Sodražici zadnjikrat v Evropi segli v roke. Draga, Jože in Albina so čakali na vlak, ki jih bo odpeljal v daljni svet. Milka in jaz sva jim voščila srečno pot v Severno Ameriko. Po dobroti Rev. Mihaela Železnikarja iz Warsaw, Illinois, so brat in sestri dobili prostor v katoliški bolnišnici v Macom-bu, Illinois.
Tri mesece za tem sta pa sestra Milka in njen mož, France Kregar, dan po poroki pri Gospej Sveti, 3. avgusta 1949 odšla na “honeymoon” v Girard, Ohio.
Končno so se tudi meni vrata v novi svet odprla. V četrtek, 25. avgusta 1949 sem zgodaj zjutraj zapustil Anras, lepega spomina, in se s povabilom in dokumenti, ki sem jih prejel od nadškofa John Mittyja iz San Francisca, podal na pot. Točno po sedmih tednih sem položil potniško palico v kot v župnišču St. Mary’s Church v Stocktonu, Kalifornija.
Na srečo je bil moj župnik, Irec po rodu, vešč italijanščine. Tako sem mogel vsaj z njim govoriti. Angleščina je bila zame tedaj res tuj jezik. St. Mary’s Church v Stocktonu je, kot prva katoliška fara v mestu rastla z ljudmi in služila vsem mogočim narodnostim, —le Slovencev ni bilo med njimi! Bilo je precej. Dalmatincev v Stocktonu. In ko so zvedeli, da je eden od treh kaplanov pri St. Mary’s Slovenec, ki je prišel iz Jugoslavije, so me nekateri od teh dobrih ljudi tekoj prvo nedeljo prišli pozdravit. Popoldan sem bil celo povabljen na kosilo k eni teh dobrih dalmatinskih družin.
Zaman sem iskal Slovence v tem mestu. Bil sem edini slovenski “pionir” vse do prihoda Rev. Jožeta Goleta, ki ga je nadškof Mitty nastavil kot kaplana na sosednji fari pri St. Gertrude’s. Rev. Jože Gole ni bil samo zelo učen gospod,: bil je tudi vesele narave. Pa poznala sva se že od “davnih” časov. Skupaj sva jedla prežganko v Škofovih zavodih, skupaj se smejala “vicem” na “kapitlju” v ljubljanskem lemenatu. Skupaj sva v Stocktonu na Day Off občudovala lepote te kalifornijske “Indije Koromandije”. Vsaj enkrat na mesec pa sva se pridružila ostalim slovenskim duhovnikom pri sloven-sko-hrvaški fari v San Franciscu. Gospod župnik, Vital Vodušek, je bil središče naše družbe.
V Stocktonu sem se kmalu “znašel” in navezal stike s hrvaško, italijansko in nemško govorečimi verniki. Z nji-.hovim vplivom in dobrimi zvezami se,mi je posrečilo, dobiti delo za Drago, Jožeta in Albino ali v Stocktonu ali v okolici.
Častite sestre v katoliški bolnici v Macombu, Illinois, so bile vesele, da so dobile mlade ljudi za težka bolniška dela. Dale so jim sicer stanovanje in hrano; in to je bilo skoraj vse!
Na Veliki četrtek, 6. aprila 1950, smo se prvič po odhodu iz Evrope videli na železniški postaji v Stocktonu. Veliko noč sta sestri in brat praznovali v gostoljubni hiši gospe Katice Sambrailo, doma od Makarske iz Dalmacije.
Na Velikonočni ponedeljek pa hajd na novo delo! Albina si je izbrala bolničarsko kariero. St. Joseph's Hospital v Stocktonu ji je nudil prvo stopnico k cilju. Draga, izučena kuharica, je dobila zaposlitev v hiši znanega zdravnika v San Franciscu. Jože je začasno odšel v San Mateo in zalival in presajal drevesa in cvetlice, okopaval pa tudi pulil plevel v cvetličarni.
V juniju 1950 se je Jože že preselil v Stockton- Dobil sem mu, s pomočjo prijateljev dobro plačano službo v papirni tovarni.
Draga je še vedno samovala v San Franciscu. V marcu 1951 pa sem jo pripeljal iz meglenega in mrzlega mesta ob Zlatih vratih v topli Stockton, kjer se je grela ne le na soncu, ampak še posebno ob loncih in “ponvicah” v farovški kuhinji.
Gizella Hozian poroča iz Chicaga...
TEŽKO SLOVO 00 AMERIKE
Dne 28. aprila se je težko poslovila od Amerike Mrs. Katarina Prša. Ona bo letos dopolnila 81. leto lepega, mirnega in Bogu dopadljivega življenja. Že par krat je odšla domov z mislijo, da bo tam ostala, pa se je vedno povrnila. Tretjič se je povrnila v Ameriko pred devetimi leti. Več let je bila gospodinja na farovžu cerkve sv. Trojstva. Tam je kuhala in opravljala hišna dela. Oni še danes govorijo, da' njej enake več niso imeli. Do sedaj je delala vsak dan hišna dela. Povsod so jo žene imele zelo rade. Nobeno delo za njo ni bilo pretežko.
Vstajala je vedno zelo zgodaj. Moč je črpala v molitvi in v cerkvi. Pogosto je ponavljala: “ Moja mati so me tako učili, da je jutranja molitev Bogu najbolj dopadljiva. Takrat je naše telo mirno in misel čista, da se lahko pogovarjamo z Bogom. Jaz Bogu, ki me vodi po tako čudoviti poti, mnogo dolgujem. Zato vse molitve opravim zjutraj predno grem k sv. maši. Potem se pa počutim srečna in vesela ves dan in včasih glasno, včasih tiho pojem Gospodu hvalnice. Žene me imajo rade. Peljejo me na delo, v cerkev in tudi domov. Presrečna sem.”
Zadnja leta se je tudi udeleževala duhovnih vaj in raznih romanj. V Sveti deželi je bila že preje, pa je vendar ponovno šla z nami pred dvema letoma. Vsi smo se čudili njeni gibčnosti. Povsod je morala biti med prvimi, četudi je bila naj starejša med nami. Za take stvari je živela. Prebrala je mnogo knjig. Vedno je tudi rada pomagala pri Slomškovem in misijonskem kosilu.
Letos me je zopet navduševala, naj organiziram romanje v Lurd in v domovino. Bila je že tudi tam, pa jo je vendar mikalo in bi se zelo rada še osebno zahvalila Lurški Mariji za vse prejete dobrote. Pogosto je dejala: “Meni Bog pomaga!” Tako se je za to romanje v Lurd prva prijavila. Pravila je, povsod bom šla z Vami. Samo, ko boste Vi odhajali iz Pariza nazaj v ljubljeno Ameriko, jaz se bom pa povrnila v svoj dom v Prekmurje. Pri teh besedah je vedno požirala solze in videli smo, da ji je bilo zelo težko. Odločitev je bila zelo težka.
Pa človek dela načrte, Gospod pa uredi po svoje. Nepričakovano se je vse izpre-menilo. Hišo, v kateri je živela, so prodali. Morala se je seliti. V njenih visokih letih to ni bilo lahko. Mnogo je prejokala in te stvari so jo vrgle iz tira. Rada, zelo rada bi še ostala v Ameriki. Pa iz novega stanovanja prevoza do dela ni imela. Novega dela tudi več ni mogla sprejeti. Zato se je sama odločila, da pojde domov k sinu in k družini, kjer bo nadaljevala svoje lepo življenje.
Ameriko je vzljubila, zato je še na letališču kar naprej ponavljala: “Prezgodaj šem se rodila, zato sedaj moram od tod! Moram vas vse zapustiti. Ne bom pa nikoli pozabila, kar ste zame storili. Molila bom za vse in Bog Vas naj blagoslavlja. Pa ne pozabite name.” Trgalo se je v
m—«*"*****+•**+**+•**++***++
Končno smo bili vsi štirje člani Kozinčeve družine v Stocktonu. Prva slovenska naselbina z Rev. Jožetom Gole-tom v mestu ob San Joaquin River.
(Dalje)
njej ob vsem tem in tople solze so tekle po njenem ve-lem licu. V srce se nam je smilila in z njo smo jokali tudi mi.
Tako, draga Katica, mnogo svoje energije ste dala v ameriške hiše. Delala ste neumorno. Gospod je hotel, da ste morali prenehati. Zato bodite srečna, zdrava in zadovoljna med svojimi. Pri delu in v močni veri v Boga ste nam lahko vsem za vzgled. Mnogo sem Vas prevozila in Vas bom sedaj tudi najbolj pogrešala. Vaše mesto je ostalo prazno. Žalostno gledamo za Vami in Vam vsi želimo še nadaljnjega božjega varstva in blagoslova. Bodite vesela v Vaši lepi hišici. Če'Bog da, se v kratkem vidimo. Bog Vas živi! Hvala za vse!
Mrs. Rose Danalevich nam je sporočila žalostno novico. Umrla je njena hčerka Rose, ki je bila stara komaj 23 let. V otroški dobi je bila članica društva sv. Ane 170 KSKJ. Njena mama in sestrica sta še. Na tem mestu jim vsem izrekamo svoje najgloblje sožalje. Pokojno pa priporočamo v molitev. Naj počiva v miru božjem!
Ne pozabite na slovenske duhovne vaje. Prijavite se sedaj!
ZADNJI KLIC ZA EVHARISTIČNI KONGRES V LURD
Če je še kdo, ki ga mika Lurd in domovina, vas Slomškov krožek še enkrat prijazno vabi. To je zadnji čas, da se prijavite. Imamo rezervirano vožnjo, hotel in hrano še za dve osebi. Do 1. junija mora biti vse v redu. Ker smo malo spremenili naš načrt, je tudi bolj ugodna cena.
Odhajamo iz Chicago, 111. dne 30. junija naravnost v Zagreb. Od tam vsak k svojim do 15. julija. Potem iz Zagreba v Pariz z avijonom. Iz Pariza takoj naprej z vlakom v Lurd in nazaj v Pariz dne 23. julija. Iz Pariza nazaj v Chicago odpotujemo dne 24. julija.
Če mislite na Lurd, sedaj je skrajni čas. Takoj pokličite podpisano na 312 - 251 - 2579. Hvala Vam.
Gizella Hozian
------o------
Nemci začeli dvomiti v kakovost svojih izdelkov
Hamburško oglaševalno podjetje Lintas je izvedno povpraševanje, ki je pokazalo, da so izdelki nemške industrije, do nedavnega tako visoko cenjeni doma in po svetu, izgubili dober del svoje privlačnosti.
Do 70% Nemcev ni več prepričanih, da so domači izdelki, “Made in Germany”, najboljši na trgu.
Japonski avtomobili so v nekaj osvojili 10% trga v Zahodni Nemčiji. Navedeno povpraševanje je pokazalo, da utegne ta odstotek porasti v nekaj letih na 30 ali celi več. -------------o------
Prebivalstvo španskega porekla v ZDA porastlo
Podatki zadnjega ljudskega štetja kažejo, da je prebivalstvo ZDA španskega porekla porastlo na 6.4% in da se približuje odstotku prebivalstva črne rase. Največ “His-panikov” živi v jugozahodnih delih ZDA in v Floridi;
------o—,----
Podpirajte slovenski verski mesečnik Ave Maria!
MALI OGLASI
INDIAN HILLS EUCLID
Beat the bank. 1214% assumable, variable mortgage. Beautiful 5 bedroom home in ideal Euclid location. New carpeting. Custom drapes. Recreation room and finished basement, and more. A must to see. In the 60’s. Call JoAnn Kaifesh at 951-0480.
(X)
APTS. FOR RENT
3 rooms with bath. Up and down. Close to St. Clair. Call 731-7443 after 5 Mon. thru Fri.
(58, 61)
BY OWNER RICHMOND HTS.
Owner in a hurry to selL Beautiful 3 bedroom ranch on Yg acre lot. 1% bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras. Price reduced.
486-4296
(58-61)
For Rent
Office space available at Beachland Medical Bldg. E. 200 St. & Lake Shore Blvd.
John Lokar 731-5515 after 4 pun.
(60-71)
COOK FOR BROILER
Experienced, on daily specials. Good salary. No Sundays or Holidays. Call 391-6293 or 431-6224.
' • r’- '	(59-62)
Pre Premožen Posestnik
Išče ženo izpod 40 let (samsko, vdovo, ali ločenko brez ali z 1 do 2 otrok) za 'življenjsko družico. Sporazumna poroka zaželjena. Sliko, naslov s telefonsko številko je poslati na P.O. Box 443, Tyler, Texas 75710.
(60-62)
FOR RENT
5 room suite, up. Garage. Annual Lease. Near former Euclid Beach Park. Call 871-7518 after 6 p.m.
,	,	(X)
For Rent
Medical Office available at Beachland Medical Bldg. E. 200 and Lake Shore Blvd.
Call Johnny Lokar 731-5515 after 4 p.m.
(60-71)
Euclid by Owner
Alum, sided. 3 bedrooms. Woodburning	fireplace.
Screened porch. Walk out basement. Attached garage. Lovely wooded lot. Move-in condition. $67,900. Principals only. Call 486-2715.
(60-62)
EUCLID
1 bedrm. apt., up. Heat & garage inch $195 mo. 531-8263 after 6 p.m.
(60-63)
'	V NAJEM
5-sobno stanovanje blizu cerkve sv. Vida se odda. Kličite tel. št. 482-0395
(60-61)
Cleaning Person
Housekeeper needed for 3 days a wk. at St. George’s Rectory.
431-5794
(60-63)
ANTON M. LAVRISHA Attorncy-at-Law Odvetnik Bus. 623-8588 Res. 531-3413
(F-X)
Cc šc niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 20, 1981
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Imenik raznih društev
i Dokler ni nastopilo mrzlo vreme, je še nekako šlo, ko so bili poslednji pridelki pobrani z njiv, da ni bilo mogoče nikjer izpuliti niti oblice repe ali skrivaj izkopati krompirja, je pa bataljon začel stradati. Z mrazom je težka slana kot sneg pokrila doline in naši marši so prenehali v neki dolgi vasi, ki se je imenovala Bere, pa ne vem, ali je bilo to rumunsko, madžarsko ali celo cigansko ime za naselje.
Kazalo je, da bomo prezimili v Bere in sosednjih vaseh; del bataljona pa bo služil v visoki planini, po taboriščih, kjer je bila stara meja z Rum unij o. Zato je stotnik Fuccaro, ki je poveljeval naši stotniji, odredil, da v Bere postavimo barake.
Nikdar in nikjer nisem videl tako pridnih in urnih delavcev, kot je bila naša stotnija. Vsem se je mudilo, da smo prišli čimprej pod streho, kajti vaščani, pri katerih smo bili nastanjeni, so nas črtili in mi nismo izkazovali nič boljše volje do njih. In kradli so, če se je le dalo kaj ukrasti.
Lovrenc in jaz sva prenočevala s, par drugimi vojaki v majhni stranski sobi pri kmetici, katere obraz je stalno izražal proti nam samo mržnjo. Nekoč, ko smo že gradili barake, sem prišel nepričakovano domov. Stopivši v sobo, sem jo našel upognjeno pred mojim ležiščem na tleh. Mojo torbo je imela odpeto in jemala je iz nje tobak ter si basala pipo. Preplašena ni nč rekla in je odhitela iz sobe.
Čez dva dni so klali prašiče. Zvečer sem našel odprt hladilni hram s policami, obloženimi z mesom. Vstopil sem in si izbral velik kos mesa. Ženska je pa mene zasačila in nekaj vzkliknila. Z nerodnim nasmehom v zadregi sem odhitel iz hrama, vendar sem pustil, da je videla, kakšen kos sem si izbral.
Tisti kos mesa mi je povzročil nemalo zelo neprijetnih ur. Z Lovrencem sva ga spekla in v par dneh pojedla. Ostala pa je cela kanta masti, katero sem shladil in obdržal za poznejšo rabo. Ko smo se v nekaj dneh preseljevali v barako, je naredmk videl kanto z mastjo. Mogoče zato, ker je bila pločevinasta posoda za konzerve, kakršne je naš kuhar uporabljal, je brž ugotovil, da sem jaz mast ukradel iz kompanijske kuhinje. Kuhar je prišel kot priča in rekel, da tudi on uporablja iste prazne kante za maščobo in tudi da je pogrešal mast iz kompanijske kuhinje.
Nobene obtožbe ni bilo, da bi se moral javiti pred stotnikom za kaznovanje, ampak proglašen sem bil za tatu, kar je silno bolelo. Zanikal sem in prepričeval in tudi Lovrenc mi je bil v zagovoru v pomoč s trditvami, da jaz nisem nič ukradel. Povedati pa le nisva mogla, da sem meso odnesel kmetici, kajti krasti civilistom je bilo strogo prepovedano. Hudo je biti obtožen po nedolžnem, posebno mlademu človeku in toliko hujše o tatvini jedi na račun lačnih prijateljev, s katerimi bi najrajši sam vse delil.
Komaj smo se nastanili v baraki, sem bil nekega dne iz-braji, da peljem voz potrebščin oddelku, ki je stražil na visokem prelazu. Vsakih toliko dhi je bil kateri od nas izbran za to neprijetno nalogo, ~
a jaz, z željo, da bi na kak način zbrisal označenje tatu, sem se javil prostovoljno. Lovrenc se je zoperstavljal, naj nikar tega ne storim, a ko me je narednik potrdil za to posel, je hotel iti z menoj. Narednik mu ni dovolil.
Pot s “posojenimi” volmi od nekega kmeta bi v dobrem vremenu trajala tri ure. Znana mi je bila samo ena tretjina, do neke planjave, kjer je naša stotnija nekajkrat imela strelske vaje. Od tam do vrha prelaza, so mi rekli, vodi samo ena pot in ta brez križišč, torej brez nevarnosti, da bi zašel. Tudi zapadlega snega še ni bilo dovolj, da bi bila pot skozi bukovo gozdovje preveč pokrita.
Nič me ni skrbelo, ker sem mislil, da odpeljem zjutraj in bi tako bila pot podnevi tudi za povratek, pa naj sta vola še tako počasna. Ampak vse se je nekam zakasnilo. Opoldne voz še naložen ni bil, tako, da sem jedel s stotnijo. Ure so potekale in šele okoli treh sem sedel na voz in pognal. Lovrenc me je spremljal do konca Vasi, dalje se ni upal, ker bi ga pogrešali pri večerji.
Bil je jasen zimski dan. Vola sta enakomerno vlekla čez planjavo, nato po ravni dolinski cesti; ko pa je pot zavila v strmi hrib, se je zmračilo. Šlo je počasneje, vse navzgor in navzgor po razritem kolovozu s preraščenimi koreninami visokega bukovja. Meseca ni bilo, a zvezde so sijale skozi golo drevje. Tišino je dolgo časa motilo samo udarjanje koles ob drevesne korenine.	~ j
Že precej visoko sem dospel, ko sem iz daljave zaslišal zateglo in visokozvočno tuljenje. Vola sta se nemirno zganila, se stisnila bliže drug drugega, zastala za trenutek in nemirno nadaljevala. Prijatelje, ki so se vrnili s prelaza, sem pred dnevi slišal pripovedovati o volkovih in rečeno je bilo, da so nekemu kmetu raztrgali konja. Pri šotorih na prelazu so vsako noč kurili ogenj, ne toliko zato, da se greje straža, kot zaradi volkov, ki ognja ne marajo.
Tuljenje se mi je nenadno, zazdelo, da prihaja mnogo bliže in strah me je bilo, ko sta vola kar v skoku začela vleči naprej. Nobenega orožja nisem imel s seboj. Vedel sem, da leseni zaboj tik za mojim sedežem vsebuje vžigalice. Ne da bi skušal ustaviti, saj sta vola sama vedela za smer in vlekla hitreje, sem izmaknil pokrov s kovinaste-ga soda, vsebujočega razno o-rodje, ga obrnil tako, da je tvoril nekako posodo, kot velik krožnik.
- Razbil sem leseni zaboj z , vžigalicami, razlomil suhe deščice in zaporedoma prižgal par škatel vžigalic, ki so na mah razsvetlile gozd. Čudil sem se, kako sta se živali naenkrat umirili ter vlekli naprej. Tuljenje se je še slišalo, tudi dokaj blizu. V strahu se mi je kar zdelo, da vidim oči-zverin. Ves les zaboja je zgorel in nadaljeval sem z vžigalicami, ko sem v daljavi na goli planjavi prelaza ugledal kres.
Ves oddelek me je sprejel z
(Dalje)
GLASBENA MATICA
The Officers for the year are as follows:
President — John Perencevic 1st Vice President — June Price
2nd Vice President — John Vatovec
Secretary — William Mehaf-fey, 3025 Kersington Rd., Cleveland Hts., OH 44118, Tel. 391-5670.
Treasurer— Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik Sheldon Hopkins, Joseph Penko Wardrobe — Marie Shaver, Mary Baris
Librarian — Molly Frank, Dolores Mihelich Publicity: Molly Frank Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening at 8:00 p.m. 6417 St. Clair Ave.
PEVSKI ZBOR KOROTAN 1980 - 1981 ODBOR Pevovodja:
ir,g. Franček Gorenžek Predsednik: Ivan Hauptman Podpredsednici: Rezka Jarem, Mimi Režonja
Tajnica: Martina Košnik, 1026 E, 61 St., Cleveland OH 44103. Blagajnik: Frank Lovšin Arhivarka: Kati Likozar Odborniki (ice):
Anka Mihelič, Lojze Burjes, Sylvia Krulc, Mira Kosem, Janez Semen in . Nejči Slak.
Nadzorni odbor:
Janez Tominc, Ivan Jakomin. Naslov: KOROTAN, 1026 East 61 St., Cleveland OH 44103
SINGING SOCIETY JADRAN Officers for 1980
President: Florence Unetich Vice-President: Don Gorjup Secretary-Treas.: Frank Bittenc Recording and Corres. Sec’y.: Betty Rotar
Auditors: Steve Shimits, Frank and Ann Kristoff Librarian: Josephine Tomsic Musical Director: Reginald Resnik
Rehearsals are held every Wednesday evening from 8:00 p.m. to 10 p.m. at the Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd.
SLOVENSKA PESEM CHORUS
President — Dr. Lojze Arko Vice-President— Dawn Vidmar Secretary — Irene Trinko, 2123 West 23rd St., Chicago IL 60608 Secretary — Lilijana Čepon, 1425 Spender Rd., Joliet IL 60436 Treasurer — P. William Trinko Director — Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals — Every Sunday at 7:00 at Mount Assisi Academy in Lemont
Dr&matskft društva
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1980-1981
Predsednik —, Srečo Gaser Podpredsednik—Edi Mejač Tajnica — Zdenka Zakrajšek,
174 Brush Rd., Richmond Hts.,
OH 44143
Blagajničarka — Rezka Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Ždenka Zakrajšek, Peter Dragar Oderski mojstri — Slavko Štepec, Stane Krulc Arhivar — Srečo Gaser Bara — Peter Celestina, Rudi Hren, Pavle Hren, Miro Celestina, Tone Štepec Kuhinja — Vida Jakomin,
Marija Hočevar, Mirka Kmetič Reditelji — August Dragar, žalujoči: Ivan Tomc, Joe Tomc, Matija Hočevar .
Knjižničar — Frank Jenko Športni Referenti — Franc«
Zalar, Sr.
Nadzorni Odbor — France Hren, Miro Erdani, Stane Krulc Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmi uri v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Nadzorniki — Stephanie Pultz rie Zeitz. Bob Prince, alt. Ella Pultz, Elaine Saxby Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR A VE SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue
President — Edward Kenik Vice Pres. — June Price Secretary— Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan
Recording Secretary — Julia Pirc
Legal Advisor — Charles F. Ipavec
Auditing Committee
Ann Marie Zak Antonia Zagar John Milakovich Sophia Opeka House Committee Edward Bradach Louis Arko Mary Batis John Perencevic John F. Leonard James Novak Louis Peterlin Anthony Petkovšek Ways and Means Committee Ann Opeka August Pust Rudolph M. Susel Alternate: Carolyn Budan, Cecilia Subel
Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu V sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri Uradne ure: 11 a.m. do 3 — Tele: 361-5115.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Josephine Trunk
Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Audie Humphreys, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Pevovodja Frank Rupert. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. c SDD na Recher Ave.
V BLAG SPOMIN
PETINDVAJSETE OBLETNICE, OD KAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI SOPROG
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 131 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
»tmratmnttmnmimamttraumnmmmnmiHitramiimtnunt-tuirrmnmnn*1
JOŽE KOVAČ
Svojo blago dušo je izdihnil na Binkoštno nedeljo, 20. maja 1956.
25 let je že minilo, odkar Te več pri meni ni, a v mojem srcu Ti živiš, in živel boš vse zemske dni. Le križ mi sveti govori, da vid’va v raju večnem se, nad zvezdami!
Žalujoča soproga
JOSEPHINE
Cleveland, O., dne 20. maja 1981.
^ ;v
V BLAG SPOMIN
PETINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI Našega ata in starega ata
♦ * .
V BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI SMRTI ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ LJUBLJENI SOPROG,
OČE IN BRAT
JOSEPH MIHELICH
ki je umrl 20. maja 1971.
10 let je že minilo, odkar Te več med nami ni.
Žalostna so naša srca,
■ solze zalivajo nam oči.
soproga CAROLINE sin JOSEPH 2 sestri v Sloveniji ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 20. maja 1981.
THOMAS P0ST0TNIK
Svojo blago dušo je izdihnil 21. maja 1956
Prelepi majski cvet se zopet nam odpira, spomin nekdanjih let ( pa potok solz utira.
Kako boli spomin grenak te trde zemeljske ločitve, tolaži pa nas up sladak, po smrti večne se združitve.
Žalujoči ostali:
Dan Postotnik, sin Mary Pangonis, Dorothy Anne Sittley, hčeri vnuki in vnukinje
Cleveland, O., 20. maja 1981.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Stepic Finančna-tajnik — Pauline Stepic
Slovenski mesečnik Ave Maria
potrebuje vašo pomoč!
•	Potovanja skupinska In
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobljanje sorodnikov, sa obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli In prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Travel Service
«516 St. Clalr Ave. Cleveland, Oblo 441M Phone 431-350«
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak
Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 Sl. (Hair Ave. lel. 881-2388
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual ha« a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low Interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Aesoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio 44101	, |
My date of birth i»...............
Nam® .................-......
Street ......................
City.....	.......... State..
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser rice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Z* prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag' vseh vrst perutnina.	Se priporočam«.:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.i ▼ trgovini MO 3 7733 — na domu MO 2-2912
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. I56th St.	KE 1-S411
■k Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
4k Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani.
£ Paptanaa prostor. Zračevalni sistem.
24 črna ambulančna poslu ga in aparat ta vdihavanje kisika.
GRDIN8VA P8GREBNA ZAV8DA
1053 East 62 St.	431-2088
i
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GR0IH0VA TRG0VIHA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235