SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TAEEFA SEDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Dirección y Administración: GBAIa. CESAS DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Aüro (Leto) IX. BUENOS AIRES, 21 DE ABRIL APRILA) DE 1939 Núm. (štev.) 117 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; £a pol leta 3^S0. Za druge dežele 2.50 TTSA-DolarJev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». Glejmo pogumno v bodočnost! Vojne ladje na Sredozemskem morju že nekaj tednov je pozornost sveta obrnjena na Evropo, časopisje poroča vse križem in dostikrat protislovno tako, da ni mogoče ustvariti si vsaj deloma jasno sliko o položaju. Ljudje pa potem seveda med sabo ugibajo, kako se bodo politične prilike zasukale. Povsem razumljivo je, da tudi nas izseljence evropski dogodki živo zanimajo, saj je od njihovega razvoja odvisna v marsičem tudi naša bodočnost in obstoj. Med našimi izseljenci se mnogo u-giba, če nista morda Hitler in Mus-solini tudi Jugoslaviji že odmerila u-sodo Češkoslovaške, kakor so nekateri tukajšnji listi trdili. Večina je o tem resnično zaskrbljena. Predvsem moramo povdariti, da ni najvažnejše, kaj o nas drugi mislijo in kakšno usodo so morda nam odmerili, marveč je poglavitno, kaj o sebi sami mislimo in kakšno bodočnost smo si sami namenili. Potrebne sloge med Slovani ni; za zdražbo naši sovražniki vneto skrbijo, a v prvi vrsti smo si tega le sami krivi. Zato nekateri mislijo, da bomo morali še kakšno preizkušnjo in ponižanje prestati. Prišel pa bo dan, in še prav kmalu, ko bomo o svoji usodi resnično sami odločali. Sicer pa nismo samo Slovani, ki smo ogroženi v svojem obstoju in napredku, marveč vsi narodi, tudi oni s katerimi fašizem skuša podjarmiti druge narode. -Zgodovina je dokazala, da se z nasiljem ne pride daleč. Celo Napoleon, tó je prinašal narodom načela o svobodi, bratstvu in enakopravnosti je propadel, ker jo je prinašal od zunaj in ni vznikla iz naroda samega. Nasilje pa je še bolj obsojeno na žalosten propad in sedanja doba, v kateri tako samovoljno vlada, bo ostala v zgodovini človeštva zapisana kot doba črnih zablod — in kot svarilo bodočim rodovom. Pošten Jugoslovan se za bodočnost svoje domovine ne bo najmanj tresel, niti tedaj ne, ko bi morda tujec s svojimi polki vdrl vanjo, kajti ve- j . . V] ra v bodočnost in narodna samoza- Je tl° clove*tva-vest premaga vsakega nasprotnika in je močnejše orožje kot so topovi in strupeni plini, čimveč tujih narodov bosta skušala Hitler in Musso-lini vključiti v svoje meje, tem hitreje bo njihovih strahovlad konec. Avstrija je prav zato razpadla, ker je bilo v njenih mejah preveč narodnosti, ki jih Nemci in Madžari z vso krutostjo niso mogli obvladati. Prav tako bodo Čehi Nemcem sedaj več škodili nego koristili, ker ugonobiti jih ali napraviti iz njih Nemce ne bodo mogli nikoli. Narod, ki je kulturno, politično in gospodarsko zrel, se ga ne da uničiti in se tujemu gospodarju upira. Primorci smo še poseben zgled zase. že dvajset let smo v mejah Italije in tudi prej nismo bili svobodni, pa smo vsak dan odpornejši. Niti poizkus z mladino, da bi jo nam odtujili, ni uspel. Naša manjšina je Italijanom samo v škodo. Na zunaj bi kdo mislil, da so se naši doma že popolnoma sprijaznili z' usodo, pa se niso. Lep primer odpornosti pa smo tudi izseljenci. škoda da pri mnogih naših ljudeh še vedno ni dovolj one načelnosti, ki je tako potrebna, posebno danes, ko se gre za biti ali ne biti, in brez katere je vsakemu narodu in tudi posamezniku obstoj in napredek ogrožen. Vse preradi se vdajamo tujim vplivom in sugestijam ter vestem, ki jih nalašč širijo med nas, da bi jim nasedli. Gledati bi morali pogumno v bodočnost, pa naj pride kar hoče. Primorci vemo, da nam skoroda more samo splošna evropska katastrofa prinesti rešitev, a obenem ne samo nam, marveč tudi vsem drugim, 6e- GOVOR PREDSEDNIKA ROOSEVELTA — HITLER BO ODGOVORIL — ROMUNSKI ZUNANJI MINISTER V BERLINU, MADŽARSKA MINISTRA PA V RIMU — TANGER IN GDANSKO V NEVARNOSTI — RUSIJA SE ŠE VEDNO OBOTAVLJA — ALI BO VOJNA — ZAVEST VSEH NARODOV SE MORA DVIGNITI Preteklo soboto je imel predsednik Združenih držav velik politični govor, ki ga je naslovil na Hitlerja in Mussolinija, Dejal je, da Hitler in Mussolini gotovo dobro vesta, da je na svetu milijone ljudi, ki vojne ne marajo, ki bi prinesla njim ter bodoči generaciji le škodo. Ker še niso polki na pohodu, je nadaljeval Roosevelt, sem mnenja, da bi se dalo brez prelivanja krvi vse zadeve urediti, če sta Hitler in Mussolini res za mir, kot ob vsaki priliki zagotavljata, a sta medtem vendar že tri narode podjarmila v Evropi enega pa v Afriki. Nikdo bi ne smel samovoljno z vojno podjarmiti dragi narod, pa četudi bi bila v njem kaka notranja nesoglasja. Ameri-kanci ne želimo miru iz egoizma ali i® «¡»95? dejstvu, da je Albanija sestavni del italijanskega imperija, pripravlja Hitler pa aneksijo Gdanske, ki je svobodno mesto in edino pristanišče Poljske na Baltiškem morju; general Franco po Mussolinijevih navodilih pa okupacijo Tangerja v Afriki ob atlantskem morju, ki je tudi nevtralno in mednarodno pristaniško mesto. Poleg Tangerja bi prišel kmalu na vrsto pa Gibraltar. Tánger in Gibraltar pa sta važni strategični točki in ključ vrat med Sredozemskim morjem ter Atlantikom. Hitler in Mussolini pa hočeta s pomočjo Franca na vsak način imeti ta ključ v svoji posesti. V Londonu in Parizu trdijo, da bi to podvzetje od strani totalitarnih držav pomenilo vojno. Bojne ladje SQ stalno pripravljene, a tudi Nemčija je poslala štirideset križark, deloma na eno stran deloma na drugo gibraltarske ožine. Italijansko bro-dovje pa križari nižje na Sredozemskem morju proti sueškemu prekopu, ki so druga važna izhodna vrata iz Sredozemskega v Indijsko morje. Tretja vrata med Sredozemskim in Črnim morjem so pa Dardaneli. Francija in Anglija zatrjujeta veliko premoč na morju. Imata namreč 1.600.000 ton proti 600.000. Medtem pa se v Parizu in Londonu zelo trudijo, da Ifci Rusijo, ki so jo po monakovski pustolovščini izgubili, spet pridobili nazaj. Rusija se je že takrat izjavila, da se bosta Francija in Anglija kmalu bridko kesali svojega popuščanja. In se niso zmotili. V Moskvi nič ne prikrivajo, da sedanjim angleškim in francoskim državnikom ne zaupajo, kajti obe veliki demokraciji sta gledali samo za tem, kako bi porivali v ospredje manjše države in če bi se naknadno posrečilo zaplesti tudi Rusijo v oborožen konflikt s totalitarnimi režimi. V tem boju bi se fašizem in komunizem, kot smatrajo Kaj priporočajo "nepotrebnim" Poleg vseh vrst dogodkov, ki jih povzročajo čestokrat ljudje brez odgovornosti, portfčajo iz Severne A-merike še o nekem dogodku, ki ga je vredno zabeležiti. V New Yorku je imel neki major Dyer zborovanje na katerem je predaval, kako bi se dalo odpraviti brezposelnost ter osrečiti človeštvo, ki posebno dandanes trpi toliko neugodja. Omenjeni predavatelj priporoča, da bi bilo treba vse "nepotrebne" ljudi umoriti in sicer na ta način, da se jim vbrizgne neko tekočino, ki ne povzroča nikakih bolečin. Kot je na- ideologiji, ki se borita na nadoblast f m čitateljem gotovo znano, se tega j -d- ■ r> v • • načina pomaganja k smrti ne- med Rimom ni Berlinom na eni m „ , ,.. , ,, . . v t,, , j ■ , ■ , ozdravljivo bolnih v nekaterih sluca- Moskvo na drugi strani, popolnoma, „ , ~ ■ j v. . ^ tfr hi «tipati n f™nfiv; -llh P°sluzuje zdravmštvo. A Dyer uničili ter bi angleški in francoski kapital, ki se skriva za demokracijo, zavladal spet nad Evropo in svetovnim trgom. Hitler in Mussolini dobro poznata te ljudi in sta prepričana, da zanje sovjeti nikoli ne bodo šli po kostanj v žerjavico. Dokler Predsednik Združenih držav Franklin Roosevelt strahu pred kom, marveč iz simpati- Roosevelt je dejal, da morajo dati fašistične države zagotovila, da ne bodo z vojno vpadala v druge države. Oboroževanje vodi vse države v gospodarsko katastrofo. Državniki velikih držav,, je končal Roosevelt, so odgovorni za današnjo vojno stanje ter za bodočnost narodov, kajti zgodovina bo brezdvoma terjala račun za vse žrtve in srečo vseh tudi najbolj zapuščenih. Razumljivo je. da je Rooseveltov govor našel velikanski odmev po vsem svetu. Demokratične države vidijo v njem veliko moralno oporo, totalitarne države pa ponovno klofuto, ki jim jih Roosevelt najbrez-obzirneje odmerja. Hitler je dejal, da bo odgovoril Rooseveltu 28 aprila. Mussolini pa se je odločil baje za molk. Ta čas se mudi romunski zunanji minister v Berlinu ter se Hitler zelo trudi, da bi pridobil Romunijo po-popolnoma na svojo stran. V llimu sta na razgovoru pri Mussoliniju pa madžarski ministrski predsednik Te-leki in zunanji minister grof Csaky. V kratkem ima priti v Rim tudi jugoslovanski zunanji minister dr. Cin-car-Markovič. Hitler in Mussolini si vsekakor obetata velikih političnih in gosopdarskih uspehov v Srednji Kvropi in na Balkanu. Medtem ko Mussolini upa, da se bo svetovna javnost kmalu privadila prav morda v drugačni obliki in meri. Niti najmanj pa ne dvomimo v bodočnost Jugoslavije, močne Jugoslavije, ki bo vsem poštenim in delavnim ljudem naše krvi, brez razlike poklica, prava in resnična domovina. J. K. Čiščenje v ruski armadi Iz Moskve poročajo, da je bil politični komisar za sovjetsko brodov-je šapošnikov odstavljen in aretiran. šapošnikov je prišel na to mesto pred dvema letoma, ko je izpodrinil Grišina. Njegov naslednik je Nadješin. ¿šapošnikov je obtožen, da je bil "pri zasledovanju narodnega sovražnika premlačen". V zvezi s to obglavitvijo v sovjetski vojaški službi je bivši vrhovni šef carskega generalnega štaba general Heroys, ki živi sedaj v Romuniji, sestavil pregled vsega "čišče- Cincar-Markovič, jugosl. zunanji minister, ki pojde v Rim bodo interesi teh magnatov zaščiteni, se Mussoliniju in Hitlerju ni treba bati. To dobro vesta, zato od svojih namer še ne mislita odnehati.. . Ker pa v Angliji in Franciji vsi državniki le niso v službi velekapi-tala, je pričakovati reakcije. Gotovo pa je da Rusije dotlej dejansko ne bodo privabili na svojo stran in še manj se bodo dale spraviti na led druge manjše države. Vojna v Evropi je skoro neizogibna, a Hitler in Mussolini se jo bosta nja", ki ga je Stalin opravil v zad- vkljub vsem provokacijam najbrže njih letih y sovjetski armadi, letal- znala še nekaj časa izogibati. Nazad- stvu in vojni mornarici. Ustreljeni, zaprti, odstavljeni ali drugače odstranjeni so po njegovih podatkih bili: Od peterih maršalov trije maršali. 27 generalov višjih povelpstev in političnih armadnih komisarjev, in sicer: Alkins, Amelin, Bjelov, Dja-konov, Dubovoj, Dibenko, Eidemann Feldijian, Fischmann, Garkavi, Ga-marnik, Gorbačev, Grjaznov, Ger-manovič, Kaširin, Kujbišev, Ivork, Ijevandovski, Muralov, Uborevič, Petovski, Primakov, Putna, Semc-nov, Sofronov, Vencov (prej se je imenoval Krantz) in Jakir. 18 adimralov: Aleksander, Ger-vais, Djejenhov, Dušenov, Ivoroškin, Ivanov, Kirejev, Kodacki, Kojanov. Levčenko, Ludri, Mukljevič, Orlov, Petrov, Sivkov, Smirnov, Viktorov, Ju m a še v. 8 političnih komisarjev višjih činov v oboroženi sili: Antonov, Ba-torski, aBranov, Bitte, Izajenko, Slucki Slomko in Trojanker. Šapošnikov je torej deveta žrtev. Vsega skupaj je bilo ustreljenih ali drugače odstranjenih 13 armad' nih poveljnikov od 19, ki jih šteje sovjetska armada; 15 poveljnikov armadnih zborov od 85, ki jih je v sovjetski vojski, od 195 divizijskih generalov 110, od 406 brigadnih generalov 202. nje pa upata, da kot se je na Španskem, se bo tudi v Franciji in Angliji našel kdo, ki bo delal po njunih navodilih, kajti medtem bosta imela svoje narode že dresirane, ki bodo strašili mednarodni kapital. Današnje demokracije so v bistvu slabše nego fašizem, a je fašizem načelno zlo, ki skuša polagoma vse narode zasužnjiti. Zato bodo narodi tisti, ki bodo prej ali slej po vsem svetu zahtevali resnično narodno svobodo in socialno pravičnost, česar današnje demokratične države ne nudijo in še toliko man.j fašistične. Svobodni in kulturni narodi ne potrebujejo "pokroviteljstva" nikogar, marveč prijateljstva. In prav tako je tak "nacionalizem", ki druge narode skuša imeti za kulturne in gospodarske sužnje, škodljiv sožitju in napredku narodov. Zato je borba za pravico in resnico med narodi neizprosna, dokler ne bo človeštvo doseglo resnične zmage nad samim seboj. To se nam je zdelo potrebno ugotoviti, da bodo naši čitatelji lažje sledili političnim dogodkom, ki se z bliskovito naglico odigravajo v Evropi in slednjič po vsem svetu in da bodo znali pravilno tolmačiti te homatije, ki obetajo zaokreniti zgodovino narodov in človeštva. gre dalje ter pravi, da bi se moralo na ta način spraviti s sveta oziroma, da bi morali na to idejo sami priti vsi stari ljudje čez sedemdeset let in sploh vsi drugi, ki so ljudstvu samo v breme in nadlego. Take reči smo čitali v nekaterih fantastičnih knjigah, ki se ukvarjajo z ljudsko fantazijo. Taka je na primer knjiga "Srečni svet", ki jo je spisal Aldous HuxJey, ali pa "Mi", ki jo je spisal neki Zamiatin. V teh knjigah se čita, da bo prišel dan, ko bo človek čisto prostovoljno šel v smrt, in da ne bo predstavljala za njega nikak strah. Nekaj takih rodov živi ob Pacifiku, ki ko čutijo, da so v breme drugim,, se odločijo z nekim strupom, ki si ga vbrizgnejo, za prostovoljno šmrt. Potem je tudi poznan rod črncev, ki ne dovoli več kot dva otroka vsaki ženski. Vsi drugi morajo takoj umreti. Tudi slavna grška filozofa Aristotel in Platon sta menda priporočala prostovoljno smrt, a kristjanizem se je tem nazorom odločno postavil po robu. Tudi Špartanci so vse slabotne otroke pomorili, ker so pač smatrali za potrebne samo vojake. Major Dyer je tudi priporočal na svojem zborovanju, da bi se usmrtilo vse neozdravljive, vse neumne in otroke, ki niso pravilno razviti in prav tako tudi zločince. Kot je znano, v Nemčiji tako daleč še niso prišli, kot priporoča Dyer, a sterilizirajo pač pa vse take, kot jih je I)yer označil za nepotrebne. V "modernih" državah tudi izginejo menda "prostovoljno" na oni svet nekateri politični zločinci. Straže jih ubijejo z izgovorom, da so hoteli pobegniti .... Na svetu je res vse mogoče, a da bi se Dyerova ideja kdaj uresničila, pa res ne verujemo. Sicer pa tudi o naziranju "nepotrebnih" ljudi nismo vsi enih misli. Mi namreč ne smatramo brezposelne, večino zločincev, od rojstva pohabljenih itd. za človeški izrodek, marveč nesrečne ljudi, ki jih je družba s svojim protinaravnim in protisocialnim delom ustvarila. Zato mi te zadnje smatramo za "nepotrebne" človeški družbi, a če bi jim priporočali smrt, kot jo priporoča Dyer, bi ničesar ne dosegli, marveč je treba iskati le splošnega zdravljenja, kajti "bolni" smo prazaprav vsi. Čisto naravno pa je tudi, da če so starši mogli vzrediti svoje otroke do toliko časa, ko so si mogli sami vzdr-žavati, so tudi otroci dolžni nuditi po naravnih zakonih svojim staršem oporo na stara leta, ko si ne morejo sami več služiti kruha. To je za vsakega plemenitega človeka čisto prijetna dolžnost, saj vrne samo majhen del onega, kar je prejel. O da, mnogo norcev je, ki vladajo narode in drugih, ki kot omenjeni Dyer, skušajo ozdraviti človeštvo. Treba bo še velikega napora da pridemo vsi do spoznanja, kje pravzaprav gloda črv ter spodjeda korenine človeške rasti. Str. 2 SLOVENSKI LIST Núni. (Štev.) 117 rgentinske vesti c«. -¡as»: ;<♦>; . ::<«< NOVI ARGENTINSKI POSLANIK V BRAZILU Za novega poslanika v Rio de \sta lmela °nadvf. ponoči med seboj leta nahajal pod stražo v tukajšnjih vodah, je v četrtek popoldne odplul proti Španiji. Motornik vozi s seboj več tisoč ton žita in mnogo potnikov. Moštvo na motorniku je novo ker kakor je znano, je argentinska vlada svoj čas mornarje tega motor-nika deportirala kot nezaželjene ter so bili izkrcani v Franciji. KOMUNISTI PRIJETI V CHACU V delavnici pohištva, v Resistenei-ji, katere lastnik je Žid Salomon Ko-han, so imeli zborovanje voditelji tukajšnjih komunistov. Policija, ki je za to zaznala, je vdrla v prostore ter aretirala zborovalce. Med aretiranei je razen drugih gospodar delavnice Salomon Kohan, znani komunistični agitator Lorenzo Picasso, ki je bil izgnan iz tamošnjega ozemlja, a se je vrnil, ter bivši častnik argentinske armade Frontera. Ta častnik je bil za časa Uriburujeve vlade odpuščen iz vojaške službe ter je odšel v inozemstvo. V španski državljanski vojni je bil častnik republikanske armade. Po porazu, oziroma predaji te vojske pa se je vrnil v Argentino, kjer se je takoj začel udejstvovati v komunistični stranki. Po njem se je tudi imenoval komitet, ki je posloval na Paternalu v ulici Seguí, v pomoč španski republiki. bo pač znala policija, ki je dobila več pisem, ki jih je ostavil Rodriguez. Ko je namreč zjutraj ob 7 uri prišel uslužbenec, da nastopi službo v lekarni, je bilo vse zaprto. Trkal je nato pri stanovanju, ker se mu na trkanje ni nihče odzval, je vstopil., V stanovanju je našel le še dva mrliča. Uslužbenec, 16 letni Francisco Pozzi, je žalostni dogodek takoj javil oblasti. ŠTEDENJE V DRŽAVNI UPRAVI Argentina je zašla zadnja leta v velike fnančne težkoče. Da se reši le krize, je bila sklenila, da se uvede štedenje v raznih ministrstvih. Tako se je v notranjem ministrstvu in vladi uredilo poslovne stroške, ki bodo za 2.460.937 pesov manjši,, kakor jih je prikazoval proračun za tekoče leto. Ministrstva, ki bi morala svoje posamezne osnutke proračuna za leto 1940 preložiti do 10. t. m., da se pripravi celotni proračun, niso vsa še do sedaj tega storila. Prihodnji mesec pa se ima o proračunu za bodoče leto že razpravljati. Načelna smisel naših društev in izseljenstvf STRELJANJE NA NAGOMETNEM IGRIŠČU Kolikokrat se zgodijo na raznih nogometnih igriščih dogodki, ki so včasih tudi tragični. Kolikokrat pride do neljubih incidentov, katere povzročijo razgreti živci. Sploh pa je menda ni v Argentini nobene nogometne igre ali tekme, da bi minila popolnoma brez kakega prepira. Tudi v nedeljo je prišlo do incidenta na igrišču, ki se nahaja ob u-lici Carlos Berg, na višini železnice družbe Bs. Aires. Prvo se je začel pretep nato pa je nastalo streljanje, pri katerem sta bila Samuel Capaila, star 42 let in Enrique Dardena, star 25 let, ranjena. Manuel Sibeira, ki je omenjena obstrelil je pobegnil, a so ga pozneje ujeli. V interesu Argentine bi bilo, da bi nogomet omejila, pospešila pa kulturo. Žal se tudi že preveč naših bavi z nogometom, mesto, da bi se raje udejstvo-vali v naših kulturnih društvih, v katerih delavcev tako zelo nujno potrebujemo. ČUDEN BANKET V nedeljo so imeli v San Rafaelu v nekem hotelu banket pristaši nedemokratičnih držav. Med tem, ko so kuharji pripravljali za imenitno gospodo, ki se je imela tam zbrati, fina in draga jedila, so organizatorji banketa okraševali hotelske prostore, pri čemer pa tudi niso pozabili razobesiti zastav s kljukastim križem, japonskih, italijanskih in drugih znakov fašističnih režimov. Bližal se je čas obeda. Strežnikom, ki so prišli, da bodo visokim gostom stregli, pa očividno tako okrašenje ni ugajalo, kajti zahtevali so, da morajo vse te zastave in znaki izginiti, sicer da oni ne bodo stregli. Ker se njihovi želji ni vstreglo, so zapustili hotel in stvar javili policiji. Ta pa ni ničesar ukrenila, ker se je banket vršil v zaprtem prostoru. Protestu (natakarjev so se pridružili tudi kuharji. Hotel je ostal brez kuharjev in natakarjev. Da pa nebi tak slavnostni banket tako žalostno pogorel, so si uniformirani gospodje nadeli kuharsko čepico, bel predpasnik pa hajd v kuhinjo, da dokončajo jedi, katere so pustili kuharji neizgotov-Ijene. Pa tudi gostom so morali stre-či organizatorji sami. Kako jim je dišala jed, ali če jim je teknila, o tem se ne ve. DR. ORTIZ SE STRINJA S POSLANICO PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV Odpravnik poslov Združenih držav severnoameriških, Pinkney Ttick je izročil te dni kopijo poslanice, ki jo je predsednik Roosevelt poslal Hitlerju in Mussoliniju in v kateri priporoča mirno sožitje med narodi. Dr. Ortiz se z Rooseveltovo poslanico popolnoma strinja ter mu je v tem smislu tudi odgovoril. DELOVANJE NEMCEV V ARGENTINI O delovanju Nemcev v Argentini prejema policija ,še vedno nove spise in dokumente, katere zapleni v nemških nacističnih društvih in pri posameznikih. Mnogo takih nemških spisov pošiljajo tudi nasprotniki nacizma. Prevajalci so pridno na delu, da prevajajo te spise iz nemščine na kasteijanščino. O zadevi se še ni na jasnem, če je namreč to delovanje Nemcev naperjeno proti Argentini. Alfred Miiller se nahaja še vedno v zaporih v Vilii Devoto. V nekem tukajšnjem uglednem listu smo čitali, da imajo argentinci zelo malo smisla za petje v zboru in da celo z narodno shimno najraje o-pravijo kar fc kako godbo medtem ko bi moral ves narod peti, kot da je to lepa navada v Evropi. Prvi slučaj da se je bil dogodil predkratkim v Mendozi, ko so ob neki slavnostni priliki vsi krajevni ministri z andin-skim guvernerjem ter ves narod peli skupno državno himno. List trdi popolnoma pravilno jiam-reč: da se ob takih prilikah gre «a narodni izraz in ne za kako umetniško predstavo. Zato da mora ves narod vzajemno sodelovati in vsi nje govi predstavniki. Seveda da je treba na to že šolsko mladino navajati. Mi Slovenci pa smo v tem pogledu že mnogo dalje, že davnaj smo spoznali potrebo, (govorimo namreč v splošnem ne samo za tu, marveč tudi za doma), da smo poleg šole organizirali tudi društva, v katerih se zbira šoli odrasla mladina ter vsi odrasli, da se vežbajo in pripravljajo v pravi ljudski kulturi za zivljénje in njegovo bistveno pojmovanje.' Vsi vemo, kako živahno 3B društveno življenje na Primorskem, dokler nam niso vsega zabranili. V teh društvih so se zbirali vsi, od preprostega delavca in kmetskih sinov do študentov in drugih inteligentov. Ko je fašizem spoznal, da je pri taki narodni kulturni zavesti vsaka slovenskega in srbohrvatskega liste, videli smo tudi več članov Ljudskega odra in drugih društev ter veliko število naših izseljencev, ki so se zbrali brez ozira poklica, politične ali verske pripadnosti, da prisostvujejo in podprejo stvar, ki jo smatrajo za dobro, koristno in potrebno. In tako je prav! Naše izseljenske šole morajo biti samo šole in nič drugega ter ne sme-j"o biti nikoli pripravi j alnice za nobeno strankarstvo. Izseljenstvo bo take šole vedno z veseljem podpira-lo. In tudi naša društva bi ne smela odstopiti nikoli od svojih načel. Namreč:,Društva niso zato, da bi polagala. izjemno pažnjo, moralno ali materjalno oporo posameznikom, marveč da se izseljenstvo kot celota čimvišje dvigne. Kaj pomaga narodu ali izseljenstvu, če bi tudi morda imelo nekatere zvezde, če pa ono od tega ničesar nima. S tem pa ni rečeno, da posameznik ne sme stremeti po kulturnem ali katerimsibodi napredku, a narod se ne sme omejiti na njegu oboževanje, marveč v posnemanje, če to res zasluži. Sicer pa resnično izobražen človek si ne bo nikoli dovolil osebnega malikovanja, marveč bo s svojim znanjem nesebično bogatil druge. V okolici, ki se taki ljudje gibljejo, je to ob vsakem koraku opaziti. Kot prinašamo v začetku tega asimilacija brezuspešna in da četudi članka mnenje argentinskega lista, ZABRANJENA ZBOROVANJA Za svetovni položaj se tudi tukaj zelo zanimajo ter hočejo dati duška svoji nejevolji nad postopanjem Nemčije in Italije z raznimi protestnimi shodi. To bi bilo vse prav in lepo, ko bi ti ljudje res imeli kako sočutje s preganjanimi. Toda njim se gre samo za njih ideološko poli-toko, katera izgublja teren pod pritiskom in osvajanjem fašizma. Z ozi-rom na negotov položaj, ki vlada sedaj v Evropi in razburja tudi druge kontingente^ ne dovoli izvršna o-blast prirediti nikakih političnih ki bi bij i v zvezi s sedanji-ogodki, kakor tudi ne s dogodki, ki se tičejo Argentine same. To je argentinska vlada napravila radi tega, ker hoče živeti v dobrih odnošajih z vsemi državami. samo polmilijonski narod ne more vtoniti v štiridesetmilijonskem, se je odločil za nasilje, ki pa je rodilo le še večji odpor. Prav tako imajo tudi v Jugoslaviji vsepolno društev in organizacij v katerih se zbirajo delavci, kmetje in izobraženci. Seveda niso te organizacije še zajele vseh niti prvih niti drugih, a prej ali slej jih bodo zajele in šele takrat, ko se bo to zgodi- shodov, ki bi bili mi svetovnimi at da bi narodni prazniki morali imeti res narodni izraz, tako smo tudi mi mnenja, da je čisto pravilno, če so vse naše prireditve prave izseljenske predstave, ki so resnična podoba nas samih. To je prava ljudska izobrazba, katero mi nadvse cenimo. Argentinci, ki prihajajo na naše prireditve ali ki imajo potom radia priliko poslušati naše zbore, se čudijo, ko jim povemo, da so to stamo preprosti de- lo, bomo lahko z gotovostjo računali *avci ter njih žene in dekleta po ve TRGOVINSKA POGODBA MED ARGENTINO IN DANSKO PODPISANA V torek popoldne je bila v palači San Martin podpisana trgovinska pogodba med Argentino in Dansko. V pogodbi je vključen tudi otok Islandija. NOV KOVANI DENAR DOBIMO Kakor je takoj po vojni izginil skoro po vseh državah mali kovani denar, tako je v Argentini do sedaj krožil in še kroži, a v prav majhni množini kovanec od 2 centavov. Ta denar je pa zelo nepraktičen, ker je težak ter ga ljudje niti sprejemati nočejo. Sedaj pa bo centralna banka izdala kovance po 1, 2 in 50 centavov. Ti kovanci bodo mnogo manjši in lažji. Izdelani pa bodo po 1 in 2 centava iz cma, bakra in cinka, po 50 centavov pa iz čisteka niklja. Kar se pa tiče velikosti bo ta drobil nekako enak dosedanjemu po 5, 10 in 20 centavov. ZBOROVANJE ALBANCEV Tukajšnji Albanci, katerih je precejšnje število, so imeli v nedeljo v svojem sedežu, ulica Vieytes 1830, zborovanje. Na tem zborovanju so živo razpravljali o položaju Albanije in beguncev, ki so morali zapustiti svojo domačo grudo in se sedaj nahajajo brez sredstev. Zborovanje je policija dovolila. BOLEZEN V STGO. DEL ESTERO V okraju Tintas, predelu Aguirre razsaja že par tednov difterija, kateri je podleglo že več otrok. OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugoslovansko posdlaništvo išče sledeče izseljence, ki naj bi se mu javili: Perasavič Antun iz Gašince. Priselil se je sem leta 1927 in se od tedaj sploh ni več javil. Petrovič Alberta Mladena iz Bele Crkve, selo Kusic. Drugih podatkov nima. na boljše čase. Kmet in delavec mo rata vedeti, da mu je izobraženstvo potrebno za njihov napredek in razvoj, a še bolj more izobraženec vedeti, da sta kmet in delavec še za kaj drugega na svetu kot zgolj za garanje ter izkoriščanje in udobnost nekaterim. In kot rečeno, temu spoznanju se polagoma vsi bližamo. Tudi v izseljenstvu so še vedno o-pravičeni pa tudi neopravičeni predsodki med izseljenstvom samim in tudi do odnosa j ev do izobražencev, j Vendar se je tudi v tem pogledu že zelo veliko zboljšalo, za kar gotovo ni nikomur žal, a le še bliže spoznanju bi morali priti, da smo lahko vsi potrebni in koristni, če smo pošteni. Na nedeljski šolski prireditvi smo spet imeli priliko prisostvovati vzajemni harmoniji med našim izseljenstvom. Poleg Slovencev so bili v dvorani tudi Srbi in Hrvatje. Istota-ko so tudi na odru poleg Slovencev nastopili z nekaterimi točkami tudi zadnje imenovani. Prireditvi je prisostvoval naš minister g. dr. Izidor Cankar z gospo in hčerko, šolske sestre, izseljenski duhovnik, uredniki čini služkinje, ki poleg vsakdanjega trdega dela žrtvujejo še prosti čas za samoizobrazbo. A za našega ministra in njegovo gospo ni pjrav nič poniževalno prisostvovati taki predstavi ter sedeti med tem preprostim ljudstvom, niti v obleki se nočeta ločiti. Tu imamo ponovni dokaz, da kdor je resnično za narod, bo šel vedno rad med njega ter se ga ne bo ob nobeni priliki sramoval. In tudi ljudstvo zna biti hvaležno ter zna ceniti ljudi, ki jim zaupa. ¿fotografija! i "LA MODERNA" g VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite % FOTO "LA MODERNA" g S. SASLAVSKY | Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires k,*»: >:♦;< sumi»: %«< >aawwwwi—rt 20c30e 30C30E :ocsci IOE IZVOZ ARGENTINSKEGA SADJA SE JE ZNATNO POVEČAL Argentinsko sveže sadje si vsako leto bolj osvaja svetovni trg, kar dokazuje, da je argentinsko sadje dobro in zmožno za eksport. Letos se je v prvih treh mesecih povečal izvoz v primeri z lanskim v prvih treh mesecih za celih 855.515 zabojev s 15.789.237 kg. To je na vsak način velik napredek v tem pogledu in pričakovati je, da se bo ta eksport še povečal. Padel pa je letos nekoli- OTVORITEV NOVE AVENIDE V prisotnosti državnega predsednika dr. Ortiza, je bil v torek dopoldne otvorjen prvi del Avenide de Ribera Sur del Nuevo Canai del Riachuelo, ki teče med Paso Burgos, ob mostu generala Uriburu in Paso Chico. PODMORNICA "SARGO" V BUENOSAIREŠKEM PRISTANIŠČU V ponedeljek zjutraj je priplula v tukajšnje pristanišče severnoameriška podmornica "Sargo", pod vodstvom fragatnega poročnika Elme-ra Ycomansá.' Podmornica, ki je na poskusnih vajah, je dospela iz Pernambuka ter ostane v tukajšni luki do ponedeljka, nakar krene proti Brazilu. Po prestani poskušnji bo vključena k vojni mornarici. Posadka šteje 54 mož. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. Ki OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! 23 Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, 7. večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 3«= 8 "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potoni tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj. VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi. V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. O IJAKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, O sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo. L POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem. rifti-Tir1-mr-ir, '»rini m -rini D IOE3? Nuni. (Štev.) 117 SLOVENSKI LIST Str. 3 .jir iiiiriiiwiiiíiiTT'TgfiiiffiinTr "riSK?Z>íB< y&BK ¡SSBK Lep uspeh šolske prireditve ii-cilTE OÍjUil íiechousn s ole'- Prva letošnja prireditev paternalske šole, ki se je vršila preteklo nedeljo v znani dvorani na ul. Alsina 2832, je spet pokazala, da se naši ljudje zavedajo važnosti izseljenskih šol in da so jim prireditve,, na katerih nastopajo naši najmlajši, v resnici simpatične. Dasi ni bilo préve-like propagande za nedeljski nastop paternalske šole, je bil obsiks strani občinstva naravnost izreden. Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo tudi g. kralj, poslanik dr. Izidor Cankar, z gospo in hčerkico Veroniko, in njihov prihod je občinstvo toplo pozdravilo z iskrenim aplavzom. Pritlikava Ida Pečenkova je s "Pozdravom" začela spored, nakar je v imenu odbora Jugoslovanskega šolskega društva Slovenska ¿ola na Paternalu spregovoril nekako besed g. Andrej Škrbec. Zahvalilrt¡e je navzočnim, in v prvi vrsti g. »ministru in gospe, zastopnikom Jugoslovanskega centralnega šolskega u-druženja in društev Slovenski, dom, Sokol Dock Sud-Boea ter Šolski občini z Dock Suda za sodelovanje na prireditvi. Povedal je, da pater»al-ska šola lepo napreduje in da postajajo njeni prostori že premajhni za vedno bolj naraščajoče število otrok, ki jo obiskujejo, ter pozval n^yzoc-ne, naj pristopijo kot redni ali pa vsaj kot podporni člani k Šplskemu društvu, da bodo s svojim prispevkom pomagali vzdrževati ustanovo, ki je velike važnosti — tudi,socialne — za naše izseljeništvo. Naglasil je, da se moramo za dosežene uspehe predvsem zahvaliti čč. šolskim sestram, ki z velikim požrtvovanjern in še večjo ljubeznijo vodijo šolo v največje zadovoljstvo staršev, otrok, šolskega vodstva in vse naše javnosti. Naznanil je, da snuje Jugoslovansko šolsko društvo Slovenska šola na Paternalu osrednjo čnjižnico za slovenske izseljence v Argentini in da bo to največja slovenska knjižna zbirka v Južni Ameriki. Osrednje knjižnice se bo mogel posluževati vsak član naše šolske organizacije in že radi tega se našim rojakom izplača, da se prijavijo vsaj kot podporni člani, ki prispevajo z zneskom od $ 2.— ali pa več letno. Sledile so nato ena za drugo, brez dolgih presledkov, ki na naših prireditvah prevečkrat spravljajo občinstvo v slabo voljo, številne točke sporeda. Nastopili so z lepimi dekla-macijami otroci paternalske in dock-sudske šole, skupina deklet v prizoru "Mati in bolno dete" ter v kuple-tu "Kmečka dekleta in mestne gospodične", od Vodopivca, ki je vzbudil mnogo dobre volje pri gledalcih, in pa najmlajše učenke s Paternala v prizoru "Cigančice". Sokol Dočlc Sud-Boca je nastopil z deco, naraščajem in članstvom, Slovenski dom pa je zapel "Izgubljeni cvet", "Pod oknom" in "Vojaci na potu". Prav posebno je ugajala zadnja točka sporeda, otroška igrica "Len-kina punčka", ki je izzvala mnogo smeha in žela velik aplavz. Občinstvu se je na obrazih poznalo, da je prav zadovoljno, in ta za-dovoljnost, pa tudi dobra volja, da se za šolo nekaj denarja nabere, sta povzročili, da ni bilo treba tekom animirane proste zabave nikomur vsiljevati srečk, ki so brž pošle. Skratka: uspeh, tako v moralnem kakor v materijalnem oziru je bil nad vse zadovoljiv. Velika prireditev v i Berissu v Jugoslovansko društvo vzajemne ponióci v Berissu priredi sokolsko akademijo v soboto 6. maja ob 9 uri zvečer v Poljski dvorani, ulica Napoleon 4333 v Berissu, Pri tej akademiji nastojijo razen tamošnjega društva vzajemne pomoči in Sokola Dock Sud-Boca, tudi češkoslovaški Sokol iz Buenos Airesa in češkoslovaški Sokol iz Ville Dominico. Program obsega sledeče točke: 1) "Kralj Petar II." deklamira Vidosava Lekovič. 2) Skupinske vaje, izvajajo člani in članice Sokola Dock Sud-Boca. 3) Proste vaje, izvajajo članice češkoslovaškega Sokola i^ V. Dominico. 4) "Braca", dekl. Drag. Josipovičeva. 5) Proste vaje, izvaja moška deca Sokola Dock Sud-Boca. 6) Zagrebške proste vaje, izvajajo člani Sokola Dock Sud-Boca. 7. Vaje na bradlji, izvaja ženski naraščaj Sokola Dock Sud-J3oca. 8) Proste vaje, izvajajo člani češkoslovaškega Sokola Villa Dominico. 9) Proste vaje, izvaja ženska deca Sokola Dock Sud-Boca. 10. "Soko", dekl. Luka Lekovic. 11) Skupinske vaje, izvajajo Člani in članice. 12) "Tri junaka — tri Sokola", dekl. Petar Josipovic. 13) Piramida, izvaja deca Sokola Dock Sud-Boca. 14) Vaje na bradlji, izvajajo češkoslovaški in jugoslovanski Sokoli. 15) Klavirska točka, Irena Hruby. Proste vaje bo spremljala na gla-sovir naša Marica Mavčeva s Pater-nla. Za to sokolsko akademijo pui kateri nastopajo tudi naši bratje Če-hoslovaki, vlada veliko zanimanje tako v mestu Buenos Airesu samem kakor tudi v okolici. Radi tega je pričakovati, da se bo ta dan zbralo V Berissu veliko naših rojakov in bo to lepa slovanska manifestacija. V Berisso bodo ta dan vozile za to naročene "bañadere". Kdor bi se torej želel peljati skupno s člani Sokola s tem vozilom, naj to javi odboru Sokola Dock Sud-Boca, ,25 de Mayo 1484 Dock Sud. Vožnja tja in nazaj, vključivši večerjo stane saino $ 2.—. ~ Na svidenje torej 6. maja v Berissu ! "SLOVENSKI DOM" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo. GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogijiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se društvu onega, za kar čutiš največ veselja! STARŠI, ki želite, da bi se vaš sin ali hčerka, izučila v ¿lasbi bodisi violine ali klavirja, prijavite jih v društvu. Pouk brezplačen. Prvi izlet otrok jugoslovanskih šol v Tigre Jugoslovansko centralno šolsko Udruženje bo priredilo v nedeljo 23. t. m. izlet v Tigre, katerega se udeleže otroci paternalske in dock-sudske šole. Izletu se morejo pridružiti tudi starši in drugi prijatelji naše šolske dece. Javiti pa je to šolskemu Udruženju ali pa v šoli. Cena za otroke je 50 centavov. Odrasli pa nosijo vse stroške sami, ki pa bodo zelo znižani. Izlet se vrši v "banja-derah" in ima kot končno točko restavracijo naših rojakov. "Evropo" v Tigre, kjer bodo otroci dobili opoldne kosilo in popoldne pa belo kavo Za varnost otrok bo skrbel šolski odbor, ki je v ta namen določen. Otroci z Dock Suda se odpeljejo ob 8 in pol izpred svojega šolskega poslopja na Dock Sudu, s Paternala pa ob 9 dopoldne. Izleta se naša šolska mladina izredno veseli, saj se bo zamogla v prosti naravi cel dan poigrati in razvedriti. Ob tej priliki se bo tudi jugoslovanska deca: srbska, slovenska in hrvatska pobližje medsebojno spoznala. V slučaju dežja v nedeljo zjutraj izlet odpade. JUGOSLOVANSKO DRUŠTVO VZAJEMNE POMOČI V BUENOS AIRESU Dne 14,. aprila je poteklo 61 let, odkar je bilo v tukajšnjem mestu ustanovljeno Jugoslovansko društvo vzajemne pomoči. V znak tega so bi-lt razobešene na poslopju zastave: jugoslovanska, argentinska in društvena. Sedež društva je v lastnem poslopju v idici Almte. Brown 721 na Boki. KROJACNIC A "GORICA" Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 VELIKA DOMAČA ZABAVA . j* c Slovenskem Domu" ULICA GRAL. CESAR DIAZ 1657 SE BO VRŠILA V NEDELJO DNE 30. APRILA OB 5 URI POPOLDNE MED ZABAVO BODO NASTOPILI ZBORI "SLOVENSKEGA DOMA" IN BODO DRUGE ZANIMIVOSTI TUDI. PRIDIE! VABLJENI STE VSI ROJAKI IN ROJAKINJE! Odbor DOMAČE VESTI KOMU JE ZNANO Srb Rade Milijoševič nam javlja iz La Plate, da je v tamošnji bolnici umrl po avtni nesreči naš rojak Anton Kosanič, ki je stanoval v ulici 4, štev. 1117. Milijoševič piše, da je^ bil Kosanič doma nekje od Trsta, ter da je imel več ljudi v Buenos Airesu, okrog Mataderosa, ki so ga poznali. Omenja v dopisu tudi, da je pokojni imel nekaj denarja v banki, a ne zna v kateri. Na koncu nas naproša, da mi napravimo potrebne korake, da se dožene, če je res umrl in kake smrti, ker da on sedaj ne more, ker je premeščen iz La Plate v Arecifes. Mi mislimo, da se gre tukaj naj-brže za Antona Kocijančiča, ki je stanoval v tej ulici in v hiši, ki je nosila zgoraj omenjeno številko. Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se DANIEL KOSIČ Ul. Calderón 3216 Villa Devoto Vse rojake, ki bi jim bilo kaj znanega o navedenem Kosančiču ali Kocijančiču, so naprošeni, da nam javijo, ker bomo potem poskusili izvedeti kaj je resnice na tem. Kakor Milijoševič piše in nam je tudi že osebno izjavil, ni tudi izključen zločin. POROKA V soboto se je poročil v cerkvi sv. Jožefa v Floresu, rojak Andrej Mavec, doma iz Lokvi pri Divači s Pepeo Berginc iz Trnovega pri Kobaridu. Poročil ju je slov. kaplan Ja-hez Hladnik. Tega dne se je vršila tudi svatba, katero sta obhajala v krogu svojih prijateljev in znancev v restavraciji rojaka Ivana Dekleve na Chacariti. Novoporočencema naše čestitke! ŽENITNA PONUDBA Dva prijatelja, stara 32 in 38 let, eden iz Ljubljane, drugi iz Zagreba, katera posedujeta tu lastno zemljišče in hišo in s stalno službo, se želita seznaniti v svrho ženitve, s prijaznima, dobrima gospodičnama do 32 let starosti. Samo resne ponudbe s sliko je poslati pod W.D.S.N. 6v4 Éxcelsior, Victoria 723, Bs. Aires. I Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in cocat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires POZOR, ROJAKI V ROSARIU Odbor S.D.D. "Triglav" vabi vse člane in prijatelje ter Slovence in sploh Jugoslovane Na SVEČANO OTVORITEV lastnih društvenih prostorov Slovenski dom ki se bo vršila v nedeljo, dne 23. APRILA v ulici Gral. MITRE 3936 ob 11 uri dopoldne. Otvoritev bo otvoril predsednik s primernim govorom. Potem bo pa kosilo (asado). Vstopnina prosta, vendar pa se bodo prostovljni prispevki hvaležno sprejemali. Vozila, ki vozijo v bližini društvenega doma: Omnibusi št. 50, 51, 52 in 54. — Tramvaji: 7. in 18. — V slučaju slabega vremena se bo otvoritev vršila nedeljo pozneje. ODBOR Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto VABI vse cenjene rojake na prireditev, katera se bo vršila v nedeljo, dne 23. APRILA 1939, ob 4 uri popldne v društvenih prostorih, ulica SIMBRON 5148. SPORED: 1) Otvoritev: GODBA. 2) J. Aljaž: NE ZVENI MI, meš. zbor. 3) J. Aljaž: OJ PLANINE, meš. zbor. 4) Davorin Jenko: ROJAKOM, moški zbor. 5) N. N.: DEKLAMACIJA. 6) šaloigra: "DVE TETI" Po končanem sporedu prosta zabava s plesom, bogat srečolov in dobro založen bufet. — Vstopnina: prostovoljni prispevki. SVIRA SLOV. ORKESTER "TRIGLAV" Za obilno vdeležbp se vljudno priporoča ODBOR k 3tr. 4 SLOVENSKI UST Kumu i Ste v.) Uf Slovenci doma in po svetu POŽAR V LOKVI PRI DIVAČI ZAHTEVAL SMRTNO ŽRTEV Kakor navadno, se je v torek 21. marca družina Antona Mavera, po domače Hlapčevi, iz Lokve pri Diva-«i, podala na polje delat. Doma je ostal samo stari oče in mali vnuk. Bilo je nekako proti deseti uri, ko je bližnje sosede, ki so bili slučajno doma presenetil krik malega fantiča: "gori, gori!" Prestrašeni sosedje so takoj prihiteli iz svojih hiš ter opazili, da je Hlapčeva hiša že vsa v plamenih. Vsi vaščani, kar jih je bilo doma, moški in ženske so pričeli pridno gasiti, obenem so tudi brzo-javili v Trst po gasilce. Došli gasilci in vaščani niso mogli pogasiti velikega ognja, ki je nastal v seniku, iz katerega se je naglo razširil čez celo poslopje. Požar je divjal tako dolgo, dokler ni dokončal svojega pogubnega dela. Ko je ogenj toliko ponehal, da se je moglo bližje, so začeli iskati in brskati po ruševinah. Vedeli so, da se je stari Maver nahajal na seniku, in ker ga ni bilo nikjer videti, so sumili, da je mogoče postal žrtev požara. Po kratkem raz-kopavanju so gasilci res našli nesrečnega moža, od katerega pa ni bilo ničesar drugega več kakor nekaj ožganih kosti. Kako je ogenj nastal ni znano. Da bi deček zažgal skoro ni mogoče, ker je bil v času, ko je začelo goreti na dvorišču. Zelo verjetno pa je, da je stari Hlapčev kadil in mu je goreča vžigalica padla v seno ter se je isto vžgalo. Revež pa si radi svoje visoke starosti, 77 let, ni mogel pomagati, posebno še, ker se je ogenj naglo razvil ter tako postal žrtev plamenov. Vse Lokve je ta strašna nesreča Hlapčevih globoko presunila. Nanj preidejo tudi vse pravice-. Če se pokaže tudi Za izhod kot nezadosten, lahko sodišče izroči zanemarjeno poseáfta» v najem strokovno iz-vežbani osebi. Ako lastnik s .prisilnim najemnikom ne bi hotel skleniti najemniške pogodbe, določi podrobnosti pogodbe sodišče samo. Pod to odredbo ne spadajo pašniki in planine Vzhodne marke. Sodišče lahko odredi ustnieno razpravo in nudi posestniku možnost zagovora. Tudi pritožbe na višja sodišča so mogoče, vendar izključno samo na stroške prizadetega posestnika z malomarno obdelano zemljo. Po tej odredbi je dejansko mogoče razlastiti kmete, proti katerim je mogoč očitek o malomarnem obdelovanju rodovitne zemlje. so udeleženci izvajalce ploskanjem.. nagradili s GIBANJE PREBIVALSTVA V CELOVŠKEM OKRAJU V preteklem letu je bilo v celovškem okraju od 2256 novorojenčkov 807 nezakonskih, v velikovškem pa 225 od 769 in v šmohorskem 66 od 406. Vzporedno s številom nezakonskih otrok se giblje tudi otroška umrljivost, ker nezakonski otroci navadno niso deležni tako skrbne nege kakor zakonski. Narodno-so-cialistična dobrodelna organizacija NSU namerava urediti za Koroško 245 pomožnih uradov, ki naj bi zakonskim in nezakonskim materam nudili prvo pomoč. Ta socialna akcija ima namen zmanjšati v deželi u-mrljivost otrok. Šola za vzgajanje na-rodno-socialističnih voditeljev ZAKON ZA POVZDIGO KMET-SKEGA GOSPODARSTVA S 1. aprilom je stopil v veljavo zakon, ki naj bi jamčil izvedbo druge nemške gospodarske štiriletke na področju kmetijskega gospodarstva. Namen tega zakona je ta, da se bo morala vsa plodna zemlja čini bolj intenzivno obdelovati in da se prepreči vsako malomarno gospodarjenje. Odredba rre zadene dednih kmetij, ker vsebuje postopek proti malomarnim kmetom že postava o dednih kmetijah sama. Vsa ostala obdelana zemlja pa je podvržena temu zakonu. Za obdelovanje pripravna zemlja se mora po tej odredbi na vsak način in pod vsakimi pogoji izrabiti do skrajnih možnosti. Zakon prepušča sodnijam in njim dodeljenim strokovnjakom, da v nujnih slučajih odrejajo, vse kar smatrajo za potrebno. V slučajih malomarnega obdelovanja zemlje ima sodnija štiri postopke. Če je kakšna kmetija ali zemljišče slabo obdelano, potem sodnija na predlog okrožnega kmečkega vodje opozori lastnika pismeno ali ustnieno, naj bolje gospodari. Določi se mu gotov rok. do katerega mora nedostatke v gospodarstvu odpraviti, če se temu pozivu ne odzove, so predvidene kazni do 1.000 mark ali do 6 tednov zapora. Če je bil opomin brezuspešen, sme sodnija na predlog deželnega kmečkega vodje določiti nadzorstvo nad zanemarjenim gospodarstvom največ za dobo 4 let. Upravitelj razpolaga v vsem kar spada h kmetiji. Na vzhodnem obrežju Baškega jezera je nemška država kupila od sosesk Zgornje Borovlje in Pečnica 48 ha zemlje. Na tem prostoru namerava zgraditi šolo za narodno-socia-listične voditelje ("Fiihrerschule). Šola je zamišljena kot moderen internat z vsem komfortom, ki bo lahko sprejel do 400 učencev. Na polotoku pred Bačami pa nameravajo, zgraditi veliko delavsko okrevališče. ŠAHOVSKI TURNIR V ZAGREBU ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Prišel je čas, ko se v Zagrebu pričenja velik šahovski turnir, ki naj odloči, kdo bo letos prvak Jugoslavije v šahu. 31. marca je bilo* v hotelu "Evropa" žrebanje,, pri katerem so igralci potegnili vsak svojo številko in po katerem: se je odločilo, v kakšnem vrstnem redu bodo udeleženci .igrali med seboj.. Prvo kolo tega turnirja je bilo 4. aprila. Poslovni odbor Jugoslovanske šahovske zveze v Zagrebu je na svoji zadnji seji potrdil prijave- teh-le mojstrov za sodelovaije na zagrebškem turnirju: Iz Ljubljane bodo sodelovali sledeči: Vasja Pire, Fur-lani, Milan Vidmar mlajši in Prein-falk, dalje iz Beograda Tomovic in Sava Vukovič, iz Zagreba Slovenec Lešnik, iz' Piros» vi ne dr. Kalabar, iz. Vršca Bora Kostič, iz Kule Konig, iz Novega Sada Broder, iz Subotiee Schreiber, od amaterjev pa še štirje člani zagrebškega šahovskega kluba, ki je turnir organiziral, in sieejr Avprivic, Filipčič, Rožic in Petek. Udeleženci tega turnirja bodo. igrali vsak dan od 4 do 8 zvečer in od pol 10 do polnoči v veliki dvorani hotela "Evropa". Vsak amater, ki bo dosegel na tem turnirju 33% možnih točk, si bo s tem še pridobil naslov mojstra. Do zdaj se še ni zgodilo, da bi kak zagrebški šahist dosegel naslov mojstra v Zagrebu, pač pa vsi drugod, nekateri celo v tujini, kakor na primer dr. Drezga v Parizu in dr. Vukovič na Dunaju. Zagrebški šahovski klub je po časopisju zaprosil tudi dr. Vladka Mačka, da bi s svojim obiskom povzdignil proslavo jubileja ki ga ta klub ob priliki tega turnirja proslavlja. V zadnjem času smo zvedeli, da se bo turnirja udeležil velemojster, g. uni-verzni prof. dr. Milan Vidmar. viduainost. Sledil je razgovor o položaju in predstoječih prosvetnih nalogah. Pokazala se je izredna discipliniranost slovenskih kulturnih delavcey, ki so pripravljeni zastaviti vse sile v prospeh slovenske narodne družine v veliki nemški državi. PRIREDITEV SLOVENSKEGA * DRUŠTVA. V HODIŠAH Razveseljiv je bil. društveni sestanek slov. kulturnega ¡društva v Uo-dišah. Pestri spored jé privabil lepo število udeležencev, ki so do kraja napainili društveno dvorano; Slovenska pesem, dve aktualni predavanji iti zabaven prizor so nudili prijetno in poučno razvedrilo. Prvi predavatelj je izčrpno začrtal področja, na katerih je sodelovanje z narodnim socializmom mogoče brez priditžkov tudi za Slovence, drugo predavanje pa je obravnavalo zakon o dednih kmetijah, kar- trenutno slovenskega človeka močno zanima. Sestanek je zaključila lepa pesem in pogumni poziv društvenega predsednika, da bi bila udeležba pri prihodnjem podobnem sestanku enako polnoštevil-na kot tokrat- "VINDIŠARSKO" NAREČJE NA KOROŠKEM "Koroški Slovenec" prinaša sledečo zanimivo slikico- o> nastajanju koroškega " vindišarskega" narečja: Nedavno sem bil slučajno priča sledečemu prizoru: Skupini žensk v fari nad Dravo je tamošnji naduči-telj razlagal, da jint ima voditeljica nemškega gospodinjskega tečaja nekaj važnega povedati, Le pridite, jim je dejal "naša kochlerars»om: xmc mtsam tam ymc ymeme :■<«< >»>■■ AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k ■ S Y-. Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ca pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANG4LLO 1542 1 1 i * 'I f i I I i 1 i •:«•,:•:«< .>:♦>. >:♦:•.: •»>. škofiški nadučitelj Praš v slavnostnem nagovoru med drugim tudi razpravljal o nemških imenih na Južnem Koroškem in zagovarjal mnenje, da so bili vsi Slovenci, /. nemškimi imeni gotovo nekoč Nemci. Zanimivo, da se take razprave loti možak s slovenskim imenom. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—-6 , lepo sliko v barvah.' Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1325 U. T. 23 - 8327 DOCK SUD Hranilnica Dravske, banovine najmočnejša Najmočnejša banovinska hranilnica v državi — Hranilnica dravske banovine v Ljubljani — je imela dne 27. marca t. L bilančno sejo, na kateri je bila odobrena bilanca za leto 1938. Akutna kriza, ki je nastopila v drugi polovici septembra mesec» 1938, je stavila zavod na še večjo preizkušnjo, kot je Bilo to slučaj v letih 1931 do 1935. Nezaupanje ljudi do denarnih zavodov, je bilo v teh dneh potencirano tako, da so ljudje dvigali celotne prihranke. K sreči je zavod bil po preizkušnji prejšnjih let, na ta dogodek odlično pripravljen, saj je imel toliko takoj razpo,-lazljivih sredstev, da je mogel zadostiti vsaki želji v neomejeni višini. Vlagatelji so prišli do prepričanja, da oglasi zavoda;, nišo bili samo mamilo za vlagatelje, ampak da je. zavod vsakemu svojemu vlagatelju zadostil vsaki njegovi zahtevi. Kmalu so ljudje začeli vračali vloge in oni vlagatelj, ki je poprej dvignil vee prihranjeni anesek, ni samo vložil istega nazaj pod enakimi pogoji, ampak je celo nevede izkazal dragoceno priznanje načinu zavodoveg» upravljanja tujega denarja, ki zasluži popolno zaupanje, in s tem potrdil, da je jamstvo banovine le sub~ sidiarnega značaja. Vloge v let« 1938 so se zvišale za 43,848.000 dir narjev na 208,332.000 din. V skrbi za veliko varnost vlog je uprava skozi leta držala v letu 1938 najvišja likvidna sredstva ter znaša gotovina 87,853.000 din, ka¡r odgovarja 42 odstotkom vseh zaupanih sredstev. Ako prištejemo k tej vsoti še kratkoročni menični materij al in vse vrednostne papirje, dosega višina vi-sokovrednih takoj vnovčljivih sredstev znesek 104,530.000 din, ali polovico zaupanih sredstev. Pri tem pa niso upoštevana kratkoročna posojila, ki razmerja napram obvezam še zboljšajo. Za vlagatelje je važno, da so se v letu 1938 zvišale rezerve za 2,528.000 din na 15,302.000 din. Zavod se v zadnjem času bavi s sistematičnim uvajanjem malih vlog. Povpraševanje po kreditih je bilo i veliko V letu 1938 je bilo na novo dovoljenih kreditov: korporacijam 15,244.000 din, ostalim 6,299.000 din in se je tako stanje posojil, zvišalo na 111,846.000 di!n. Nepremičnine so svojem j znašale 7,100.000 dyi. V najhujši denarni stiski zavod ni pozabil svojih nameščencev. Dal jim je službeno pragmatiko, s katero je urejeno tudi dodatno pokojninsko zavarovanje pragmatičnih nameščencev. Zavod vodi pod posebno upravo, ki jo tvorijo nameščenci in uprava, ves pokojninski sklad, ki izkazuje premoženje v višini 9,609.000 din. To so palače v Igriški ulici 3 in Gradišče 8a, 8b in 10. Z letom 1938 se "je utrdil sloves te najstarejše hranilnice v državi, ki posluje že 119 leto. Ako prištejemo k tej vsoti še kratkoročni menični materij al in vse vrednostne papirje dosega višino visokovrednih zavodov. K R O J A Č N I C A "PRI ZVEZDI S Vam nudi blago najboljše angleško (SUPERLAN) V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke Priporoča se lastnik ALOJZ ŠIRCA Calle Mazzini 1479 -- Dock Sud Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam vsakovrstnega blaga. Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIČ jsno: DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires aseso i :SKiaarc;s©^^:>:aE©ar 3 I I I i 4 fútil, (éter.) lir SLOVENSKI LIST Str. i S«rt slovenskega slikarja na Slovaškem ■ovaški listi prinašajo žalostno »«rico, da so v četrtek dne 30. marca našli v njegovem stanovanju v Bratislavi umrlega slovenskega slikarja Ivana žeboto, ki pa je verjet-l» umrl že v ponedeljek, 27. marca, zadet od kapi v svoji postelji. Nekoliko dni se namreč že ni pokazal med «roje prijatelje, ki jih je imel mnogo med slovaškimi umetniki in ob-linstvom sploh, zato so nasilno vdrli r njegovo sobo, kjer so ga našli v «etrtek mrtvega v postelji že po ne-kolikodnevni smrti. Prejšnji teden je ležal dalj časa v tamkajšnji kliniki za težko srčno boleznijo, toda bol-■ižkega vzdušja ni mogel prenašati ter se je preselil na svoje stanovanje kjer ga je samotnega dosegla smrt. Ivan Žebota je sin Slovenskih goric, doma iz Ljutomera, ki je študiral slikarstvo na Dunaju in v Pragi, postal vojak in kot tak prišel v Budimpešto, kjer se je mnogo družil s Slovaki ter je tudi portretiral. 0-srobojenje ga je dobilo na Slovaškem, kjer je tudi ostal — najprej v Liptavskem sv. Martinu, pozneje v Bratislavi — in se popolnoma vživel * njihovo deželo ter postal eden izmed njih, tako, da ga Slovaki štejejo med svoje največje umetnike čopiča. blastmi, in pred javnostjo. Kot skupina bi lažje branili posamezne in skupne interese. Letos se jim je to posrečilo in je razstava ki je bila otvorjena pred nekaj dnevi, njihov prvi uspeh. Največji iniciator je pri nas brez- \ črte, so mnenja, da bi bilo za to naj- POLAGANJE TELEFONSKEGA KABLA V MARIBORU Že nekaj dni trajajo v Mariboru pripravljalna delaza polaganje telefonskega kabla,, s katerim se bodo po večini nadomestile sedanje strešne telefonske napeljave v mestu. Kabel bo napeljan v vseh smereh, v katerih potekajo sedaj najmočnejši teelfonski vodi. Položili ga bodo od glavne pošte po Stolni ulici preko Glavnega trga in dravskega mosta do Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu. Druga veja bo izpeljana po Glavnem trgu ter Koclje-vi ulici do Sodne ulice in po tej do Aleksandrove ceste. Tretja veja se bo v Kocljevi ulici odcepila ter bo ikt po Kopališki ulici preko Trga Svobode do poslopja okrajnega glavarstva. Četrta bo izpeljana od pošte po Slomškovem trgu naokrog. Kabel bo napeljan v posebnem kanalu pod hodnikom za pešce. Tak kanal so lansko jesen ob priliki regulacije Glavnega trga in mostu ter Kralja Petra trga žc položili. Sedaj odpirajo na Glavnem trgu zopet jaške k tem kanalom, v katerim so že položene žice, da bodo z njimi potegnili skozi kanal kabel. Kabel, ki je stal 300.000 din, je žc prispel ▼ Maribor. S kablom si bo poštna u-prava prihranila vsako leto najmanj 20.000 din stroškov, ki so jih do sedaj zahtevala v zimskem času popravila od snega raztrgana telefonska omrežja. Obenem pa bo mogoče sedaj v Mariboru priključiti na centralo večje število telefonskih odjemalcev, tako da se bo kabel kaj kmalu izplačal. OTVORITEV UMETNIŠKE RAZSTAVE V PARIZU Pod pokroviteljstvom Kneza namestnika Pavla, predsednika francoske skupščin« llerriota, ministra Zaya, jugoslovanskega poslanika in ministra Puriča ter generalnega direktorja zavoda za lepe umetnosti v Parizu Huismansa, so jugoslovanski Umetniki slikarji in kiparji te dni °-brambni zid ter da se ustanavljajo nove nemške kmetije". VSAKA LJUDSKA ŠOLA NAJ Bi IMELA OTROŠKI VRTEC Obstoji načrt, da bi s prihodnjim šolskim letom dobila vsaka ljudska šola svoj otroški vrtec za mladino od 4. leta naprej. Seveda zadeva ta načrt samo ozemlje Spodnje Koroške. Na ženskem učiteljišču v Celovcu traja tečaj, ki vežba 40 novih voditelj ic otroških vrtcev. Zanje so pretekli teden ob prisotnosti dež-svetnika Kaibitscha in šol. referenta Dlaske otvorili poseben dekliški dom. OBIŠČITE, KROJAČNICO Leopolda Ušaj KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 slovenska tovarna moz aik a Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Varela 5233 1 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130 kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre) GARMEN-DIA 4947 Bs. Aires, Paternal SlEBE® Núm. (Štev.) 117 SLOVENSKI LIST Str. 7 tf- P restoli se rasi jo... Misli k 6. mednarodnemu kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani. Če kdo pogleda v zgodovino, pač ne more mimo dejstva, kako neizprosno zanje usoda. Bil je kralj Kserkses. Vsa kraljestva je podvrgel. Tako mogočen je bil, da je hotel celo morju ukazovati. Saj je dal bičati njegove valove, ki so mu raztrgali most čez Bospór... Pred '2300 leti je bilo to, tedaj ko je bila Perzija mogočna država. Koliko stoletij je že preteklo čez deželo in koliko prestolov se je že podrlo... In prestol slavnih rimskih avgustov? JKoli-kokrat že je bil podrt, in kolikokrat je sedel tujec nanj. Pa tudi slava mogočnega španskega kralja Filipa II, ki je bil vladar povsod, koder sonce sije, na čigar kraljestvu.ni nikdar zašlo sonce, kako žalostno se je raztrgala njegova država in samo domovino njegovo kakšno neizmerno gorje se je nanjo izlilo. Tudi sam prestol apostola Petra, ki so ga postavili nekoč tudi na trhla tla,cerkvene države... tudi tisti prestol papežev kot svetnih vladarjev,,,, ni kljuboval neizprosnemu času. Stanje res tisoč let, preživel je prestol samega Karla Velikega, kateri je papeževo svetno kraljestvo ustanovil, toda nazadnje je tudi ta podlegel usodi in ostalo je le to, kar je bila njegova sveta naloga in to bo do konca sveta: prestol resnice iz katerega se nepokvarjen oznanja nauk božji. Ali veste, kako deluje kinematograf? Film sam je dolg trak. Stotine in tisoči slik si slede ena za drugo. Vsak prizorček je sličica zase. In zopet nova sličica je naslednji prizorček, ki že kaže malo dvignjeno roko. Deset jih je treba, da je v .e-najstem prizoru gib dokončan. Za hip postoji prizorček pred očmi gledalca in potem bliskoma zgine sličica in na njeno mesto skoči nova, ki spet postoji in se spet umakne naslednji, ki spet postoji..., Gledalcu se vidi, kot da igralci pred njim ži-ce, ker se kretajo prav tako kot lju-dje v resničnem življenju. Toda vsaka sličica je sama za se-be • • le geldalec samega sebe vara 8 tem, ko si ustvarja, da se oselie na Platnu res gibljejo... Tak film je tudi tok človeške zgodovine. Zato razumemo, zakaj Kristus ¡ ni hotel sprejeti kraljeve krone, ko so mu jo ponujali.... Zakaj bi sedel na préktdí'v tem tekočem filmu,, zakaj bi si zbiral prestole zemeljskega kraljestva, ki se dru^k' drugliki podirajo... On, ki je" večni'sin božji, pač ne bo sprejemal takih ponudb, kakor tudi odrastli ljudje ne posegajo v vodilne vloge otroških iger, rtiarvec prepuščajo to otrokom in sami le v postranski igri nastopajo v toliko, kolikor je otroški nevednosti in nespretnosti treba pomagati, da njih&a igra prav teče naprej... In kaj je naše življenje in vsa zgodovina človeštva drugega pred božjim očesom, ki z enim pogledom obvlada vse čase, kakor nekaka igra otrok. Le da jo nekateri tako strašno resno vzamejo, kot da ni ničesar drugega resničnega kot tisto, kar je trenutna zahteva njihove vloge. .. Čudni smo ljudje. Tisti ki ceste dela, dobro ve, da se ne bo po tisti v večnost peljal, in tudi zidar, ki lepe hišice gradi, ve dobro, da ne bo tam notri njegovo večno bivališče..,.. in vendar živi večina tako, kot '^a je vsa vsebina življenja v jedi in pijani in razuzdanosti. Pa se godi celo, da se ljudje medsebojno izrabljajo, da se sovražijo, d;*, si.^avidujo.... rozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, . obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 3E30S 30e30x 30E30 PRVOVRSTNA Restavracija, Bar q in Pivnica q RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi prostori za družine fl Kegljišče in krogljišče Q Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik ANTON DEKLEVA oaoc=3aonoc= Kako glupa jc ta tragikomedija. Kako kmalu bo vsak spoznal globoko modrost teh le besed, napisanih na starem rimskem nagrobniku: Več moje ni, dar sem zapravil. Kar sem si shranil, vse je šlo. Imam le tisto kar sem dal ! Ée žal, da nisem več delil. ' • t ' • <; Letos v juliju, od 25. do 30. julija se vrši v naši beli Ljubljani mednarodni kongres Kristusa Kralja. Bo že šesti kongres te vrste. Cel svet se pripravlja nanj. Če bo vse prav šlo, če se Europa ne zaplete v kake boje, kjer se bodo bili narodi in mogotci za svetno' oblast, se bo dvignilo primerno zastopstvo tudi iz teh dežela, da pohite na kongres. Vsekako bo to za nas Slovence zanimiva stvar in zato je dobro, da nekaj pažnje posvečamo tudi temu velikemu dogodku, ki bo našo ožjo domovino postavil za par dni v središče zanimanja celega sveta in še prav posebno nam mora.biti ljubo to, da je prav naša domovina bila izbrana za kongres, ki bo obravnaval tako velepomembno misel, ki je edina zmožna, da spet obnovi med narodi pravico, ljubezen in mir... Kristus kralj... Ni mu do tega, da bi svet vladal s policaji in žan-darji; niti ne izrabi onih silnih moči, ki so v njegovi oblasti, da bi stra-hoval uporni svet z očitnimi kaznimi nad tistimi, kateri se njegovi postavi in zapovedim rogajo.. . Nič tega si ni hotel izbrati. Kristus kralj vseli večnih časov je svoje kraljestvo zgradil na "kra- ZOBOZDRAVNIKA I DRA. SAMOILOVIČ j de Falicov in I DR. FELIKS FALICOV ¡ Sprejemata od 10 do 12 in od J 15—20 ure.'-DONATO ALVAREZ 2181 I U. T. 59 - 1723 I ! ioesc- Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 ljevski zapovedi ljubezni". Ni se odrekel kraljevskemu naslovu. Prav določna je bila njegova beseda pred Pilatom, ko ga je vprašal če je res kralj: Da, kralj sem. Toda moje kralje^HrB W'bd tégá' ■fcVkta/.TÍ PaČ/Je biflf tellaf^raViíost protislovno, trditi, da jé on kralj. Saj so ga tako strašno ponižali, saj so mu trnjevó krono pletli. ... in On vendar trdi: "Da, tako je. Kralj sem". Njegovo kraljestvo je pa: kraljestvo ljubezni, pravice in miru. Danes doživljamo strahoten prelom v človeški zgodovini. Na pohodu je kraljestvo nasilja, pravica močnejšega. Pravica slabejšega je poteptana. Sicer verno dobro, da se neusmiljeno rušijo vsi prestoli, ki so bili s silo zgrajeni. Toda mi smo vendarle tudi soigralci v tem silnem filmu človeškega dogajanja in moramo tudi sami iskati pot in način, kako pomagati k zmagi proti kraljestvu nasilja in hudobije; kako priboriti zmago kraljestvu ljubezni, kateremu je kralj nihče drugi kot Kristus. Saj vendar ni nikogar, ki bi ne uvidel jasno, da je edina zanesljiva, podlaga colveškega blagostanja le | na zapovedi ljubezni, ki je osnova ; kraljestva Kristusovega. A ta zapoved je izdatna le tedaj, če temelji na veri v večno pravico božjo, ker samo vera in upanje v večnost more potlačiti v slabem človeškem srcu nevoščljivost in sebičnost, ki sta glavni gonilni sili nasilja in sovraštva. Kristus kralj... od vekov že ima njegovo kraljestvo nasprotnika v Antikristu. Delo antikristusovo je bilo vedno tostransko, usmerjeno v to, da potegne ljudi za seboj z obljubami sreče v sedanjosti.... V dolgih tisočletjih so bili ljudje že neštetokrat razočarani nad njegovimi obljubami----Tisti pa, kateri so se popolnoma izročili načelom kraljestva Kristusovega so že neštetokrat doživljali tisto, kar je bilo dano apostolom na gori, ko so izjavili: ospod, dobro nam je tukaj biti". Naloga vseh poštenih ljudi, katerim je res kaj do tega, da se časi izboljšajo, naloga vseh, pravim, je: . i!;.' :- ■■' i ■ ->) ,N>v ; zastaviti kar je v njihovi >moči> da zmaga kraljestvo Kristusovo) tudi med živimi. '' '*•> Hibi ! Hladnik Janez CERKVENI VESTNIK 23. aprila aprila maša na Avella-nedi. Molitve na Paternalu. 30. aprila maša na Paternalu. Molitve na Paternalu. Že trka na vrata mesec majnik. Zato pa ste toplo povabljeni, da tudi tukaj ta mesec pridno zahajate k šmarnični pobožnosti ob nedeljah, ko bomo obravnavali zgodovino Svete Gore in se učili petja za proslavo 400 letnice. Sončna goriška bo letos vsa polna Marijine pesmi za jubilejno slovesnost Svete Gore. Vsa ostala slovenska zemlja bo pa slavila veličasten praznik mednarodnega kongresa Krisusa Kralja, ko se bodo zbrali v Ljubljani stotistoči vernih iz celega sveta. Če ima tudi tu kdo namen, da potuje domov, naj se kar letos dvigne, da bo doživel dve tako veličastni slovesnosti. V juniju na Sveti oGri, koncem julija pa v Ljubljani, kjer se bo navedeni kongres vr3U od 25. do 30. julija. Hladnik Janez i Ste bolni? Telefonirajte po slovensko U. T. 22 - 4026 j in takoj Vam pošljemo pomoč f t I Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto Kavarna in pizerijai Razna vina — Vsakovrstni f likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ t in JUSTO KRALJ • WARNES 2101 esq. Garmendia | La Paternal Bs. Aires } ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 135 Krmar in poročnik sta priskočila, da bi pomagala adnjiralu, da bi "»stal. To pa je bilo tudi potrebno, kajti Orlov se ni mogel niti ganiti. Ko je naposled zopet stal na svojih nogah, je Gianettina jezno pogledal. Gledal je zmagovalca. Takšen je bil torej človek, ki je premagal kneza Gregorja Orlova? To je bil torej človek, ki je bil tako predrzen, da se je meril z orja-žkim Rusom? Svoj poraz pa je doživel admiral pred vsemi svojimi častniki in pred moštvom svojih ladij! In to mu je bilo najhujše! Njegova slava je za vedno otem-tela! Doslej je bil Orlov nepremagljiv in najmočnejši borilec cele Ru- Vendar pa je Orlov premagal svoja čuvstva in ponudil Gianettino roko. — Močan si kakor slon, — je de-Jal Orlov, — hraber pa kakor lev. — Zmagovalec, spoštujem te! ■— Knez ne zahtevam ničesar od tebe, — jeodvmil Gianettino brez Ponosa, — izpolniti moraš svojo obljubo in mi dati ladjo in sicer takoj. — Takoj, —odvrne knez Orlov. — Ladjo morajo muprej pripraviti. Mej, krmar, pridite k meni, po-V(>dal vam bom kaj boste storili. Knez Orlov je potegnil krmarja Vi*tran in mu dal nekaj navodil. 1'otem pa se je zopet obrnil b Gia-Jfttinu, kateremu je sedaj stopila 1,2U tudi lepa Lidija in dejal: — Vi ostanete lahko na krovu in nadzirate, če se vrši vse po vaši žeji. — Da, saj je res, — vi želite tudi ano za osem dni! — Hej, kuhar! Kuhar je prišel. — Preskrbi ladjo s hrano kakor da bi šel jaz za osem dni na morje. Ne pozabi tudi na najboljše vino! Takšpn človek je vreden spoštovanja. — Admiral, ali me boste zares pogostili? — vpraša Gianettoino hitro. — Da, to hočem! _ Kaj bi radi, da bi vam storil? — Dovolite, da bi videl grofico Klariso Pineberg. Knez Orlov se je nasmehnil. — To pa je bil smehljaj okrutnosti in ne-usniiljenja. — Naj bo! Videli jo boste! K njej pa ne boste mogli. V njenem salonu vlada namreč prav posebna ceremonija. Grofica Klarisa Pineberg je postala zelo ponosna. Ona nedovoli niti človeku, da bi ji smel poljubiti roko. — Vseeno— da bi jo smel vsaj še enkrat videti! Jaz sem njen zvesti sluga! — Pojdite torej z menoj! — mu je dejal Orlov. — Lepa Lidija gre lahko z nami, med tem pa bodo moji ljudje vse pripravili za vaš odhod ! Knez Orlov je šel prvi, Lidija in Gianettino pa sta jo mahala za njim. Prišli so do kajute častnikov, odtod pa so vodile stopnice v globino. Ker pa je bila tukaj trdna tema, je knez Orlov prižgal svetiljko. Gianettino je bil močno razburjen. Sedaj bo videl svo^q] jubljeno, oh videl jo bo kot. ujetnico, v verigah, kljub temu pa ji ne bo mogel pomagati, iv« je mogel rešiti. Toda tega, da bi jo zopet videl, se ni hotel odreči. Klarisi je hotel zašepetati, naj bo pogumna, naj ne Izgubi vere v bodočnost, kajti Gianettino bo živel in to naj bo panje v rešitev! Sedaj so prispeli v najgloblji i prostor ladje. Plaziti so se morali mimo zabojev in najrazličnejših sodov. Naposled so prispeli do nekih vrat. Orlov je potegnil iz žepa ključ in jih odprl. V tem trenutku so zaslišali krik. Globoko pod površjem vodeč globoko iz morja je prihajal obupen krik. Tu je vladal strašen sinrad. — Knez Orlov, daj mi svobodo! — je vpila Klarisa. — Usmili se me, o-svobodi me! Sedaj je Klarisa opazila, da je prišel z Orlovom še nekdo drugi. Ni vedela, kdo prihaja k njej, čeprav je bilo kljub svetlobi, ki je prihajala od svetiljke, zelo temno. Klarisa je razširila roki in vzkliknila: — Oh, kdorkoli ste, ki prihajate v mojo ječo, — če je v vaših srcih le trohica sočutja, me osvobodite in me odpeljite na svetlo. Nagradila vas bom in vam bom hvaležna, kakor je človek hvaležen svojemu dobrotniku. Dajte mi svobodo! i Sedaj ni mogel več Gianettino vzdržati. — Klarisa — je vzkliknil Gianettino. — Moja ljubljena Klarisa, — jaz sem pri tebi! Gianettino je planil, kakor da bi jo hotel osvoboditi, kakor da bi jo na svojih rokah hotel odnesti na na krov. Gianettino je odhitel k njej, toda-- Gianettino se je opotekel in krik-nil od bolečine--z glavo je treščil ob mrežo, ki je zapirala vhod k Klarisi. Mreža je bila tako gosta, da je prodiral skozi njo samo zrak. Klarisa je povesila glavo, ko pa je zaslišala glas ljubljenega se je vzravnala, zgrabila mrežo z obema rokama in ihte približala svoj obraz hladnemu železju. — Gianettino, ti si prišel? — je vzkliknila Klarisa s slabotnim glasom. — Naposled — naposled, — poglej, kaj so storili tvoji Klarisi! — Še nekaj dni v tej temnici in moja lepota bo za vedno izginila! Za njo pa bo izginilo tudi moje veselje za življenje. — Oh, Gianettino, če bi te bila ubogala! Če bi bila ostala pri tebi! — Oh( zakaj sem bila tako slepa, zakaj ti nisem verjela? — Klarisa, ne govori več o tem, — reče Gianettino. — Kar se je zgodilo, se je zgodilo! — Ubožica moja, — to je strašno, srce mi ječi ob pogledu na tvojo nesrečo! — Oh. Gianettino, ko bi ti mogel videti kaj so mi storili! — Okovali so me z železnim obročem. Prikovana sem kakor divja žival! Porogljiv smeh jo je prekinil. — Mar ti nisem obljubil nezlom-¡ ljiv prstan? To je tvoj železni pr-j stan, ki ti ga ne bodo sneli niti na zadnjo uro. Še na morišču ga boš nosila, ko pa te bodo položili v grob, .ti bo ostal kot večen spomin na tvojega zvestega zaveznika Gregorja Orlora. Knez Orlov, bodite plemeniti! — je vzkliknila Lidija. — Nikar se ne posmehujte nesreči! Ne smejte se obupu! Če je ta uboga žena tudi kaj zakrivila, — spomnite se, kako težko ste jo kaznovali! — Ah, lepa Lidija, ti si usmiljena? — je vprašal knez Orlov, objel mlado deklico in jo potegnil s seboj globlje v temno kjet. t— To ti pri-stoja. Jaz ljubim žene, ki imajo dobro srce! Lidija se namenoma ni branila njegovih sladkih besed. Gianettino ji je dal znamenje in Lidija ga je raumela, vedela je, kaj želi. Orlov ji je šepetal v uho sladke besede in Lidija mu je celo dovolila, da jo je pogladil po njenih temnih, lepih laseh. Med tem časom pa je Gianettino spregovoril s Klariso nekaj besed brez prič. -4~ Ljubljena, — je zašepetal Gianettino in stopil čisto k železni mreži, ki ga je ločila od nje, — ljubljena, kneza Orlova sem namenoma naprosil, da me pripeljal semkaj, v tvojo temnico. Čeprav ti sedaj ne moreni pomagati, ti vendar pravim: živel bom, ti pa lahko upaš, da te bom rešil! —¡ Upam? — je rekla Klarisa zamolklo, — Kaj naj bi upala? Gianettino, zame ni rešitve! Moja usoda in moja prihodnjost bosta strašni! " — Ta ladja me bo odpeljala v Rusijo. Tam me bodo vrgli v ječo — vsi pa prav dobro vedo, kakšne so ruske ječe. Tam je hujše kakor v grobu! Potem pa bodo pričeli razpravo proti meni, ker ima Orlov v svojih rokah dokaz. Če bom tajila, mi torej ne bo prav nič koristilo. Pa tudi če bi molčala, — kaj bi mi koristilo? Jaz sem rojena Romanovua in zato moram umreti! — Ne, Klarisa, ti ne boš umrla, — tvoji sovražniki te ne bodo dobili v svoje pesti! — Jaz te bom osvobodil iz ruske temnice! — Klarisa, poslušaj me! Knez Orlov bo dal meni in Lidiji ladjo, s katero se bova lahko vrnila v Benetke. — V Benetkah pa bom ostal samo nekaj dni, potem pa se bom kot mornar vkrcal na ladjo, ki odhaja v Rusijo. — Ha, kako sem srečen, da razumem to obrt! V službo me bodo prav gotovo sprejeli in tako bom ko,L mornar stopil na ruska tla. — Bom že zvedel, kje se nahajaš, potem pa — potem mi bo že Bog pomagal in me navdahnil z močjo in pretkanostjo, da te bom ul grabil tisti Katarini. — Če pa se mi to ne bo posrečilo, bom šel iz mesta v mesto, od vasi do SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ MATERINA SOLZA Živela je vdova, ki je imela sina edinca, kateremu je bilo ime Martin. Ko je Martin vprašal, kje je njegov oče, so materi vedno prišle solze v oči in v ihtenju mu je odgovorila, da je njegov oče že davno pri Bogu. Martin pa tega ni razumel, ker je videl, da vsi otroci imajo očete, zato je ponovno izpraseval mamo. Ko je pa nekoliko dorasel *in je razumel, kaj pomeni smrt, ni več mučil mame s takimi vprašanji. Zdelo se mu je, da jo preveč razžali. Saj je bila tako dobra z njim. Hodila je k sosedam prati in likati perilo, samo, da je lahko dala Martinu kruha in druge hrane. Ko je dorasel že v mladeniča, je tudi on hodil na delo in tako sta živela vedno v najlepši slogi in ljubezni. Mati ni poznala nič drugega kot svojega sina, za katerega bi skočila tudi v ogenj, če bi bilo treba. Ravno tako Martin, mati mu je bila vse. Nekega dne pa je rekel Martin materi, da je že dovolj star in se hoče poročiti. Ker mu je mati želela samo dobro, mu je rekla, naj se le poroči, če je on tako odločil. Zgodilo se je torej, da je nekega dne Martin pripeljal nevfesto v hišo. Z materjo so se lepo pozdravile in mati je sina in snaho, po stari navadi blagoslovila. Pa ni trajalo dolgo, ko je snaha vzela vse gospodinjstvo v svoje roke. To pa stari materi ni bilo povolji in se radi tega pritožila sinu Martinu, kateri ji je obljubil, da bo stvar uredil. Ni se mu posrečilo. Njegova žena ga je pridobila zase in tako je ostala mati osamljena. Mnogo noči je revica prejokala, ker je izgubila edino ljubezen, Martinovo, katerega je tako srčno ljubila. Sedaj ji pa on vrača tako-le. Nekega dne jo je celo nagnal in ji povedal, da pod domaČim krovom ni več zanjo prostora, ker se zadeva njegovi ženi. Ako ne pojde-te zlepa. Vam pa ne damo hrane, potem se boste že odločila, ji je rekel. Uboga mati, ki je celo življenje skrbela in delala za njega, svojega sina, jo sedaj meče iz hiše. Kaj ji je napraviti? Odpravila se je do sodnika, mu vse natančno povedala, kako je rajii- Mladinski kotiček ki pustil njej delež pri hiši, a sedaj jo sin, nahujskan od snahe, podi iz hiše. Scdnik, ki je bil star in isku-šen mož, je takoj razumel stvir, pa je ukazal naj prideta mati in sin skupaj k njemu. Ko prestopita prag sodnikove sobe, jih je ta povabil, naj povesta vsak svoj vzrok. Sin je dolgo tolmačil, ali nekaj točnega ni mogel povedati, ker pač za taka dejanja ni besed. Modrost sodnikova pa je bila tako velika, da ga ni sodil niti kaznoval, samo tole priliko mu je povedal. prav tako kot sedaj vidva. Ker sta se prav tako kot sedaj idva. Ker sta se skregala, sta prišla pred kralja, iskati pravice. Kralj ukaže sinu, naj gre na en konec tehtnice, na drugi konec pa je ukazal materi naj poto-či eno samo solzo. Ko kane materi solza iz očesa, je sin zletel visoko v zrak, kar je pomenilo, da je veliko več vredna materina solza, kot pa cel sin. Tako je tudi s tvojo materjo", reče sodnik. Tedaj je Martin objel svojo mater in jo peljal domov in jo tam postavil na prvo mesto. Od takrat ji ni več rekel slabe besede in mir je prišel v njihovo hišo. X. KNJIGE Med knjigami v knjigarni spor [nastane in ko povdarja vsaka svojo stvar, v jeziku svojem in zadaja rane, poprasa kroničo knjigar: "Čemu ves ta prepir, ropoto" "To je od tod, ker mene ste, [gospod, postavili — mu ona odgovarja, poleg lažnika—koledarja." "Tu vse" — veli knjigar — "se [prav je uredilo: on laže to, kar bo — to to, kar [je že bilo." V. Hanka (1791—1861) POZDRAV SLOVANOM (Na shodu 1838) Glej, vsipljejo se tam od vzhoda; od Karpatov Slovak, Rusin, Leh, Srb od Spreve, Srb z dunavskega [broda, od Mure, Drave, Kolpe, Drine, Save, čez Moravo sprejema brat jih Čeh, otroke vrle od vseh strani Slave. MATI. Najlepša in najslajša beseda: mati. Kdo se je ne spominja z največjim spoštovanjem? In tisti, ki je tako srečen, da jo ima v svoji bližini, z največjim trpljenjem dela in skrbi za njo. Znano je tudi, da tisti, ki je zavrgel mater, nima več nobene sreče. Njej smo dolžni največjo ljubezen in zahvalo. Saj nas je ona rodila in nas povivala dolge mesece, da smo začeli počasi hoditi. Potem nas je učila izgovarjati besede. Kako srečna je bila, ko smo spregovorili prvo besedo, ki je bila "mama". Od veselja so se ji vlile solze po licu. Kako je ona trpela, če se nam je pripetila kaka nezgoda, jokala je okoli nas, če smo bili bolni. Kako nam je nosila, vsega, kar je mogla dobiti, samo, da bi nas njeni zakladi prej ozdravili. Videli smo kako je trpela soseda, ko ji je njen malček umrl. Z eno besedo rečeno: mati je sama ljubezen, čista in neskaljena. Tako kot ljubi A. J. Puchmajer (1769—1821) GOSPOD IN PES Pes lajal je tatú in vso noč se je [trudil: bil zjutraj tepen je, ker je gospoda i'* r [zbudil. Vso drugo noč je spal, da bolje bi [ugajal: prišel je tat — bil tepen je, ker ni [zalajal. NOVA ZARJA Že nebo se mi odpira, že danica se žari, v zarji se okrog ozira češki sin in češka hči. Čeh se svoji zarji sveti, častno je začel živeti. 1803. mati, ne more živo bitje ljubiti. 0-na nam je dala kri svoje krvi, torej vse kar je premogla. In še nam daje ter skrbi za nas. Mnogi pa imamo matere že dolgo v grobu. Ne moremo se z njimi razgovarjati, da bi jim razkrili svoje srce. Nimamo tiste ljubeče duše poleg nas, ki bi nas bodrila in nam dajala svoje nasvete, ki ji privrejo naravnost iz srca in s« lahko zanesemo, da so dobri in pošteni. Mogoče se pa kdo poroči ali je že poročen. Žena katero nam je i»o-da namenila, je tudi prej ali slej mati. Če ni naša, je naših otrok. Tudi ta žena je lahko naša mati. Če nam do sedaj ni bila nam bo gotovo v bodoče, če jo bomo tako spoštovali, kot poštena žena zasluži. Mogoče nismo do sedaj tegao pazili in so nam bile žene samo žene, zato se jim nismo približali. Poskusimo v vsaki ženi, ne samo v lastni, gledati mater in bomo videli več sreče in veselja v družini in v razdrapani človeški družbi. Današnji svet je po-stvo prizadeva dobiti več pravic, kar dela marsikomu sivo glavo. Dajmo vsakemu svoje, pa bomo vsi zadovoljni. Začnim najprej pri sebi potem bomo še drngim za vzgled. X V šoli V šoli so se učili o kroženju krvi. Pa pravi učitelj: "Če se postavim na glavo, ali se mi potem vsa kri prelije v glavo?" "Učenec: "Da!" Učitelj: "Kako pa, da mi vsa kri ne odteče v noge, kadar stojim?" Učenec: "Ker noge niso votle in prazne." Drevo in sekira PREGOVORI Kdor ni še nikoli dvomil v svoje znanje, ga ni imel nikoli veliko. * Prijatelj je tisti, ki bi ti lahko povedal neprijetne resnice o tebi, » tega ne stori. * Napake velikih duhov se kažejo najjasneje pri njihovih posnemovalcih. vasi in bom dvignil ves narod: Govoril jim bom in jih vzpodbujal naj se upro proti tiranstvu in nasilju, naj se upro Katarini! Čeprav bi moral postati morilec tudi sam! — — Prej kakor bom zapustil Benetke, se bom izpovedal, da mi bo Bog oprostil vse moje dosedanje in bodoče grehe, — in jaz ti prisegam, ljubljena, da bo prej umrla carica Katarina ruska, kakor pa bodo tebe umorili na morišču in ti odsekali tvojo drago glavo! —Gianettino, — ljubljeni moj,— hvala ti! Klarisa je hotela poriniti roko skozi mrežo, da bi se ga vsaj z enim prstom dotaknila, — ubožica pa je potegnila roko nazaj, ker se j»> ob železju popraskala, — svojemu ljubljenemu hi mogla stisniti roke v slovo, pa tudi dotakniti se ga ni mogla. — Sedaj pa, moja edina Klarisa, naj te čuvajo Bog in vsi svetniki! Sedaj, ko veš, da ne bom miroval, da bom neprestano delal za tvojo svobodo, sedaj ne boš obupavala, kajne da ne, ljubljena, tedaj boš živela, živela, da boš za vedno moja? -r- Oh, Gianettino, — ne govori dalje! — Preveč sreče v moji sedanji bedi — še znorela bom! — Klarisa, tudi pred tem se moraš čuvati! — je nadaljeval lepi beneški gondoliere. — V svoji strašni samoti ne smeš postati žrtev blaznosti! Naučil sem te tisto lepo, žalostno beneško pesem, ki napolnjuje dušo z ljubeznijo in s hrepenenjem. — Kadar boš čutila, da se ti pri-. bližnje obup,, da se te je blaznost dotaknila n svojo mrzlo roko, sedi in zapri oči. Zapoj si eno teh naših pesmi, teh prekrasnih naših benečan-skih melodij in spomnila se boš name, Npomnila se boš najinih lepih dni v Benetkah, dni na morju in v moji kolihici, pa ne boš obupala. — Kajneda, Klarisa, — je nada- ljeval lepi, bledi mladenič, — ali mi prisežeš, da se ne boš nikdar sama umorila t — Zahtevam, da mi to prisežeš, kajti prej ne bom odšel Klarisa, pri-sezi mi, da boš rajše prenesla vse, kakor pa, da bi si z lastno roko vzela življenje. Marsikateri, ki danes obupuje nad svojim življenjem, je jutri lahko najsrečnejši človek na svetu! — Mnogo zahtevaš od mene, — odvrne zamolklo lepa rdečelasa grofica. Gianettino, meni ni lahko! S težkim srcem ti obljubljam, kar zahtevaš od mene! Ti hočeš, da bi živela —- prav torej, živela bom! — Hvala ti za to besedo, ki je zame vredna več kakor najslovesnejša prisega. Sedaj pa zbogom, ljubljena, zbogom! — Oh, nikdar se še zaljubljenci niso ločili s težjim srcem, kakor se ločiva sedaj midva! Midva pa bova pokazala, da nisva navadna človeka, da najina ljubezen hi navadna, vsakdanja, da znava junaško prenašati bedo in nesrečo! — Klarisa, ne morem ti stisniti tvoje drage roke, ne morem te objeti ! Zastonj hrepenijo moje ustnice po vročih poljubih, zaman hrepenim po tvojih rdečih ustnicah! Klarisa, poljubljam te v duhu! — — Zbogom, Klarisa, zbogom!. — Če ne bom prišel k tebi, da bi te osvobodil iz tvoje temnice, vedi, da je tvoj Gianettino mrtev! — Mrtev! — Oh, ne odhajaj od mene s to besedo na ustnah! — Živi, Gianettino, živi zame! — Gianettino, ljubljenec moj, Bog naj te blagoslovi! V tem trenutku je prišel knez Orlov bliže. — Dovolj je! — je rekel admiral surovo. — Videl sem, kako si z jet-nico šepetal, pa te nisem motil! — Sedaj si najbrž tudi sam uvi-del.da mi niti Bog ne bi mogel odpeljati te jotnice. Čeprav bi ladja tudi utonila, bi grofica morala ostati v svoji ječi. Orlov je zaprl vrata, obrnil ključ in ga spravil v žep. Gianettino je jel misliti, ne bi li se vrgel na kneza Orlova in ga ubil, mu vzel ključe in rešil Klariso. Ta misel pa mu je prišla prepozno. Ko se je Gianettino ozrl, je videl, da stojijo na vznožju stopnic štirje vojaki z nabitimi puškami. Če bi bil Gianettino samo dvignil roko, bi ga bili brez dvoma ustrelili. —- Mislim, da so ladjo že pripravili, — je rekel knez Orlov, ki je šel z Gianettinom in Lidijo po ozkih stopnicah na krov. — Morje je mirno, zato greš lahko brez vseh skrbi na pot. — Gianettino, ti si Benečan, veter in bdfja te radi tega ne plašita. — Ne, gospod admiral, mene boli samo, kadar vidim slabe ljudi, — valovom pa znam kljubovati! Prispeli so na krov. Prvi krmar je javil knezu, da so ladja že nahaja na morju. — Hej, kuhar! — zavpije knez Orlov. — Ali ste izvršili vsa moja povelja? Ali ste dali v ladjo dovolj hrane? — Sem, gospod admiral! Vse sem storil, kakor ste mi ukazali! — Vse? — Vse! — Tedaj ti želim srečno pot, — reče knez Gregor Orlov in ponudi gondolierju roko. — Pozdravi lepe Benetke in reci dožu, naj se ne jezi, ker sem mu odpeljal najlepšo Beno-čnnko! — Povej starcu, da jo bomo v Rusiji mnogo bolj potrebovali. Toliko predrzni bomo namreč, da ji bomo odsekali glavo in jo postavili v špirit! Povejte to gospodu dožu! Gianettino mu je hotel izzivalno odgovoriti, v zadnjem trenutku pa se je premislil. V zadnjih hipih svojega življenja na admiralski ladji ni hotel pasti v nevarnost. Stopil je k ograji in pogledal mor- Gladina jc bila mirna, nebo pa rdečkasto. Ni še padla trdna tema. Poleg "česme" je ležala lepa ladja. V njej so se nahajali zaboji s hrano. Gianettinu se je zdelo, da se nahaja v ladji marsikaj, kar bo med potjo prav gotovo potreboval. — V ladji boš našel vse, kar boš potreboval, — reče knez Orlov. — Ko boš odprl tisti zaboj pri krmilu, boš našel nekaj steklenic najboljšega vina, kar ga imamo na ladji. — Mladenič, pij ga z lepo Lidijo na moje zdravje! Vsaka kaplja vina naj te spomni na kneza Orlova. Gianettino ga je hitro pogledal s svojimi temnimi očmi. — Knez Orlov, spomin na vas no bo nikdar zginil! — reče Gianettino. — Tudi brez vašega vina bi vas imel neprestano v mislih! — Zbogom, — reče Orlov. — Gianettino, napravil sem ti nekaj nemirnih trenutkov. Če bi se ne bil spomnil, da bi so borila na življenje in smrt, bi bil ti sedaj mrtev! Vesel sem, da se je vse tako izteklo in da si živ! Srečno pot! — Ti pa, moja lepa Lidija, so mirno vrni v Benetke. Vem da ljubiš toga mladeniča, zato pa mi moraš biti hvaležna, da ga nisem odstranil s sveta! Ilahalm Gianettino misli. dn ne vem kako je prihajala grofica Klarisa Pinnebcrg vsako noč v njegovo kolibo! — Sedaj bo moral biti revež brez nje, ker bo prvi, ki jo bo objel — krvnik! , — To me veseli, — je odvrnil Gianettino trpko, — boljše je, da objame grofico Pineberg krvnik, kakor pa knez Gregor Orlov! Gianettino jo prijel Lidijo krog pasu, Dvignili j<> jo rej Lepa prodajalka cvetlic je sedóla pri krmilu in glodala za ladjo, k1 se je izgubljala v daljavi. Svoje ustnico je stisnila, — spregovorila n' niti besedico, — bilo ji je kakor d» bi morala jokati, — jokati iz globin® svojega srca. Njeno oči so bile P0' ne solz. • Lidija pa jo napela vso svojo moči, d'i bi skrila svoja čuvKtva in nevladni a skeleče solze, ker ni hotel® Gianettino ve žalosti še povečati. Gianettino je stal vzravnan Br