Leto LXTV^ št 22* Ljubljana, četrtek 8. oktobra I93I Cena Din i. Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO PODRUŽNICE: ADin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji inserati petit ijitrijana Knaflimm nlir« Ml fi MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. lrfO. -Fflrta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« LJUBLJANA, uaiijeva uiica si. o NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — mm ««ja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon 8t. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št 10 35L DEMISIJA BRuNINGOVE VLADE Mova Britningova vlada naj bi ne prevzela nobenih obveznosti proti političnim strankam — Podpirali jo bodo baje tudi nekateri poslanci dosedanje opozicije na desni Berlin, 8. oktobra. Državni kancelar dr. Briining je pod.il včeraj državnemu predsedniku Hindenburgu demisijo celokupne vlade. Državni predsednik je sprejel demisijo na znanje in poveril dr. Brii-prngu začasno vodstvo državne vlade z nalogo, naj sestavi novo državno vlado brez obveznosti, ki so običajne med strankami. Dr. Briining je sprejel mandat v tej obliki Berlin, 8. oktobra, AA_ Pravosodni minister v novi nemški vladi bo bržkone dr. Joel, ministrstvo za prehrano m poljedelstvo prevzame Schiele, poštni minister pa bo dr. SchaetzeL Dr. Briining računa s podporo vseh strank, ki so bile naklonjene njegovemu dosedanjemu kabinetu, ni pa izključeno, da ga bodo podpirali nekateri desničarski poslanci, ki bi se v tem primeru ločili od svojih skupin. * Nova vlada ne bo strankarska in ne politična. Nekateri resori bodo zasedeni s strokovnjaki. Odločitev o končni sestavi kabineta še ni padla. Medtem se opozicija pridno pripravlja na boj proti zasilnim odredbam, objavljenim včeraj. Komunisti bodo predlagali v zbornici razveljavi j en je teh odredb. Ta predlog bodo podpirale tudi desničarske opozicijske stranke. Sestanek desničarskih strank o tem vprašanju bo v Harzburgu. Berlin, 8. oktobra. AA. PosL Breit-scheid svari dr. Briininga v »Vorvviirtsu«, naj se ne upira preveč socialnim demokratom. Člankar očita državnemu kance-Iarju, da omalovažuje socialistične voditelje in da jih ni pritegnil k svojim posvetom. Socialistična stranka bo podpirala novo vlado le pod pogojem, da ne bo iz-premenila svoje dosedanje smeri. »Berliner Tageblatt« pravi, da je Brii-ningov uspeh v parlamentu odvisen od pooblastil, prejetih od predsednika Hin-denburga Po mnenju tega lista bi desni- Razpust angleškega parlamenta Pricetek volilnega boja v Angliji — Nova akcija za popolno samostojnost Irske London, 8. okt. Kraljevi ukaz, s katerim |e bil odrejen razpust parlamenta, je bil moči prečitan v obeh zbornicah. Nacijonalna rlada bo takoj objavila svoj volilni program m volilni manifest Vse vladne stranke so iti eni le, da bodo šle v volilni boj ločeno ter ftoleg skupnega poziva izdale narodu tudi posebne volilne proglase. Novo ustanovljena narodna liberalna stranka, ki se je ji doslej priključilo 25 poslancev, je izvolila Johna Simona za predsednika in bo podpirala liberalne kandidate, ki bodo brezpogojno sledili ministrskemu predsedniku. L lov d George zastopa napram novim volitvam še vedno najostrejšo opozicijo in se bori pri tem ramo ob rami z opozicijsko večino delavske stranke. Konzerva-tivci so sklenili, da ne postavijo kandidatov v volilnih okrajih, kjer bodo kandidirali liberalni pristaši Macdonalda. London, 8. oktobra, g. Sinoči j« bil objavljen volilni manifest narodne vlade. Manifest ima naslov >Poziv narodu« in pravi med drugim: >Nahajamo se v dobi finančne in gospodarske p-reosnove. Gre za rešitev najvažnejših naeijonalnih in državnih vprašanj Za tako rešitev je potreben režim, ki ni odvisen od posameznih političnih Btrank in ki z zaupanjem naroda lahko svobodno dela. Danes nI mogoče stopiti pred volilce z določenim programom, ker Be ne ve, kaj lahko prinese jutrišnji dan. Vlada mora imeti popolnoma proste roke, da lahko sproti določa svoje stališče io problemov, ki se pojavljajo. Ko se bodo razmere zopet ustalile in bodo postale normalne, bodo zopet lahko prevzele vodstvo državnih poslov v svoje roke politične stranke. Sedaj pa zahteva interes države, da ves narod solidarno prevzame odgovornost. Zato stopa vlada pred volilce, da ji djajo pooblastilo za rešitev velikih problemov. Razen skupine liberalcev pod vodstvom Simona bo podpirala vlado tudi frakcija delavske stranke, ki bo nastopila pri volitvah samostojno kot narodno delavska stranka. Ta frakcija šteje dosedaj 50 poslancev. Ker se konzervativci kompaktno zavzemajo za vlado, je gotovo, da bo vlada dobila pri volitvah 28. oktobra veliko večino Dublin, 8. oktobra. AA. Tu so ustanovili novo irsko politično stranko >Saor Eire«. Policija je morala zborovalce zastražiti. Nova stranka bo obnovila republikansko akcijo De Valere in se bo opirala predvsem aa poljedelsko in industrijsko delavstvo. Na programu nove stranke je popolna neodvisnost Irske. Nadalje določuje njen program popolno nacionalizacijo produkcijskih sredstev in popolno ločitev od Anglije. Ustanovnega zborovanja so se udeležili delegati iz vseh irskih pokrajin Sestanek Readinga s francoskimi državniki Angleški zunanji minister je razpravljal s francoskim o razorožitvi in novi ureditvi vojnih dolgov Pariz, 8. oktobra. Včeraj so se pričeli ži' tudi načrte vlade za bližnjo bodočnost, razgovori angleškega zunanjega ministra lorda Readinga z francoskimi državniki. Včeraj je imel konference z ministrskim predsednikom Lavalom, finančnim ministrom flandinom, zunanjim min. Briandom in trgovinskim ministrom Rolinom. Razgovorom so pripisovali tudi angleški in francoski strokovnjaki za posamezna vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, kaJcor razorožitev, vojni dolgovi, reparacije, finančni problemi itd. O vsebini razgovorov ni bil izdan nikak komunike. Jutranji listi povdarjajo, da ne gre za nikake dogovore, marveč zgolj za izmenja-rvo misli in sicer o vseh problemih, ki se tičejo Evrope in svetovnega gospodarskega položaja sploh. V ospredju je zlasti dvoje vprašanj in sicer vprašanje razorožitve ter vprašanje vojnih dolgov in reparacij. V teku včerajšnjih razgovorov, ki se danes še nadaljujejo, je bilo po obojestranskem pojasnilu odstranjenih več nesporazumov, ki so se pojavili v zadnjem času med Francijo in Anglijo v presoji posameznih problemov. Kar se tiče razorožitve, povdarjajo listi, da vztraja Francija pri svojem stališču, ki ga je obrazložila v svoji spomenici z dne t9 junija na Društvo narodov. Glede finančnega položaja Anglije je podal lord Reading podrobne informacije in obrazlo- povdarjajoč. da Anglija za enkrat ne misli najeti kakega posojila niti se poslužiti podpore, ki ji jo je ponudila Francija. Snoči je bil na angleškem poslaništvu prirejen banket, ki se ga je udeležilo tudi več francoskih ministrov. Popoldne bodo razgovori zaključeni in bo angleški zunanj: nr.nister Že drevi odpotoval nazaj v Anglijo. carska vlada pod vplivom Hugenberga ne imela večine, ker bi jo katoliški cen trum odločno odklonil. Berlin, 8. oktobra. AA. Socialnodemo-kratski deželni poslanec prof. dr. \Vaentig, ki je bil nekaj časa rudi pruski notranji minister, je izstopil iz socialnodemokrat-ske parlamentarne frakcije in iz stranke. Svoj izstop utemeljuje s tem, da je stranka s sprejetjem zasilnih odredb zapustila načela demokracije. Pariz, 8. oktobra. AA Francosko časopisje posveča nemški vladni krizi veliko pozornost Nacionalistični »Figaro« pravi, da je dr. Stresemannova politika z odhodom dr. Curtiusa definitivno pokopana, drugi listi pa so mnenja, da bo dr. Briining uspel in da bo poglobil prijateljske odnošaje med Francijo in Nemčijo. Ti listi ne dvomijo v njegovo novo parlamentarno večino. Podpora pasivnim krajem Beograd, 8. jkt, AA. Komitet ministrov za prehrano oasivnih krajev je odredil 17. pr. m., da se določi 750 vagonov hrane kot prva podpora po suši prizadetim. Za primorsko banovino je določenih 223 vagonov. Zopet političen umor? Sofija, 8. okt. AA. Listi trdijo, da je bil v noči od 4. na 5. t. m. ubit od dozdaj neznanih oseb občinski blagajnik v Petriču Toma Zahov Izstrelili so nanj tri strele, od katerih sta bila dva smrtonosna. Bethlenove konference Budimpešta, 8. oktobra. Bivši ministrski predsednik Bethlen je razpravljal včeraj več ur z ministrskim predsednikom grofom Karolvjem o gospodarskem vprašanju. Grof Bethlen bo imel na današnji seji unitaristov velik govor, v katerem se bo bavil z gospodarskimi vprašanji. Eksplozija peklenskega stroja v Dragomanu Sofija, 8. oktobra. AA. Večerni sofijski listi prinašajo vest, da je v okolici Dra-gomana eksplodiral peklenski stroj. Dve osebi sta mrtvi, neka tretja oseba pa je bila hudo ranjena prenesena v sofijsko bolnišnico, kjer je v toku noči podlegla ranam. To je Nacko Iljev, rodom iz vasi Rad j ena. Francosko odlikovanje dr. Murnika Ljubljana, 8. oktobra. V prostorih francoskega, konzulata v Ljubljani se je vršila ob 11.30 intimna svečanost. Francoski konzul g. Richard Neu-ville je na svečan način izročil red častne legije dr Viktorju Murniku, s katerim ga je nedavno odlikoval predsednik francoske republike Doumer. Intimnega slavja so se udeležili ban dr. Drago Marušič, župan dr. Dinko Puc, bivši minister Ivan Hribar, I. podstarosta SKJ Engelbert Gangl, starosta ljubljanskega Sokola Bogomil Kajzelj, Josip Smertnik in intendant Narodnega gledališča Oton Župančič, vsi imejitelji reda častne legije. V imenu predsednika francoske republike je s kratkim nagovorom pripel konzul Neuville dr. Murniku red na rdečem traku in mu čestital ter prisrčno pozdravil odlične predstavnike in odlikovance. Dr. Murnik se je za odlikovanje gin jen zahvalil. Amerika in sanacija Evrope Po Hoovrem mnenju naj bi s! Evropa pomagala sama Amerike odvisna od razorožitve — Pomoč London, 8. oktobra. Washingtonski dopisnik »Timesa« poroča, da je vest, po kateri bo Hoover razpravljal z Lavalom o vojnih dolgovih in reparacijah, v ameriških krogih izzvala precejšnje presenečenje. Iz njegove okolice zdaj zatrjujejo, da je Hoover še vedno mnenja, da mora Evropa sama storiti nadaljnje korake za sanacijo svojega, gospodarstva, in bo zaradi tega priporočal Lavalu, naj pokrene primerno akcijo, da bi se podaljšal moratorij za vojne dolgove ali pa da bi posebna mednarodna, komisija proučila plačilno možnost posameznih prizadetih držav in temu primerno izde- lala nov program za finančno in gospodarsko sanacijo evropskega gospodarstva. Na vsak način pa Hoover sam ne bo ničesar podvzel. preden ne bo kongres, ki se sestane decembra, odobril njegovega predloga glede enoletnega moratorija. V krogih kongresa je opažati razpoloženje za nadaljne koncesije glede vojnih dolgov, ako se evropske države obvežejo za primerne proti-koncesije glede razorožitve. »ŽIVLJENJE IN SVET« Nova kreditna akcija Amerike Hoover predlaga ustanovitev zav ditov — Ameriški pogoji VVastaington, 8. oktobra. Po konferenci Hoovra z vodilnimi politiki obeh strank v Beli hiši so izjavili udeleženci novinarjem, ki so več ur nestrpno čakali, da je vladal v razpravi o raznih vprašanjih popoln sporazum. Po službenem komunikeju je predložil Hoover konferenci načrt, ki ga ie sestavil skupno s strokovnjaki po več-tedenskem študiju in ki bo pozneje predložen tudi kongresu. Gre za poizkus zajeti vse vzroke svetovne gospodarske krize in najti najuspešnejše ukrepe za njihovo odstranitev. Predvsem predlaga Hoover, naj se osnuje poseben kreditni zavod, ki bi razpolagal s kapitalom pol milijarde dolarjev. Glavna naloga tega zavoda bi bila, da napravi likvidne zastale kredite. Uprava zavoda bi se poverila ali posebnemu bančnemu odboru ali pa kaki javni korporaciji. O podaljšanju moratorija na konferenci sploh ni bilo govora, ker se hoče ameriška vlada o tem najprej sporazumeti z zainteresiranimi vladami. Pariz, 8. oktobra. V vodilnih pariških finančnih krogih presojajo novi Hoovrov načrt zelo rezervirano. Splošno menijo, da bi mogla nameravana ustanovitev nacionalnega kreditnega zavoda v resnici dobro služiti, toda pod pogojem, da bi zavod osta] v mejah svojih nalog. Kakor se vse zdi, gre pri ustanovitvi tega zavoda za to, da bi ameriške banke z otvoritvijo novih kreditov lahko mobilizirale svoje zastale kapitale. Razume se, da bi morale banke te kapitale, čim bi se krediti zopet odprli, vrniti nacijonalnemu kreditnemu zavodu. Ker pa je Federal Reserve Bank Že samo na vrednostnih papirjih dala nad 6 milijard dolarjev lombardnega kredita predujma, bi oda za mobilizacijo zaostalih kre-za podaljšanje moratorija imela ta akcija za posledico, da bi kritje ameriških novčanic zelo padlo. Kreditna »marge« Federalne rezervne banke znaša po naziranju tukajšnjih strokovnjakov okroglo 400 milijonov dolarjev, vendar bi se s izpremembo veljavnih določb lahko zvišala nad milijardo dolarjev. Tak ukrep pa bi imel za posledico tako napetost kreditnih možnosti, da bi bila zmožnost nov-čaničnega zavoda za izdajo zlata bistveno omejena. Po tukajšnjih računih presegajo zastali ameriški krediti daleč sedanjo razliko med dnevnim in emisijskim tečajem vrednostnih papirjev 400 milijonov dolarjev, zaradi česar se je bati, da bi imela demagogija v bodočih volilni kampanji za posledico prekomerno napetost novčaninčne- ga zavoda. London, 8. okt. »Exchange Telegraph« javlja iz \Vashingtona, da zahteva ameriška vlada za primer podaljšanja prekinitve plačevanja dolgov naslednje glavne pogoje: 1. Tesnejše nemško - francosko sodelovanje. 2. Pripravljenost Francije za finančno pomoč Nemčiji. 3. Nemčija se mora odreči agitaciji proti poljskemu koridorju ter respektirati poljsko zahtevo po dohodu k morju. 4. Nemčija se mora odreči agitaciji v korist povečanja nemškega vojnega brodovja. 5 Omejitev delovanja nemških vojaških organizacij. 6. Jamstvo za produktivno uporabo od Z edin jenih držav dovoljenih posojil. 7. Pričetek pogajanj za faktično izvedbo odmora v oboroževanju in 8. znižanje vojaških izdatkov v Evropi, da se vzpostavi mednarodno zaupanje. Washington, 8. oktobra. AA. Senator Borach in član parlamenta Farner se odločno upirata predlogom, naj se podaljša moratorij se za nekoliko let. Poostritev položaja v Mandžuriji Medsebojne obtožbe Kitajcev m Japoncev mobilizacijo — Japonska pripravlja Ženeva, 8. oktobra. Poročila, ki jih je prejelo generalno tajništvo Društva narodov od kitajske in japonske delegacije, dokazujejo, da se je položaj v Mandžuriji zelo poostril. Nankinška vlada izjavlja, da iciajo japonske čete še vedno zasedeno celo vrsto važnih mest v Mandžuriji, med njimi tudi Mukden in Kirin. in da so povsod uvedle strog okupacijski režim. Na drugi strani poročajo Japonci o mnogoštevilnih ropih in atentatih kitajskega prebivalstva. Glede na obstoječi položaj so v krogih Društva narodov mnenja, da se bo svet Društva narodov morsl ponovno sestati 14. t m. in se bodo zborovanja bržkone ude ležili le zunanji ministri velesil, predvsem Briand in lord Reading. Šanghaj, 8. oktobra. Tu vlada velika napetost zaradi jaoonske note, ki dolžl nankinško vlado brezbrižnosti, ker ni ukrenila ničesar za omejitev bojkota Japoncev. Splošno menijo, da je Japonska pripravljena za drakonske represalije na vsak resnejši napad proti Japoncem na Kitajskem. Nankmg, 8. oktobra. Japonski konzul je sporočil angleškemu in ameriškemu konzulu, da bo v slučaju potrebe pozval vse Japonce in osobje konzulata, naj odpotujejo, ker hoče na ta način preprečiti spopade Kitajcev in Japoncev v Nankingu. Prebivalstvo mesta je zelo razburjeno, ker se je zasidrala na reki pri Nankingu kitajska križarka, da bi v danem primeru posredovala. London, 8. okt. Dopisnik 3Timesa< javlja iz Tokija, da bo v Šanghaj odposlana oklopna križarka >Tokiva< izkrcala 400 mornarjev za pomoč japonski akciji proti protijaponskj agitaciji na Kitajskem. Izgredi kitajskega prebivalstva proti Japoncem v Mandžuriji in v dolini reke Jangce trajajo dalje. Skoraj vsak dan se dagajajo dnevno ropi v japonskih trgovinah in napadi na japonsko prebivalstvo, pri čemer je vedno mnogo žrtev. Če nankinška vlada ne bo jamčila za posebno zaščito japonskih državljanov, kakor zahteva Japonska, bo vlada v Tokiju že danes ali jutri odposlala na reko Jangce 20 torpednih rusilcev in 5 vojnih križar k. Zaključitev interparlamentarne konference Interparlamentarna konferenca pozdravlja pobudo za premirje t oboroževanju Bukarešta, 8. oktobra. AA. Mednarodna interparlamentarna konferenca je včeraj končala svoje delo. Na konferenci so sprejeli resolucijo o razorožitvi na podlagi popolne enakosti pravic in dolžnosti vseh prizadetih držav. Resolucija opozarja na vsebino pakta o Društvu narodov. Razoro-žitvena pogodba mora jamčiti članicam Društva narodov vsestransko varnost. Dosedanje priprave, kakor tudi nacrt razoro-žitvene konvencije so primerna podlaga za Siplošno konferenco o razorožitvi prihodnje leto Resolucijo so sprejeli vsi delegati, le nemški so se vzdržali glasovanja. Z drugo resolucijo pozdravlja konferenca pobudo o premirju v oboroževanju, kakor je bila pojasnjena na zadnjem zasedanju Društva narodov. Glede predloga o ustanovitvi mednarod ne vojske kot organa Društva narodov je konferenca sklenila, naj posebna komisija sestavi o tem pismeno poročilo s potreb nimf predlogi za prihodnjo konfereneo interparlamentarne unije. Naposled je konferenca sprejela reso lucijo o evropski federaciji- Pred razstankom so delegati poslali ru-munskem kralju zahvalno brzojavko za gostoljubni sprejem, ki so ga bili deležni v Rumuniji. V brzojavki izražajo delegat: topde želje za napredek Rumunije. Bukarešta, 7. oktobra. A A. Ob koncu zasedanja mednarodne interparlamentarne unije je naglasil turški delegat Rešid Savpet bej važnost druge balkanske konference, ki bo v kratkem v Carigradu, kakor tudi veliko važnost obiska turških ministrov v Atenah. Grško-turški sporazum, je pov-darjal, se lahko smatra za temeljni kamen nove ureditve v vzhodni Evropi. Kar se tiče Rumunije in njenih odnošajev do Turčije, je izjavil, da vladata med Turčijo in u muni jo simpatija in prijateljstvo. Sklicanje čsl. parlamenta Praga, 8. oktobra. AA. Predsednik republike Masaryk je sklical parlament na redno zasedanje za 14. oktober. Borzna poroči! 2£ " I —. ar LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2258.60 — 2265.44, Bruselj 785.39 — 787.75. Curih 1098.45 — 1101.75, London 212.96 — 220.46, Newyork 5591.01 — 5608.01, Pariz 220.79 — 221,45, Praga 165.86 — 166.36, Trst 284.12—290.18. INOZEMSKE BORZE. Curih, 8. oktobra. Pariz 20.08, London 19.70, Newyork 509.87, Bruselj 71.25, Milan 26.10. Madrid 46, Amsterdam 205.25, Berlin 119, Sofija 3.70, Praga 16.10, Varšava 57.26, >SLOVENSKI NARO " dne 8. oktobra 1H31 Sejem brez kupcev Včerajšnji živinski sejem je bil v znameni« velikih ponudb in slabih kupčij Ljubljana, 8. oktobra. Kar si žeHS, vse je naprodaj; prodajalcev ;e čedalje več. kupcev pa tem manj. Tako je po vsem svetu, kot se nekoliko govori. Ua je v Ljubljani drugače, se pri najboljši volji ne moremo zlagati, lahko >e rečemo, da snmo včasih tako pride. Sploš-no je znano, da so se naši sejmi še vedno dobro obnesli, pa naj al bo dijaški sejem ali ljubljanski velesejem. če pri nas lahko kupiš, kar ti srce poželi, ljudje tudi kupujejo vse od kraja, samo na živilskem *r gu so včasih rezervirani, zdaj seveda ae Lahko se hvalimo z nizkimi cenami, vs** je poceni in tod*! mesa ne morejo bolj poceniti kot je. Včeraj se je na Pogačarjevem trgu ostavila majhna, postarana zeve«, »iroona kot pišče. Prosila je za jabolko ali karkoli bi j: hoteli dati, Cesar ne pogrešajo tako pri prodaji na debelo. Nekaj v papir z.i-vitega so ji stisnili v roko. baje je trla cit-rona. ženica je pa kar zagorele v hvaležnosti ter Je začela peti nekakšne narodne, a lepe pesmi, da se oddolži dobrotnikom. Pela je kot nekdaj koledn;ki Ljudje so se ustavljali in poslušali, kar jo je še bolj podžgalo, da Je stopila na zaboj ter še lepše zapela. Nikakor ne kot Jeremija, treba je pač peti kot zahteva čas: >Prav fletn* je na svet" živet' in taksno luštno dekle 'met' — kot sem jest.. .na živo vago«, nego povprek. Cena se je gibala včeraj od 2000 do 3200 Din. Mnogo je bilo tudi telet po 1000 do 1500 Din, sicer je pa bil sejem skoraj brez kupcev ter so bile zaradi tega tudi cene brez pomena. Istotako so bili na sejmu dobro zastopan: prašiči. Kmetje so se najbolj zanimali za pltsmenske pujske. _ Mati, le izberite, takšnih še ni bilo na sejmu. To so strašansko velike pasme. Jedli bodo tako, da jim boste morali dati železno korito, druigače vam vse skupaj pohrustajo. Lep pujsek, lep je, takšnega je imel sv. Anton. Vidite, saj nima dolge dlake, takšni morajo biti za pleme. Za 900 kron vam dam oba. Pol za denar, pol zastonj! ' Pitani prašiči kilogram žive vage po 10 do 11 Di-n so se zdeli kupcem predragi. — Vi ne veste, kaj je danes denar! Deset dinarjev — ne, ne, ne pobiram jih na cesti! — G-ospod, že res, pa je vseeno figa, če še mi toliko plačate, truda in stroškov m zmerni ceni. V kraju Bivvabik, država Mjnnesotta, je 14. septembra v bolnici v Dulutbu podlegla jK>s!edicam operacije Josipi na Delak. Pokojna je živela 18 let v Ameriki, zapustila je moža. hčerko in sina. Doma ie bila iz Senožeč pri Postojni. Blizu postaje Da\vis pri Chicagu je nedavno skočila |>od vlak 50-letna Nikica Per-kovič. Vlak jo je popolnoma razmesaril. Njen mož je izpovedal, da je bila žena zadnje čase vsa obupana, ker nista imela sredstev, da bi se lahko njuni otroci iz Jugoslavije vrnili v Ameriko. Zaradi padca cen zemljiščem sta izgubila okrog 10.000 dolarjev. V Chicagu se je nedavno odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Marija Dvor-šak je štirikrat streljala na svojega moža, tri krogle so zgrešile cilj, Četrta je pa mola zadela v glavo. Moža so težko ranjenega j prepeljali v bolnico, ženo je pa policija zaprla. Žena je zato streljala na moža, ker je vložil tožbo za ločitev zakona in je kot glavni vzrok navedel njeno nezvestobo. DvorŠakova je bila šele poldrugo leto poročena z Dvoršakom, popreje je bila žena Martina Novaka, katerega je pa s štirimi otroci zapustila. 16. septembra so na pokopališču Holy Cross našli mrtvo Makso Sušnikovo, kraj nje pa stekleničdco strupa. Nesrečna žena 8© je zastrupila iz žalosti nad smrtjo 4-letne hčerke Mildred, ki ji je umrla letos v januarju. Vsak dan je hodila na pokopališče in plakala na hčerkinem grobu, minuli eo meseci, toda n.i se mogla potolažiti. Končno se je v obupu zastrupila. Za njo žalujejo mož in dva sinova. V Clevelandu so umrli: V Lakside bolnici Jakob Vidmar. Pokojni je bil star 57 let, doma je bil iz vasi Muskovec pri Žužemberku. V Ameriki je živel 36 let. — Po kratki bolezni je umrla Marija Vidmar, rojena Babnik. Zapustila je moža in dva sina. Pokojnica je bila doma iz Velikih Lašč na Dolenjskem, kjer še živi njena mati. — V State bolnici je po enoletni bolezni umrl Matija Fabijan. star 42 let. Doma je bil lz Male Lipe, fara Hinje. V Ameriki je bival 23 let, za njim žalujejo žena in osem otrok. — V Genevi, Ohio, je po dolgi bolezni umrla žena slovenskega farmerka Franka Ker-žiča. Na jezeru blizu Clevelanda se je 12. septembra pripetila težka nesreča, ki je zahtevala dve človeški življenji. Utonila sta Slovenca Anton Gačnik in Jakob Tomšič. Gač-nik se je v ponedeljek zjutraj poslovil od žene in odšel na delo. Zvečer ga pa ni bilo domov. Žena ga je čaka la vso noč, toda o možu ni bilo duha ne sluha. V torek zjutraj je zvedela žalostno novico, da je njen mož utonil. Ker je tovarna, v kateri je bil Gačnik zaposlen, v ponedeljek ustavila obrat, je odšel Gačnik s Tomšičem k jezeru, kjer sta najela Čoln in se vozila po jezeru. Sredi jezera se jima je čoln prevrnil, oba sta padla v vodo. Ljudje so sicer čuli njune klice na pomoč, toda nihče jima ni mogel pomagati. Po dolgem in napornem iskanju so oba utopljenca potegniH iz vode. Pokojni Gačnik je bil doma ii vasi Cesta, fara Dobrepolje. Star je bil šele 36 let Tomšič je bil iz vasi Verh, fara Hinje. V Ročk Springsu se je v duševni zmedenosti ustrelil Josip Notar. Zapustil je roditelje, tri brate in dve sestri. — V Youngs-to\vnu je skočila v jezero in utonila 18-let-na Darinka Petrič. Truplo eo potegnili lz jezera in prepeljan" v Cleveland, kjer je bilo upepeljeno. Za njo žalujejo oče, brat in sestra. V Clevelandu je nagle smrti umrl Janez Budic, star 40 let. Doma je bil iz vasi Cat^ž ob Savi. V Clevelandu je živel 18 let. Zapustil je ženo in štiri sinove. — V kraju Kane je 6. septembra umrl France Vale*. Pokojni je bil doma iz Gaberja na Vipavskem. Za njim žalujejo Štirje sinovi in trt hčerke. PRIDE! PRIDE! Monumentalno filmsko veledelo »Ufe« V SLUŽBI CARJA Zvočni kino Ideal Praznik varstva živali Odbor Slovenskega društva za varstvo živali je imel v nedeljo pod vodstvom predsednika živinozdravnika dr. Reberna-ka v prostorih hotela Mikliča svoje redno zborovanje. četrti oktober ima za vsa mednarodna društva za varstvo živali svoj posebni, svečani pomen. V dneh od 7. do 9. maja letos se je namreč vršil v Flo-renci mednarodni kongres društev za varstvo živali. Na kongresu, ki je potekel izredno svečano, se je med drugim sklenilo, da naj velja dan smrti sv. Frančiška Asi-škega, ki velja za vzor pravega ljubitelja živali, kot svetovni praznik pokreta za varstvo živali. Društva vsega sveta naj se obvežejo, da ta dan prav posebno praznujejo. V povodu tega dne apelira Društvo za varstvo živali v Ljubljani na vse posestnike živali, naj smatrajo te za svoje pomočnike in prijatelje in naj ravnajo z njimi kakor s svojimi sotrudniki. ki jim mnogo koristijo. Hrana živali naj bo vedno primerna zaposlitvi, nega naj ustreza zdravstvenim potrebam ^n ravnanje z njimi naj bo dostojno. Od živali naj se nikdar ne zahteva več kakor zmorejo, nikdar naj se ne dovoli, da bi se živali mučile in trpinčile, žival pri tem neizmerno trpi ne samo telesno, ker je za nepravično ravnanje zelo občutljiva. Društvo za varstvo živali v Ljubljani se je ustanovilo in deluje v globokem prepričanju potrebe in velike splošne koristi. Služijo mu za vzor in ga vzpodbujajo k intenzivnemu delu uspehi, ki so jih. dosegla društva za varstvo živali v drugih državah. Ta društva so povsod nositelji srčne vzgoje širokih plasti ljudstva in zagovorniki pravičnosti za v tolikih primerih, žal, brezpravne živali. Društvo deluje popolnoma nesebično in ima edino zadoščenje v doseženih uspehih, v vzbujenem razumevanju ljudstva za idejo pokreta. Zato tudi ponavlja baš na dan, posvečen varstvu živali, svoje vabilo k mnogobrojnemu pristopu v vrste društvenih članov. Društvo je prepričano, da bo varstvo živali, ki v sedanji obliki svoje organizacije razpolaga le z neznatnimi pravnimi sredstvi, v bodoče doseglo močnejša zakonita sredstva, s katerimi bo trpeča žival primerno zaščitena pred brezmejnim izkoriščanjem. V taki zakonodaji vidi svoj končni smoter. Državo, ki bo prva uvedla tako popolno zakonito zaščito živali, bomo vsi pozdravili z najglobljim priznanjem in spoštovanjem. PRIDE! PRIDE! Monumentalno filmsko veledelo »Ufe« V SLUŽBI CARJA Zvočni kino Ideal '•osebno potreben razvedrila ter tako zvane duševne hrane; potreben, da pozabi moreče brige, skrb za vsakdanji kruh in črne dni, polne napora in trpljenja. Če je kdo potreben oddiha, počitka za živce in telo, vsaj trenutnega pozabljanb grenke vsakdanjosti, tedaj je to delavec. Zato je tem borj pozdravljati kulturno akcijo društev >Svobode« in >Zarje<% ki sta začeli prirejati za delavstvo prosvetne večere v Delavski zbornici. Snoči je bil IV. večer, ki je prav tako kot prejšnji popolnoma uspel v moralnem pogledu, o materijalni strani teh prireditev pa itak ne moremo govoriti, ker {e vetop vsakomur prost. Dvorana je bila polna kot vseiej ob takšni priliki, kar je pa tudi zaslužil pester in i zb ra n program Tudj tokrat je renomirana godba »Zarje« odigrala pod vodstvom kapelnika Doli-narja dva komada v popolno zadovoljnost prisotnih ter ustvarila prijetno razpoložen te, ki se je potom še stopnjevalo od točke do točke. To kar drugi imenujejo umetniški užitek, je delavcu sproščen je. olajšanje nečesa težkega, neznanega, ki mu sicer reže v obličje ostre črte. Tako sprejema človek z odprtim srcem petje in godbo, ki sta mu doživetje, čeprav ni glasbeno naobraie.11. Zato je tudi gdč. M. Vcrbičeva popolnoma prodrla s svojim lepim petjem ter žela viharno, res iskreno odobravanje. Konservatorist g. Iv. Žižmon^ je zaigral na violino ob spremijevanju klavirja tako, da ga je občinstvo poslušalo kot zamaknjeno. Popolnoma je pa razvnel ljudi konservatorist g. Drago Žagar, ki >se mu kar samo poje« in kako! Pel je narodne pc srni tako živo, toplo in lepo, da hj ga ljudje najraje kar naprej in naprej poslušali. Odobravanje je bilo takšno, da je moral še in še dodajati. Napovedano predavanje s predvajanjem skioptičnih slik o letošnji mednarodni delavski športni olimpijadi na Dunaju je pa moralo od pesti. Gotilničarska pivovarna v Laškem Dne 6. t m. se je vršila polnoštevilno obiskana seja upravnega sveta uostiln; carske pivovarne v Laškem. Pri tej seji se je predvsem ugotovilo, da stvar navzlic težki gospodarski krizi zelo dobro napreduje in obenem sklenilo, da se nemudoma prične z gradnjo. Predvsem se bo zgradil industrijski tir ter so se ponovno storili v Beogradu koraki, da se tozadevna prošnja kar najhitreje reši. Pravno zavlačevanje rešitve te prošnje je tvorilo zadržek za pričetek gradnje. Istočasno se prične tudi upravno poslopje graditi, ter se je tozadevno pozvalo več stavbnih tvrdk, da predlože na podlagi odobrenih načrtov proračune. Z gradnjo se mora pričeti najkasneje 20. novembra. V isti BOJI je padla odločitev tudi glede nastavitve pivovaritelja. za katero mesto se je posrečilo dobiti odličnega strokovnjaka iz Češkoslovaške. Pivovaritelj bo svoje mesto takoj nastopil ter bo vodil inštalacijska dela pri pivovarni in strojarni sami. Strojne načrte, kakor tudi načrte 7.a pivovarno so izdelale svetovno znano tvrdke in sicer: I. Brnska strojna tovarna ter tvrdka Jan in Novak v Pragi. Pivovarna bo zgrajena po najmodernejših principih z najmodernejšimi stroji in izumi na polju pivovarstva. Na ta način so razpršen; dvomi onih, ki ni-«0 zaupali v svojo moč. Tovarišem gostilničarjem kakor tudi vsem drugim pridobitnim krogom, ki drze sedaj v neutemeljenem strahu denar doma, svetujemo ponovno, da ga brez odloga nalože v sigurne delnice naše stanovske tn narodne pivovarne. Franc Jenko. Naroda© gledališče DRAMA Četrtek, 8. oktobra: Zaprto. Petek, 9. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. Red A. Sobota, 10. oktobra: Takšna je prava. Red a Nedelja, 11. oktobra: Kralj na Betajnovi. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz"Ten. * Prva repriza veseloigre »Takšna je prava«, ki je pri premijeri prav dobro zabavala navzoče občinstvo, bo v soboto 10. t. m. za red C. Režija je prof. šestova. V posameznih vlogah: ga. Nablocka, ?ic 1. Kukčeva, ga. Medvedova in gdčna. Slav-čeva ter gg. Danes, že.leznik in Plut. Naša drama ponovi v petek 9. t. m. Xestroyevo burko >Pritličje in prvo nadstropje« za red A. Burka je tipično Nestro-yevo delo z vsemi lastnostmi podobnih del, katerih glavni namen je zabavati >b-činstvo. OPERA Začetek ob 20. (četrtek. 8. oktobra: Latcrna (Lucerna), premijera. Izven. Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra: Viktorija in njen hu-zar. opereta, premijera. Izven. Nedelja, 11. ostobra: Vijolica z Montmar-tra, opereta. Ljudska preds-tava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Simfonični koncert opernega orkestra v Unronski dvorani, rzven. Opozarjamo na otvoritev operne sezone drevi ob 20. uri. Vprizori se pod taktirko kapelnika Stritofa Novakova opera »La- j tema« (Lu-cerna). Predstava je izven. »Viktorija in njen huzar« je naslov ope- ki si ;e v lanski sezoni osvojila vso Evropo. Izvrstna glasba, ki je postala takoj po premijeri popularna, kakor tu-di vsebina, sta j.i zagotovili trajen in vT.k uspeh. Orkester je napisan silno barvito, zven5 naravnost odlično ter je n>':i najlepših đomislekov. Vsebina operete pa je silno raznolika. Njeni junaki morajo prepotovati skoraj pol zemeljske oble. Predigra se vrši v Sibiriji. Prvo dejanje na Ja-p jnskeni. Drugo v Petrog:;. In, a 'retjh na Madžarskem. Premijera Viktorije* bo v nasi opori v soboto 10. t. m. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni. Prelistava se vrši izven *i bo.maja. !z policijske kronike Ljubljana. 8. oktobra. Včeraj zjutraj med 3. in 4. uro je začel goreti kozolec posestnika Josipa Kalina v črni vasi 5. Ogeuj je opazil njegov sosed France Vidmar, ko je bil kozolec že v plamenih. Kozolec jo pogorel do tal, zgorelo je okrog 2000 kg slame in že obrabljen tovorni voz. škoda znaša okrog 20.000 Din. Res sreča je bila, da je ob času požara pihal veter v nasprotno smer, kajti sicer bi se gotovo vnelo gospodarsko poslopje g. Franca Vidmarja. Kalin je zavarovan v Vzajemni zavarovalnici za 15.000 Din. Kako je ogenj nastal, še ni znano, sodijo pa, da je bil podtaknjen. Včeraj in danes sta prišla policiji v roke dva mlada kolesarska tatica. V Batje-lovi trgovini na Karlovski cesti je včeraj policijski uslužbenec Lakovič opazil kolo nekega svojega znanca, ki mu je bilo 17. septembra odpeljano izpred Legatove trgovine v Prešernovi ulici. I>akovič je kolo zaplenil, obenem pa pozval njegovega sedanjega lastnika na policijo. Tam so ugotovili, da je ta kolo kupil od nekega dečka, ki ga je policija tudi že izsledila. Gre za nekega 121etnega fantka brez roditeljev, ki ga nadzoruje samo njegova 74 let stara babica. Fantka pošljejo v poboljše-valnico. Davi je policija zvedela, da nekdo v Gradišču poceni prodaja moško kolo. Poli cijski agenti so prijeli prodajalca, ki je pa izjavil, da je kolo last Stanka J., železo-strugarija iz Ljubljane. Policija je zapisala tudi Stanka J., ki je priznal, da kolo n! njegovo, izgovarja pa se, da ga je našel. Verjetno je, da je bilo kolo ukradeno. Zidarski vajenec Anton Kosec je prijavil, da mu je bilo v Zgornji Šiški na dvorišču poleg Lombarjeve hišo iz barake iz suknjiča Ukradeno 200 Din — Kleparji Ivanu Kristanu. ^aposlorirmu v naostv plinarni, je nekdo ukradel ^iv moški suknjič, vreden tfOO Din. — V delavnici Sava v Kolodvorski ulici je nekdo v torek mizarskemu pomočniku Francu Indiharju z suknjiča ukradel listnico, v kateri je imel SoODin. KOLEDAR Danes: Četrtek, 8. oktobra katoličani: Hrigita, Dragota, pravoslavni: 'Jo. septembra, Evfrosimija. D A n A s n J k PRIR BI >it\t Kino Matica: Arijana. Kino Dvor: Poljub. Kino Ideal: Ena tistih. Jakopičev paviljon: Jak6eva razstava. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovev. Kongresni trg 12; Tstar Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Ljubljana VIL, Celovška cesta 34. i« tfCe 1ir*stc€M Gaća S Iz banovinske službe Za banovinske zdravnike so bili prevedeni, odnosno imenovani v združenih zdravstvenih občinah Ljubno dr. Jožef Arh, št. Vid nad Ljubljano dr. Josko Arko, Rogaška Slatina dr. Karel Vrabec, Bled; dr. Albin Cešark, Trata nad Skofjo Loko s sedežem v škof ji Loki; dr. Milan Gregorčič, Središče ob Dravi; dr. Alfred Heiss, Domžale dr. Mat. Hočevar, Marenberg dr. Alfonz Honignoann. škofja Loka dr. Ivan Hu-bad, Brežice dr. Vinko Hudelist, Kostanjevica dr. Ivan Ivaniševič, Slovenska Bistrica dr. Simon Jagodic, v Dobrunjah s sedežem v Vevčah dr. Andrej Jenko, v Dolnji Lendavi dr. Franc Klar, na Pragerskem dr. Anton Klasinc, na Igu bivši sekunda-rij splošne državne bolnice v Ljubljani dr. Maks Bitenc. v Fari pri Kostelu zdravnik na Rabu dr. Mirko Blurn in v Višnji g"ori s sedežem v Stični praktični zdravnik v Stični dr. Gregor Fedran. Imenovana sta za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Krškem Aifred Istenič, ki bo vodil tudi posle tajnika sreskega cestnega odbora, in za banovinskega uradniškega pripravnika pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu ing. Ivan Kadunc; v višjo skupino sta pomank-njena banovinski zdravniški pripravnik na Golniku dr. Tomaž Pur lan in banovinski kmetijski uradnik na kmetijski šoli v Rakičanu Albin Dular. če prepis ni točen Primer, da bi sodišče samo odredi* lo, naj mož pretepe /eno, bi bil prese* netljiv celo, če bi prihajala vest o njem iz Amerike, kjer sodna praksa večkrat posega po običajnem pravu in kjer ima sodnik zelo široko polje, da lahko svojo voljo uveljavi. To, o ee* mer govorimo, se je pa pripetilo v Nemčiji, kjer se sodi strogo po pisa* nih zakonih. Berlinsko sodišče je ime* lo opraviti z možem, ki je pretepal in trpinčil ženo. Žena se je hotela od mo* ža Ioeiti in sodišče je ustreglo ter oba sodilo moža na plačevanje alimentov. Te dni je pa prišel mož k svoji bivši ženi s pismenim odlokom sodišča, ho* teč storiti, kar mu je bilo v odloku naročeno. V odloku je bilo namreč re* ceno, da mora plačevati svoji ločeni ženi alimente, oditi k nji na tlom in jo protepsti ali kakorkoli mučiti. Da žena s tem ni bila zadovoljna, je razumljivo. Kmalu se je pa izkazalo, da gre za pomoto oz. za površnost sod' nega uradnika, ki jc med 2. in 3. točko :zpustil besede »prepovedano mu je pa«. Odlok se jc v resnici glasil, da mora mož plačevati ženi alimente, nc sme pa prestopiti praga njenega stano* vanja in pretepati je. NOGAVICI 1 Ž.I60M Najboljše, naftrafnejse. sato 9tev 22« »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. oktobra 1931 Strnn 3 Dnevne vesti — Iz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v LJubljani je bil vpisan 8. dr. Fortunat Mikuletič s sedežem v Celju. — Razpisana sodna služba. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto pi-sarnidkega uradnika. ProSnje je treba vlo-iritl do 20. novembra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Razpisana zdravniška služba. OUZD v Splitu razpisuje natečaj za mesto zdravnika specijalista za pljučne bolezni s sede-Jem v Splitu. Služba je pogodbena. Prošnje je treba vložiti do 9. novembra. — Mehiški konzulat v Zagrebu. Zagreb je dobil honorarni konznlat mehiške republike. Za honorarnega konzula je imenovan g. Geza Hoftmann. k-i mu je niša vlada že izdala eksevaturo. — Poljsko - jugoslovenski stiki. Na inicijativo odbora poljsko - jugoslovenske an-tante tl&ka je bila v Poznanju konferenca, na kateri je jugoslovanski tiskovni ataše g. Mareš imel predavanje o najvažnejših odredbah sedanje jugoslovanske usta ve. Za Marešem je govoril poljski novinar Povinski o rezultatih zadnje konfererce poljsko - jugoslovenske antante tiska, ki je bila v Beogradu. Na koncu je bil tevo Ijen pododbor poljsko jugoslovenske antante tiska v Poznanju. — Za regulacijo najemnin na pravičn*. podlagi. V Zagrebu so pokrenili tudi akcijo, da se urede najemnine v pravičnem razmerju z dohodki najemnikov Organizacija najemnikov je odposlala predsednt-Zm vlade in ministru socijalne politike posebno spomenico, v kateri pravi, da Je ureditev najemnin nujno potrebna zlasti »'laj, ko so se dohodki državnih uradnikov znižali, ko se obeta znižanje plač tudi ma-gistratnim uradnikom in ko so tudi zasebni nameščenci plačani tako, da se komaj ekromno preživljajo. Banske uprave naj bi bile s po?°bnim zakonom pooblaščene, da bi v svojem področju z zainteresiranimi činitelji regulirale najemnine v redu ne jrlede na "so pogodbe med hišnimi posestniki in najemniki. — Obsojeni zagrebški peki. Nekateri zagreški peki niso hoteli več ne<-5 btlega in rzene- .ruha. češ ia jim ma'\sim;ra ne cene ne konveniraj« Tržno nadzorstvo j4h :e <\:idilo n 10 ;ih je bilo kazm» P~'h z rfsok mi denarnimi ?!obami in zaporom V*?: kaznovani poki so se pritožili tako, rta obsodba policijsko oblasti še ni pravomoćna. — Izlrt k šmarjoti ob Pesnici. Srečka N. O. v Mariboru priredi v nedeljo, dne 11. t. m. za občinstvo izlet k Sniarjeti, kjer nastopi ob 15. uri sokolska četa s telovadbo in pevskim zborom, na kar sledi prosta zabava s srečolovom na arozdje itd. Izletnikom bo ob četrt na 15. uro na Grajskem trnu na razpolaco omnibus. vožnja tja in nazaj po 10 Din. za otroke do 10. leta polovica, iz Maribora odhod ob pol 15., povratek 17 Omarici o ob 19. ur j oziroma na vseobčo zahtevo pozneje. Prijave v pisarni N. O. v Grajski ulici 5 v nedeljo od 10.—12. ure. Ne odlagajte na zadnji trenutek, da bo možno najeti še drugi omnibus. _ Apno za gnojenje vrtov. Sedaj v jeseni, ko pospravimo z vrtov vso zelenjavo in vse prazne gredice globoko preštihamo, je najpripravnejši čas, da jih obenem gnojimo t apnenim prahom. V ta namen vzamemo na 1 mi prostora 8—10 dkg sprašenega apna. ki ga potrosimo po vrhu obdelane «eml|e. Apnenje vrtne zemlje naj se ponavlja vsaj vsake 3 do 4 leta, kar silno dobro učinkuje ne-le na razkrajanje zemlje, tem-več jo tudi pomnoži na važni redilni snovi, t. j. apnu ter jo obenem tudi razkuži. Posestnike vrtov opozarjamo, da zbira naročila za sprašeno apno sedaj Kmetijska družba v Ljubljani in to po najnižji ceni. Interesenti »aj se čimprej priglasijo. Sadna razstava in naše sadjarske podružnice. Sadni sejem, ki bo trajal od 25. do 29. oktobra v Ljubljani, bo nudil najlepšo priliko, da se ga udeleže tudi naše sadjarske podružnice in da pokažejo pri tej priliki. koLiko so storile v posameznih okrajih za povzdigo naše sadne trgovine, ki je eden glavnih ciljev teh organizaoij. J^i zadosti, da pospešujemo samo razvoj sadjarstva, glavno je, da skrbimo tudi za n srodno prodajo 6adja. To je prvi in glavni pogoj za uspešni napredek sadjarstva. Zato pričakujemo, da se bodo odzvale vse tiste sadjarska podružnice, ki imajo letos v svojem okol'išu dosti sadja, pa jim manjka dobrih odjemalcev. _ Radio v šohjh dravske banovine. V tek"j so priprave, da prične šolski nadk) za strokovne, srednje, meščanske in osnovne šole v dravski banovini redno poslovati. Poleg šolskega kina je šolski radio najmodernejše učilo, ki bo pospešilo in preobrazilo delo ni izobraževanju dece ki naroda. Sčasoma bo morala vsaka šola dobiti svoj šolski radio, ki bo služil mladini in tudi odraslim. Za šole bodo radio-postaje uvedle posebne ^Iske ure med učnim časom, ki se bodo zvale »šolski radio«. E>a pa bodo predvsem gg. učitelji in profesorji, pa rudi učenci in starši ter javnost vedeli, kaj je namen in kakšen je ustroj šolskega radia, je na pobudo odseka za šolski radio pri sekciji Jugoslovenskega učiteljskega udruženja (JUU) za Dravsko banovino spisal g. profesor Niko Kuret posebno knjigo »Šolski radio«. Knjiga je pravkar izšla v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Cena knjigi je 15 Din. Knjiga nima samo vseh podatkov o šolskem radiu v dravski banovini, temveč opisuje razvoj šolskega radia v Jugoslaviji ter stanje in organizacijo »šolskega radia« v drugih državih. Franciji, na Angleškem, v Nemčiji itd. Ker nudi knjiga poleg šolskega radia tudi globok vpogled v organizacijo radio oddaje v splošnem, jo toplo priporočamo vsakemu ljub "tel ju radia. • Tovarna J os. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo ▼ najlepšo Izvršitev. — Kongres hišnih posetnikor v Zagrebu. Glavna zveza društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije bo imela svoj VI. kongres 10. i« 11. t m. v Zagrebu. Prijavilo se je že mnogo delegatov iz vseh krajev naše države. Ljubljanske hišne in zemljiške posestnike bodo zastopali na kongresu gg. Frelih, Požar, Jeglič, Zemlja, Klarman, Bukovie in Olup. — Kdor hoče svoje namizno sadje dobro prodati, naj ga pošlje na veliki sadni sejem, ki bo t Ljubljani od 25. do 27. t. m. Priglasila za ta sejem »prejema fte do 12. t. m. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Resljeva cesta 24. Ondi se dobe tudi vsa pojasnila, člani SVD in podružnice so posebno poklicane, da se udeleže s svojim pridelkom oziroma s pridelkom svojih članov te prireditve. Poglejte še enkrat določbe, ki so objavljene v 9. številki >Sadjarja in vrtnarja« na st. 157. PRIDE! PRIDE! Monumentalno filmsko veledelo »Ufe« V SLUŽBI CARJA Zvočni kino Ideal — Pomlad v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da imajo že nekaj dni prav toplo in lepo vreme. Ker Dalmacija ob morski obal! nima prave pomladi, kajti zimi sledi takoj vročina, so ljudje lepega in toplega vremena tem bolj veseli. — Oddaja zakupa nove kolodvorske restavracije na postaji Grosuplje se bo vršila potom licitacije dne 20. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 1P. t. m. ponudbe glede prodaje lesa Osrlas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljan!. — Vreme. Vreme se je nekoli-ko skisalo, toda vremenski preroki nas tolažijo, da ne za dolgo. Včeraj je bilo v jugovzhodnih krajih naše države še lepo, v severozapad-nih pa že nekoliko oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 23.8, v Sarajevu 22.o, v Beogradu 22.4, v Skoplju 21.2, v Ljubljani 20.2, v Mariboru 17.2. _ Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.1. temperatura je znašala 10.1. — 11letna deklica vodila tatinsko družbo. Zagrebška poHcija je aretirala v torek llletno deklico Zlato, ki je vodila družbo mladoletnih potepuhov in tatičev. Njen oče je delavec v neki tovarni. Trdo mora delati, da preživlja svojo rodbino. Pred leti mu je umrla žena in mu zapustila tri otroke, najstarejši Josip je bil star 12, najmlajša Zlata pa 7 let. čez dan oče ni mogel paziti na otroke in tako je zašlo dekletce na kriva pota. Vodila je družbo mladoletnih izprijencev, ki so po Zagrebu pohajkovali in kradli. Ker je tudi okužena, so jo poslali v bolnico. — Nesreča pri nabiranju kostanja. Janez Grčar, delavec iz Krtine, je v nedeljo nabiral kostanj in zlezel je tudi na drevo. Pod nogami se mu je odlomilo trhla veja in padel je z drevesa ter si zlomil desno nogo. Grčarja so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Ni hotel živeti. V Vukovaru se je zastrupil z oetovo kislino obrtnik Paja Mill-vojevič. Domači so poklicali zdravnika, ki mu je hotel izprati želodec, toda trdovratni samomorilec ga je ugriznil v prst. Tako mu zdravnik ni mogel pravočasno izprati želodca in Milivojevič se je res preselil na oni svet. —Zdravstvo na Kitajskem. Nobena dežela na svetu ne nudi tujcu tako izredno zanimivih vpogledov v kulturne razmere, najbolj čudovite navade in običaje svojih prebivalcev, kakor Kitajska. Kitajci, vredni nasledniki svojih pradedov, so izredno ljubeznivi in dobrosrčni, nekaterikrat pa tudi maščevalni. Da označimo te lastnosti, podajamo takoj primer: Zdravniki po evnrpekih pojmih so na Kitajskem samo po velikih mestih, prav tako dobite moderna farmacevtska zdravila n. pr. Panflavin, ki varuje proti nalezljivim boleznim, prehlajenju in bolečinam v vratu, ali Aspirinske tablete proti prehlajenju in revmatičnim bolečinam tudi samo po velikomestnih lekarnah. V manjših mestih in po vaseh je torej zdravl-lec pravi ljudski zdravnik. V nekaterih provincah ima mož predpisano, da na hišnih vratih javno razglasi imena vseh oseb, ki so izpod njegovih rok prišle v boljše posmrtno življenje. Po drugih provincah je pa navada, da sorodniki umrlih na novega leta dan pred hišnimi vrati zdravilcev prižgo sveče. Zdravilec, pred čigar vrati je najmanj sveč, velja za spretnega in nenevarnega. Iz Ljubljane —lj Z banske uprave. G. ban dr. Drago MarušiČ jutri ne bo sprejemal strank, ker je službeno odsoten. —lj Novinarski koncert 1. decembra. Naši novinarji prirede tudi letos 1. decembra svoj tradicljonalni koncert Opozarjamo društva in organizacije, naj pri svojih prireditvah * ta datum unoštevajo. —lj Ljubljanskemu prebivalstvu! Intenzivna suša je povzročilo v mnogih predelih naše države občutno škodo, tako, da trpe prebivalci veliko pomanjkanje živil in klaje. Da se tem nesrečnikom pomore, so predstavniki ministerstev in delegatje posameznih banovin na konferenci dne 31. avgusta 1931 organizirali poseben komite ministrov pod predsedstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje crospoda dr. Ko-strenčiča, ki naj podvigne nabiralno akcijo po celi državi in zbira prispevke za pomoč pasivnim krajem. Tudi ljubljanska občina bo v zvezi s krajevnim odborom Rdečega križa skušala podpreti trpeče ljudstvo v težko prizadetih pokrajinah. Mestno načelstvo va* bi ljubljanske meščane, da blagovolijo de- narne prispevke, s katerimi bd hoteli ublažiti bedo in prožiti pomoč nujno potrebnim rojakom, pošiljati na naslov mestne občine ljubljanske ali pa na krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani, ki bosta oddala nabrane vstote centralnemu akcijskemu odboru v dravski banovini. Prepričao sem, da se bode ljubljansko prebivalstvo, ki je znano po svoji darežljivosti in je vedno znalo sočustvovati s bednimi, v snatni meri udeležilo te akcije in radevolje priskočilo na pomoč bednemu ljudstvu. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1931. Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc L r. —I] Akcija za stradajoče radi saše. V soboto, dne 10. t m. ob 8. uri zvečer priredi sreska organizacija vojnih dobrovolj-cev akademijo v »Unionu« brez vstopnine. Pri tej priliki bo zbiral krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani prostovoljne darove za gladujoče radi suše. Vljudno vabimo vse ljubljansko prebivalstvo, da se te prireditve v čimvečjem Številu udeleže, ker je ta prireditev manifestacija narodne in državne misli. S prostovoljnimi darovi se bo pa priskočilo na pomoč onim revežem, ki jim ie strašna suša uničila vse poljske pridelke in že sedaj stradajo ljudje in domača živina. Zima je pred durmi. Najpotrebnejše hrane ni za ljudi ne za domačo živino. Pomagajmo tudi mi, da ne bodo naši rojaki umirali od lakote. V vsaki težki nezgodi Je pokazala Ljubljana svoje zlato srce in je rade volje pomagala svojemu bližnjemu v nesreči. Apeliramo tudi sedaj na plemenita srca ljubljanskega prebivalstva in ga prosimo, da podpre našo človekoljubno akcijo. Vsak, tudi najmanjši dar, bo hvaležno sprejet in bo prišel tja. kjer je sila najhujša in potreba pomoči najnujnejša. Dvakrat da, kdor hitro da._ Gostilna in kavarna pri ZGONCU (pod »Klančkom«) v Rožni dolini — toči izborna dolenjska, dalmatinska in štajerska vina od Din 10.— liter in dalje. Sladki vinski mošt Din 10.—. Kavarna odprta do 2. ure zjutraj. Priporoča se _Karol Kos _JJ Spominska svečanost j jgoaloven- skih dobrovoljcev v Ljubljani. Prejeii str o: Pod pokroviteljstvom baLa dr. Drago Ma-rušiča se bo vršila v soboto 10. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela Union spominska proslava 151etnice ustanovitve I. jugoslovanske dobrovoljske divizije v Rusiji iii osvobodilnih bojev v Dobrudži. Na sporedu je: Pozdrav predsednika tukajšnje srezk-e organizacije vojnih dobrovoljcev, vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, po-klonitev spominu padlih herojev v osvobodilnih bojih, zgodovinsko - spominski govor o vojnem dobrovoljskem pokretu ki osvobodilnih bojih ter nagovor predsednika Zveze vojnih dobrovoljcev invalida podpolkovnika Lujo Lovriča iz Beograda, Sodeluje iz naklonjenosti godfoa dravske divizije. Iskreno vabimo k tej patriotičai proslavi vse z as topna k e oblasti, avtonomnih korporacij in društev ter vse ostalo občinstvo, zlasti pa tebe, akademska !n ostala mladina, da boš ob spominu na nedavne osvobodilne boje in težke žrtve umela čim požrtvovalnejše braniti v danem trenutku prekrasno zemljo svojih očetov! Vstopnine ni. Prostovoljne prispevke pobira Krajevna organizacija Rdečega krtža« za gladnjoče In prizadete po suši ter drugih elementarnih katastrofah. —lj Gradišče se je že nekoliko razširilo ob Luckmannovem sta-vbišču. Ker je hiša popolnoma porušena ter ni več nevarnosti, da bi padal materijal na cesto, so ograjo nekoliko umaknili s ceste, s čimer je osebni promet mnogo olajšan, saj pešci prej niso mogli skozi ožino, če je vozil skozi tramvaj ali voz. Temelje, odnosno klet za novo hišo že kopljejo, ob cesti so pa pri ogradi postavili barako za materijal. —lj Drugo in tretjo točko prvega simfoničnega koncerta letošnje sezone tvorita dve izvirni slovenski skladbi. Lajovčev Ca-price je prvorstna umetnina, ki nam kaže v vsem vrline odličnega slovenskega mojstra. Prvi del je vesel in živahen, zgrajen na pet četrtinskem taktu, katerega sledimo tudi v marsikateri veseli naši narodni popevki. Drugi del trio pa je lirično - melanholičnega značaja. Caprice je bil napisan pred kakimi 10 leti. Nato sledi Škrjančeva Lirična ouvertura. Prvotno je bila zamišljena kot ouvertura k nedovršeni operi »Mlada Breda«, komponirana leta 1925. Sedaj pa je popolnoma na novo preinštrumentira-na in se v tej preuredbi prvič javno izvaja. Ouvertura je lirične vsebine, brez določene predstave, torej zgolj muzikalna. Simfonični koncert se vrši v ponedeljek. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Kop premagal Traraglinija. Snočl se je v Unionu vršila revanžna rokoborba med italijanskim prvakom Travagli nijem in jugoslovenskim prvakom Perom Kopom. Kakor znano, je Travaglini Kopa že dvakrat položil na hrbet, enkrat v Beogradu, drugič v Ljubljani. Čeprav je Italijan velik mojster v rokoborbi, sta pa bili obe zmagi samo slučajni. V Beogradu je vrgel Kopa po srečnem naključju, kar priznava Trava-glrini sam, v Ljubljani ga je pa položil, ker je imel Kop veliko rano na nogi. Med vožnjo Zagreb-Ljubljana je namreč Kop padel iz vlaka in se hudo poškodoval. Med borbo z Italijanom ga je ta nehote sunil baš v rano in to je povzroilo Kopu takšno bolečino, da je za hip popustil. To je zadoščalo, da ga je okretni Italijan položil na pleča. Zavedajoč se svoje moči, je Kop izzval Italijana na revanžo in res se mu Je posrečilo, da ga je po enoumi borbi gladko položil na hrbet. Publika je Kopu priredila navdušene ovacije. - lj Nogavice, volnene, flor in svilene, res trpežne pri Sterk nasl. Kamičnik Star' tr4 18. — lj Tri dava »i; V soboto, 10. t m. se bo vršil ob 20. v akad. kolegiju članski sestanek. —lj Montblanc v filmu. Jutri in v soboto ob četrt na 3. pop. bo predvajala ZKD alpinski film »Vihar na Mantblancu« z Leni Riefenstahl v glavni vlogi. V filmu vidimo največje alpinske senzacije, kakor smučarje na večnih snežnih poljanah, svetovno znane plezalce v najbolj kritičnih situacijah, slavnega pilota Ernesta Udeta pri startu na večnih ledenikih montblanškega masiva. Film je govoreči. Cene globoko znižane. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Marici. Vse ljubitelje planin in zimskega sporta opozarjamo že danes na ta film. —lj Mestno načelstvo v Ljubljani oddaja v svoji hiši na Ahacljevi (Jegličevi) cesti št. 10 v pritličju trgovski lokal s pri-tiklinami. Najemne pogoje in potrebne informacije dobe reflektantje v pisarni mestnega ckonomata. kjer naj stavijo tudi svo- je ponudbe in to najkasneje do 10. oktobra 1931. —lj l druženje rezer\ nlh oficira i ratnika, pododbor Ljubljana, naproša svoi odbor, članstvo in vse rezervne oficirje, da se v čim večjem Številu udeležijo spominske svečanosti Sreske organizacije vojnih dobrovoljcem v soboto dne 10. t. m. v veliki dvorani hotela Union. — Rezervni oficirji naj dokažejo z mnogoštevilno udeležbo svoje simpacije do naših najpožrtvovalnej-ših borcev za svobodo naroda in ujedinjenje Jugoslavije. —lj Društvo učiteljic t Ljubljani. Odbo-rova seja se bo vršila v nedeljo, <1np 11. oktobra ob 0 urj v 1 me3tni dekL osn. Šoli v Ljubljani (šentjakobska šola) Istotam bo ob 10. uri zborovanje za vse Slanice. Xa programu je prodavanje o temi: Družaoru položaj učiteljice in njene naloge. Sovjeti se obračajo k inteligenci Inteligenca, ki je bila v sovjetski Rusiji skoraj brez-pravna, dobiva zopet svoje pravice Desettisoči pripadnikov nekdanje zaničevane šolske inteligence, ki so zadnja leta v sovjetski Rusiji mnogo pretrpeli in večinoma izgubili službe v državnih uradih, dobivajo zadnje mesece nazaj svoje prvotne pravice in službe. Sovjetska vlada je namreč v sporazumu s komunistično stranko odredila, da morajo državne ustanove sprejeti nazaj v službo vse uradnike, ki se niso neposredno udeležili protirevolucije. Obenem s to odredbo je bila izdana tudi najstrožja prepoved proglašati uradništvo in sploh inteligenco za sovražnika delavskega razreda. V vseh državnih uradih perijo-dično odpuščanje nevšečnih uradnikov še ni ponehalo, pač so mu pa bile s to prepovedjo začrtane meje. V bodoče ne bo mogel noben uradnik na povelje organa komunistične stranke izgubiti službe. O vsakem odpustu iz državne službe bo sklepal neposredno pristojni ljudski komisar. Tudi o določbah o disciplinarnih kaznih so nastale važne izpremembe, ki nudijo uradništvu, učiteljstvu in sploh vsej inteligenci v državni službi zaščito. V marsikaterem pogledu so nove določbe celo boljše od starih carskih. Poneverbe zakrivile katastrofo Nankinška narodna vlada je dobila ovadbo proti županu mesta Hankau Liu Ventao in upravitelju rečnega stavbnega urada Peng Cinčina zaradi velikih poneverb javnega denarja. V ovadbi je rečeno, da bi bil poneverjeni denar zadoščal za odvmitev nedavne katastrofalne poplave. 2upanu mesta Hankau se očita, da je poneveril v treh letih svojega uradovanja okrog 600 milijonov Din. Večina tega denarja je prišla v njegove roke v obliki davkov, namenjenih regulaciji pogubonosne 2olte reke, ki je pa nihče ni reguliral, ker je spravil župan milijone v svoj žep. Katastrofalne posledice velikih poneverb so svetu znane. Desettisoči ljudi so izgubili življenje in poplava je napravila škodo, ki je sploh ni mogoče točno oceniti. Ovaden je bil tudi upravitelj rečnega stavbnega urada, ki je denar za regulacijo reke pridržal, dela se pa sploh ni lotil. Kitajski listi poročajo, da se je korupcija v Hankauu in provinci Hupeh tako razpasla, da presega celo kitajske pojme in razmere. Državni in samoupravni uradniki so zaslužili cela premoženja s poneverbami, vse revizije so pa samo pokazale, da je denar iz državnih in samoupravnih blagajn brez sledu izginil. V krvi se pozna bolezen pred leti je dvignil mnogo prahu posebno v zdravniških krogih ameriški zdravnik Aforams, ki je postavi! diagnozo vsake bolezni na daljavo po bolnikovi krvi, ki mu jo je bilo treba poslati. Vsi ameriški zdravniki so se jezili na »šarlatana« in »sleparja«. Upton Sinclair je pa napisal v njegovo obrambo razpravo »Dom čudežev«. Zdaj se pa ta metoda potrjuje. Lipski zdravnik dr. 0. Reche trdi namreč, da lahko vsako bobzen s/poznamo s pomočjo analize krvi in sicer po barvi krvi. ki jo obsevamo z tiltravijoletnimi žarki. Dr. Reche je prižgal kremenovo svetilko in pred steklenicico s krvjo je postavil filter, ki je propuščal samo ultravijoletne žarke. Izkazalo se je. da je kri zdravih ljudi drugačna barve, kakor kri bolnih. Kri zdravega človeka se leskeče motno in je enotne barve, dočim je kri bolnega človeka svetla, pestra. In tudi pri vsaki bolezni kaže kri drugačno barvo. Dr. Piche je točno razločeval barvo krvi revmatičnega človeka, tuberkuloznega, bolnega na ledvicah itd. Posebno pestra in svetla je pa kri človeka, ki ga razjeda rak. Bolezni imajo v spektralni luči svoje posebne značilne poteze, s pomočjo katerih s 2 bo dala točno ugotoviti bolezen in njeno stanje. Pri vsaki bolezmi nastane v krvi odgovarjajoča izprememba. ki jo pokažejo ultravijoletni žarki. Ko bo spektralna analiza krvi izpopolnjena, bodo lahko zdravniki po krvi spoznali vsako bolezen. Vpliv krajevnih organov komunistična stranke na imenovanje, premestitve in kaznovanje uradnikov je bil zelo omejen. Nedavno je bil obsojen neki organ komunistične stranke, ker je obdolžil nekega inženjerja sabotaže. Preiskava je pa pokazala, da je inženjer nedolžen in da gre le za osebno maščevanje. Inženjer je ostal na svojem mestu, ovaduh je bil pa strogo kaznovan. O tipičnem primeru poročajo iz Leningrada. Kemika Katajev in Zukanov, strokovnjaka v tovarni za kavčugaste izdelke, sta delala poskuse z vulkanizi-ranjem galoš. Hotela sta dobiti iz obrabljenih galoš potom posebnega vulka-nizačnega procesa čist kavčug za izdelovanje novih galoš. Pri poskusih je bilo seveda mnogo odpadkov, ki jih je bilo treba zavreči. Kemika sta bila obtožena sabotaže in obsojena na 6 mesecev prisilnega dela. Pritožila sta se in na ponovni obravnavi se je pokazalo, da odpadkov ni bilo več, kakor je bilo nujno potrebno in da se da po novi metodi pri izdelovanju galoš mnogo prihraniti. Krivična obsodba je bila razveljavljena, obsojenca sta pn dobila primerno nagrado. Dečki in deklice Dosedanja biološka raziskavama so pokazala, da se rodi načeloma več dečkov, nego deklic. To razmerje se pa pod različnimi vplivi izpreminja. Tako je lahko en spol manj odporen, kakor drugi, kar velja baš za človeka, saj vidimo, da umira več moških, nego žensk. Razlika je največja v prvih letih življenja, sega pa tudi v starost. Starih žensk je na svetu več, kakor starih moških. V Angliji odpadejo med 701etniki v splošnem vedno tri ženske na dva moška. Ta razlika je še očitnejša pred porodom. V Angliji je razmerje umrljivosti dečkov do umrljivosti deklic pred porodom 150 : 100, pri mrtvorojenih 135 : 100, v prv^m letu življenja se pa to razmerje izenači. Posledica manjše odpornosti dečkov ie, da odstotek rojenih deklic s starostjo mater in s številom njihove nosečnosti narašča. Vse, kar podpira zdravje deteta pred rojstvom in srečen porod, povzroča razmnožitev dečkov. V vsaki državi kažejo zakonski otroci večji odstotek dečkov, nego nezakonski, ker so pred rojstvom in ob porodu v ugodnejših razmerah. Dolgo so ljudje mislili, da se rod: med vojno mnogo več dečkov, nego deklic. Statistika svetovne vojne nam pa kaže. da je ta prirastek zelo neznaten, če upoštevamo vse razlike v odpornosti obeh spolov, velja za večino belih plemen pravilo, da pride na 100 deklic 101 do 10S dečkov. Nova moda bogatih dam Bogate dame imajo dovolj časa. da jim lahko roje po glavi čudne muhe. Ne zadostuje jim. da nosijo psičke in vodijo na verižicah s seboj mlade leoparde, zdaj prihaja in v modo tudi udomačene kače. V Hamsteadu sprejema miss Jehar Hussainova gosta doma s sikanjem pohlevne boe. dolge 2 metra. Gospodična ima doma ^ kače. do zadnjega jih je pa imela 11. Osem jih je poginilo, ker se niso mogle prilagoditi podnebju. Tri boe so ii ostale in imenujejo se Hekror. Atul in Worm. Sne v spalnici svoje gospodarice in Hektor-ja ima tako rada, da ga jemlje s seboj tudi v kino. Najbrž ni posebno prijetno presenečenje za blagajnico, ko odpre okence in ji zasika kača v obraz. Kače dobivajo jesti enkrat v tednu. Dolgo niso bile zadovoline. da so dobivale samo mrtve živali namesto živih kuncev in žab. Miss Hn^einnva si je večkrat pomagala z zvijačo, da so kače rade jedle, premikala i« mrtvo ž;ibo. kunca ali kuro in se igrala z njo. da so kače mislile, da ie živa. Končno se je pa tega naveličala in začela je kače pitati; potiskala jim je hrano v žrela in to se je obneslo bolie. Seveda sosedje niso veseli kač v hiši, toda pomagati si ne morejo. Pač se pa prijateljice kač dosledno izogiblieio. ker se boje. da bi je ne srečati na stopnicah z boo pod pazduho. Btonm 4 >SLOVENSKI NAROD«, dne 8. oktobra ioti Stev. 228 Gtaborimt 54 dPcutipirji velemesta Roman Vrgel je proč TKisloitjalo, ki je brk) ▼ njegovi roki nevarno orožje, m nadaljeval: — Ta nesrečnež, ki stoji tu pred nama, gospod Andre, je moj sin. Pri spominu njegove matere, moie pokojne žene, prisegam, da je bil celih dvajset tet edina moja skrb. da sem živel in delal samo zanj. No, a pretekli teden je stavil, igral je za moje življenje in smrt približno tako. kot bi stavil na to ali ono kobilo na konjskih dirkah... Pred pičlo uro mi je prišel v roke papir, na katerem so bili označeni začasni pogoji. Tam je izrecno rečeno, da plača moj sin samo dvajset tisoč frankov provizije, če umrem v osmih dneh po najetju posjila. Zavezal se je plačali sto tisoč frankov, če preživim še mesec dni. Ce pa sploh ostanem živ, bo moral plačati dvesto tisoč frankov. Stari je obmolknil. Sapa mu je pohajala, dušil se je. — Toda vse to še ni nič, — je nadaljeval. — Da bi imel oderuh Cler-geot, ki se je z njim s pomočjo nekega advokata Catenaca zvezal, v rokah zanesljivo jamstvo, si je preskrbel zdravniško izpričevalo, da bi imel nepobiten dokaz, da so mi dnevi res šteti. Zato je začed moj sin govorici o nekem zdravniku specijalistu, objema' me je in prosil, naj se dam preisk : Končno sem privolil. In mož je pri. J — našel se je žalibog zdravnik, ki se je dal nadeti za tako podlost — in ostal je pri meni dobre pol ure. Vidim ga še zdaj. kako se sklanja nad mojo posteljo, mi tiplje žilo, me preiskuje in nadleguje z raznimi vprašanji Predpisal mi je nekaj brezpomembnega in odšel. Mojemu sinu. ki ga je spremil, in oderuhu Clergeotu. ki ga je čakal pred hišo, je pa izjavil: — Lahko žrtvujeta denar, ta starec ne bo več dolgo živel. — No in zato ie prišel moj sin čez pet minut nazaj izredno vesel, zato me je vprašal z radostnim glasom: — Se počutiš dobro, očka? Ne, nisem se počutil dobro. Vsaj zdravnik je bii mnenja, da se mi bliža zadnja ura Dan je bil zelo težak, ponoči mi je pa po krizi odleglo in drugi dan sem bil zopet fant od fare. Clerge-ot se je izgovariai. da lahko spravi denar skupaj šele v enem dnevu. Zvedel je pa za moje okrevanje in pogodba je bila razveljavljena .. Moj sin ni dobil obljubljenih sto tisoč frankov. Ubogi oče je plakal in pretresljiv je bil pogled na solze, tekoče po njegovih Kcih. In vprašal je z drhtečim, bolestnim glasom: — Nesrečnež, zakaj pa nisi imel strašnega poguma, da bi bil pospešil smrt svojega očeta, če tako hrepeniš po nji? Morda nisi vedel, da je med teki, ki mi jih je predpisal zdravnik, tudi strup? Zakaj nisi kanil v kozarec namesto ene 10 kapljic? Zdaj bi bilo vse končano ... in zastrupljen je bi morda ne bilo nič večji zločin, kakor je ta, ki si ga storil. Andre ni odvrnil pogleda od mladega Gastona. Vsak hip je pričakoval, da pade na kolena pred očeta, ki ga je bil smrtno razžalil, in da ga bo prosil odpuščanja. Toda to se ni zgodilo. Mladi Gaston je stal nepremično, krčevito stisnjenih ust. Kakor Andre je tudi stari pričakoval, da ga bo prosil sin odpuščanja; morda se je res pripravljal odpustiti mu. Toda videč, da Gaston trdovratno molči, je nadaljeval srdito: — Veste, dragi Andre, kaj bi storil moj sin z mojim premoženjem? Odnesel bi ga svoji na cesti pobrani ljubici, ki ga vara, kakor je varala vse druge pred njim. Napravil je iz nje vikomte-so, kakor je napravil iz sebe markiza. Vikomtesa de Chantemille ... Markiz Gaston! Pri teh zaničljivih besedah se je Ga-ston-Peter zdrznil. Oče je bil razžalil njegovo ljubljeno izvoljeniko; zato je zaklical ogorčeno: — Ne. ne dovolim, nočem, da bi se kdo dotaknil moje Zore! Stari je počil v nervozen smeh. — Ti nočeš! — je odgovoril. — Paj pa če bom hotel jaz? Ko boš star ena in dvajset let, se boš pa lahko potrkal na prsa in izjavil: Nočem. Dotlej pa vr žem v ječo vse vikomtese, ki bi hotele brezskrbno in razsipno živeti na račun tvoje neumnosti. — Kaj!... Tega ne storiš! — Prav gotovo storim. Saj poznam svoje pravice ... Catenac mi jih je razložil ... Nedoileten si, Zora. ki ji je v resnici ime Roza, je pa polnoletna... Zakon je strog, prečital sem ga. — Oče! — O, zaman prosiš. Moj advokat je že napisal ovadbo državnemu pravdni-štvu. Jutri opoldne mu jo izroči in zvečer bo tvoja vikomtesa tam, kamor spada. Udarec je bil za fanta tako hud. da so mu pritekle solze iz oči. — Zora v zapor! — je vzkliknil. — Da, aretirana bo in policijsko obsojena, potem jo pa pošljejo v St. Lazare. Tako se ravna v takih primerih. To je spravilo Gastona iz ravnotežja. — Ah. to je podlo! — je vzkliknil ves iz sebe. — O. Zora! Kar pusti jo pri miru. Ce pojdeš na policijo, pojdem jaz tudi in vzamem s seboj vse svoje prijatelje. Da, očka, tak sem. da boš vedel. Sedem k nji in dokažem, da je poštena ženska. Povem ji, da jo ljubim m visoko cenim. Če bo obsojena, ji kupim diamante. In ko izpolnim ena in dvajseto leto. se oženim z njo. Novine bodo poročale o nama Stari Gandelu. ki je imel dovolj moči, da se je premagal, ko je očital svojemu sinu najgnusneiši zločin, ni mogel prenesti teh smešnih in ciničnih sinovih groženj. V glavo mu je oritisnila kri m planil je po orožje, ki ga je bil vrgel proč, ne da bi vedel, kaj storiti. K sreči je Andre pravočasno opazil in spoznal njegovo namero Bliskoma je odprl vrata, zgrabil mladega Gastona čez pas in ga potisnil ven. A ko je stari dvignil roko, da bi udaril, je zagledal pred seboj samo slikarja. To presenečenje je zadostovalo, da se je streznil vsaj toliko, da je mogel pomisliti, kaj dela. — Rešili ste morda življenje meni in mojemu sinu, — je dejal z globokim glasom. Ko sem bil rh^^fl naslomalo stola, mi je zadišalo po krv; Tn ko se je Andre v svoji skromnosti branil priznanja, je pripomni: — O. saj vem da se taka usluga ne da poplačati, toda zame pomeni to neporavnan nxnn Poidiva k moji stavbi v Champs-FJvsees; spotoma pa kaj prigrizneva. Stavba, čije kinarska okrasitev je bila poverjena ^ndreu. je stala skoraj na vogalu me de Chatlot in nvenue des Champs-Flvsees in bila je *e vsa v lesenem ogrodiu XXIV. Prišedši do stavbe bogatega podjetnika je Andre odložil plašč :.i oblekel delovno haljo, ki jo ]e imel spravljeno v torbi za orodje. — Požuriti se moram, da dohitim, kar sem zamudil — je zamrmra! sam pri sebi. Res se je hotel požuriti, komaj je pa desetkrat zamahnil z dletom, je prilezel za njim učenec z vestjo, da ga čaka spodaj neznan gospod, ki bi rad govoril z njim. AH si re obnovil članarino % Cela Evropa opčoduje PHILIPSOV APARAT 930_ Vsi evropski časopisi so poročali o tej največji senzaciji na polju radio-tehnifce... PHILIPS 930 je tn... moderne Eunajnosti, noderen v reprodukciji... produkt prvega radijskega laboratorija v Evropi... Iščite podatke od trgovcev 2 radioaparati... poslušajte PHILIPS 950~ prepričajte se sami o tem, kako lahko se ravna z njim... Čudili se bodete niski ceni... ^1 Prvi govoreći film velike umetnice! Po znamenitem istoimenskem romanu Claude Anita Občinstvo je navdušeno! Dopolnilo: Param oun t o v zvočni tednik Predstave ob 4., 7% in 9% Abonma predstava 2 ELITNI SINO MATICA Telefon 2124. HALO! HALO! Vsa pleskarska, sobo- In črkoslikarska dete prevzema in strokovno izvršuje Josip MARN, dražba z o. z. pleskar, ličar sobe in črkoslikar LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 9 Gene zmerne! 84 OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO STEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! . ; {i-VM 'Jr\"Vi i-\~V| \ i k torta« LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 4 ter zamorem cenjenim damam post reč i s klobuki zadnjih novosti. — Za obilen obisk se priporoča MIRA KLOPCA K Za >Narodno tiskarno« Fran JezerJefc. ~ Za in taseratni del Oton ChsetataL — Vsi v takh^