Kil. letnik.
(J ' ^ M&V Gorici, dne
004.
52. številka.
l/liaj.i vsnkifetrtek uh II. uti dopoldne. Rokopisi sc ne vra-i'ajo. Nelrankovana pisma si* m* sprejemajo.
Cena istu znaSa /3 celo leto ‘1 krone, ,3 pol leta 2 kroni. Za ni a n j premožne 13 celo lotu 3 krone, 13 pol leta K 1‘5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za <l'ugi teJele izven Avstriji it K.
Kokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vot-tuiini št. 9.
m
&§r-
r-»
Naročnino In naznanila s p r e j r m 3 apravni?lvo v llorici SemeniSka ulica5. Iti Posamezne 51 •• v i I k p se prodajajo v loba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališfu nasproti mestnemu vrtu in na Ko ;njskem bregu (Riva Corno) št. 1-1 po 8 vin.
Oglasi in poslanici-se rafunljo pu potit vrstah, in sicer: It sc tiska enkiat 14 vin , dvakrat 12 vin , trikrat 10 vin. Vef krst po pogodbi
..^^ajalelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska ,,Narodna tiskarna** (odgov. J. Marušič) v Gorici.
ti druSttiu
brezmadežnega Si
..Stalnica".
(Konec.)
Čujte, kaj nekdo pripoveduje: Sedemdesetletni starček in jaz sva sedela nekega večera za mizo. Tadi takrat je pripovedoval marsikaj, kar je sam izkusil. Naposled sva začela tudi govoriti — o ženskah. Sam ne vem, kako sva prišla na la predmet. Jaz sem se norčeval z žensko zvestobo. — ,.Gospod, reče starček, ne norčujte se, povedati vam hočem svojo poveBt. — Osem let sem bil s svojo pokojno Marto zaročen in vendar je nisem mogel poročiti. Najprej me je zadrževala vojaščina in potem velika revščina. To je res nekaj strašnega, ako se dva mlada človeka ljubita, se hočeta poročiti, in vendar ne moreta: čakaj danes, čakaj jutri itd. — Konečno se nisem mogel več vzdrževati. Šel sem v Ameriko, da tam svojo srečo poskusim in si s svojo Marto postavim lastno ognjišče. Bal Be nisem, da bi me Marta pozabila. — Sicer je mladi posestnik kaj rad pogledoval za mojim dekletom. Ali Marta je bila vrlo deklč in njena ljubezen čista kot zlato. O tem sem bil prepričan. Srečno sem prispel čez morje v tujino med tuje ljudi.
—	S početka se mi je godilo prilično trdo; toda imel sem krepke kosti in čutil sem
v	sebi moč, da kaj dosežem.
To sem storil, dragi moj gospod. Usnjata novčarka, katero sem nosil na goli koži, je postajala od dne do dne težja. Ta denar sem si tako rekoč na ustih pritrgaval in zelo meje veselil. Še jedno tako leto in svota je nabrana; potem pišem po Marto in njeno staro mamico in potem — oh, to se ne da niti popisati. Srečo, katero nam podeljuje takšno upanje, mora človek sam čutiti, ako jo hoč ■ prav ceniti. — In leto je
LISTEK.
Spomini s pota.
(l)alje.)
Zu časa novicijata se je Magdaleni Alacoque prikazal Gospod večkrat in vselej pod leskovim grmovjem. Nekoliko pred njeno redovno obljubo jej je pokazal rano svoje strani, naj si napravi tam svoje vedno stanovanje. Drugikrat jej pokaže velik križ, pokrit s trnjem in cvetlicami ter jej reče: „Cvetlice se naglo osujejo in ne ostane ti kot trnje.“ L. 1678 jej pokaže svoje srce ter jej reče: ,,da ne more več vzdržati plamena svoje goreče ljubezni in ga hoče razširiti po svetu po njenem posredovanju.** Nekaj dni pozneje je imela isto prikazen, takrat pa so obdajali njegovo srce sera-tlni, ki so opevali njegovo ljubezen. Nekaj časa pozneje je zahteval Gospod spravno sv. obhajilo vsak prvi petek v mesecu in sv. uro vsak teden od 11. ure do polunoči od četrtka na petek. 27. de cembra 1. 1674 je počivala na njegovih prsih kot nekoč sv. Ivan, in Gospod jej reče: „da mu je posebno všeč ko vidi, da ga časte pod podobi telesnega srca, in da hoče, naj bo podoba javno izpostavljena, da dobijo ljudje razne blagoslove". Junija 1. 1676 — v osmini presv. Sakra-menta — jej je rekel znane besede:
minulo. — Delal sem pri veliki parni žagi in sem pomagal kurilcu pri parnem kotlu. Marti sem pisal pismo in sem hotel opo-ludne iti v banko, da napišem menjico in jo priložim. „Gnezdice je pripravljeno1*, je bilo v pismu, „naj ptičica pride!“ — Ali kaj vemo zjutraj o večeru? — Nič.
— Veselo sem stopil na vrata kurilnice. Po tem, kar je sledilo, se spominjam še naglega bliska, strašnega poka, kateremu je sledil krik, ki je pretresel kosti in mozeg in da me je strašanski pritisk vrgel na tla kot smet. Vedel sem: parni kotel je počil. Potem globoka tema in juz sem ležal brez zavesti. — Ko sem se zavedel, čutil sem bolečine in okoli mene je bila še vedno noč. Mojo mrzlo, vlažno roko je objemala rahlo mehka, gorka roka. — „Kje sem?-1 vprašam in se sam čudim svojemu šibkemu, hripavemu glasu. „Kdo je tukaj ?“ — „Jaz sem, zdravnik*, odgovori nekdo. — „Umirite ae, dragi moji**
— „Jeli noč?“ vprašam. „Noč je*, se glasi odgovor. .Zakaj ne prižgete luči?**
— Nič odgov6ra. .Kaj se je zgodilo z menoj?" — .Ali se ničesar ne spominjate ?“ — Ne vem. Velikanski šum in
— — razpok. „Vi ste bili ranjeni, drugi ubiti.* — Kri mi je zastala po žilah. „Doktor!“ vprašam, Jeli noč?“ — »Noč, moj prijatelj11, odgovori po kratkem obotavljanju. In večiel sem, da sem slep. Zastokal sem glasno in vzdihnil: „Noč, noč, večna noč!“ — „B6dite pogumni, moj prijatelj1*, opominja zdravnik. „Upanja imate malo, prenašajte svojo osodo kot možl“ — In jaz sem prenašal. Ali kot mož? Kaj pomeni prav za prav to? Mi smo vsi šibki in kadar menimo biti najkrepkejši, tedaj smo večkrat najšibkejši.
— Jaz sem bil slep. — Veste-li, kaj to pomenja? — Z lučjo mojih oči so ugasnili vsi upi. Moj prihranjeni denar mi je ugrabil neki ničvrednež, ko me je zadela nesreča. Bil sem toraj oerač, siromašen, nesrečen, slep berač. Smrt bi mi
,.Glej, Srce, ki je toliko ljubilo ljudi** itd. In ukazal jej je, naj dela v vzajemnosti s patrom Colombierjem, da se ustanovi praznik presv. Srca prvi petek po osmini presv. Sakramenta. In od tega časa je porabila vsako priliko, da bi se izvršil ta velik sklep Zveličarjev. L. 1682 je poslala svojemu izpovedniku patru Co-lombierju ta listek: „Rekel mi je, da hoče tu žrtev vašega življenja." In umrl je sveto — kot je živel — 15. febru-varja. Včasih sojo prišle obiskovat verne duše iz očiščevališča. Satan pa tudi nje ni pustil pri miru ; napel je vse sile. da bi jej škodoval; ali čuval jo je seratin v družbi njenega angela varuha.
L. 1685 so jo izbrale tovarišice za samostansko prednico, in zdaj je mogla še več storiti za češčenje presv. Srca ; ves samostan je vsprejel to češčenje. In napravile so začasno na samostanskem vrtu malo molilnico, dokler bi ne bila končana kapela v isti namen.
L. 1688 se jej zopet prikaže Gospod, obdan od D. Marije, sv. Frančiška Šaleškega in častitljivega Colorabiera. 31. oktobra istega leta je napravila obljubo. da hoče izpolnovati vedno, kar je „bolj popolno.“
L. 1689 jej je razodel Gospod veliko socijalne spremembe in pogoje, pod katerimi ustsnove narodi, države in vladarji njegovo kraljestvo pravičnosti in
bila ljubša; ali prišla ni. Ozdravel sem in zadobil polagoma svoje moči. — Tako sem sedel nekega dne pri oknu bolnišnice in čutil sem, kako žarko solnce sije. Tedaj sem sklenil, da moja Marta ne sme izvedeti, kako je z menoj. — In ko je prišel zvečer zdravnik k meni, rekel sem: »Gospod doktor, storite mi neko Ijubav“.
— „Kakšno, dragi moj?“ — .Spišite mi jedno pismo!1* — ^Komu?1* — In povedal sem mu svoje razmerje z Marto in dti nočem jaz, ubogi pohabljenec, kaliti njene sreče. — „Kaj naj ji pišem? — „Pišite ji, gospod doktor, da sem mitev.
— Žalovala bode, vem, ali — pišite ji, da sem umrl z njenim imenom na ustnicah. To jo bode potolažilo. Mlada je še in — gotovo še najde vrlega moža.u
— „Mislite-li, da bi vam Marta ne ostala zvesta sedaj, ko bi vedela, kako je z vami?1*
— „To je ravno, gospod doktor, jaz jo poznam predobro. Ona bi se žrtvovala in te žrtve ne morem sprejeti! Kaj ne,
vi	mi napišete to pismo?1* — „Gotovo“, odgovori on. Toda sedaj mi je prišlo na misel, da je tukaj neka postrežnica, ki
, ;%m je več dni stregla. Ženska ima več razuma, več rahločutja v takih okolišči-nahu. — „Neka ženska, ki mi je stregla ? Zakaj ni govorila nikdar z menoj ? Jaz ne vem?“ — .Da, da, ona je tihe narave; stregla pa vam je res izborno, ter ima mehko čuteče srce*. — „Bog naj jo za to blagoslovi! Prosim vas, privedite jo k meni!1* — Šum ženske obleke me vzbudi iz mojih žalostnih misli. *Tukaj je postrežnica, ki vam napiše list**, reče zdravnik. — „Srčna hvala1*, odgovorim. „Kaj naj pišem ?;* vpraša postrežnica tiho, skoraj šepetaje. „Pišite ji, da sem mrtev, da sem jo ljubil do zadnjega izdiha in da je bila moja poslednja želja, naj bode srečna." ,In vi mislite, da bode srečna, če ji to pišem ? In vi verujete v njeno ljubezen ?“ Njen glas je izražal nekako očitanje. „Pravi se: mrtvo zlo je boljše
ljubezni, vse uravnave, zadevajoče La Salelte, Lourdes, Pontmain in Montmartre, kar se izpolnuje zdaj pred našimi očmi. In pri tem je omenil še:	„Vladal
bom vkljub satanu in vsem, ki se bodo ustavljali.“ Te besede ne veljajo le Franciji, nego vsem narodom, državam in knezom vsega sveta. (Toraj pa še bolj drugim nevernim palčnikom!)
Od svoje zaobljube, da hoče izpolnovati, kar spozna za „bolj popolno**, je živela do smrti Margarita Marija : le od ljubezni in za ljubezen. V samoti se je priprav'jala 40 dni za smrt in umrla 17. oktobra 1690. Njena ponižna celica je zdaj kapelica, polna zaobljubnih daril. — Dne 30. marca 1. 1820 so jo raz glasili za častitljivo, 18. sept. I. 1865 pa jo je imenoval papež Pij IX. blaženo. Upamo, da bo kmalu razglašena za svetnico.
Kar se tiče spominkov je najbolj važna kapela prikazovanj. To želi pred vsem videti romar ter izkazati Gospodu češčenje svojega srca uprav na tem mestu, kjer se je tolikokrat prikazalo sv. Srce Jezusovo ; tu želi prositi srčno za-željene milosti; želi moliti rakvi blažene device Margarite, ki je .evangelist in apostol Jezusovega Srca.* Tudi midva sva tamkaj najprej opravila svojo pobožnost
— pa veliko veselje. — Ta kapela^ ie skoro ista kot za časa blažene device.
od živega. Spomin na mrtvega Bernarda, ki jo je zvesto ljubil, jo bode manj težil, kakor življenjo s slepim prosjakom. Mulo mi je sicer mogoče storiti; ali rešiti jo morem tega zla.	Pišite, prosim	vas!-*	In
slišal sem, kako	hitro je	teklo	pero	po
papirju. .Spisala sem**, reče čez nekaj časa strežajka. Ali naj prečitarn ?-‘ — .Prosim!-* — In ona je čitaia: „0h, ti nesrečnica, tvoj Bernard je mrtev. Kakšno vrednost ima sedaj tvoje življenje? Ko bi še živel, bi smela	vsaj	upati,	da
moreš ljubiti in	negovati	kot	slepca	in
s tem njegovo življenje vedriti in ogrevati; za njega delati, zanj skrbeti in v tej zavesti biti srečna. Oh, ti tega no moreš doseči. On je preminil; zato bi bilo bolje, da umreš, ti nesrečnica!" — .Ženska!" zavpijem, „kaj pišeš? — In ta glas! 01 kod imaš ti ta glas?-* — Tedaj sem začutil dve nežni ročici, ki ste se ovili okrog mojih ramen in od solz mokro lice seje pritisnilo k mojemu in ustnice so šepetale: .Jaz sem — Marta,
—	tvoja Marta, ki je prišla k tebi, da s teboj živi in je s teboj srečna. Zdravnik je našel tvoje pismo, katero si mi pisal pred svojo nesrečo, pripisal nekaj vrstic in je oddal. Ravno smo bili pokopali mater. Prodala sem hišico in ostalo posestvo ter odpotovala. Zdravnik mi ni dovolil, da se ti dam spoznati. Saj si bil tako šibak. Bal se je namreč, da bi te utegnila ubiti ta izredna razburjenost in ti za vedno vzeti luč oči. Ne, Bernard, jaz tega ne verujem, ti ne bodeš slepec, če tndi je zdravnik to & početka mislil in mi tako tudi pisal. Ti bodeš nosil obvezo le še malo časa in potem — potem bodeš gledal. Moja molitev mora biti uslišana, in četudi bi ostal slep vse svoje življenje, Bernard, vendar bi te ne zapustila1*. — In ostal pisem slep, čeprav je moj vid šibak. Kaj se je dalje z menoj zgodilo — tega ne morem popisati. Toda vedite, užival sem raj že na zemlji. — Na svetu
Sezidal jo je I. 1632 Anton Guillemin in je bila izpočetka posvečena sv. Jožefu Sama na sebi ni nič posebnega. Začasa prekucije so razpršili Salezijanke, njih samostan prodali in kapela je služila nekaj časa kot skladišče. L. 1823 so dobile redovnice spet ta samostan in so popravile nekoliko kapelo. Ali še 1. 1854 jo je stavbenik M Berthier iz Macona popolnoma prenovil in olepšal. Ostal je še kor redovnic in ograja, za katero je živela blažena Margarita, izginil pa je glavni oltar, kjer se je prikazal Zveličar svoji zvesti služabnici in ne ve se, kam je prišel.
Sedanja kapela je majhno štirivo-glato poslopje, ki je naslonjeno na eni strani na samostanske stene. Sprej je mala zaprta veža in stopnice. Pročelje podpirata dva vitka stebra; zgoraj je ovenčan križ. Dva stebriča nosita vratni oblok z malim ostrešjem Na platnici je napol pridvignjena rezbarija in zgoraj v polkrogu napis: „V tej cerkvi je odkril naš Gospod svoje srce blaženi Mar-gariti Mariji, Višek pročelja ti kaže krasno obločje, nad vratnim ostrešjem osmero voglato rozeto, prav na vrhu pod križem pa malo vdolbino s kipom presv. Sroa Jezusovega, kakor se je prikazal blaženi devici.
(Dalje pride.)
se nahajajo Se zveste žene, Se verna ženska srca*.
Molčal sem in se spomnil pesnikovih besed: Beseda dana, vez velja, ne zemlje moč, ne moč nebi in ne peklu ognjena sila vezi ne bode razruSila: Saj srca zvesta, kakor zdaj, ostala bodo vekomaj I
Govornica je za svoj lepi govor žela zasluženo pohvalo in živahno ploskanje. Vsi navzoči so jej gotovo zelo hvaležni za koristne nanke in vzpodbadne besede. Draga točka dnevnega reda je bila pesem : Brezmadežni, ki se je pela troglaBno pod vodstvom veleč. g. žnpnika Kokoiarja. Nato je nastopila gospica Zorica Abramova, ki je prav spretno, razločno in živahno predavala pesem:	Rabeljsko jezero. Četrta
točka je bila: Marijina pesem, ki se je pela troglasno z isto natančnostjo in pod istim vodstvom ko prva. Dramatični prizor: Zakonska sreča, katero pte prav dobro predstavljali gospici Amalija Peček in Marica Čebin, je vzbndil mnogo smeha. Igro ste morali ponovili. Besedilo je priredila po nemSkem izvirniku predsednica gospica Mirka Holzinger pl. \Veidich. Pevaki zbor je za 6. in zadnjo točko dnevnega reda zapel čve-teroglasno lepo pesem: Zvonikarjeva, in ponovil še pesem: Brezmadežni. Veselica se je vršila prav po domače a prijetno. Vse občinstvo je bilo ko ena družina, zbrana okola božičnega drevesca, ki ga je preskrbela gospica predsednica. Bodi jej zato izrečena iskrena zahvala! Posebno hvalo tndi gospicam pevkam: Gabrijeli Abramovi, Marici in Frančišti Podgornikovima, Heleni Reja in Viktoriji Brezigarjevi, ki so nas s lepim petjem razveseljevale. Vstopnina je bila le 10 vin. sicer le za nedruitvenice, a kljubu temu ne je nabrala lepa svotica. Tndi sladčice in sadje, kar je viselo na božičnem drevescu, je vrglo nekaj. Tako je končala prva veselica, ki jo je priredilo 3e-le poldrugi mesec staro druStvo „Skalnica“. Vse v Čast in slavo Mariji, prečisti devici I
Rusko-japonska vojska.
Z bojiSča nič posebnega. Tudi japonska poročila o japonskih pridobitvah pred Port Arturom so potihnila in danes prodira med svet vedno bofy prepričanje, da je bilo vse japonsko zmagoslavje le goli humbug, kajti gotovo je, da se niso Japonci polastili nobenega ruskega forta in da so bila le nekatera višje utrjena mesta na prostem, katera so si Japonci osvojili in s katerih so se Rasi umaknili, ker niso bila zanje nobenega posebnega pomena. Trdovratno pa se vzdržuje vest, da so Rusi zopet postali gospodarji onega 203 metrov visokega griča, katerega zavzetje so Japonci tako širokonstno slavili, kakor da bi bila od njega odvisna osoda cele porlarturske trdnjave. — Tudi o tem ni nič gotovega, koliko da so poškodovane ruske vojne ladije, nahajajoče se v portarturski luki, o katerih so Japonofili pisali, da so popolnoma uničene. Ker jo baje Togo poslal del japonskega vojnega brodovja proti baltiški eskadri, postala je blokada Port Artora jako problematična in je vBled tega tudi jako olajšan uvoz živil in streljiva v porarlursko luko. Po Kuro-pHtkinovih poročilih je soditi, da je v Mandžuriji še vedno vse mirno izvzemši nekaj malih prask med predstražami. Ruski listi poročajo, da ima poveljnik tretje ruske armade general Kaulbars izvršiti posebno nalogo. Dočim preži Kuropatki-nova armada, ki je sedaj jako močna, na japonske vojne oddelke, nahajajoče se pod poveljstvom generalov Kurokija, Oka-a in Nodzu-a, ima general Kaulbars nalogo napraviti s svojo armado velik ovinek in priti Japoncem za hrbet ter jim tako onemogočiti umikanje.
*	•
♦
Iz Londona brzojavljajo 23. t. m : Poročila, ki so došla sem iz Tokija, potrjujejo raško vest, da se je Rusom posrečilo si zopet osvojili „203 m. grič“. Podrobnosti o tem dogodku še ni. Sodi 8e, da so Rusi iznenadili japonsko posadko ter tako zopet prišli v posest važne postojanke.
*	*
•
Reuterjev urad poroča iz Čifua: Po odredbi generala Steslja se je med port-arturško posadko in prebivalstvo razdelilo živil za tri mesece. Med bojem za Visoko goro so se vbodu v pristanišče približale japonske torpedovke. General Steselj je ukazal podadmiralu Virenu, da
naj napade japonske ladije. Po ljutem boju so se Japonci morali umakniti. Oklopniea „Sebastopol“ se je usidrala na zunanji rejdi; ponoči se je vrnila zopet v luko. „Sebastopolu je potopila v boju neko japonsko torpedovko, dočim 'je bila Bama neznatno poškodovana. Podadmiral Viren je bil lahko ranjen.
♦ *
♦
„Daily Telegraphu1* so sporočili iz Tientsina : Sel, ki je dospel iz Port Arturja, je priobčil, da je dne 22. t. m. po noči 5000 Japoncev s strojnimi puškami napadlo severne ntrdbe. Vzeli so več nasipov ter so prodrli do podnožja gore, kjer so jih vsprejele ruske Btrojne puške in težki topovi ter provzročili med njimi grozne izgube. Ob svetlobi električnih reflektorjev je prišlo okolo polunoči do boja z bajoneti. Ko je en ra9ki oddelek hotel Japonce obkoliti, soseiBti umaknili. Vjetih je bilo 80 Japoncev ter uplenjenih mnogo strojnih in 300 navadnih pušk. Geni se, da so Japonci izgubili 600 mož. Japonci so se ustavili na severnem griču pri fortu IceSan, kjer so se ob silnem ognju utaborili.
* *
#
Petrograjski dopisnik „Echo de Pariš* je sporočil svojemu listu: Zdi se verojetno, da bo admiral Roždestvenski plnl s svojim brodovjem okolo južno obale avstralske, da se izogne evenlu-elnemu iznenadenjn pri sundaških otokih.
♦	*
*
Dopisniki ruskih listov v Mukdenu zatrjujejo; da Japonci silno trpe vsled bolezni in mraza. Mnogo vojakov tudi dezertira. Nedavno je pobegnil k Rusom cel oddelek japonskega konjeništva. Ti begunci so izpovedali, da vlada med japonskimi vojaki neka posebna skrivnostim bolezen, ki konča pogostoma s smrtjo.
Politični pregled.
Naš notranji politični položaj.
— Naš notranji politični položaj je označil znani češki prvak dr. Kramar to dni s temi le besedami: Proč s polovičarstvom! Volk sit in ovca cela, to no more biti. Vlada je od vladarja dobila nalog, da omogoči delavnost par'amenta. To pa more doseči, ako govori resno besedo z nemškimi strankami: To jn dolžna državi, dolžna prebivalstvu, ki trpi vsled dolge parlamentarne krize. Dr. pl. Kttrber se je 9. t. m. moral prepričati, da so Nemci v politiki vedno nehvaležni. L. 1878 so pokopali Lasser-Auersperga, I. 1896 Plenerja in Wurm-branda. Nemci igrajo vlogo Saturna, ki požira svoje otroke. To naj zmodrl vlado, ako je sploh z&njo še čas. A vsa znamenja kažejo, da vlada nima dovelj resne volje, ki bi premagala nemško svo-jeglavnost.
Sklicanje državnega zbora. ~■ Dunajski listi pišejo, da se snide naš dr žavni zbor dne 17. januvarja. Neki listi pa pišejo tudi, da misli celo ministerstvo podali svojo ostavko, ako bi ne prišlo v poslanski zbornici do rednega delovanja.
Barou Spaun, bivši poveljnik avstrijske mornar co, se jo odpeljal v torek zvečer v Pariz, da se tam udeleži kot peti član razsodišča v Hulski aferi, do-tičnih sej.
Irred. demonstracije v Benetkah.
— V soho to so se demonstracije ponovile. Aretiranih je bilo mnogo oseh.
V	gledališču Goldoni v Benetkah je prišlo v četrtek zvečer do velike irreden-tovske demonstracije. Med predstavo so metali z gornje galerije v dvorano na tisoče trobarrnih listkov, a občinstvo j« pri tem klicalo: „Živei» Italija, Živio Trat in Trident!“ V eni loži so sedeli gojenci poljedelske akademije. Uti so razobesili narodno zastavo. — Na odru se je zbralo več umetnikov, ki so dekla-movali „Saluto italico14 od Carduci-ja. Tu je pa posegla vmes policija. Hotela je vdreti tudi v ložo akademikov, da bi odstranila zastavo. Akademiki so se pu zabarikadirali ter so nadaljevali svoje vsklike na Trst in Trident, dokler ni policija vlomila vrat ter akademike are-tovala. Ker se občinstvo ni hotelo pokoriti policiji, da zapusti dvorano, je policija ukazala ugasiti luči. Počasi se je potem gledališče izpraznilo. — Na Markovem trgu so se demonstracije ponovilo, dokler niso karabinerji in policija izpraznili trg.
Beatifikacija. — V torek predpo-ludne 30 v svečano okrašeni cerkvi sv. Petra v Rimu slovesno proglasili blaženim
meniha avguštinskega reda, Štefana Bel-lesinija. Ceremoniji je prisostvovalo več kardinalov, sorodniki Bellesinija, depu-tacija mesta Trenta in mnogo povabljenih gostov. Popoludne se je podal sv oče papež v cerkev sv. Petra, da počasti Bellesinija.
I'lj X. in priuceziuja Štefanija
— Zatrjuje se, da ni hotel papež vsprejeti v avdijenci princeainje Štefanije, ker se ni hotel s tem zamerili belgijskemu kralju. Vatikan se noče vmešavati v obi-leljske prepire.
Koliko je Turška dolžna Rusiji. — Po rusko-turški vojni leta 1877
— 1878 se je Turška obvezala, da plača Rusiji v obrokih 802 milijona kron vojne odškodnine. Na leto plačuje toraj Turška
7,700.000	kron. Do letos je ista izplačala 200 milijonov kron, ostaja toraj še dolžna 600 mil. kron. Nekatere veBti po listih hočejo vedeti, da bi Rusija bila pripravljena odpustiti Turčiji ves ta dolg, ako poslednja dovoli ruskemu črnomorskemu brodovju prehod skozi Dardanele.
NeguŠ Menellk za Ruse. — Kakor poročajo listi, podaril je Menelik za ruske ranjence in za sirote padlih ruskih vojakov Bvoto sto tisoč mark.
Vabilo.
Vse prijatelje in somišljenike vabimo uljudno k naročbi »Primorskega Lista«. Priporočamo se zlasti častiti duhovščini, da naj naš list ljudstvu priporoča
»Primorski List« slopi s prihodnjim letom v XIII. dobo. Prinašal bode dragim bralcem novic iz raznih krajev. — Zagovarjal bode vedno katoliška načela in sveto vero. Razkrival bode namene odkritih in prikritih nasprotnikov katoliške stvari, posebno liberalcev in socijalnih demokratov, našega naroda najnovejših nasprotnikov.
Potezal se bo vedno odločno za narodne pravice slovenskega ljudstva. Ker pa je gmotno stanje podlaga narodnemu napredku, poduče-val bode »Primorski List« tudi v važnih narodno-gospodarskih in socijalnih vprašanjih ter vztrajno deloval za gospodarsko organizacijo našega ljudstva. Posebno pozornost bo obračal na delavski stan.
»Primorski List« bode deloval, kakor do zdaj, nevstrašeno. Ne obrekovanja, ne zvijanja in pretiravanja se ne bode strašil, šel bo vsikdar, kakor se spodobi katoliškemu časopisu, pogumno v boj pod staroslovenskim praporom:
„Vse za vero, dom, cesarja!“
Cena listu ostane nespremenjena : Za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Iffauj premožni dobivali bodo list celo leto za H K, pol lela za K T50.
Uredništvo in upravniMvo.
Novice.
Srečno in veselo novo leto
voščimo vsem cenjenim naročnikom, čitateljem, znancem in prijateljem ! Srečno bodi! Naj nas obvaruje Vsemogočni v novem letu 1905 vseh nesreč na duši in telesu, naj nam podeli obilo blagoslova in milosti, naj nas obdaruje z dobro letino, in naj nam ohrani zdravje, da bomo mogli vršiti težavno nalogo, ki nam je dana. Bodi pa tudi veselo! Delajmo z veseljem in navdušenjem za sveto stvar, za čast Božjo, za dobrobit sv. cerkve in milega nam naroda. Le navdušeno delo ima velike vspehe. Tedaj srečno in veselo vsi na delo !
t Dr. Dlnko Vitezič. — V nedeljo, na Božič, umrl je v Krku ▼ 83. letu svoje dobe prvoboritelj in badilelj istrskih Hrvatov dr. Dinko Vitezič, c. kr. finančni prokurator v pokoju. Pokojnik
rodil se je v Vrbniku na otoku Krku in je bil hrat pokojnega krškega školk Vi-teziča. Ime dr. Dinko Vi*ezie poznano je v zadnj> selski istrski koči, in njegov spomin ostane med istrskimi Hrvati in Slovenci trajen in nevenljiv. Pokojnik je posvetil vse svoje moči svojemu narodu, kateremu je bil buditelj, prvoboritelj in voditelj. Da se je Istran vzbudil iz svojega spanja ter se začel zavedati v gospodarskem, v političnem in v narodnem oziru ter se dvigati izpod tujčeve pete, to je v prvi vrsti zasluga pokojnega dr. Dinka Viteziča in pa njegovega najboljšega prijatelja, pokojnega vladike in mecena istrskih Hrvatov Jurija Dobrila, kojima je bila jedina voditeljica čista in goreča ljubezen do Boga in do do movine. Pokojni dr. Vitezič bil je prvi zastopnik istrskih Hrvatov v državnem zbora, kjer je za njih pravice b tako odločnostjo in nevstrašenostjo nastopal, da je postal tudi on žrtev avstrijskega političnega zistema na jugu nate države, kjer se je delalo in se še vedno dela na to — hote ali nehote, — da bi izginili s pozorišča Slovani, jedina opora avstrijske državne misli, in da bi se na njih škodo okoristili Italijani, ki komaj čakajo na rešitev, to je na spojenje Primorja, Istre in Dalmacije z blaženo Italijo. Pri vsem tem, da se je dr. Vitezič zadnja leta odtegnil javnemu političnemu delovanju in ae, dokler mu ni oslabel vid, bavil z odvetništvom v Krku, zatekali so se istrski prvaki pri vsaki priliki, ko je šlo za kaj važnega, k njemu po svet in bo se tega sveta tudi držali ter ga s tem še vedno smatrali za voditelja hrvatskega ljudstva Pokojnik se ni bavil le s političnimi stvarmi, ampak delaven je	bil tudi	na gospodarskem
polja ter se sploh brigal za vse, kar bi imelo bit' v ha«ek hrvatskemu istr-tkema ljudstvu. Dr. Dinko Vitezič bil je v pravem pomenu besede Slovan. Slovanska vzajemnost bila jn njegov idejal, a v prvi vrsti pospeševal je pri vsaki priliki slogo med	Slovenci	in Hrvati. Slava
njegovemu	spominu,	njegovo truplo pa
naj mimo	počiva v	domači zemlji, a
njegovi duši naj sveti večna luč !
Smrtna kosi. — V noči od petka na soboto je umrl tukaj Ivan Josip Št reke lj po kratki, jako mučni bolezni. Zamotala so se mu namreč čreva. Pokojnik ni bil znan le tukaj v mesta, marveč poznali so ga dobro tudi na do-želi. Bil je namreč silno bogat in si je to svoja bogastvo sam pridobil. Bil je posestnik raznih in razsežnih zemljišč v Furlaniji in okolici, v mestu pa je imel več svojih hiš. Z jedno besedo, znal je spravljati in množiti premoženje fcakor nikdo dragi, ne meneč se dosti za bedo dragih. Pokopali so ga na Sv. Gori,
Imenovanja. — Kakor je našim čitateljem znano/ pobirala bo dežela od novega leta naprej davščino od piva v svoji upri vi. V ta namen imenoval je deželni odoor v svoji zadnji seji potrebno osobje, in sicer so nastavljeni kot pobiralci te davščine: za sežansko okrajno g!a 'arstvoVM.ar e g a, za Gorico in gori-ško okolico Bekar in Velikonja, za tolminsko glavarstvo Čermelj in Vi so rek, za gradiški okraj Gregorij;. Deželni računariji se pridelit« ob tej priliki eden ali dva pisarja (diumista).
V isti seji je bil imenovan diurnistom v deželnem stavbinskem urada Fr. Smrekar ter konceptnim praktikantom v deželnem odbora dosedanji avskultant pri okrožnem sodišču v Gorici dr. G r u s o-v i n. Za mesta ažitninskih agentov je bilo vloženih 68 prošenj, za mesti diur-nistov 14 in za mesto konceptnega praktikanta 4. Zadnje mesto je bilo pridržano samim pravnikom.
Za ^Slovensko sirotišde“ : P. n. gg. Josip Mašera, vikar 1 K 60 v ; Nekdo 20 v, Anton Trčon 20 v; N N. 1 K 20 v ; .Slovenska Beseda“ 1 K
P. n. gospa K. L e s k e je nabrala
v K ro n b er gu 176 K 30 v, med temi
je vštetih 20 K, ki jih je podaril gospodarski svet in 14 K, ki jih je podaril č. g. vikar Ant. Pahor. Odbor „Slov. sirotišča* si šteje v prijetno dolžnost iskreno zahvalo izreči dobremu ljudstvu kronberškega vikarijata, posebn^ še č. g. vikarja Antonu Pahorju, gospodarskemu načelniku g. Andreju Komelu in g. Cerkveniku Jožefu Vuga, ki je gospo nabi-rateljico prav požrtovalno spremljal od hiše do hiše.
V	Sovodnjahje nabrtla še tl K
60 v, med temi je vštetih 5 K, ki jih je daroval blagor, g. župan baron Biancbi
in 5 K, ki jih je darovalo slavno ža-panstvo.
Bog vsem stotero povrni !
Za družino pok. delavca Sebastjana Pavlina so darovali: Mnnsignor dr. Frančišek Sedej 90 vin., N. Lapanja 20 vin., Josip Dekleva, trgovec I K
Za „Šol8ki Dom“ je prejela oprava „Pr. L,u 1 K, katero je darovala družba ,.Slovenska beseda".
Zlata urn, vredna 70 K, popolnoma dobra, pripravna za božični ali novoletni dar, je na prodaj pri predsednišlvu ,.H. Doma“, kateremu jo je podaril dekan v Komnu preč. g. Janez Lukežič. Preplača so hvaležno sprejme.
Lepo svoto denarja podarite brez troSka našemu »Šolskemu domu“, ako prilepite vsi na vsako pošiljate®, pismo, dopisnico in razglednico, kar jih odpoš-Ijete prigodem novega leta, 1, 2, 3 in več narodnih kolekov.
Neljuba pomota se nam je arinila v zadnji št. našega lista pri naslovu članka „Odpad za agitacijo". Pravilno se mora glasiti: „Agitacija za odpad*.
Kuhinjsko šolo v Gorici priporočamo znovič. Sprejmejo se nove gojenke. Razna naročila za poroke in druge slavnosti se točno izvršujejo. Gostom se prav dobro streže.
Razkaz vseh darov leta 1JMM za siroto, ki je šolsko leto 1903/4 dovršil kot prvi odličnjak in se tudi izvrstno uči v I. razreda na gimnaziji kakor njegov brat v II. razreda na realki: Duhovnik K. 4 K, Pipan, Štanjel 6 K, Dodrotnik S. 2 K, Klanjšček Fr., karat v Gorenji Tri-buši 4 K, Golob Jož., karat v Podgori 2 K, Duhovnik F. 10 K, Duhovnik G. 4 K, Kovačič Al., kaplan, veroačitelj 2 K, Pečenko v Bovcu 2 K, Nekdo D. 2 K, Cleri Fr., e. kr. profesor 2 K, Dobrotnik S. (drugikrat) 2 K, Orešec Fr. c. kr. vodja, „Alojzijeviščuu za hrano 12 K, dr Andrej Pavlica 4 K. Skapaj toraj 58 K. — Prečastita gospoda župnik in predsednik Iv. Kokošar in vodja in kaplan Fr. Setničar mu po očetovsko delila hrano v „Alojzij-jeviščuu.
Naj Bog dobrote plati Vam stotero I
Prejemke sem primeril z izdatki in našel vse v popolnem reda.
V	Gorici, dne 28. dec. 1904.
Dr. A. Pavlica.
Opozarjamo gg. krčmarje in kup-čevalce, da se mora posebni davek od žganjetoča in od prodaje žganja za prvo polletje 1906 do konca tega meseca pri c. kr. davkariji vplačati. Ker pa bode davkarija zaradi letnega zaključka in zaradi pobiranja užitnine od vina in mesa zadnjega decembra z delom preobložena, svetujemo strankam, da ne odlašajo vpla-čanja posebnega davka do zadnjega dne, marveč da vplačajo ta davek že po pred, ker bi drugače pri davkariji delj časa čakati morale in brez potrebe čas izgubile.
„Priinorcu“. — Za izredno dvor-Ijivost, kojo ste mi izkazali, odgovorivši mi točno na moje pismo z naslovom: *Brat predragi11, prisrčna vam hvala! — Za trud pa, kojega ste imeli s tem, da ste izvohali moje ime in hišno številko na policiji, vam ni treba moje posebne hvale. Vaši radodarnosti je bilo tam zadoščeno. Toda pazite, da moj brat ne dozna za to vašo nerodnost, sicer se vam bo strašansko smejal, da niste raje njega vprašali po mojem naslova. — Prepira med Lokvarji in Trnovci nisem in ne morem biti jaz kriv, ker sem samo klin s klinom zbijal. — Vašega nasveta, naj se peljem z Rosinanti nazaj na Lokve, žal, ne morem avaževati, ker Rosiaanti so sicer dobri za prepeljati vašo ali mojo ropotijo s hriba doli, nikakor pa ne v hrib, za to sta samo vaša Pegasa sposobna. — Istotako ne morem avaževati drugega vašega nasveta, da naj se dam od g. župnika Plesničarja za ašesa potegniti, ker, kakor menda znate, imajo samo starejši pravico potezati mlajše za ušesa, ako slednji delo slabo opravijo. In jaz sem vendar napram g. župnika — očak. — Ker se mi rogate, da znam latinski, sledi, da je sledeči dogodek resničen : Telesno zdrav človek stopi v gostilno, kjer so sedeli sami krofasti (krof = goša) gostje. Ko ga ti zagledajo, mu se začno na vse grlo smejati. „Gospodje,
—	pravi gostilničar — ne smejte se mn, pomilujte ga raje, ker mu manjka en — ud 1“ — Ker ne razumete, kty hočem doseči s tem, da navajam svojo sadje rejo in pogozdovanje, prosim blagovolite moje piamo, adreairamo na mojega brata,
še enkrat pazljivo prečitati. — Da vam gospodarske zadeve niso nič mari, vam jako rad verujem i brez prisege. V vašo stroko spada vse kaj drugega, namreč... A propos! Gospod urednik je tako ozkosrčen, da mi ne dovoli pisati na dolgo in široko tako besedičenje, zato končam. Srčen pozdrav!	Ne	duhovnik.
NB. Gospodje pri „Primorcu“ jako naglo menjajo svoje mnenje in svoje izraze, ker oni, ki je bil še nedavno titu-liran za „Verbovga Tončka11, „Polituku joči nunc“, „Knrepapkin“, „Kosmata ka-pa“, rV inventarju po Volku“, „Plesni-Oer“, „Kajmošter“ — postal jim je na enkrat: „Gospod župnik !“ — Jo li to logika ? —
Pošten deček. — Končan je popoldanski pouk. Kako šumijo roji iz vseh šolskih dvoran ! Saj pa je že trudna tudi mlada kri in mudi se ji na prosto. — „ Našel sem 120 K,“ oglasi se učenec c. kr. pripravljalnice Anton Mozetič iz Mirna. „Kam si jo dejal V'1 ga vpraša gosp. vodja Orešec. „Dal sem je materi, da je izroči lastniku, ki jih je izgubil." „Prav si storil I Ti si pošten deček ! Kako raz veseli nesrečnega lastnika tvoje bogo-in človekoljubno dejanje! Gotovo ti bode hvaležen. Kar je pošteno, najdalše velja.“
—	Mati, trgovka v Mirna, je šla k gosp. župnika Got. Pavletiča, da bi to reč dal v časnike ali oznanil v cerkvi. Gosp. župnik pa jo in poslal k policiji v Gorico, ker se je tam našel denar. — Kmalu potem je gosp. kaplan Podobnik prejel od svojega tovariša-duhovna — iz Trsta list, v katerem mn ta piše. da je neki gospod v okolici mesta Gorice izgubil listnico s 120 K in nekaterimi vizitni-cami z imenom „L. R.“ Prosi ga, da bi se v cerkvi v Mirna oznanila izguba. Gosp kaplan je pokazal list gosp. župniku in ta je hitro videl, da se išče ista reč, ki jo ie našel nčenec Anton Mozetič. Gosp. kaplan je šel z listom na policijo, in tam so mu dali najdeno reč, katero je poslal v Trst. — Hvaležni gosp. „Luigi R.“ je nato poslal dečku 20 K kot nagrado. — Gosp. vodja pa je ačenca An tona Mozetiča pohvalil pred vsemi sou-čenci in ga v trajen spomin zapisal v častno knjigo rekoč: „Tako izpolnujte vsi večno veljavo božje zapovedi I Bogu in ljudem bodete Ijabi in dragi, z vami bodeta mir in sreča:
Sreča prebiva sredi srca,
V	srcu poštenosti je doma.“
Ukraden vol. — V noči od nedelje na pondeljek okradli so posestniku Zor-zetiču v tržaški okolici iz hleva vola, vrednega 600 K. Doznalo se je kasneje, da sta bila tatova Zorzetičev 19letni sin in neki njegov prijatelj Brak. Tatova so prijeli, ki pa nočeta povedati, kam je prišel vol. —
Tržaškim Slovencem je že nekaj časa zabranjeno pri pogrebih peti slovenske žalostinke v cerkvah in na alicah. To ni prav ! Dolžnost merodajnih krogov je, da se Slovencem dovolijo pravice, kakor jih zaslužijo kot enakopraven narod, potem bo vedno manj razburjenja.
Jugoslovanska socijalna demokraciji bo sedež svojega izvrševalnega odbora in glasila premestila iz Trsta v Ljubljano.
„Regnicoli“. — Pred tržaškim sodiščem je bilo obsojenih 8 „regnicolov“, ker bo prepevali pri Sv. Ivanu anarhi-stišLo pesem, himno Caseria, na mesec ječe. Taki ljudje nam prihajajo iz „bla-2ene“ Italije!
Ogenj v papirnici. — Na Reki je bil v nedeljo zvečer v veliki papirni tovarni tvrdke Snith & Meynier velik požar. Zgorela so tri skladišča, v katerih so bile spravljene cunje in že izdelani papir. Poslopje, kjer se nahaja delavnica, so obvarovali pred ognjem. Škodo cenijo na
200.000	K. Seveda je bila tovarna zavarovana.
Iz Kanfanara v Istri pišejo: Soproga Zalaznik, Slovenca, sta zgradila pri postaji v Kanfanaru hotel in restavracijo za popotnike, kjer se je gospa Zalaznik na svoje ime bavila s trgovino vina na debelo. To, seveda ni bilo po volji tukajšnjih trgovcev, a morda tndi dragim ne, ker lanskega leta so jej ukrali prašiča, a minuli ponedeljek so jej zlikovci po noči odprli klet, okradli dva sodčeka konjaka ter zapalili hišo, ki je z vsem, kar je bilo v njej, zgorela do tal. Bešili so Ie male stvari. Škoda je ogromna.
Občinske volitve v Pulju. — Kakor poročajo iz Polja, se bodo vršile tamkaj občinske volitve od dne 16. do 23. januvarja.
Biskup StroHHinayer izpolui 4. februvarja 1906 svoj 90. rojstni dan. V Oseku se je sestavil poseben meščanski odbor, ki dela priprave za večje slavnosti. Hazdelile se bodo tudi spominske kolajne ki jih je dal napraviti la odbor, in v kateri namen se je nabralo 6000 K. Čitalnica priredi svojemu protektorju slavnostni koncert.
Zaupni shod štajerskih Slovencev v Mariboru. — V torek se je vršil v Mariboru zaupni shod štajerskih Slovencev, katerega se je ndeležilo nad 600 mož. Na shodu so bili navzoči tndi štajerski slovenski državni in deželni poslanci. Z navdušenjem bila je vsprejeta resolucija, ki odobruje obstrukcijo slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru. Istotako bilo je z navdušenjem vsprejelo poročilo državn. poslanca dvor. svet. dr. Ploja o delovanju in o taktiki slovenskih državnih poslancev ter o njih skupnem postopanja s Čehi.
Dober želodec. — 42 trdokuhanih jajc je v pol uri pojedel za stavo neki mož v gostilni Alojzija llariša v vasi Jakle v Lavantinski dolini. Nato je snedel še pet jajc in bil drugi dan popolnoma zdrav.
Glavobol. — Če ti kri preveč sili v glavo, vzemi toplo kopel za noge, seveda 2—3 ure po obeda. Vodi primešaj malo kisa in soli. Mesto tega namočiš lahko zvečer bele nogovice v mrzli vodi, jih dobro izžmeš, oblečeš ter se v postelji dobro pokriješ z volneno plahto.
V	takih nogovicah ostaneš lahko vso noč. Tudi smeš to večkrat ponavljati; seveda moraš biti pri tem previden, da ne nikdar vstaneš, dokler niso noge popolnoma snhe.
Za nervozen glavobol pa pij čaj iz melise in oražnega cvetja. V vrel krop deni peščico tega čaja ter pasti, da se kuha 6 do 6 minnt. Tak čaj pomaga tudi onim, ki trpe na pomanjkanju Bpanja.
Kako so praznovali Božič po Italiji. — Sam ,Piccolo“ piše, da se je letos na Božič v Milana hudo pretepalo in da se je prelilo mnogo krvi. Ta list piše namreč doslovno : „Letošnji Božič v Milana bil je nenavadno krvav. Pre-mnogoštevilni so bili po mesto pretepi, a najhujši je bil oni v ulici Cesare da Šesto. Neki 20-letni mladenič Gamba bil je povabljen h kosila od dražine Pasini. Tu pa je začel zbijati razne neumne šale, žalil je nekega gosta in nespodobno govoril o njegovi nevesti. Nastal je vsled tega prepir, ki je končal s tem, da je bil Gamba petkrat z nožem zaboden ter se zgradil na tla na pol mrtev." — Tako toraj praznujejo v Milana Božič, dan mira in sprave, ali le za one, ki so dobre volje. - Pa ne samo v Milana so tako praznovali božične praznike, marveč tudi po dragih italijanskih mestih se je izvršilo le dni več nbojstev in umorov, kakor poroča isti „PiccoloM. To je umoril ljubimec svojo ljubimko, tam je zažgal sin svojega očeta itd. Niso li to krasni sadovi 2000-letne kulture ?! Ako bi imela kultura pri nas roditi take sadove, potem naj ostane le daleč od nas taka kultura, ki nas odtujuje vedno bolj od večnih resnic ter nas spravlja v suženjstvo človeških Btrasti.
Lev ubežal iz kletke. — V Sa-voni se je posrečilo nekemu leva, ki je bil last menažerije Blanc, da je ašel iz svoje železne kletke. Menažerija se je nahajala na konca neke glavne mestne alice. Lev, zapastivši kletko, mahal jo je počasnih korakov po alici, na kateri se je nahajalo mnogo ljudstva. Ko so Ijadje ogledali leva, bežali so vsi prestrašeni kamor so le megli, a lev se ni za vse to prav čisto nič brigal in nadaljeval je mirno svojo pot. Krotilka Blanc dotekla je čez nekaj časa leva, ki jo je začel srpo gledati, a nazadnje se ji je vendar le odai ter ji vrnivši se začel slediti do menažerije in se je tam podal zopet v svojo kletko.
Defradant Jenner in njegovi sokrivci obsojeni. — Na Dunaju vršila se je zadnje štiri dni kazenska obravnava proti onemn Jennerju, ki je, kakor smo ob svojem času poročali, poneveril
285.000	kron na škodo dunajske podružnice centralnega bančnega zavoda nemških hranilnic. Na obtoženi klopi sedeli so kot sokrivci tudi fotograf Bei-buchner in njegova soproga, Vaclav in Jožef Gottstein, Franc in Leopold Schodl, Alojzij Flick in Zmagoslava Aaer. Iz obravnave je bilo posneti, da se je akoro ves denar rešil razun kakih 10.000 kron. Nekaj so ga vdobili pri Jennerja, nekaj pa pri ostalih obtožencih. V četrtek je
bila razsodba razglašena. Obsojeni pa so bili in sicer: Jenner ua tri letno težko ječo, Vaclav Gottstein na dve letno, Franc Schodl na jedno letno, Maksimilijan Bei-buhener na 8 mesečno, Leopold Schodl na 3 mesečno in Alojzij Flick na 5 mesečno ječo. Jožef Gottstein, Zmagoslava Auer in Antonija Heichbuchner pa so bili oproščeni.
Poskušeu roparski umor. — V Pragi je prišel v menjalnico Ed. Kiša neki mladenič menjat nekaj nemškega denarja. Medtem ko je Kiš denar menjaval, je potegnil mladenič revolver iz žepa, toda zgrabila sta ga dva detektiva, ki sta bila v sobi skrita. Policija je dobila namreč anonimno pismo, da namerava nekdo Kiša umoriti in oropati. Prijeti mladenič je 171etni Schulz, trgovski vajenec v Pragi. Priznal je takoj, da je že pred petimi meseci sklenil Kiša ustreliti in oropati
Izseljevanje v Ameriko. — Izseljevanje v Ameriko ni letos posebno napredovalo. V „Fremdenblattu“ čitamo namreč, da se jih je preselilo v Ameriko iz naše države v prvem letošnjem polletju preko Hamburga 21.930 oseb, dočim se jih je v isti dobi lanskega leta izselilo 33.406. Preko Bremena pa se jih je izselilo v prvem letošnjem polletju 24.227, dočim se jih je lani v istem časa izselilo 39.761.
Mesto Berolin je 17. t. m. doseglo število dva milijona prebivalcev.
Leto 1905 bo navadno leto la bo toraj imelo 365 dnij, izmed katerih je 67 nedelj in praznikov. Velika noč bo 23. aprila, Binkošti pa 11. junija. Pred-pust bo trajal 8 tednov in 4 dni. Solnce in lana boBta mrknila dvakrat. Pri nas bomo videli oba lunina in pa en solnčni mrak. Vremenski preroki trde, da bo 1. 1905 soho, malo mokro in srednje gorko. Spomlad bo precej deževna, a v aprila bo vreme izpremenljivo, majnik bo pa lep in suh. Poleti bo vreme različno z nevihtami. Po dnevi bo velika vročina, a noči bodo mrzle. Jesen bo prijetna, šaha in lepa. Zmrzovalo bo kmaln. Zima bo precej ostra in mrzla.
Roparski umor zaradi napačnega tisočaka. — V Kapfenbergu je 68-letni kovač Ziegler kazal v gostilni bankovec za 1000 kron. Bankovec pa je imel le na eni Btrani podobnost tisočaka, na drugi strani pa je bila navadna srečka. Tega seveda nista vedela hlapca, ki sta gledala „bankovecu od sosednje mize. Šla sta v temi za kovačem, ga v gozda abila in oropala ničvredni papir.
Megla v Londonu. — Megla, ki sicer vsako leto po zimi nadleguje London, je bila letos zadnje tri dni tako močna, da je jako ovirala promet na ulicah, na železnicah in na morju. Železniški vlaki, kakor tadi parobrodi, so imeli zaporedoma velike zamude, ker se niso opali zaradi goste teme z mesta. Megla je bila namreč tako gosta, da niso mogli skozi njo prodirati skoro niti žarki plinove in električne svečave.
Vihar na portugalski obali. — Te dni je razsajal na portugalski obali had vihar. Potopilo se je več ladij in mnogo ljudij nailo je smrt v morskih valovih.
„Nada“. — Tako je naslov prvemu slovenskemu .lista za leposlovje, poak in zabavo v Ameriki*. Izdajata ga v Čikagi Josip Poljanec in Ivan Malaček.
Močvirje se je začelo premikati na Irskem. Močvirje je pri vasi Clovnshiver ter obsega več km- sveta. Pretečeno soboto se je začeto močvirje premikati. Vas je kmalu popolnoma zginila v zemljo in do nedelje je prišlo močvirje za pol milje naprej.
Kuga v Adenu. — V Adenu strašno razsaja kuga, ki se je počela širiti tudi v drage kraje.
Za kratek čas.
1. A. Prosim te, posodi mi deset Kron. B. Jako rad bi ti vstregel, toda nimam jih pri sebi. A. Pa doma? B. O, hvala za vprašanje, je vse zdravo in veselo. Z Bogom!
2. Žena bolnemu moža: Hm, nič mi ne dopade, da tako kašljaš. Mož: Mi je jako žal, Ijaba žena, ali drugače pa res ne znam.
Loterijske številke.
2-t. decembra.
Trst............ 44	28	18	5	83
Line ...... 51 42 65 32 54
ZAHVALA.
Prav iskreno se zahvaljujem slavni zavarovalnici za življenje ,.Jnini8“ na Dunaju oziroma podružnici v Trstu za tako hitro in točno izplačilo zavarovalne glavnice s pripadki po svoji ženi Katarini Savli, rojeni Bratuš, katera je bila zavarovana Priporočam toraj toplo to zavarovalnico ter se hvaležno podpisujem
Peter Šavli.
Čepovan, 9. decembra 1904.
•NHHNH
A. Krušič
trgovec in kroj. mojster
Girica, Gins. Vtrli 33
naznanja sl. občinstva, da je dobil ravnokarsoeže angleško in avstrijsko blago, kakor tudi svetlih isgotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-očo jesensko \n zimsko sezono. — Priporoča se sl. občinstvu v mesta in na deželi, posebno č. dnhovžči-ni. — Izdelek lastnega blaga jamčim.
Ela slov, kleparska delavnica
v ulici sv. Antona št. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in '^di na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevlj za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih cenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
Viktor TofToli
v Gorici, via Teatru At.20
(nu Hlari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Za luč . . . kr. 32 Corfii
Jedilno . . „ finejSo „ boljše dalmatinsko istrijansko .
36
40
44
43
56
Bari . . Lucca . . Nizza ■ NajfinejSe
.	kr.	56
.	„	GO
•	„	70
.	„	so
■ «1 I
Priporočani č. duhovščini In cerkve nlm oHkrlmliit voni.
And. Fajt
pek ovski mo jsl er, (iorlen, |-----------
tfkališci; Fr. Josipa št. 2 (lastna hiša), In podruinlcn št. 20.
Is7>rštije naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače sa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno gor iško pinco in potice itd.
Lekarna
Prave Id edine žel. kapljice
8 znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo red n o prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico
(Varstvena mamk«) popjje>_ Okrepi Selodec, storš, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna linoit (mrtvost). Te kapljice tadi storč, da človek raje ji. 1
Cena steklenici 60 vin
/
m
svečarna na paro
Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica
Priporoča p ref. il::liovšnni, cerkvenim oskrb-ii štvoni. p. ii. slavnemu občinstvu Hvece i/. pristnega ftcbe'uega vi'*ka k«, ii K 4*90. /a p istnost jamčim i K 2000. Svete za pogrebe, /a bo \ ilrt vesa, voščene zvitke in med najfluejše vrste pojako nizki eeui.
Obvestilo.
Vljudno naananjam. da se nahaja moja odvetniška pisarna od /. januvarja iyo5 v prostorih
))
Trgovskega Doma“
v I. nadstropju (vhod is ulica Corso Giuseppe Verdi).
Dr. Drag. Treo,
odvetnik.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v (»oriei
odlikovan i čutno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 8 zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
jfazton jpori,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
®#®®##®®#
®
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfOi istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,8.4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od ‘/t kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Žve-plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-orega v Ajdovščini. Vne blago
prve vrsti'.
Pošilja vsako blago poStnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.
So priporoča v izdelovnnje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine pn uzorcili nli lužnem načrtu po poljubnem slogu.
Stare posode popravi in prenovi, pozlati in posrebri v ognju, pozlati tu &\strelovodne o-sti vse po najnižjih cenah.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem da jim ji* pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. Preč. p. n. na ročevalec si obroke laliko sam določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoti).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po nnjmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške Irave, z žima mi in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi nii obroke, bodisi tedenske ali mesečno. — Pošilja st' tudi izven (iorice po železnici m parobrodili.
V zalogi ima najvitalnejšo sobno opravo, na kul ero se še posebej opozarja p. n. obrinslvo!
Saiinlg 2 Deta
(iorlea.
Velika Inv.irniška /aloga Šivalnih str« jev kakor za šivilje, I- rojače, črevljarje, in I ml i /.a umrlim ve/a-hje (rekainirtuije). V /.alogi e tudi nahajajo angleška dvokolesu ,,/h‘lical Premier" in slauioresui struji, samokresi in •a/.ne pnSke. lastna mrli. popravljalna1:!, (ilavno zastopstvo za Primorsko: C**nIr.fiiy
. Westfalla“.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 41/j°/o polumesečno; ne-vidign6ne obreatipripi-auje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit po 80/0 in na vknjižbo po 5V.u/0
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poStnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
i glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 E. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.
V