Lutkovna gledališia v Pragi Preden preidem k posameznim lutkovnim odrom v Pragi, hočem na kratko predstaviti pravega začetnika lutkovne umetnosti na Ceškem — Mateja Korpedkega*, nazvanega patrijarha češkega lutkarstva. Matej Kopecky (1762—1847) je legendarna in heroiona osebnost češke lesenc Talije. Njegovo ime je tesno zvezano s pojmom ljudskega lutkarstva, 'ki je zopet zvezano s pojmom češkega podeželja. Njegovo delo za lutkarstvo začenja 1. 1811., ko mu je ogenj uničil vse premoženje. Lutkovna gledališča, predvsem jpotujoča, so prišla že zgodaj pred Kopeckim v Srednjo Evropo, torej tudi na Češko, iz Italije. Poleg njega je bilo dosti komedijantov, ki so po gostilnah in sejmih igrali mladim in starim, toda samo Kopecky je bil, iz čigar iger je odseval izraz dobe, ki je torej poznal svojo dobo in delal zanjo in za cilje celokupnega češkega naroda. To sfavlja Kopeckega nad lutikarje-komedijante one dobe. Njegovo gledališče je budilo pri Čehih narodno zavest, ljubezen do svoje zemlje in svojega jezika. Seveda, gledano z današnjimi očmi, to niso bile umetnine, toda, kar je glavno — podan je bil temelj za razvoj češkega lutkarstva. Praga ima okoli 50 lutkovnih gledališč. Lutkovno gledališče, najbolj ustrezajoče vsem zahtevam higiene in udobnosti, po splošni sodbi najmoderneje urejeno gledališče naše dobe je »Riše loutek (Kraljestvo lutk). Ustanovili so ga 1. 1920. lutlkarji dmaterji. Dvorano so dobili na Letni, v precej oddaljenem koncu Prage. Odrska konstrukcija je bila lesena. Na Letni so igirali do 1. 1928., ko jim je praška Osrednja biblioteka ponudila prostore v svoji palači. Tu so si uredili gledališče, ki dela čas>t liitkarstvu. Lega gledališča je sutercna, vhod in izhod sta Iočena, ker si ob nedeljah in praznikih sledijo predstave druga za drugo. S stopnišča se pride v nekako preddvorano, kjer sta garderoba in buffet. Poleg tega so še prositori za slikanje dekoracij, instalacijska dela, mizarstvo itd. Dvorana za občinstvo je visoka in zračna, ima centralno kurjavo in indirektno razsvetljavo. Ima 250 sedežev in stojišča. Odrska aparatura je edinstvena, zavzema namreč več prostora kot dvorana za občinstvo. Pozornica sama ima 4'60Xl'20X l'2O. Oder je skonstruiran tako, da se pogreza, zato sta prav za prav dva odra, ki stojita dru_J na drugem. Med tem, ko se na enem odiigrava dejanje, se na drugem že pripravlja scena za prihodnje dejanje. Za glavno sceno je še ena, manjša, ki ima namen povečati globino pozornice. Najmodernejša je tudi odrska razsvetljava. Na razpolago je 30 reostatov z intenziteto 10 tisOč V, več reflektorjev, projekcijskih aparatov, itd. Pod odrom je oddelek za orlkester, ki ga ima vsako večje lutkovno gledališče. Na dolgem hodniku za odrom so postavljene jeklene omare, kjer je shranjenih. nad 300 lutk in 1500 kostumov. GledaLisko osebje tvori nad 50 amaterjev, ki delajo brezplačno, iz ljubezni do lutk. Bil sem pri predstavi »Šipkova Ružena« (Trnjulčica). Režiser je iz pravljice napravil pravo pravcafo opereto z uverturo in baletom. Na odru se rabi samo električna razsvetljava, ki jo uporabljajo tudi na pr. za zmajeve oči in pod. Pri tem naj še omenim, da se Čehi ne bojijo stroškov, kadar grc za efekte. Dobro se še spominjam izvrstne imitacije bliska. Na kulisah se kažejo jas-ni sledovi modernega slikarstva, ki pa ne spada na lutlkovni oder, ker kvari otroku čar resnicnoslti. »Riše loutek« igra tedensko štiri igre, od teh dve v nedeljo. Urbančič Boris. * Lutke, s katerimi je igral, se nahajajo v Narodnem muzeju v Pragi.