ITRA10 ŽUPANOV SPREJEM ZA ODLIČNJAKE KOT MAJHNA POZORNOST V Se ena uspešna generacija Odličnjaki v družbi z županom, direktorico občinske uprave, ravnateljem in obema razrednikoma Foto: TM /''Vb koncu šolskega leta, na zadnji šolski dan, je v/ župan Radoslav Simonič v prostorih občine pripravil kratek sprejem za letošnje odličnjake iz osnovnih šol Hajdina in Breg, ravnatelja Jožeta Laha, razrednika Tatjano Pačnik in Damijana Kobaleta. Po pozdravnem nagovoru in čestitki za petice jim je podaril še knjižno darilo in karto za kopanje v Termah Ptuj. Zupan je odličnjakom čestital za njihovo pridnost in trud in se prav tako zahvalil staršem, ki so po njegovem gotovo zaslužni za tako velik uspeh. Ob tem se je spomnil tudi vseh tistih učencev, ki končujejo šolanje na hajdinski in breški osnovni šoli, četudi niso dosegli odličnega uspeha. »Znanje si nabiramo za življenje. Naj vam dobro služi pri nadaljnjem šolanju. Počitnice pa preživite prijetno in zdravo ter se varno vrnite v 1. letnik. Kamorkoli pa vas bo ponesla pot življenja, ne pozabite na OS Hajdina, kjer ste imeli odlične pogoje za šolanje. Ne sramujte se je,« je še dejal župan. Ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah pa je poudaril, da se zavedajo, da na OŠ poteka kvalitetno izobraževanje, saj imajo od 33 učencev kar štiri zlate in veliko takih, ki so odlični v zadnjem razredu. Vse to govori o še eni uspešni generaciji na OŠ Hajdina, je še dejal ravnatelj Lah in se ob tem županu zahvalil za pozornost in dobro sodelovanje, učencem pa zaželel prijetne počitnice. ODLIČNI VSEH 8 LET ŠOLANJA Helena Brodnjak, Monia Brglez, Amanda Kalik in Tjaša Glažar - vsi iz OŠ Hajdina. Ines Šterbal in Jani Hentak - odličnjaka OŠ Breg. ODLIČNI SAMO V 9. RAZREDU Ana Jerenko, Karmen Verdenik, Ilija Ilič, Demetra Roškar, Barbara Petek, Anemari Kampi, Jasmina Klep in Alen Tement. TM Gotovo je bil ples ob zaključku devetošolcev tisti, ki je polepšal praznovanje in pričaral njim, predvsem pa njihovim staršem ob spremljanju svojih malih maturantov ponos na obraze in prijetno vzdušje ob znanih zvokih. Foto: Kosi HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko to: TM Županov uvodnik Hura! Počitnice so tu ... Prišel je čas počitnic za osnovnošolce, vajence, dijake - celo za nekatere študente. Čas dopustov za zaposlene. Brezposelni še z večjo aktivnostjo (ali pa ne) iščejo zaposlitev. Upokojenci pozorno spremljajo malo nespremenjeno višino pokojnine. Večinoma pa se bolj ali manj ukvarjajo s svojim zdravjem oziroma vsak s svojo aktivnostjo. Največkrat to počnejo zase, velikokrat se ukvarjajo s svojo (mlajšo) družino, nekateri pa se ukvarjajo tudi s širšo družbeno skupnostjo. Pravijo, da delo krepi, ohranja, združuje in odganja slabo počutje. Kakšen teden ali dva prostega časa, ko spustiš »pamet na pašo« pa pride prav vsem ljudem, ne glede na starost ali status. V naši občini v teh dneh tečejo razne aktivnosti. Spomnil bi le na pomembnejše. Pomlad je hitro minila in že kar močno smo zakorakali v letošnje poletje. Za nami sta 17. in 18. redna seja OS. Pomembnejše točke so bile: dopolnitev Statuta občine Hajdina, dopolnitev Poslovnika občinskega sveta, Sklep o razrešitvi in imenovanju članov v stalna delovna telesa Občinskega sveta občine Hajdina (17. redna seja dne 5. maja 2005), Mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu, Sklep o menjalni pogodbi (občina - Društvo upokojencev Hajdina), Osnutek odloka o rebalansu II. proračuna občine Hajdina za leto 2005, Informacija o tožbi Meltal zoper Mestno občino Ptuj in občine naslednice, Ugotovitveni sklep (odstop članice Občinskega sveta ge. Anice Drevenšek) in drugo (18. redna seja dne 21. junija 2005). Sklic naslednje redne seje je planiran po počitnicah konec avgusta - začetek septembra. Naš poslovno stanovanjski center napreduje po gradbenem programu, čeprav skoraj tedensko prihaja do kakšnih novih dejstev, do kakšnih manjših ali večjih zapletov. Skupaj z izvajalcem jih investitorji s pomočjo občinske uprave tekoče odpravljamo oziroma pomagamo drug drugemu. Objekta sta že močno spremenila svojo podobo. Kljub temu nas do meseca novembra čaka še veliko dela. Do takrat bi radi uredili tudi trg in okolico objektov. Z družbo Mercator SVS smo dogovorjeni za odstranitev objekta. Z Društvom upokojencev za zamenjavo prostorov. Počakali bomo še na zaključek oziroma na odločbo o zaključku denacionalizacijskega postopka za kulturno dvorano. Kulturno društvo »Stane Petrovič« Hajdina v zgodovini svojega delovanje ni poskrbelo za zemljiškoknjižno ureditev svojih prostorov. Tako bo odslej ta odnos urejalo z bodočim lastnikom - DU Hajdina. Kulturne dvorane nihče ne bo odpeljal iz Hajdine. Se naprej bo služila kulturi, občinskim potrebam in vsem, ki boste to želeli, vendar le po predhodnem dogovoru z Društvom upokojencev. Za društvene objekte in oko- lico je potrebno skrbeti čez vse leto in ne le v času, ko društvo opravlja svojo dejavnost. Prepričan sem, da bo Društvo upokojencev Hajdina s sedanjo nepremičnino (občinski prostori in dvorana) ravnalo v duhu dobrega gospodarja. Ostali uporabniki iz občine Hajdina pa bomo vedno dobrodošli. V občini Hajdina in v Društvu upokojencev bomo veseli, če bo društvo s svojim delom nadaljevalo kot v preteklih letih. Mogoče kulturno društvo uspe v svoje vrste pritegniti še kakšnega člana iz vrst DU. V skoraj vseh odrskih predstavah nastopajo starejši in mogoče bi bilo prav, da svojo vlogo odigra tudi kakšen starejši ljubitelj odrske igre. Dajmo se presenetiti. Hiša lastnice Raj h o ve pa ima v tem trenutku daleč previsoko ceno in jo bomo ne glede na prostorsko ureditev (rušitveni načrt) in predkupno pravico pustili do nadaljnjega v prostoru, okrog pa v 2. fazi ureditvenega načrta postorili vse ostalo (predvidoma v letu 2006). Za nami je eno največjih del v upravi občine. Pravočasno smo oddali vso dokumentacijo (v skladu s predpisi so bili napravljeni vsi popravki projektov, zbrane vse notarsko overjene odstopne izjave ...) za razpis na nepovratna sredstva evropskega kohezijskega sklada. Na ta razpis se prijavlja Konzorcij za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, katerega ustanovna članica je prav naša občina. Dolga in še vedno marsikomu nerazumljiva združba. Skratka, gre za nepovratna sredstva za izgradnjo primarnih vodov kanalizacije v občinah članicah. V času nastajanja »pripravljalne« dokumentacije je iz razpisnih pogojev izpadla vsa sekundarna kanalizacija in veliko kilometrov primarnih vodov. Ponekod kar cela občina. V občini Hajdina sta izpadla primarna voda v naselju Draženci in na Zg. Hajdini preko proge. Zato bomo to kanalizacijo gradili z lastnimi (proračunskimi) sredstvi in s sredstvi po razpisih MOP-a (v kolikor le-ta bodo). Trenutno imamo v Uradnem listu javni razpis za izgradnjo 1100 m kanalizacije v Dražencih in 400 m na Zg. Hajdini. Verjetno pa bomo morali razpis ponoviti, saj občine, ki imamo sklepe MOP-a o sofinanciranju, še vedno nismo dobile soglasja Ministrstva za finance, ne glede na to, da je bil rebalans proračuna za leto 2005 že sprejet v Državnem zboru in so navedene investicije odobrene in z rebalansom »pokrite«. Predvidevam, da bomo to investicijo pričeli konec meseca avgusta. Prav tako je bil v Uradnem listu objavljen razpis za tki. obkanalsko cesto (Terme - Skorba - Haj-doše - Slovenja vas). Gre za velik projekt in upam, da ga bomo letos izgradili vsaj do Hajdoš (do mosta). Vse je odvisno od volje Dravskih elektrarn Maribor, ki so solastniki te ceste. Nadalje bomo v Dražencih uredili okolico »ribnika«, medtem pa bo VO Draženci določil upravljavca celotne jame. Predvidoma bo to novo nastalo Ribiško društvo Draženci. V centru naselja pa bomo pričeli z izgradnjo avtobusne postaje, predvsem zaradi potreb prevozov šoloobveznih otrok. Slednja bo zaključena do konca meseca avgusta. Na Sp. Hajdini pri nogometnem igrišču se bo zgradila manjša prečrpovalna naprava in obnovila se bo javna razsvetljava v Mali gmajni. Pločnik ob glavni cesti Ptuj -Maribor gre po planih DDC (sofinanciranje) v izgradnjo v letu 2006. Prav tako se bo še letos obnovil del javne razsvetljave v Skorbi. V Hajdošah se preplastita dva odseka vaških cest, in sicer odsek Pulko - Vidovič (dovoljenja za lastnino Martina Vidoviča nimamo) po stališču Odbora za komunalno infrstrukturo. Namesto odseka Vidovič - Žumer se v Hajdošah preplasti odsek pri »Katarini«. Prav tako se modernizira v Slovenji vasi odsek v smeri proti Mlakarju. V Slovenji vasi je dokončana tribuna in ograja na športnem igrišču. Vzpostavi se tudi javna razsvetljava na odseku (lani). julij 2005 HAJDINČAN V Gerečji vasi je zaključena investicija v novo gasilsko kombinirano vozilo, prekrita sta objekta na športnem igrišču in zazidalno območje Gajec je komunalno opremljeno s komunalno infrastrukturo in gramozirano cesto. Na Zg. Hajdini se bo zraven že navedene kanalizacije zgradilo tudi igrišče za odbojko na mivki zraven sedanjega teniškega igrišča. V OŠ Hajdina smo financirali 3.000.000,00 SIT za obnovo sanitarijev v starem delu šole, tlakovanje dvorišča in nabavo garderobnih omaric. Verjetno je v občini še enkrat toliko opravljenih manjših del kot neštetih, veliko pa jih še čaka na realizacijo. Na področju kulture, delovanja društva gospodinj, športnih društev, gasilstva je za nami zelo pestro obdobje. Nenazadnje smo dobili na CATV - Gerečja vas novega »programerja« - Mega marketing s spremenjeno ponudbo na internem programu in drugo. Veliko besed in nepotrebnega prahu je v delu naselja Zg. Hajdina preko proge, delu Gerečje vasi in Dražencev dvignila zahteva za razpis referenduma za izgradnjo bodoče AC v vkopani varianti in podvozom pod železniško progo. Ker sem zadevo pojasnjeval že »100 krat« na različnih sestankih, medijih in razgovorih, jo bom še »101.«. Na 18. redni seji je Občinski svet podal pozitivno mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu za izgradnjo avtoceste Slivnica - Draženci, kot so to pred nami storili občinski sveti občin Hoče - Slivnica, Rače, Miklavž, Starše, Kidričevo in Ptuj. Skoraj dve leti je Občinski svet z županom na čelu vztrajal, da se na Zg. Hajdini zgradi podvoz namesto nadvoza. Ko pa smo uvideli, da stroka v nobenem primeru ne more zagotoviti občasno nepopla-vljene ceste, se je Občinski svet odločil, da sprejme predlagano mnenje k DLN. Pragmatično bi lahko rekel naslednje: »Ko smo uvideli, da smo prišli z našimi glavami pred zid (pred zid strokovne odločitve) smo potrdili nadvoz oziroma dali pozitivno mnenje k DLN«. Nekako me vsa zgodba spominja na nepremično trdo stališče arheologije pred leti. Upravi, županu in večini v OS je bilo vseskozi poznano, da pozitivno mnenje k DLN in sklepi (razen splošnih aktov) ne more biti referendumsko vprašanje. Sploh pa ne more biti referendumsko vprašanje neka strokovna odločitev o izvedbi nekega državnega projekta opredeljenega z nacionalnim programom. Zupan in občinski svet nimamo projektantskih, arhitekturnih, hidroloških, statičnih in drugih gradbenih znanj s katerimi bi lahko utemeljeno ovrgli stališča stroke za izgradnjo AC v RS. Zbrati okrog sebe skupino ljudi in jim »natveziti«, da referendum lahko spremeni projekt nadvoza v podvoz, je milo rečeno nehigienična poteza v lokalni samoupravi. Sedaj bi bilo prav, da tisti, ki ste podpisnikom pripovedovali zgodbe o moči referendumske odločitve, zberete toliko dostojanstva, da jih še enkrat obiščete in jim razložite, kaj je referendumsko vprašanje in kaj ni! Ker težko verjamem, da zmorete toliko moči, nalagam uredništvu Hajdinčana, da takoj v nadaljevanju mojega uvodnika v celoti objavi odgovor vladne službe za lokalno samoupravo RS na to vprašanje. REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko 1501 Ljubljana, Kotnikova 28 Ljudska iniciativa prebivalcev Občine Hajdina je dne 4.7.2005 na župana naslovila zahtevo za razpis referenduma z vprašanjem: "Ali ste za to, da avtocesta Slivnica - Draženci na območju celotne občine Hajdina poteka vkopano in v podvozu pod želez- niško progo na Zg. Hajdini?". Zahteva je obrazložena in podprta s potrebnim številom podpisov volilnih upravičencev. Zahteva je vložena na podlagi 77. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, štev. 49/05), ki sicer določa postopek v zvezi z ljudsko iniciativo, vendar iz zahteve nedvomno izhaja, da so podpisniki vložili zahtevo za razpis referenduma in ne pobude volivcem za vložitev zahteve v postopku ljudske iniciative. Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko prosite za mnenje o upravičenosti zahteve za razpis referenduma. Občinski svet Občine Hajdina je na 18. seji sveta dne 21.6.2995 sprejel sklep, s katerim je podal pozitivno mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Fram (Slivnica) - Ptuj (Draženci) z dodatkom, da Občinski svet predlaga ukinitev povezovalne ceste Ptuj - pokopališče Hajdina mimo športnega parka in ribnika Draženci ter dodanim podhodom za šolsko pot. Zahteva skupine občanov za razpis referenduma temelji na podanem mnenju Občinskega sveta. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, štev. 72/93, 6/94-odl.US, 45/94-odl.US, 57/94,14/95-odl.US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odl.US, 44/96-odl.US, 26/97, 70/97,10/98, 74/98, 59/99-odl.US, 70/00, 51/02 in 108/03) določa v 46. členu, da lahko občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum o splošnem aktu, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe. Mnenje občinskega sveta ni šteti kot splošni akt. Zakon o lokalni samoupravi določa v prvem odstavku 65. člena, da občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Ti predpisi morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno (66. člena ZLS). S splošnimi predpisi ureja občina posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve za katere je z zakonom ali z uredbo določeno, da jih sprejema občina z odlokom, pravilnikom ali navodilom (v primerih, ko se razčlenijo posamezne določbe zakona ali drugega predpisa in se predpisuje način ravnanja). Sklep občinskega sveta pa je posamični pravni akt, ki se nanaša na posamično konkretno zadevo, v navedenem primeru mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta. Mnenje ne vsebuje splošnih pravnih pravil za nedoločeno število pravnih subjektov, ampak vsebuje pozitiven oziroma negativen izrek glede točno določene ureditve. Iz navedenega izhaja, da referendum o sprejetem mnenju občinskega sveta nima pravne podlage, saj ne gre za odločanje o splošnem aktu občinskega sveta (naknadni referendum o splošnem aktu). Zato je potrebno zahtevo za razpis referenduma zavrniti. Pripravila Neža VODUŠEK Franci ROKAVEC sekretarka državni sekretar Na podlagi predhodno pridobljenega mnenja sem dne 11. 07. 2005 izdal SKLER s katerim zadevo opredeljujem kot neutemeljeno in jo zavrnem. Sklep sem poslal v vednost »Ljudski iniciativi prebivalcev občine Hajdina za odbor - Viktorju Markoviču.« V vednost pa sem ga poslal vsem članom Občinskega sveta, predsedniku in članoma Nadzornega odbora ter preko medijev seznanil zainteresirano javnost. Zupan Radoslav Simonič HAJDINČAN UVODNIK UREDNICE Pozdravljeni! Vroče poletne dneve že preživljamo vsak po svoje; eni na potepanjih, drugi pa kar doma v »hladni« senci. Eno in drugo je lahko prijetno, le iznajdljivosti in dobre volje ti ne sme zmanjkati. A poletje bo še dolgo, vroče in verjetno polno presenečenj. Torej je še čas za uživanje. Tudi v uredništvu Hajdinčana si bomo vsak po svoje privoščili poletni oddih, a še prej smo skupaj spravili novo -poletno obarvano številko, v kateri se bo našlo tudi kaj za poletno branje. 0 ljudeh in dogodkih pišemo tudi tokrat. Manjkali nismo skorajda na nobeni prireditvi in z veseljem smo se odzvali številnim prijaznim povabilom. V Hajdinčanu boste lahko prebrali denimo tudi to, kako poteka gradnja poslovno-stanovanjskega centra na Hajdini, kaj piše župan Radoslav Simonič v uvodniku, o čem so govorili in kaj sklenili člani hajdinskega občinskega sveta, v kratkem sestavku vas nagovarja poslanec DZ Branko Marinič, v občinskih prostorih pa je župan pripravil še sprejem za letošnje odličnjake in častnega občana Viktorja Gojkoviča, ki je praznoval 60. rojstni dan. Zanimive so tudi strani, na katerih je polno sestavkov in fotografij iz OS Hajdina, pišemo še o nekaterih drugih kulturnih dogodkih v občini, najavljamo, kaj se bo v kulturi še dogajalo do jeseni, morda pa vas bo zanimalo, kako bo poslej na internem kanalu KRS Gerečja vas, kjer ste spremembe mnogi verjetno že spoznali. Tudi gasilska tekmovanja so bila v ospredju v minulih dveh mesecih, praznovali so v PGD Gerečja vas, ŠD Slovenja vas, gasilke in gasilci iz Hajdoš pa se prav v teh dneh odpravljajo na gasilsko olimpiado v Varaždin in tudi o tem poročamo na kratko. Pred pomembnim nastopom, na katerem bodo zastopali olimpijske barve Slovenije, so pričakovanja velika, zato jim zaželimo le športne sreče in odličen nastop. Eni na olimpiado, drugi na zasluženi dopust - vsi skupaj pa se imejte lepo in kar najbolje izkoristite poletne počitnice, ki so sicer zmeraj kratke, zato pa toliko bolj »sladke«. Kamorkoli že vas bo vodila pot, uživajte in se predajte sončnim žarkom, in če bo le čas in volja, potem v roke vzmetite še našega Haj-dinčan. Veseli bomo. Oglasimo se spet jeseni, pred Martinovim in občinskim praznikom, do takrat pa - imejte se lepo! Prijetne počitnice! Tatjana Mohorko, urednica Hajdinčana julij 2005 Z zasedanja Občinskega sveta 17. redna seja V mesecu maju se je Občinski svet sestal na 17. redni seji, ki je bila 05. maja 2005, ob 18. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: UGOTOVITVENI sklep; Občinska volilna komisija občine Hajdina ugotavlja: - da je članu Socialdemokratske stranke Slovenije - SDS, sedaj Slovenske demokratske stranke - SDS, g. Martinu Turku prenehal mandat člana Občinskega sveta občine Hajdina skladno z Ugotovitvenim sklepom št. 006-1/05, ki ga je Občinski svet občine Hajdina sprejel na 16. redni seji dne 16. marca 2005, in ki je dne 25.03.2005 postal pravnomočen, - da je mandat tega člana Občinskega sveta občine Hajdina za preostanek mandatne dobe prešel na naslednjega kandidata g. Alfonza Strnada, roj. 25.09.1942, stanujočega Hajdoše 43A, p. Hajdina, ki je v volilni enoti 2 na listi kandidatov stranke z imenom »Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS« - sedaj »Slovenska demokratska stranka - SDS« naslednji kandidat in ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član Občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat. DOPOLNITEV STATUTA občine Hajdina; v Statutu občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) se v 25. členu dopolni alinea, ki se glasi: - svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu DOPOLNITEV POSLOVNIKA občinskega sveta. V Poslovniku občinskega sveta (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/99 in Uradni list RS št. 72/01, 16/03) se doda 22.a člen, ki se glasi: Korespondenčna seja občinskega sveta se izvede za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne ali izredne seje. S izjasnitvijo do posamezne točke in zavzetega sklepa korespondenčne seje se posamezni občinski svetnik opredeli v odločanju. Za korespondenčno sejo občinskega sveta se vodi zapisnik, katerega se na prvi redni seji občinskega sveta prebere in potrdi. SKLEP o razrešitvi in o imenovanju člana v stalna delovna telesa Občinskega sveta občine Hajdina, s katerim se Martin Turk razreši kot predsednik Odbora za finance in občinsko premoženje občine Hajdina, kot član Odbora za komunalno infrastrukturo občine Hajdina in kot član Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora občine Hajdina. V ODBOR ZA FINANCE IN OBČINSKO PREMOŽENJE se imenuje novi član Anton Cestnik, stanujoč Draženci 21/b, za predsednika ODBORA ZA FINANCE IN OBČINSKO PREMOŽENJE se imenuje Alojz Sijanec, Slovenja vas 61/c., V ODBOR ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO se imenuje novi član Dragi Stojadinovič, Zg. Hajdina 189, tako da deluje Odbor za komunalno infrastrukturo, v ODBOR ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA pa se imenuje novi član Alfonz Strnad, Hajdoše 43/a. SKLEP o imenovanju članov stalnega delovnega telesa Občinskega sveta občine Hajdina v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. SOGLASJE k cenam ravnanja s komunalnimi odpadki družbi Čisto mesto Ptuj, d.o.o., kjer se cena poviša za 2,65%. PREDLOG za umik Sklepa o izvršbi za izvršljivo terjatev upnika občine Hajdina zoper dolžnika Huga Kuharja, Jocova ul. 11, 2000 Maribor. Občinski svet se je seznanil z: Informacija o delovanju KTV Gerečja vas. 18. redna seja V mesecu juniju se je Občinski svet sestal na 18. redni seji, ki je bila 21. junija 2005, ob 18. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti; MNENJE k predlogu državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Fram (Slivnica) -Ptuj (Draženci), ki se glasi: Občina Hajdina daje pozitivno mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Fram (Slivnica) - Ptuj (Draženci). Predlagamo ukinitev povezovalne ceste Ptuj -pokopališče Hajdina mimo športnega parka in ribnika Draženci in doda se podhod za šolsko pot. OSNUTEK Odloka o rebalansu II. proračuna občine Hajdina za leto 2005, PREDLOG Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, PREDLOG Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, SKLEP o priključitvi naselja Lancova vas pri Ptuju k naselju Draženci, SKLEP o menjavi nepremičnin in premičnin, ki določa menjavo nepremičnin in premičnin med Občino Hajdina in Društvom upokojencev Hajdina UGOTOVITVENI sklep, kjer je občinska svetnica LDS ga. Anica Drevenšek, roj. 01.04.1949, stanujoča Gerečja vas 39, pošta Hajdina, dne 13. 06. 2005 podala pisno nepreklicno odstopno izjavo ter ji na podlagi 22. člena Statuta občine Hajdina ter 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi predčasno preneha mandat. Občinski svet se je seznanil z: Informacija o tožbi zoper Perutnino Ptuj in Terme d.o.o. in Informacija o tožbi zoper MELTAL d.n.o. (Rado Snežič). Občinska uprava julij 2005 HAJDINČAN V MAJU SMO OBISKALI GRADBIŠČE POSLOVNO-STANOVANJSKEGA CENTRA NA HAJDINI Na novem ostrešju županova smrečica radnja poslovno-stanovanjskega VJ centra na Hajdini je gotovo letošnji najpomembnejši projekt občine Hajdina. Naložbena vrednost je po sedanjih podatkih ocenjena na okrog 800 milijonov tolarjev. Z gradnjo so pričeli lani poleti, ko so položili temelje za gradnjo in ta po skoraj letu dni poteka v skladu z načrti, tako so namreč zagotovili tisti, ki so zanjo odgovorni. Na Hajdini so se v prostorih občine srečali 26. maja in opravili analizo gradnje. Sestali so se predstavniki investitorja in izvajalca ter si po krajšem strokovnem pogovoru in analizi v družbi svetnikov občine Hajdina in občinske uprave ogledali gradbišče in se tam seznanili s potekom del, pa tudi z razporeditvijo prostorov tako v A kot tudi v B objektu. Se pred koncem maja so tam potekala obsežna inštalacijska dela, objekt je kmalu zatem odbil še strešno kritino, pospešeno pa je potekala tudi vgradnja stavbnega pohištva. HAJDINA BO DOBILA SVOJ TRG, POTEM PA ŠE UREJEN PARK Ponovno smo slišali, da bo v poslovno-stanovanjskem centru ob novih prostorih občinske uprave še nova - sodobno urejena pošta Hajdina, ambulanta za splošnega zdravnika, večji gostinski lokal, veliki Mercatorjev nakupni center ter stanovanja, na voljo pa bo še nekaj drugih prostorov. Letos naj bi končali prvo fazo izgradnje, ki vključuje dokončanje A in B objekta s trgom, v drugi fazi pa je načrtovana še ureditve parka v neposredni bližini. Potem ko bo poslovno-stanovanjski center na Hajdini - mimogrede, slovesno odprtje je napovedano za letošnji november ob Župan je na novo ostrešje že 26. maja simbolično zabil majhno smrečico. ffL Ji iST ' \ Na gradbišču so se srečali predstavniki investitorja in izvajalca, nekateri občinski svetniki z županom Simoničem in direktorico občinske uprave. HAJDINČAN julij 2005 občinskem prazniku - dobil še ustrezno vsebino, bo občina dobila sodoben objekt, kot so si želeli. Tako je povedal župan Radoslav Simonič, ki je 26. maja na novo ostrešje simbolično pribil še zeleno smrečico, ob tem pa dodal: »Vesel sem, da je zgradba zdaj že pod streho, da dela potekajo tako, kot smo skupaj načrtovali. V vodstvu občine vsakodnevno bdimo nad potekom del, z vsem smo seznanjeni in sproti usklajujemo vse, kar se pojavi v povezavi z gradnjo. Zdaj lahko z gotovostjo povem, da bomo PSC slovesno odprli letos oktobra in želimo si, da bi nova zgradba čim prej dobila ustrezne vsebine.« SKRBNO SO IZBRALI TUDI BARVE Projekt je delo arhitekta Branka ČEPICA, ki pa je takole orisal njegov pomen za kraj in občino v prihodnje: »Ob koncu maja se že vidi bodoča podoba novega objekta, lahko pa napovem, da kraj s to gradnjo več ne bo vizualno kot tudi vsebinsko enak. Vse to bomo v prihodnje še izpopolnili, da objekt sam ne bo tako zelo izstopal, občina in kraj pa bosta s poslovno-stanovanjskim centrom vendarle dobila novo podobo. Objekt ima vse sodobne funkcije, poskušali smo ga kar najbolje uskladiti z okoljem - tudi v barvah.« Da nov objekt dobiva že končno podobo, se je strinjal tudi direktor podjetja GIC iz Rogaške Slatine Ivan CAJZEK in dodal: »Ni nam žal, da smo šli v to naložbo. Zaključek napovedujemo v novembru, sicer pa A in B objekt ponujata še nekaj razpoložljivih vsebin.« NA HAJDINI ŽE JESENI SODOBEN MERCATORJEV CENTER Mercatorjeva prodajalna na Hajdini bo že jeseni mnogo večja (v primerjavi s sedanjo), saj se bo razprostirala na površini okrog 300 kvadratnih metrov, obljublja direktor Mercatorja SV Ptuj Samo GORJUP. Ob ogledu nastajajoče zgradbe pa je povedal: »Upam, da bo Hajdina z novo podobo dobila tudi novo dimenzijo. Okolje ima možnost širitve, kar je vsekakor dobro in veselimo še že novembra, ko bomo na Hajdini v sklopu novega centra odprli tudi sodobno mercatorjevo prodajalno, urejeno po vseh standardih.« OPREMA ZA NOVO POŠTO PRIPRAVLJENA Že jeseni se bo v nov center preselila tudi Pošta Hajdina in predstavnik Pošte Slovenije Ivan EDER je ob obisku v hajdinski občini dejal, da se že veselijo novih prostorov, ob tem pa nadaljeval: »Novi prostori pošte na Hajdini bodo okolju prijazni prostori. Opremo imamo že pripravljeno. Vesel pa sem, da gradnja teče v roku in da smo zadovoljni s kvaliteto.« » URESNIČUJEMO ŽELJE PO NOVI PODOBI KRAJA« Vsa dela, ki so jih doslej opravili, potekajo po gradbenem planu. Vmes so seveda naleteli na veliko problemov, ki pa so jih uspešno rešili, je poudaril predsednik komisije za izgradnjo PSC Janko MERC. »Uresničujemo želje po novi podobi kraja, ki se bo na zunaj precej spremenila. Hajdina bo tako dobila svoj trg ... Zdaj bo potrebno novi objekt le še spraviti v življenje,« je še dodal Merc. TM In še podoba PSC na Hajdini v začetku julija ... Foto: TM julij 2005 HAJDINČAN ZUPAN SPREJEL ČASTNEGA OBČANA VIKTORJA GOJKOVIČA Veliki umetnik - šestdesetletnik A kademski kipar, magister restavratorstva, restavra-*»torski svetnik, prvi častni občan občine Hajdina je 24. junija dopolnil 60 let življenja. Ob jubileju mu je krajši sprejem pripravil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič in častnega občana v občinskih prostorih sprejel v petek, 1. julija. Ob tej priložnosti je župan Viktorju Gojkoviču ob zdravju in sreči zaželel še mnogo ustvarjalnih let, predvsem pa umetniškega navdiha. Poudaril je, da so v občini Hajdina ponosni nanj in na njegovo bogato umetniško pot ustvarjanja. Sicer pa Viktor Gojkovič, ki je najširši slovenski javnosti znan predvsem kot kipar, vestno skrbi, da naša kulturna dediščina ni prepuščena zobu časa, pozabi in nestrokovnim posegom. Z njegovo pomočjo pa mnoge umetnine zaživijo v povsem pravem starodavnem sijaju. Veselimo pa se tudi monografije in pregledne razstave, ki jo v jubilejnem letu umetnika Viktorja Gojkoviča pripravljata Pokrajinski muzej Ptuj in Mestna občina Ptuj. TM Utrinek iz županovega sprejema POSLANSKI KOTIČEK Piše: Branko Marinič, poslanec DZ RS Spoštovane občanke in občani! Preskok iz gospodarstva v politiko je bila zame drzna odločitev, ki sem jo sprejel zavestno in jo opravljam resno ter odgovorno. To me obvezuje tudi rezultat na volitvah, in sicer preko 34- odstotna podpora. Dela v parlamentu je izjemno veliko, predvsem v parlamentarnih odborih in komisijah. Svoje delo sem približal občanom v poslanski pisarni v mestni občini Ptuj in občini Videm, že v mesecu juniju 2005 pa bom na voljo tudi v prostorih občine Kidričevo. O tem, kar se dogaja v Državnem zboru Republike Slovenije, poročam vsak petek med 7.30 in 8.00 uro v Štajerski budilki na Radiu Ptuj. Za ljudi pa je pomembno tudi neposredno srečanje s poslancem na terenu. POSLANSKA PISARNA NALETELA NA DOBER ODZIV LJUDI V poslanski pisarni srečujem ljudi, ki so razočarani nad postopki s področja sodnih sporov, pritožujejo se nad delom tožilstva in sodišča, opozarjajo na spore z zemljišči, stanovanjsko problematiko, problematiko vojnih odškodnin, velikokrat pa ljudje tožijo tudi glede odločitev invalidskih komisij. K meni prihajajo tudi mladi izobraženi ljudje, ki na širšem ptujskem območju ne dobijo zaposlitve. Veliko je tragičnih zgodb, ko očetje ne plačujejo preživnin in mati ne ve, kako bo preživela in šolala otroke. Seveda pa imam na širšem ptujskem območju stike z župani in pomagam odpirati vrata v Ljubljani vsem, ki to željo izrazijo. Nekaterim ljudem je mogoče pomagati, so pa tudi taki problemi, kjer je za rešitev problema potrebna sprememba zakonov. V teh pogovorih z občani se izkristalizirajo nekateri nakopičeni problemi, ki nakazujejo slabosti posameznih zakonov in pokažejo, kje so potrebne zakonske spremembe. In te informacije so za poslanca zelo koristne. Program dela Državnega zbora za leto 2005 predvideva "parlamentarne počitnice". Te se začnejo predvidoma v drugi polovici julija in končajo konec avgusta, ko se vam ponovno oglasim. Poslanec Marinič v videmski poslanski pisarni. Foto: TM cestah. Ženske so čistile okna in prostore v gasilskih in vaških domovih, vsak pa je poskrbel še za okolico svoje hiše. Vendar pa se ljudje premalo zavedamo, da Zemlja ni smetišče, ampak naš dom, saj so z onesnaževanjem vedno bolj ogrožene naše osnovne življenjske potrebe, kot sta voda in zrak. Naše zdravo okolje ni samo čista hiša in dvorišče, to je premalo za zdravo življenje. Zato naj ne bo le 22. april DAN ZEMLJE, ko bomo pomislili na posledice, ki jih različne oblike onesnaževanja povzročajo v našem okolju, in se odločili, da ga očistimo. Pomislimo na te posledice vsak dan in pustimo, da bodo v čistem in zdravem okolju živeli tudi naši potomci, saj vendar imajo to pravico. Tekst in foto: Jožica Lešnik Gerečja vas Slovenja vas Skorba VELIKA ČISTILNA AKCIJA Čisto okolje je zdravo okolje 1 Tsoboto, 16. aprila, je potekala čistilna akcija v vseh w naseljih občine Hajdina. Čistilno akcijo so izvedli tudi učenci OŠ Hajdina in Breg, ki so očistili ožjo in širšo okolico šol že med tednom. Občani so poskrbeli za čiščenje in urejanje gasilskih domov, očistili in uredili so okolico sakralnih znamenj po vaseh, športne parke, okolico lovskih domov, pobrali smeti po gozdovih in ob Draženci Hajdoše Hajdina HAJDINČAN julij 2005 NOVE IN KVALITETNEJŠE VSEBINE KABELSKO RAZDELILNEGA SISTEMA GEREČJA VAS Več o dogodkih in ljudeh od vsepovsod Za mesečne kronike dogodkov skrbi Videoprudukcija Veselič /r"Xd 1. junija dalje je program na V^KRS Gerečja vas precej spremenjen, povsem nova pa je tudi ekipa, ki bo v prihodnje skrbela za vsebine in boljšo kvaliteto. Program je po novem v skrbi podjetja Megamarketing iz Zg. Hajdine in njegovih sodelavcev, sicer pa redna mesečna kronika zaenkrat ostaja na programu v sredo zvečer, ostali sredini večeri pa so rezervirani za posebne oddaje. Spremembe se prav gotovo še obetajo. In zakaj so se pravzaprav odločili za tako korenito spremembo? Za pojasnilo smo zaprosili predsednika društva KRS Gerečja vas Branka Smigoca: »Želeli smo si sprememb, še bolj pa kvalitetnejšega programa, kajti na to so nas že dlje časa opozarjali gledalci internega programa. Pritiskov iz vseh koncev občine je bilo vedno več. Od prvega junija dalje ima naš program nove vsebine. Želim pa si, da bi bil program tako po vsebinski kot tudi po tehnični plati kvalitetnejši in da bi bili s tem predvsem zadovoljni uporabniki, torej gledalke in gledalci. Želim si bogatejših vsebin, ki naj zajamejo več dogajanja v občini Hajdina, sicer pa je tako znano, da se ljudje radi vidijo in slišijo in zdaj imamo možnost to priložnost uresničiti. S podjetjem Megamarketing se o tem veliko pogovarjamo in zadovoljni bomo šele, ko bodo občani dejali, da je to tisto, kar so pričakovali od nas, kvaliteta programa pa ostaja na prvem mestu. In še tale informacija - interni kanal se financira izključno iz lastnega vira, kar nima nič skupnega z denarjem, ki je namenjen vzdrževanju in posodabljanju programa.« Če pa se v vašem okolju dogaja kaj zanimivega, kar bi utegnilo biti zanimivo tudi za gledalce KRS Gerečja vas, potem to sporočite na tel. številko Megamarketinga: 780-69-90, 788-33-00, 031/627-340 ali na e-mail: siptv@megamarketing.si. Veseli bodo vašega klica! TM V PODJETJU KABEL TV D.O.O. - OPERATERJU CATV SISTEMA GEREČJA VAS POJASNJUJEJO Cena priključka ne bo višja v Tfe dalj časa je v javnosti znano, da £«je podjetje Kabel TV iz Petrovč operater - upravljavec sistema CATV sistema Gerečja vas. Že takoj ob prevzemu so na obstoječem kabelskem omrežju začeli posodabljati z uvajanjem povezave večjih naselij z optičnimi vodi in izvedbo sekundarnega omrežja v sistemu zvezda. Do danes je sistem že dodobra moderniziran, v okrog 80 odstotkih deluje na ravni sodobne tehnologije, tisto pa, kar je uporabnike sistema najbolj zmotilo, pa so bile vse višje cene priključka in mesečnega vzdrževanja. Naročniki KRS Gerečja vas so bili o oblikovanju cen najema že obveščeni po pošti, takrat zelo podrobno, da pa bi bilo teh nejasnosti čim manj, smo pojasnilo poiskali še pri direktorju KABEL TV Matjažu Arzenšku, ki nam je povedal: »Mi smo le upravljavci sistema, nikakor pa nismo odgovorni za lokalni sistem, kar nekateri mislijo. Upam, da bo sedaj, ko je v drugih rokah, bolj kvaliteten. Ob prevzemu KRS Gerečja vas smo se soočili s slabim stanjem. Zavezali smo se, da ga bomo posodobili, uvedli novo tehnologijo in danes že Matjaž Arzenšek, direktor Kabel TV lahko povem, da je sistem na nekaterih delih posodobljenih tudi do 80, ponekod celo 100 odstotkov. Mi smo v sistem vložili veliko denarja. In kaj prinaša ta posodobitev? Omogoča kabelski internet, digitalni TV, plačljive programe, letos pa po kabelskem sistemu pričenjamo uvajati lokalno telefonijo. Želimo, da uporabniki dobijo vse najsodobnejše tehnologije, ob tem pa naj samo omenim, da marsikateri sistem naokrog teh možnosti ne ponuja. Uporabniki pa se ob tem morajo zavedati, da mora biti temu sorazmerna tudi cena. Cene vzdrževanj kabelskih sistemov so po Sloveniji različne (najvišja naj bi bila 3.800 SIT), mi smo se odločili za »zlato« sredino, kar je bilo tudi dogovorjeno s pogodbo KRS Gerečja vas, cena pa je oblikovana v okviru mariborskih cen. Lahko zagotovim, da se cena v prihodnje ne bo višala, ostala bo na tej ravni.« TM HAJDINČAN LETNA SKUPŠČINA ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE HAJDINA Leto polno kulturnega dogajanja ¥ Tzačetku aprila je ZKD občine V Hajdina opravila svojo redno letno skupščino. Kakor določa statut zveze, so se skupščine udeležili delegati kulturnih društev Draženci, Skorba, Hajdoše in Hajdina ter predstavniki sekcij MoPZ PGD Hajdoše in MePZ Gerečja vas. Skupaj so pregledali svoje delo v minulem letu in si zastavili nove naloge v letu 2005. V minulem letu je ZKD organizirala kar nekaj skupnih prireditev, in sicer osrednjo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku, ki je bila 8. februarja 2004 v Skorbi, srečanje kulturnih skupin naše občine ob prazniku Občine Hajdina z naslovom »Praznujmo s pesmijo«, izvedeno v vaškem domu Draženci in konec leta božični koncert v farni cerkvi Sv. Martina z vokalno skupino Katice iz Ljubljane. Večje število kulturnih prireditev je še bilo organiziranih s strani kulturnih društev in sekcij. V minulem letu sta bili v občini izdani dve knjigi - zbirki pesmi. Spomladi je svojo zbirko izdala Olga Vidovič iz KD Hajdoše, z naslovom »Drugi jaz«, v jeseni pa še Rezika Filipaja iz KD Skorba, z naslovom »Življenje - pesem moja«. Obe izdaji sta bili financirani iz kulturnih sredstev proračuna občine Hajdina. Predsednik j e v svojem poročilu navedel, da so vsa društva dobro delovala, razen v KD Draženci, kjer je delo močno zastalo, saj sta prenehali z delovanjem dve močni sekciji, in sicer gledališka skupina in kvartet 2x2. Upamo, da bo novo vodstvo KD Draženci ponovno vzpostavilo zadovoljivo raven kulturnega dela v naselju. Tudi nove sekcije se porajajo. V KD Skorba je bila ustanovljena otroška gledališka skupina, ki dela že drugo sezono, v KPD Hajdina pa so se odločili za lutkovno skupino, ki se je predstavila s svojim delom v decembru. H KPD Hajdina sta se z letošnjim letom priključili še dve delujoči sekciji, to sta orientalske plesalke in pevska sekcija »Štajerski koledniki«. Minulo jesen je pričel z vajami cerkveni pevski zbor, v katerem so se zbrali pevci iz raznih sekcij društev in predvsem starejši. KULTURNE PRIREDITVE MORAJO BITI ŠE KVALITETNEJŠE -KAKO PRITEGNITI OBISKOVALCE? V poročilu smo slišali, da v kulturnih društvih ne bi smeli biti zadovoljni z dosedanjim delom. Stremeti moramo, da bodo naši kulturni programi kvalitetnejši, da bomo uvedli novosti in tako privabili na naše prireditve čim več poslušalcev in gledalcev. Spomnimo se samo letošnje zelo majhne udeležbe na proslavi slovenskega kulturnega praznika v kulturni dvorani Hajdina. K sodelovanju bi želeli pritegniti tudi mlade pevce iz naše osnovne šole in s tem razširiti krog ustvarjalcev na Hajdini nasploh. Občina Hajdina in ZKD sta v minulem letu v sodelovanju z društvom Praha omogočila 26 osnovnošolcem udeležbo na enotedenskem taboru v Gajserjevi domačiji v Skorbi. Tudi za letošnje počitnice se bomo dogovorili za podoben tabor. V letošnji plan dela si je ZKD zadala nalogo izobraževanja mladih v gledaliških delavnicah, ki jih pripravlja Javni sklad kulturnih dejavnosti RS. To udeležbo moramo sami financirati, vendar upamo, da bo dovolj zanimanja za izobraževanje. Organizirati nameravamo tudi malo šolo kiparske in slikarske delavnice za mlade in starejše, koordinirati delo kulturnih društev, vsekakor pa so v planu za leto 2005 vse dosedanje osrednje prireditve. Predsednik ZKD je na skupščini zaželel uspešno delo vsem kulturnim društvom in sekcijam. Da pa kulturno delovanje v občini normalno teče, se je zahvalil županu Radoslavu Simoniču, Občinskemu svetu, Odboru za družbene dejavnosti in Občinski upravi za razumevanje in finančno podporo ter skrb za društveno delovanje v naši občini. Vsak naj po svoji moči vzpodbuja in ohranja našo ljubiteljsko kulturno poslanstvo. Avtor: Ivan Ogrinc Pripravila: Saška Serec julij 2005 PREGLED KULTURNIH DOGODKOV HAJDINA April 2005 Ljudske pevke in Moški pevci so sodelovali na občnem zboru Društva upokojencev Hajdina, v istem mesecu pa so Ljudske pevke odšle v Črni vrh nad Idrijo, kjer so pele na družinskem prazniku. Maj 2005 Ljudske pevke in pevci so sodelovali na prireditvi »Zapojmo s prijatelji« KD Skorba. Junij 2005 Moški pevci so sodelovali na občinskem prazniku občine Podlehnik na prireditvi »Sosed k sosedu pride«. Oboji so se udeležili občinskega praznika občine Kidričevo in sodelovali na prireditvi »Pesem naj doni«. V istem dnevu pa so obiskali še Društvo upokojencev Turnišče, kjer so imeli 1. obletnico ljudskih pevcev. Odpeljali pa so se na Bolfenk na Pohorju, kamor so jih povabljeni predstavniki Zavoda za turizem Maribor. HAJDOŠE Maj 2005 V tem mesecu so bile najbolj dejavne Gmaj-narice in glasbena skupina Štajerski frajto-narji, saj so oboji nastopali po raznih krajih. Junij 2005 Njihovo društvo je organiziralo izlet za vse člane in nečlane društva. Pot jih je tokrat odpeljala do Celovca, Vrbskega jezera in po avstrijskih vinskih cestah. SKORBA April 2005 Odrasla gledališka skupina je s komedijo Zadrega za zadrego gostovala po raznih krajih v občini in izven nje. Ljudske pevke so pele na občnem zboru DU Hajdina. Maj 2005 Kulturno društvo je organiziralo večer z ljudskimi pevci in godci, kjer se je predstavilo 9 skupin. Ljudske pevke so pele v Prepoljah na prireditvi oddaje radia Maribor Radijske delavnice prijateljev Toneta Petelinška. Junij 2005 Odrasla gledališka skupina je s komedijo Zadrega za zadrego gostovala v Malečniku. Ljudske pevke pa so sodelovala v Podlehniku na srečanju ljudskih pevcev in godcev ter na Turnišču na proslavi 1. obletnice tamkajšnjih ljudskih pevcev. Pripravila: Saška Serec 1 u julij 2005 HAJDINČAN V CERKVI SV. MARTINA SREČANJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Ubrano zapelo devet zborov erkveni pevski zbori iz ptujske in završke dekanije ^zso se letos junija srečali na Hajdini, v cerkvi sv. Martina. Nastopilo je devet zborov, priložnostno mašo pa je vodil gvardijan p. Tarzicij Kolenko, dekan ptujske dekanije. Zbori so letos nastopili v nekoliko spremenjenem načinu, na različnih koncih Martinove cerkve, kjer so imeli tudi svoj sedež. Pesem je v prijetnem nedeljskem popoldnevu družila zbore iz župnij sv. Marjete niže Ptuja, sv. Marka, sv. Andraža v Leskovcu, sv. Barbare iz Cirkulan, sv. Petra in Pavla, sv. Jurija - zbor Sv.Viktorina Ptujskega, zbor iz župnije sv. Ožbolta, sv. Trojice v Halozah in domačine - pevce cerkvenega zbora hajdinske fare, ki so posebej za to priložnost prepevali na koru ob obnovljenih orglah. Tudi letošnje zborovsko druženje ni imelo prav nobenega tekmovalnega značaja, nam je po srečanju dejal p. Lojze Klemenčič iz fare sv. Trojica, temveč sta pesem in dobra volja družila vse pevce, ki so se po končanem prepevanju v cerkvi odpravili še v dvorano hajdinskega gasilskega doma, kjer so jim Hajdinčani pripravili še bogato pogostitev. TM V cerkvi sv. Martina je bilo prijetno pevsko druženje. TRADICIONALNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PGD HAJDOŠE Gallusovi znački za dva pevca 1 Tspomin na ustanovitev moškega V pevskega zbora PGD Hajdoše pevci vsako spomlad organizirajo koncert. Tako so v soboto, 9. aprila, praznovali 31-letnico delovanja skupaj s povabljenimi gosti. Letos so v Hajdošah na obnovljenem odru NAPOVEDNIK KULTURNIH DOGODKOV HAJDINA Avgust 2005 Tako Ljudske pevke kot pevci bodo sodelovali na prireditvi »Pesem klopotcev« KPD Gorišnica, ki bo na gradu Borlu. HAJDOŠE November 2005 Glavna prireditev KD Hajdoše je prireditev Štajerska frajtonarica, ki bo letos v šotoru na Hajdini. Vse informacije so nam posredovali predstavniki društev. Pripravila: Saška Serec nastopile pevke Gmajnarice KD Valentin Žumer iz Hajdoš, moški pevski zbor iz PD Anton Bezenšek iz Frankolovega, Štajerski Frajtonarji iz KD Valentin Žumer, Stari prijatelji iz Kicarja, občinstvu pa sta se prvič predstavila še domačina Matjaž Brodnjak in Simon Šimek, ki sta zaigrala na kitaro. Velik aplavz sta si zaslužili tudi sestri Katja in Nina Bedrač, ki sta zaigrali veseli skeč, posebej za to priložnost pa ga je napisala njuna mama Hilda. V okviru koncertu pa so tudi letos podelili jubilejne Gallusove značke za delovanje v ljubiteljski kulturi. Zlati Gallusovi znački za petindvajset let aktivnega delovanja v pevskem zboru sta prejela Jelko Žumer in Anton Gabrovec. Metka Vidovič V Hajdošah so nastopili tudi Stari prijatelji iz Kicarja. Foto: MV HAJDINČAN julij 2005 GLEDALIŠKA SKUPINA KD SKORBA GOSTOVALA V PTUJSKEM DOMU UPOKOJENCEV S komedijo in smehom polepšali dan ¥ Tgledališki skupini Kulturnega dališče, z zavesami uredili odrsko sceno in V društva Skorba so se odločili, da vse primerno osvetlili ter tako prikazali pri-poklonijo dve uri smeha stanovalcem petijaje dveh kmečkih družin in komične Doma upokojencev na Ptuju. Tako zaplete, ki so povzročali zadrego za zad- so s komedijo »Zadrega za zadrego« rego. v začetku aprila popestrili bivanje Mnogi oskrbovanci so si skoraj dvourno mnogim, ki so si predstavo ogledali. predstavo ogledali in se od srca nasmejali. Jedilnico so spremenili v priložnostno gle- Na začetku je predsednik KD Skorba Ivan Jedilnico so spremenili v priložnostno gledališče. SPOMIN MAMI Prikradla se mi je slutnja spomina. Nikoli ne boš pozabljena, mama! V sanjah prideš k meni sredi poletja, takrat ko vse cveti in je polno cvetja. Pokažem ti kraj, kjer rožice sadim sedaj, s solzami jih zalijem, o tebi, mama, premišljujem. Dotaknila bi se rada tvojih solz, sklenila objem tvojih rok. Greješ me ob lepih spominih otroštva, dala si mi vse, kar si zmogla. Učila si me lepega vedenja, učila si me poštenja. Se bo poletje, še bo cvetelo cvetje. Odšla si, vrnitve ni. Ni si pozabljena in odveč, ostal je le spomin, ko te ni več. Terezija Golob MOLK - TEMA Ko molk tema te prebudi, ko mir s tišino govori, si sam, brez misli, brez želja. Spokojnost v tebi se rodi, poslušaš glas, ki govori, da njega ni. Le čut moči preveva moje misli, umirja sanje, le želja v srcu tli, ki moč ti jo deli. Telo drhti, se veseli samote, saj to sem jaz in moje misli. Noč, ki je z menoj, edina, ki ne laže, ko te pokrije s temo, da ne vidiš, kdo je kdo ... Edina in pravična. Rezika Filipaja Ogrinc pozdravil prisotne, 83-letni Katarini Zupanič iz Skorbe pa je izročil šopek in ji zaželel prijetno bivanje v novem in lepo urejenem domu starejših na Ptuju. Ob koncu predstave se je nastopajočim v imenu oskrbovancev zahvalila gospa Jelka Sužnik, Kulturnemu društvu pa zaželela uspešno delo še naprej. Mnogim je nasmešek na ustih ostal še dolgo po tem in z veseljem so se zahvaljevali nastopajočim, ki so tako popestrili njihov vsakdan v domu. Gledališčniki iz Skorbe pa so ugotovili, da je vredno žrtvovati nekaj prostega časa in dela, če s tem lahko podariš urico smeha, sprostitve in veselja ter tako osrečiš vsakdan nekega posameznika. Saška Serec S Krivico boli na med-območnem srečanju gledaliških skupin Dramska sekcija KPD » Stane Petrovič« Hajdina, ki se je letos občinstvu in selektorici g. Branki Bezeljak Glaser predstavila s komedijo Krivica boli, avtorja Toneta Partljiča, je s svojim nastopom upravičeno zadovoljna. Med osmimi dramskimi skupinami, ki so se predstavile na ptujskem so bili izbrani za nastop in sodelovanje na MEDOBMOČNEM SREČANJU GLEDALIŠKIH SKUPIN, ki je potekalo v Ormožu 14. in 15. 5. 2005. Mladi igralci so bili zadovoljni in s tem prav gotovo tudi motivirani za delo vnaprej. Nataša Stumberger P.S. V prejšnji številki Hajdinčana, ko smo predstavljali igralce dramske sekcije je pomotoma izpadlo ime članice te skupine Katje Markež, ki je skupini pomagala z zvočnimi efekti. Za neljubo napako se opravičujem. ( julij 2005 HAJDINČAN NA »NEMČOVEM« V GEREČJI VASI PREDSTAVITEV KOŠNJE TRAVE NEKOČ IN DANES Kosili in nalagali seno ¥ Tsoboto, 28. maja, so v Gerečji V vasi zraven starega načina košnje prikazali tudi spravilo sena s poudarkom na ročnem nalaganju sena. Lep sončen dan je na »Nemčov« travnik privabil veliko ljudi iz vasi kot tudi iz bližnje in daljne okolice. To je bila že tretja tradicionalna prireditev obujanja starih običajev, katere organizator je vsako leto Društvo žena in deklet Gerečja vas. Prireditev se je pričela na dvorišču »Nem-čove« domačije, kjer je najprej zapel mešani pevski zbor Gerečja vas, nato pa se je pričel odhod koscev s svojimi kosami, za njimi pa »lojtrani« voz s konjsko vprego, na katerem so se peljale grabljice s svojim orodjem za sušenje sena. Na travniku smo si najprej ogledali košnjo koscev, sušenje sena, spravilo sena v plaste za nalaganje voza in to, kar nas je najbolj zanimalo -nalaganje voza. POSEBNOST LETOŠNJE PRIREDITVE Staro in mlado se je zbiralo okoli »lojtra-nega« voza z lesenimi kolesi, saj kaj takšnega danes ni mogoče več videti. Voz je priskrbel gospodar travnika Marjan Rozman, ki ga je vsem obiskovalcem tudi opisal. Seveda pa je vse ljudi, predvsem pa mladino zanimalo, kako se voz nalaga. Gerečani so to zelo lepo prikazali. Voz so naložili, ga pograbljali, na vrh naloženega voza položili leseni hlod, imenovan »žrd«, in ga prevezali s »štrikom«.Vsi smo mislili, da bo seno iz voza spolzelo na tla, ko ga bodo peljali čez travnik. Toda to se ni zgodilo, saj je gospod Žnidar, ki je voz nalagal, v svoji mladosti to delal večkrat. Povedal pa je, da se je tudi to zgodilo, da se je voz prevrnil, ali pa je seno res spolzelo z voza, če ni bil le-ta pravilno naložen. Gledalci so vse udeležene pri nalaganju voza nagradili z velikim aplavzom. Seveda pa je za dobro voljo in pesem na tej prireditvi zraven njihovega mešanega pevskega zbora poskrbel tudi ansambel ljudskih godcev TRI KRAT DVA. POKAL OB KOSCIH TUDI ŽUPANU SIMONIČU Po končani prireditvi se je predsednica Društva žena in deklet Anica Drevenšek zahvalila vsem, ki so na tej prireditvi sodelovali, vsem gostom in ostalim obiskovalcem, najstarejšima vsakoletnima koscema Stefanu Korenu in Alojzu Lešniku pa izročila pokala v zahvalo za njuno sodelovanje. Pokal pa si je za vsakoletno košnjo na njihovi prireditvi prislužil tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič, ki se je vsem članicam kot tudi vsem ostalim sodelujočim na prireditvi zahvalil za organizacijo in izvedbo prireditve ter ohranjanje starih običajev v naši občini, jim čestital in zaželel veliko uspeha pri iskanju idej za naslednjo prireditev. Tekst in foto: Jožica Lešnik HAJDINČAN julij 2005 HAJDINCANKA NA IZBORU ZA MLADO KMETICO LETA 2005 V METLIKI Pogumna Irena Furek med finalistkami S Tsončnem pomladnem jutru 21. V maja smo se zbrali pri Furekovih na Zg. Hajdini. Nekaj članic Društva žena in deklet občine Hajdina je spremljalo našo kandidatko Ireno Furek na 4. izbor za Mlado kmetico leta 2005 v Metliko. Organizator izbora za Mlado kmetico leta je ČZD Kmečki glas, Zveza kmetic Slovenije in KGZ Slovenije. Izbor je potekal v sklopu prireditve Vinska vigred. Članice društva smo našo kandidatko predlagale že meseca marca. Vse kandidatke so bile s sliko in krajšim opisom predstavljene v tedniku Kmečki glas. Bralci tednika so z glasovnicami izbrali 11 kandidatk. V finalu je bila domačinka iz Metlike, od koder izhaja lanska zmagovalka, pa tudi naša Irena. . pp" , - Pred odhodom na pot je nastal tale skupinski posnetek z Ireno in njeno družino pred domačo hišo na Zgornji Hajdini. IN KDO JE IRENA FUREK? Kljub končani Ekonomski šoli je bila Irena le nekaj časa zaposlena kot ekonomistka. Odločila se je za delo na družinski kmetiji na Hajdini, kamor se je 1990 primožila iz rojstnih Osluševcev. Z možem Brankom in taščo Ivanko obdelujejo okoli 7 ha zemlje in majhen vinograd. V hlevu imajo 12 glav živine, vzredijo pa tudi do 10 prašičev letno. Ker to ne zadošča za preživetje petčlanske družine, je mladi gospodar še zaposlen. Kmetijo vodita v glavnem ženski, ki se dobro razumeta med seboj kakor tudi pri delitvi dela. Pri večjem in težkem delu pa jima Branko vedno pristopi na pomoč. Kljub neugodnemu času za kmetijstvo Irena vztraja na kmetiji. Delo z živino je zanimivo, a hkrati tudi zelo naporno. Vendar se z dobro voljo, te pa Ireni nikoli na zmanjka, da premagati vse. Rada gre med ljudi, rada se udeležuje različnih predavanj pri mlekarski zadrugi, v tovarni sladkorja in predavanj, ki jih organizira naše društvo žena in deklet. Kot mlada kmetica pa zraven kmečkih in hišnih opravil opravlja tudi knjigovodska dela. Njeno vodilo je: »Če si ljudje pomagamo med seboj, je delo in življenje lažje in lepše.« Sprejem kandidatk je bil ob 14. uri na metliškem gradu, kjer jih je najprej pozdra- vil župan mesta Metlika Slavko Dragovan. Sledila je okrogla miza na temo »Razvoj podeželja«. Finalni izbor za Mlado kmetico leta 2005 pa se je začel ob 17 uri v dvorani kulturnega doma v Metliki. Kandidatke so se med seboj pomerile v teoretičnem delu. Naša Irena se je zelo dobro izkazala, čeprav ni odnesla tega laskavega naslova. Njena pogumna odločitev za ta izbor pa njej in nam članicam veliko pomeni. To je dobra promocija za naše Hajdinčanke, hkrati pa prispevek k prizadevanju za obstoj kmetij in razvoj podeželja. Čestitamo! Marija Markovič V * a Mladim kmeticam leta so se na odru pridružili tudi nekateri gostje. Ministru Drobniču je uspešno konkuriral neustavljivi Toni Gašperšič, ki je že odrasel in lahko nastopa brez svoje tete Mare. Naša kandidatka Irena, ki je uspešno branila hajdinske barve, stoji druga z desne proti levi. (Iz fotoarhiva Vinske vigredi) julij 2005 HAJDINČAN PRIDNE IN SPRETNE ROKE ČLANIC DRUŠTEV ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA PRIPRAVILE RAZSTAVO ROČNIH DEL »Prtičke kvačkamo in tudi našivavamo ...« d meseca marca do maja smo V-^si lahko ogledali tri razstave ročnih del, ki so jih v zimskih mesecih izdelale pridne roke članic društev žena in deklet iz naše občine. Članice Društva žena in deklet občine Hajdine so že tretjič v svojem šestletnem delovanju pripravile razstavo ročnih del, ki so jo poimenovale VELIKONOČNA RAZSTAVA. Na ogled je bila od 26. do 28. marca 2005 v prostorih občinske dvorane na Hajdini. Otvoritev razstave je po pozdravnem govoru župana Radoslava Simoniča popestril moški pevski zbor kulturnega društva Stane Petrovič in ljudske pevke iz Hajdine - Hajdinske frajlice. Izdelki za razstavo so nastajali že v zimskih mesecih, saj so imele članice enkrat tedensko organizirano izdelavo ročnih del. Če jim je zmanjkalo časa, so izdelke dokončale doma. Razstavo v dvorani je pripravljal petčlanski odbor v sestavi Marije Pulko, Danice Serdinšek, Majde Mesarič, Marjane Vero-nek in Nežike Kurnik. Članice so v izdelke vložile veliko truda, saj so bili le-ti izdelani zelo natančno, zato jih je bilo potrebno tudi smiselno razstaviti. To jim je tudi uspelo. Razstavljeni so bili številni prti, prtički, prevleke za vzglavnike, svilene rute, šali, kravate, poslikani kozarci, steklenice in vaze z najrazličnejšimi prazničnimi in drugimi motivi, kjer smo lahko občudovali metode našivavanja, kvačkanja, pletenja, slikanja na svilo in steklo. Razstavo so popestrile s prelepimi šopki cvetja, ki pa tokrat ni bilo živo, ampak ročno narejeno iz prejice - kvačkano. Z razstave ročnih del na Hajdini... Ob tej priložnosti pa se je članici Mariji Markovič porodilo nekaj misli, ki jih je hitro izlila na papir: Zelja po druženju in malo volje me že tretje leto uabi v toplo, prijazno okolje. Čeprav je večkrat snežno in mrzlo bilo, nas je ročno delo mikalo zelo. \Jzorce kopiramo, izkušnje izmenjavamo, prtičke kvačkamo in tudi našivavamo. Nove zamisli in ideje se vrstijo, samo da pridne roke kaj ne zamudijo. Čas hitro tekel je čez zimo, da sploh nam dolgčas ni bilo in zdaj poglejmo si razstavo to, kako raznoliko delo je bilo. Zanimivo je to delo naše, to pozna se - opazovanje vaše. Ročno delo nas mika naprej: Pridi tudi ti in si poglej! Žene in dekleta dobrodošle ste pri nas, tudi v tem sprostitev bo za vas. Pustite delo in skrbi doma, treba je poskusit, če se da! PRAZNIČNA RAZSTAVA TUDI VDRAŽENCIH Razstavo ročnih del pa je v istem času, od 26 do 28 marca, pripravilo tudi Društvo gospodinj Draženci. Otvoritev razstave je bila v soboto takoj po končani blagoslovitvi velikonočnih jedi v njihovi vasi. Članice gospodinj iz Dražencev svoje izdelke, nastale v zimskih mesecih, razstavijo vsako leto sproti. Letos so v zimskih mesecih veliko slikale na steklo, zato je tudi razstava temeljila na teh izdelkih. Seveda pa ni manjkalo drugega. Ogledali smo si lahko kvačkane in našite prtičke, gobeline in različno kvačkano cvetje. Zenske iz Dražencev pa vsako leto pripravijo večjo razstavo ob svojem gospodinjskem prazniku. Zadnji dve leti smo si lahko ogledali izdelke iz medu in razstavo, kjer so prikazale sušenje in vlaganje sadja in zelenjave. Letos so izvedle projekt na temo: Sajenje, vzgoja in sušenje cvetja. Na svojih vrtovih že pridno vzgajajo svoje cvetice, da jih bodo posušile in decembra na svojem gospodinjskem prazniku razstavile aranžmaje iz suhega cvetja. »RAZSTAVA SKOZI ČAS« V HAJDOŠAH Svoje izdelke pa so letos prvič razstavljale tudi ženske iz društva žena in deklet Hajdoše. Razstavo, ki je bila na ogled 30. aprila ter 1. in 2. maja, so poimenovale RAZSTAVA SKOZI ČAS. Izdelki za to raz- HAJDINČAN julij 2005 ... in v Hajdošah. stavo so nastali v 5-ih letih, zato je bila razstava zelo raznolika in bogata. Slovesno jo je odprl župan občine Hajdina Radoslav Simonič, popestrili pa so jo s kratkim kulturnim programom. Razstava nas je popeljala skozi čas, saj smo lahko na njej videli vse: pečene pletenice, ki nekoč niso smele manjkati na poroki, pečene ovčke, stare našite prtičke, stare šivalne stroje in obleke, najrazličnejše pletene izdelke iz šibja, posušene rože, našite in kvačkane prtičke, gobeline in čudovite slike - olje na platno, delo članice Olge. Izdelkov je bilo zares veliko, saj so bili razstavljeni po vsej dvorani na 20 mizah in po vseh stenah. ČUDOVITE RAZSTAVE -ČESTITAMO! Videli smo najrazličnejše izdelke ročnih del, iz katerih je bil razviden trud, potrpežljivost, pridne roke, raznolike ideje in vloženih veliko delovnih ur vseh članic. Ideje in spretne roke vseh članic so pripomogle, da so bile razstave bogata in prelepa »paša« za oči. Zanimanje za tovrstna ročna dela je med ljudmi zelo veliko, saj si je vse tri razstave ogledalo veliko ljudi, med katerimi pa ni manjkalo moških. Bilo je izrečenih in v knjige vtisov zapisanih veliko lepih misli in iskrenih čestitk, saj se vsi zavedamo, da bomo le na tak način ohranili našo kulturno dediščino tudi za naslednje generacije. Hvala vsem članicam za vložen trud in zelo lepo pripravljene razstave. Iskrene čestitke in še veliko takšnih razstav. Jožica Lešnik Zapojmo s prijatelji v Skorbi »Pridi, zapoj, naj čuje se pesem s teboj! Prijatelj, kdorkoli si, z nami zapoj!« Tako je bilo tudi v Skorbi v nedeljo, 22. maja, kjer je domače Kulturno društvo organiziralo druženje ljudskih pevcev in godcev. Skupine, ki so se zbrale, so s pesmijo pokazale ljubezen in spoštovanje do ljudskega izročila. Razen pevcev iz Stoperc in Ljudskih godcev in pevcev 3x3 iz Malečnika, so bili vsi nastopajoči že stari znanci našega občinstva. Srečanja so se udeležili: Ljudske pevke KD Stane Petrovič Hajdina, ki nas vedno presenetijo s kakšno novo pesmijo; Ljudski pevci DU Hajdina, katerih glas seže daleč po naši občini; temperamentne Ljudske pevke iz Sel, Gmajnarice iz Hajdoš, katerih pesem je kot nežen božajoč veter; pevke Trstenke s Podlehnika, katerih glasovi so kleni, kot prava podoba haloškega človeka; Stari prijatelji iz Kicarja, ki so svoje pevske in godčevske sposobnosti predstavili tudi že izven meja naše domovine, za seboj pa so pustili tudi vse konkurente na letošnjem državnem tekmovanju skupin ljudskih pevcev. Iskreno jim čestitamo za ta zavidanja vreden uspeh! Gostitelji smo bili Skorbljani, ki nam ljudska pesem pomeni zeli veliko, zato si bomo prizadevali, da bo še dolgo zvenela in se ohranjala iz roda v rod ter prijateljsko povezovala vse, ki dobro v srcu mislijo. Počaščena sem bila, da sem smela vsem prijateljem petja prebrati tudi nekaj svojih verzov. Naj slogan »Zapojmo s prijatelji!« velja že za prihodnje leto, ko se spet zberemo v našem Domu krajanov. Rezika Filipaja Kdor poje, ne misli slabo. Pridružite se nam tudi vi! Foto: Ivan Ogrinc julij 2005 HAJDINČAN GERECANKE SO IZBRALE ZAHODNI DEL SLOVENIJE Po grapah in strminah naše dežele v /"članice Društva žena in deklet \»zGerečja vas smo se v soboto, 25. junija, odpravile spoznavat lepote naše dežele. Pot nas je najprej vodila do Idrije, kjer smo si ogledale turistični rudnik živega srebra, ki ga je po pripovedki odkril Škafar okoli leta 1490, ko je v studencu namakal leseno posodo. Na kraju najdbe so že leta 1500 postavili cerkev svete Trojice. Istega leta so pričeli na južni strani idrijske kotline kopati še danes ohranjeni Antoni-jev rov. Vhod v rudnik je v imenitni stavbi Šelstev, ki stoji sredi mesta. V tej stavbi so se rudarji vsako jutro zbrali v prizivnici, kjer je »Obergutman« (poslovodja) preveril njihovo prisotnost in jih razporedil na delovna mesta. Tudi me smo se morale v tej hiši prijaviti, če smo se hotele spustiti v rudnik. Najprej so nas primerno oblekli in prešteli, saj je v rudniku še vedno »škrat« in lahko bi katero žensko ukradel. PEŠ DO BOLNICE FRANJE Peš smo se odpravili skozi Antonijev rov v rudnik, po katerem nas je vodil rudar, ki nam je zelo nazorno predstavil delo rudarjev nekoč pa vse do danes, ko rudnik že zapirajo. Iz vlažnega in temnega živo-srebrnega podzemlja smo se odpeljale do Dolenjih Novakov pri Cerknem. Spet-smo se odpravile po ozki, težko dostopni soteski Pasice peš do partizanske bolnice Franja, ki je dobila ime po zdravnici in upravnici dr. Franji Bojc Bidovec. Kompleks partizanske bolnice sestavlja 13 lesenih barak različnih velikosti in namembnosti ter več pomožnih objektov. Gradili so jo partizani od decembra 1943 do pomladi 1945. Ustanovitelj in prvi graditelj bolnice je bil dr. Viktor Volčjak. Dostop do bolnice je med vojno potekal večidel po potoku Cerinščica, ki teče skozi sotesko. Ranjencem so pred prenosom zavezovali oči in se tako zaščitili pred izdajo. Soteska je bila dvakrat napadena, vendar sovražnik bolnice ni odkril. Bolnica Franja je ostala živ spomin na neizprosne dni druge svetovne vojne. V ŠKOFJI LOKI PA ŠE NA SREDNJEVEŠKO TRŽNICO Ženske tudi rade kupujemo, zato smo se na poti domov ustavile v Škofji Loki, kjer smo se sprehodile po srednjeveški tržnici. Naselje Križna Gora, ki leži nad Škofjo Loko, je bilo naše naslednje postajališče. Naši želodčki so to že zahtevali. V tamkajšnji gostilni »Pri Boštjanu« smo imele namreč pozno kosilo. Potem smo se odpravile peš do poznogotske cerkve svetega Križa s freskami iz leta 1502, ki spadajo med pomembnejše spomenike kulturne dediščine v Sloveniji. Cerkev slovi po izre- Težka je bila pot do partizanske bolnice. Pred partizansko bolnico Franja. Na srednjeveški tržnici v Škofji Loki. Foto: Jožica Lešnik HAJDINČAN julij 2005 dnem razgledu po Gorenjski, od Julijcev s Triglavom na zahodu, Karavank in Kamniških alp na severu, Ljubljanskega polja in Posavskega hribovja na vzhodu, do bližnjih polhograjskih in škofjeloških sosedov na jugu. Po grapah in strminah smo spoznale odmaknjen, samosvoj, vendar privlačen košček naše dežele. Raznolikost naravne in pestrost kulturne dediščine, ki jo ohranjajo na Idrijskem in Cerkljanskem, nas je vse zelo navdušila. Vedno bolj spoznavamo, kako lepa je naša dežela, zato bomo njene lepote uživale še naprej. Naša dežela je majhna a hkrati prevelika, da bi lahko spoznali vse njene lepote. Hvala vsem članicam, da ste si vzele čas za prijetno druženje. Tekst in foto: Jožica Lešnik Skupinski posnetek pred odhodom v rudnik. DRAŽENČANKE NA EKSKURZIJI PO GORIŠKIH BRDIH, DOUNI SOČE, DO TOLMINSKIH KORIT Se eno nepozabno druženje X 7teh dneh, ko se počasi pripravljamo zijo po Goriških Brdih do Tolminskih korit, čanov Draženci, na avtobus naložile dob-V na poletne počitnice, smo se tudi Dra- V soboto, 18. junija, zgodaj zjutraj smo rote iz krušne peči, veliko sladkega, za ženčanke odpravile na strokovno ekskur- se že po tradiciji zbrale pred domom vaš- kar so poskrbele članice društva gospodinj, ima* T .mm MM-- „„ 'f 1,; Jfl Mf ’ ■ Bj m Članice Društva gospodinj Draženci na Mostu na Soči - v ozadju ladja Lucija julij 2005 HAJDINČAN potem pa smo se z avtobusom podale na dolgo pot do Nove Gorice. Na železniški postaji v Novi Gorici tik ob italijanski meji, ob trgu, ki povezuje staro Gorico in Novo Gorico, nas je pričakala vodička gospa Dea, ki nam je veliko povedala o zgodovini Nove Gorice ter nas popeljala po dolini Sabotina, kjer je bil čudovit pogled na pokrajino. Z velikim zanimanjem smo se odpravile do kmetije Bizjak v kraju Kojsko v Goriških Brdih, kjer so nam pripravili pokušino češenj, možno je bilo obiranje marelic, ki jih ne moremo primerjati z našimi na Štajerskem. Primorska klima jim daje poseben čar in okus. Sprehodile smo se še po nasadu samih češenj in marelic, nakupile češnje še za domače in se po krajšem oddihu pod brajdami okrepčale z domačim sirom in vinom, ki nam ga je gostoljubna gospodinja postregla. Sledila je vožnja do vasice Šmartno, kjer smo si ogledale cerkev Sv. Martina, zvonovi na zvoniku so naznanili uro 12, še lepši pa je bil občutek v cerkvi, kjer smo zapele Marijino pesem. Za vse korajžne je bil razgledni stolp pravo doživetje. Sledila je vožnja do mosta na Soči, kjer smo se vkrcale na ladjo Lucija in odplule na panoramsko vožnjo po umetnem jezeru. Med plovbo so nas mornarji postregli s kosilom. Kapitan je izbral par in ga poročil po starih pomorskih običajih. Nepozabni so občutki in milina ob pogledu na samo dolino Soče. Ko smo se poslovile od kapitana, je nastala še fotografija za spomin. Kljub napornemu dnevu smo se podale še na sprehod v Tolminska korita in si ogledale najlepši del Triglavskega narodnega parka preko hudičevega mosta do Dantejeve ploščadi. Za konec pa smo še zaplesale ob harmonikarju, pomalicale ob prijetnem lokalu na Mostu na Soči in se odpeljale po poti proti Škofji Loki, ki je bila za marsikatero nepozabna. In tako je za nami še ena ekskurzija - lep in poučen dan, ki bo ostal zapisan v naši kroniki kot eden izmed najlepših. Zdenka Godec Poskrbimo za zdravo in dobro počutje T/ončno je prišlo kratko, a po nekate- JTVih napovedih, vroče poletje. Seveda se ga najbolj veselijo otroci in šolarji, saj so pred vrati počitnice in odhod na morje. Pa tudi mi, odrasli, smo že siti vsega in čakamo težko pričakovani oddih. Spomnim vas naj, da kljub želji po vročih sončnih žarkih, pretirano sončenje ni ravno zdravo. Pa ne le ob tako imenovanih »nevarnih urah«, ki trajajo od 11. do 15. ure, ampak tudi sicer. Na pohodu so nepričakovane alergije, ki jih v največji meri povzroča sonce. Potrebna je obvezna in redna zaščita, če se vendarle nastavite sončni pripeki. Uporabljajte vedno kvalitetne kreme za sončenje z višjimi zaščitnimi faktorji, vsebovati pa morajo zaščito pred UVA in UVB žarki. UVB sončni žarki povzročajo opekline kože, kar lahko povzroči kožnega raka. UVA žarke pa lahko absorbirate tudi v solarijih. Ti žarki globoko prodrejo v kožo in vplivajo na sestavo kožnih celic. Dobimo lahko razne pigmentne madeže, koža pa postane starikava in izsušena. Tisti, ki ste bolj nagnjeni k sončnim alergijam, uživajte kalcij. Obstajajo različni preparati, ki jih dobite v lekarni. Pred dopusti ženske zelo rade pretiravamo z raznimi dietami na kratek rok, kar pomeni hitro hujšanje. Običajno nobena hitra dieta ni obrodila želenih sadov, ampak je s seboj prinesla le nervozo, stres in kasneje preti- rano željo po sladkarijah. Raje o tem premišljujte nekaj mesecev prej ali pa kar celo leto. Zdravo se prehranjujte,veliko se gibljite, predvsem pijte veliko vode in naravnih sadnih sokov brez sladil. Če že ne boste prišle do želene postave, bo zagotovo manj kalorij, počutje bo pa zagotovo odlično. BARVE IN MODNI DODATKI LETOŠNJEGA POLETJA Ker je poletje čas lahkih oblačil, vam naj namignem, da so letošnji trendi oranžna, turkizna, zelena in rumena barva. Velik poudarek pa je tudi na modnih dodatkih kot so uhani, zapestnice, pasovi in rute. Če se odpravljate na morje, nikar ne pozabite vzeti s seboj domače lekarne. Nikoli ne veš, kaj ti bo prišlo prav in kaj vse se lahko zgodi. Previdnost ni nikoli odveč. Dopusti so namenjeni sprostitvam in ne stresnim situacijam, čeprav se tem le težko izognemo. Pa vendar naj velja, da si naši možgani, telo in psiha občasno morajo oddahniti, če želimo biti celo leto učinkoviti na delovnih mestih. Želim vam prijeten dopust, vroče dni in dosti lenarjenja! Saška Serec Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2005/2006 Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2005/06 je bil objavljen dne 17.06.2005 v Uradnem listu RS št. 58/05. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v I. 2004 ne presega 833.063,00 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 % (916.369,00 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51- dobi se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: Urad za delo Ptuj, Osojnikova c. 1, I. nadstropje (nad prodajalno Borovo), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo! Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 07.09.2005, za študente 05.10.2005. Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki Dejavnost - Štipendije in posojila, kjer si lahko naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije. OBMOČNA SLUŽBA PTUJ HAJDINČAN julij 2005 Slovo devetošolcev OS Hajdina arah je svoje in občutke svojih sošolcev strnila v nekaj naslednjih misli: To pot smo hodili po naši vsakdanji poti. Vedno se nam je tako mudilo, vedno smo tako hiteli. Le te dni je naš korak nekoliko umirjen. V šoli smo z vami, dragi učitelji, iskali nepozabne resnice, saj smo doživljali lepe in težke trenutke. Ostali bodo spomini na prve ljubezni in sanje o prihodnosti. Zdaj odhajamo, čeprav smo včeraj še bili vaši. Danes želimo glasno zaloputniti z vrati, naj vsi vedo, da nas nazaj več ne bo. Porečemo le: adijo šola! Tako lepo se odhaja za vedno! Vendar bo v srcu bolelo in bolečina bo iztisnila solzo. Zato odhajamo tiho, samo ozrli se bomo in tiho za seboj zaprli vrata. Maja in Jasmina pa sta nas seznanili, kako so videli sebe tudi ostali. Jasmina: Smo eden najbolj mirnih razredov na šoli, Maia: kadar ne razgrajamo. J: Včasih je za to kriva pomlad, včasih sonce, včasih dež, M: mi gotovo ne. J: Tik pred kontrolko se vsi pridno učimo in če vprašate kogarkoli izmed nas, so za slabe ocene večinoma krivi učitelji. Mi jih ne jezimo prav nič. M: V povprečju