Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo leto 12 gld., za pel leta (! gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 glcl. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Someniškc ulice št. 2. Naznanilu (inserati) so sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. čo so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedeljo in praznike, ob »/,6. uri popoludno. Htey. 5. V Ljubljani, v soboto 8. januvarija 1887. Letni!« V. Deželni zbor kranjski. (Deveta seja, 8. januvarija.) Ko se prebere in potrdi zapisnik zaduje seje in razdele došle vloge, se poročilo deželnega odbora glede bregbrancčih stavb na gorenji Savi v pretres izroči finančnemu odseku. Potem dr. P oklu kar poroča o porabi izrednega kredita 18.000 gold. za vravnavanje vodil in popravo škode, ki so jih bile napravile povodnji v Radoljškem okraji, ter v imenu finančnega odseka predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Poročilo o porabi kredita za poprave poškodb vsled povoduji v okraju Kranjskogorskem in o tem, kaj se je ukrenilo, da se zabrauijo daljne nevarnosti pred povodnjami, se vzame odobrovalno na znanje. 2. Deželnemu odboru se naroča v pokritje stroškov za zagradbo potoka Bistrice pri Mojstrani in vodnih zgradb za obrambo te vasi še v tem zasedanji deželnemu zboru predložiti načrt postave. 3. Deželnemu odboru dovoli se za najnujnejše vodne zgradbe v Hrušici, pri Jesenicah ter pri Ja-vorniku in Dobravi pri Zaspih ob teku podkorenske Save — poleg deželne pripomoči 8000 goldinarjev s posebnim zakonom dovoljene za vredjenje potoka Trebiža in za potok Pišenco dovoljeuih 1720 gold., kteriraa vsotama se podaljša doba porabe za leto 1887 — še daljni izreden kredit do najvišje vsote 10.000 gold. za leto 1887, toda s pogojem, da se tudi interesenti pri teh zgradbah vdeležijo z ono pripomočjo, ktera je primerna njihovim interesom pri zgradbi in njihovi premožnosti, in z daljnim pogojem, da si deželni odbor v pokritje stroškov teh vodnih zgradb zagotovi primerne državne podpore. 4. Deželnemu odboru se konečno nalaga o do-konečnem pokritji za vse v smislu predloga 3 izvršene in morebiti še dalje neizogibno potrebne vodne zgradbe v tem okraji deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predložiti načrt deželne postave, v kteri se je poleg državne in deželne podpore ozirati ua primeren donesek interesentov." Vsi ti predlogi se sprejmo brez vsakterega ugovora iu soglasno. Prošnja županstva v Kranjski gori za podporo LISTEK. Komendska župna cerkev. Potnik iz Kamnika v Kranj opazi nekako na pol pota, na desnici, pičlo četrt ure od okrajno ceste, nizek grič iu vrhu njega nekaj lepih poslopi j, med kterimi se srednjovelika cerkev kaj ponosno kvišku dviguje. To je Komenda; ne velik, a lep kraji Cerkev Koinendska je bila zgrajena 1. 1720 v italijanskem slogu novejše baže. Letošnje leto dobila je jako prijazno lice, kajti tijo stene so se od zunaj iu znotraj lepo prenovile, a presbiterij nam je jako krasno na presno naslikal g. Matija Koželj iz Kamnika. Presbiterij z drugimi deli cerkve je jednega sloga. 7-idtui je brez posebnih krasot, vendar slogu primerno. Ob stenah dvigajo se navadni stebri, vrhu kterih je zopet mali zidek, krožeč se ob vrhnem delu presbiterskih sten. Med stebri na levi in desni steni sta dva si podobna oratorija. Vrhu k napravi mostu čez Savo pri Gojzdu se izroči deželnemu odboru, da bode reč natančneje pozvedel in privolil primerno podporo. Za vravnavanje Ba-dolne pa se županstvu v Gorjah dovoli 300 gld. Dr. Bleivveis poroča zatem o stoletnici deželne bolnišnice in predlaga, da naj se v nemškem in slovenskem jeziku na svitlo dii zgodovina bolnišnice, ki jo je nemški sostavil pl. Radič, poslovenil pa Cimperraan, za kar naj se iz bolnišničnega zaklada dovoli 200 gld. Deželni zbor brez ugovora pritrdi temu predlogu. Prošnja Janeza Vertovca na Gočah v Vipavi za sprejem njegove slepe hčere v hiralnico se v rešitev izroči deželnemu odboru; učiteljski vdovi, Matildi K o kal j, se dovoli za tri leta miloščina letnih 100 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada; prošnja nadučiteljske vdove, AneSehillor, za povekšanje pokojnine in vzgojnih doneskov se pa ne usliši. Prošnja kra j nega šolskega sveta na Bučki za podporo k šolski zgradbi se izroči deželnemu odboru, da se pri delitvi podpor za leto 1888 ua njo ozira. Krajnemu šolskemu svetu v Prestrauku se ua njegovo prošujo odpiše dolg 50 gld. pri deželnemu zakladu za šolsko zgradbo; podpornemu društvu modroslovcev na Dunaji se podeli 20 gld.; Jerneju Peč ni ku za izkopavanje prezgodovinskih starin pa 100 gld. podpore. Prošnja vodstva Dobrovske ljudske šole zarad podpore za drevesnico se s priporočilom v rešitev izroči deželnemu odboru. Zadnja točka dnevnega reda bilo je letno poročilo deželnega odbora, in sicer o sklenjenih postavah, davkih iu deželno-kulturnih in zdravstvenih pa osebnih zadevah. Pri deželno-kulturnih zadevah oglasil se je poslanec Kersnik in vladi priporočal, da naj bi se pri vravnavanji Kamniške Bistrice in sosednih potokov ne ozirala preveč na iuteresirane mejaše iu dotičnega zakona ne tolmačila prestrogo. Dalje se je sprejel predlog, vladi uasvetovati, da naj se Kulpa sprejme v vrsto državnih rek, Beli potok (\Veissen-bach) pa v vrsto skladnih rek na Kranjskem, iu da deželni odbor v porazumljeuji s koroškim deželnim odborom v to svrho potrebno vkrene. Druga poročila stebrov in že imeuovanega zidca pa so dviga pres- | biterski svod (obok) v podobi povprek ležečega | križa. V štirih posameznih delih med križem pa se ! dviga čvetoro trikotov. V te štiri trikote, kojih vsaki meri po 4 m na vse strani, naslikal nam je gosp. M. Koželj čvetero prizorov iz življenja cerkvenega patrona sv. Petra. Prva slika nam predočuje oni dogodek iz življenja Petrovega, kterega nam opisuje sv. evangelist Matevž v 14., 24—32. poglavji. Slikar predočil nam jo na podobi valovito morje, tam v daljavi videti je majhen na nabrežji ležeč kraj. Sredi morja plava ladjica in v njej so Janez, Jakob, Andrej in drugi učenci. Nad morjem vspeto jo modro nobo, deloma jasno. Tam na obzorji kupičijo so žarui vetrovni oblaki, oznaujevaje morski vihar. Pred nami na valovih stoji Božji Sin. Obličje mu jo jasno in oko žari se mu božje moči iu resnobe. Levico podaja potapljajočemu so Petru, a s kazalcem desnice mu žuga. Poleg njega jo sv. Peter. Nogi obdajajo mu valovi in z zaupanjem sicer, a vendar polu strahu zre v svojega mojstra, stegujoč roki proti Njemu. se vzemo na znanje, potem pa deželni glavar sejo opoludne sklene in prihodnjo sejo napovč za sredo 12. t. m. Ali bo vojska? Ce je Montecucculi prav imel ter resnico govoril, da je namreč treba za vojsko treh reči iu to prvič denarja, drugič denarja iu tretjič zopet denarja, potem smemo avstro-ogerski državljani že veseli biti, ter se zanašati, da vojske ne bo. Manjka nam za njo tistih treh reči, ki so se slavnemu politiku tako imenitne ter potrebne zdele. Posebno Madjarom prede za nje, kakor še nikdar do sedaj. Da jim tako gre, so pač sami zakrivili s svojim neumnim gospodarstvom, z brezmejno svojo zaprav-ljivostjo. Godi se jim, kakor vsakemu v zasobnem življenji, komur je na leto ali na mesec svota določena, s ktero mora shajati, pa nima pratike, da bi si jo po njej razdelil, toliko danes, toliko jutri in 110 krajcarja več I Osemnajst let se Madjarji v svojem državnem gospodarstvu niso na nobeno pratiko ozirali, v osemnajstih letih se niso nikdar vprašali, kdo da jim bo gorostasne državne dolgove poplačal. Da, še nekako ponosui so bili ves čas na svojo zapravljivost in bahanje. Sedaj so dospeli menda do tjekaj, kjer se po ravni poti ne bo moglo več naprej, kjer bo treba napraviti skok, ki se nin pravi „polom" ali v navaduem trgovskem življenji „krida". 1500 milijonov državnega dolga v osemnajstih letih napraviti, mora človek res več znati, nego le hruške peči in toliko ga Madjari sedaj imajo. Sedaj stikajo skupaj glave: »teremtete", kje se bo dobil denar? 50 milijonov potrebuje ga lo „baratom" grof Szapary, finančni minister, da pokrije primanjkljej, ki za leto 18S7 svoje nenasiteno žrelo odpira. Abraham se pa brani še kaj ua posodo dati, ker se boji vojske in sicer vojske z Rusijo. Ali in v koliko je ta strah opravičen, danes ne bomo preiskavah, saj naših čitateljev, ki se s politiko pečajo, tako vsak ve, pri čem da smo. Ali žid je žid, in vsakemu Židu smodnik že na kilometer daleč smrdi. Da ne bo vojske, zato misli s | Vse poteze Gospoda in Petrove risane in slikane so | tako dovršeno, da človek, gledajoč, misli, da ima 5 živega človeka pred seboj. Vsa zunanjost kaže na besede, ktere je takrat Kristus spregovoril proti sv. Petru, rekoč: „Maloverni, zakaj si dvomil?" Druga slika v trikotu svoda je ona, ki nam predočuje dejanje, ko »Kristus izroča Petru najvišjo pastirsko oblast". (Mat. 10, IS.) Dejanje se vrši na prostem sredi klijoče narave. Tii na obra-ščeni skali sedi Andrej, tikoma njega sta Filip in Jernej. Nekoliko nižje pa sla Janez in Jakob. Spredaj stoji Kristus kazaje z roko na nebo. Pri Kristusovih nogah kleči Peter, desnico stegujoč po ključih »nebeškega kraljestva" , ktero mu izročuje Kristus. Učenci polni vere sledijo pazljivo vsemu dejanju. Vsa skupina je jako srečno sestavljena, risarije naravne iu natančne a kolorit res krasen. Tretja slika je »Spremenjenje Kristusovo na-gori Tabor". (Mat. 17, 1—G.) Na oblakih obdan z nebeško svitlobo stoji Kristus. Svitli oblaki zakrivajo mu nogi do obleke. Obličje mu je svitlo in živo,', obleka lahka, svitlo-bola. Ob straneh sta mu Mojzes tem skrbeti, da ne bo nič več denarja posodil prijatelju Tiszi, dokler ne bo imel varnega zagotovila v rokah, da ostane smodnik v sodih, le-ti pa pred ognjem varni v magacinih. Židovski denarni baroni se vojske v Avstro-Ogerski sedaj boje, ker niso pripravljeni na to. Avstrija sama po sebi ue bo vojske začenjala, ker nima prav nobenega povoda za to. Le če bi bila napadena, se bo branila. Tedaj pa ne bo na to gledala, ali bodo židovski Rothschildi de-r nar dali ali ne. Za prvo potrebo ga tostran Litave že še vedno imajo, če jaz ne, pa ti, če ne jeden, pa drugi. Po vojski bi bilo pa že zopet denarja dovelj, ker židje bi ga kar ponujali, vidoč, da se jim ni več bati. V tem slučaji bi potem vojna ne bila odvisna od židovske svojati, pač pa vtegne od nje odvisen biti državni polom na Madjarskem. Če Roth-schildje ne bodo hotli več novcev šteti, se mora državni stroj vstaviti. Petdeset milijonov goldinarjev, ktere madjarski finančni minister že samo za pokritje deficita letos potrebuje, se ue dobivajo pri vsakem sosedu, človek mora že dobrega, pa tudi tehtnega prijatelja imeti, da mu jih posodi, Če prav tudi varno in na dobre obresti. Več tednov sede na Dunaji v najvišjih denarnih krogih merodajni možje skupaj in vgibajo, kje bi se dobilo posojilo za teh 50 milijonov goldinarjev. Ali jih bode Rothschild dal ali ne, odvisno je vse edino le od političnih razmer. Ce bodo zvezde kazale na mir ob avstro-madjarsko-ruski meji, potem bo dal, kajti ne bo se mu še bati zgube. Madjarija je še nekaj več vredna, kakor 1500 ali tudi dvakrat 1500 milijonov goldinarjev. Če bi se pa vojna burja napovedala med Avstrijo in Rusijo, potem bo pa Abraham rekel: „Ne dam nič" in Tisza s Szapary-jem vred bota gledala, kje se bo vzelo, kar manjka, kaj pa še le, če bo treba res tudi puško v roke vzeti? Tako smo res zlasti po madjarski malomarnosti in popustljivosti srečno tako daleč dospeli, da nam židje določajo, ali bo vojska ali mir. če pojde še dolgo v sedanjem tiru, bode morda že v bodočem stoletji finančni žid tudi vladarje imenoval; vsaj ministre bi že sedaj rad volil in bi jih tudi, naj bi bilo povsod državno gospodarstvo, kakor je na Ogerskem. Politični pregled. V Ljubljani, S. januvarija. Notranje dežele. Avstrijski Nemci, kar jih ne živi na češkem, dobili so vsi silno nezaupnico od glavnega organa avstrijskih Prusjanov. »Deutsche Ztg." jim jo je dala za novo leto ali kali. Očita jim, da nimajo prav nič sočutja za svoje brate na češkem živeče, ki so deželni zbor zapustili, da bi svet rajše verjel njihove bolečine, ktere si sami že med mučeništvo prištevajo. »Ti ljudje gotovo niso političen narod, pravi »Deutsche Ztg.", sicer bi kazali skupni borbi, ki jo ima nemški živelj na Češkem s Cehi, več sočutja, kajti vedeti bi morali, da je ta borba vsem Nemcem mar in ne le češkim. Med tem, ko se nenemški narodi v Avstriji nevstrašeno bore na političnem polji, Nemci svojo politiko edino le časnikom prepuščajo, češ, slavna vlada bo že skrbela za nas. (Saj se ne motijo; slavna vlada že res skrbi za nje, kakor za noben drug narod ne.) Tako vsaj mislimo mi, kar nam bo izvestno vsak pritrdil, kdor razmere v Avstriji pozna. in Elija, obrnjena z obrazi v božjega Sina, tudi nju obdaja svitli sijaj. Takoj pod oblaki je vrhunec gore „Tabor", na kojem se nahajajo od nepričakovanega čuda omamljeni aposteljni Peter, Janez in Jakob. Jakob in Janez klečita na tleh, umikajoča se nepre-nesljivi svitlobi. Posebno pa je Peter dobro pogojen in brati je na njem tista otroška vdanost do Gospoda, ki ga je napotila, da je vskliknil: »Gospod, dobro nam je tu biti, naredimo tri šotore, tebi jed-nega, Mojzesu jednega in Eliju jednega." Slikar izbral je za sliko tako priležno mesto, ravno nad glavnim altarjem, da boljšega bi ne bil mogel zbrati. Četrta slika predstavlja nam »Kristusa, izroče-vaje Petru najvišje pastirstvo". Ta dogodek vršil se je vže po vstajenji Gospodovem od mrtvih — Jan. 21, 15 — 17. Tu nam prodočuje slikar zeleno nabrežje Tiberijanskega jezera. Priroda je v najlepšem zelenji, tukraj skale leži mala livada, bujni cvetovi jo dičijo — takoj zadaj je mali gaj, kraj tega pa se širi modra jezerska plan, ki pa je videti le deloma. Na zeleni skali sedi božji Učenik, obličje mu je polno milobe in svetosti. Z desnico kaže »Deutsche Ztg." je pa drugačnega mnenja. Ona v največji žalosti vsklikne: »Ali ti nepolitični avstrijski Nemci res mislijo, da bode vlada in na) bi bila tista iz samih Nemcev sostavljena, kaj za nje storila, če se sami ne bodo gibali? Kaj naj pa vlada s takimi lenuhi dela? Do sedaj so skrbele okoliščine in osoda za Nemce v Avstriji. Sedaj treba bode pa lastne moči posluževati se nasproti vedno večji ptuji sili, sicer — poginemo 1 četa golobov takoj zieti, če kdo vstreli na nje, le morski psi leno leže ob morskem nabrežji čakaje lovca, ki pride s tolkačem uad nje, da jih kar od kraja pobija. Ali more tak narod kedaj zopet vodstvo prevzeti? Dogodek, kakor je izhod Nemcev iz češkega deželnega zbora, moral bi vse Nemce po Avstriji prešiniti, kakor električna iskra. Vse bi moralo biti kviško, če se Nemci sploh še nadjajo, da bi kedaj še gospodarili. Javno mnenje moralo bi na severu prav tisto biti, kakor na jugu. Oj kako imajo vendar naši nasprotniki lahko nalogo, ker smo med seboj tako silno razbiti, da na desni ne vemo, kaj hočejo oni, ki so na levi." »Deutsche Ztg." se jako moti, če misli, da bo s tem »tolkačem" Nemce po Avstriji bolj dvignila, kakor so jih Knotz in tovariši s tem, da so izišli iz deželnega zbora! Pošteni Nemci dobro vedo, da jim ni sile in zato se ne brigajo za komedije svojih čeških bratov. Že včeraj smo sporočali, da se Chlumetzky ravnokar trudi, kako bi Poljake na svojo stran dobil. S tem dosegel bi namreč mož dvoje. Prvič bi jih odcepil od čehov in drugih Slovanov, s čemur bi drugič sedanjo večino v državnem zboru prenaredil. Da bi se mu to posrečilo, smo že včeraj jako dvomili, kajti Poljaki so že preveč skušeni, da ue bi na prvi pogled vedeli, koliko so Chlumetzky-jeve obljube vredne. Poljaki dobro vedo, da jih Chluraetzky ne misli za druzega porabiti, kakor, da bi z njihovo pomočjo opozicijo v državnem zboru pomnožil, potem pa, ko bi dosegel, kar je želel, bi jim pa uekega lepega dne zopet rekel: »Ste že opravili, lahko greste!" Poljaki so sedaj v zvezi z vsemi avstrijskimi Slovani, posebno pa s Čehi. Chlu-metzky si sicer prizadeva, kar si le more, da bi to prijateljstvo razrušil; celo lagati ga ni sram. Večkrat je že skušal v svojem listu dokazati, kako škodljivo da je Poljakom prijateljstvo čehov, ker so čehi ravn'o naravni nasprotniki Poljakov. Da si le upa kaj takega trditi! Vsak slovanski poslanec ve, da do sedaj čehi še niso Poljakom v škodo zahajali, pač pa se je poslednjim Nemcev treba bati. Boljših in bolj naravnih zaveznikov Poljaki svoj živ dan ne morejo dobiti, kakor jih imajo ravnokar v Staročehih, ki so glede slovanske vzajemnosti z njimi na enem in istem stališči in prav na tistem, kakor konservativni Slovenci. Trdna zveza med Ceh i in Poljaki, ktere bomo kolikor toliko tudi mi deležni, prinesla bo Slovanom in Avstriji večje koristi, kakor pa še tako veliko prijateljstvo Poljakov z Nemci. O veteranih se po časnikih navadno jako malo govori in vendar so ti dosluženi vojaki, ki se v svoja društva zbirajo in še na stare dni delu usmiljenega Samarijana posvečujejo, vsaj toliko vredni, kakor vsako kterikoli politično društvo, če ne več. Društva veteranov razširjena so že po celi avstro-ogerski državi in štejejo 149.225 mož. Število častnih udov znaša pa 13.728. 5602 mož imajo za podporne člane. Godcev, ki so v stalni službi veteranski, je 1985 mož, poleg teh 146 trobentačev. Največ veteranskih društev nahaja se na češkem. V celi Avstriji je namreč 1152 društev in od teh pripada jih 551 na Čehe, ki imajo 58.134 članov. Na Ceskem namreč pride na vsakih 40 možkih eden veteran, na Ogerskem pa še le na 4000 duš sploh. V Pragi sami je pet veteranskih društev, ki imajo 1516 članov. Na Moravskem imajo 201 društvo z 14.402 veterani. Na Šlezij-skem sostavljenih je do sedaj 39 društev z 4152 članovi. Dunaj ima 9770 mož, 1054 častnih Članov in 169 podpornikov. V Dolenji Avstriji je 6126 veteranov, 613 častnih veteranov in 319 pod- Učeuik pred njim na kolenu klečečemu Petru čredo ovac, ki se pase po zeleni livadi: »Pasi moje jag-njeta, pasi moje ovce!" Cb strani sta dva učenca, ki vsa zamaknjena opazujeta ta divni prizor. Potem, ko smo si ogledali štiri veče slike, ozrimo se še na nektere manjše iz življenja sv. Petra. Na prostoru že imenovanega svodnega križa se nahaja krasna, stogu primerna, plastično slikana ornamen-tika. Med to ornamentiko na sredi vsakega izmed štirih delov svodnega križa, odločil je slikar prostor štirim ovalnim okvirjem v dolgosti P/2 m 'n 1 m širokosti. Slikar nam je tudi v to okvirje naslikal prizore iz življenja Petrovega. Kot prvega omenim onega, o kterem čitamo v djanji aposteljnov 2, 14: Petrov govor po vsprejetji sv. Duha. Tu vidimo sv. Petra na hodniku neke palače stoječega iu poleg njega aposteljne, spodaj pa množico ljudstva. S po-vzdignjenimi rokami govori Peter ljudstvu, ktero ga verno in pazljivo posluša. V drugi sliki vidimo Petra z Janezom, gredoča v tempelj — kjer najdeta pred vratmi od rojstva hromega, kteri je od memogredočih prosil miloščine, pomikov. Razvrščeni so v 64 društev. Gorenja Avstrija ima 106 društev s 13.314 možmi. Mali Soluograd ima 35 društev s 6664 člani. Na Tirolskem veteranov ni veliko, ker jih pobero večinoma v domobranske kompanije. Vendar pa jih je tudi ondi 4512 mož. Zato ima pa Predarlska sama 1057 mož v veteranski obleki. Na Štajarskem je 72 društev s 9096 možmi. Na Koroškem je 1109 mož. Na Kranjskem so 4 društva z navedenimi 569 možmi, kar pa javalne ni resnično, temveč jih je zdatno več. Trst in Primorje imata 2224 veteranov, od kterih je v Trstu 1295 mož. V drugih pokrajinah in na Ogerskem se ve-teranstvo še le razvija. Vitanje države. Kako je že kaj z bolgarskim vprašanjem? Prav tako, kakor je bilo. Velesile iščejo in brskajo, kje bi se dala najti kaka ugodua podlaga, na kteri bi se vprašanje pametno in na korist Bolgarije rešilo, najti je pa le ne morejo, ker Rusija tega neče. Rusija sicer še marsikaj neče, česar bi ne bilo težko našteti; pač pa zdatno težje vse tisto, kar bi ona hotela. Eno izmed prvega so lahko vgane in to je Berolinska pogodba. Te bi se Rusija na vso moč rada znebila, ker ji je na Balkanu grozno na poti. Drugim velesilam je pa posebno Berolinska pogodba prav všeč, ker je to edina podlaga, na ktero se do sedaj opirajo Na tem stališči stoječ pripravljene so velesile od Rusije vse sprejeti, kar bi se le količkaj zlagalo s to pogodbo, več pa tudi ne. Rusija pa svojih zahtev ne naznani, ker si jih neče dati vkle-niti v ozke paragrafe Beroliuske pogodbe, temveč skuša, kako bi se ji lepo ognila. Na ta način se velesile ne bodo nikdar prav približale, ter se niti razprave ne morejo pričeti, kajti kjer ni predlogov, ondi ni razprav. Ne verjamemo, da bi bila Rusija tako kratkovidna, ter bi mislila, da bodo velesile morda mačko v vreči kupile, ktero bi jim ona ponudila. Tega naj se le nikar ne nadja, če se neče hudo vrezati. Velesilam ne bo druzega ostalo, kakor Rusijo moralično prisiliti, da zapusti svojo rezervo in odločno povč, kaj da hoče. Do sedaj v tem oziru druzega ni znano, kakor da hoče Mingrelca na bolgarski prestol posaditi. Več pa še ni nič povedala. Nemški vojni minister Bronsart izjavil se je menda v vojni komisiji, da ga skrbi bodočnost, ako pride do boja, ker ima Avstrija, ki je vže večletna zaveznice Nemčije, jako nesrečno vojno upravo. Slišal Bronsarta razven tistih, ki so bili v komisiji, nihče ni. Ali tako je pravil nemški poslanec Marbe na shodu volilcev v Badenškem Freiburgu in mož mora to že dobro vedeti, sicer bi si ne bil drznil kaj takega govoriti. Saj misliti se sme tako. Tu ste le dve reči možui: ali je nemški vojni minister napačno podučen o naši vojni upravi, kar ni lahko nemogoče, kajti spominjamo se, da je izišla minulo jesen na Nemškem knjižica z naslovom »Oesterreichs Wehrkraft in der zwolften Stunde"; v tisti knjižuri je bilo toliko strupenega sovraštva na avstrijsko vojno upravo nakopičenega, da bi moral zlodij sam od njega poginiti, če bi ga povžil. Kolikor je bilo ondi pisanih stavkov, toliko je bilo nagromadenih laži. Nemški vojni miuister je tisto brošurico bral, (zagledala je luč sveta na češkem v prusjanskem taboru in sta ji bila Knotz in Pickert za botra), ter je vse za resnico vzel, kar je ondi našel. Mogoč je pa tudi še drug slučaj, o kterem smo pa trdno prepričani, da ni resničen, in to prepričanje bo imel izvestno tudi vsak drug poštenjak, kdor le količkaj pride v dotiko z vojaškimi krogi, — mogoče bi bilo morda vendar-le, da ni vse v redu, kakor bi moralo biti. V tem slučaji bi bilo pa neogibno potrebno, da se iz Dnnaja v tem oziru stvar pojasni, kajti jako važna je v teh resnih časih. Sicer pa še povdarjamo, da je stvar jako jako pretirana, če ne popolno zlagana. Saj ni še dolgo, kar smo čuli poročila iz delegacij in spominjamo se, da je tedaj jeden delegatov vojnega ministra vprašal, kaj je s tisto zloglasno brošurico in zakaj da ni nič odgovoril na njo. Minister Bylandt je rekel, da je vse Peter mu odgovori: »Zlata in srebra nimam, kar pa imam, to ti dam. V imenu Jezusa Kristusa vstani in hodi!" — Peter ga prime potem za desnico in hromeč bil je ozdravljen. Djanje aposteljnov 3, 1.—7. Tretja slika predočuje nam Petra, ki obudi dobrotno in milosrčno Tabito. Djanje apost. 9, 40. P.-ed nami je soba, opravljena po židovski šegi; pri steni je postelja, na kteri leži mrlič. Tikoma postelje kleči Peter in moli z razprostrtimi rokami nad mrličem ter reče: „Tabita vstani!" In Tabita spregleda in vstane. Četrta slika kaže nam Petra rešenega po an-gelju iz ječe. (Djanje apost. 12, 6.—8.) Tu vidimo vrata ječe, odprta na stežaj. Peter viditi je ves preplašen in poleg njega angelj z razpetimi peruti. Svitloba širi se od angelja na Petra in po vseh prostorih. Na vsako stran vrat pa po dva vojaka z ostrimi sulicami. Slednja in največa slika na steni nasproti leči nam predstavlja v 5 m visokem in 1'/» m širokem ! okvirji — zaduji najbolj pretresljivi prizor iz živ- gola laž, iz sovraštva izvirajoča in da takih grdobij nima niti volje niti časa zavračati. Sedaj pa že veste, pri čem da smo. Dementi iz Dunaja je pa kljubu temu potreben zarad inostranstva. Predsedniku francoske republike se menda dozdeva, kakor bi se republiki tla pod nogami majale. Da bi jih, kolikor se d&, vtrdil, povabil je oba nekdanja ministerska predsednika, Ferryja in Freycineta, na eno iu tisto uro k sebi, ne da bi bil drug za druzega kaj vedel. Oba sta prišla in časniki so takoj pisali, da sta se ta dva moža slučajno sošla pri predsedniku Grevyju, kjer so se potem vsi trije skupno pogovarjali o korakih, ki bi bili potrebni, da bi se drugačna večina napravila v kamori. Grevy pravi, da bi bilo za republiko še najbolje, če si Ferry in Freyeinet v roke sežeta ter se večina sostavi iz obeh strank, na skrajne levičarje pa naj bi se niti ne ozirali ne. Ni mu bilo treba dolgo dokazovati, da je republika v nevarnosti, kajti poklicana bivša ministra, ki sta se „slučajno" sošla, sta se kmalo dala prepričati, da je res tako in da je zarad tega treba ustanoviti v kamori novo zanesljivo republikansko večino. Radi-kalci so pa kmalo zvedeli, kaj se je zgodilo in so zagnali velikansk krik, da to no gre, da bi Grevy na svojo roko politiko določeval, ker mu ne zaupajo, da bi jih ne izdal monarhistom, kterim je začel v poslednji dobi nekoliko roke stiskati. Da se skuša Grevy skrajnih levičarjev otresti, je vzrok ta, ker želi republikanski vladi dati trdno podlago s tem, da bo imel okoli sebe le zmerne elemente, s kterimi se d4 računiti iu na ktere se je lahko vsak čas zanašati. Ob enem se je pa mož tudi že prepričal, da nobena vlada ne bo imela trdnih tal pod seboj, dokler bodo v tisti sedeli tudi skrajnolevi-čarski radikalci. Teh se toraj Grevy želi znebiti. Izvirni dopisi. S Krškega, 8. januvarja. (Rimski grobovi in še kaj druzega.) Včeraj sem pravil o rimskih nagrobnih kamenih, ki se dobivajo okoli Trebnega. Dva taka vzidana sta tam blizo v cerkvi sv. Petra (na Jezeru), prvi brez, drugi z latinskim napisom, ki si ga je „Cajus Romanus", 70 let star, sebi in svoji ženi „Avreliji Romani" napravil. Prav dobro sta še oba ohranjena. Našli so ju ondi blizo, kjer je vse polno rimskih grobov. Rad bi bil kopal ondi, toda brez podpore ne morem. Rimskih grobov je vse polno na Veliki Loki blizo uro hoda od Trebnega v Šentlovrenski župniji. Pred nekaj leti delala sta Lovrinčkova dva, fant in dekle, na njivi blizo Velike Loke. Kar za-deneta na veliko kamenito ploščo, ktero sta dvignila. Pod njo je bila votlina — rimski grob — kjer sta našla pisker in še marsikaj druge drobnjave. To zve sodnijski pristav g. Rozina iz Trebnega, najame nekaj fantov, s pomočjo kterih odkoplje še več rimskih grobov, v kterih je bilo mnogo lepih posod. Najlepše starine v Trebanjski okolici nahajajo se pa v rimskih grobih blizo župnijske cerkve pri Št. Lovrencu. Ondi prav blizo Temenice kopali so temelj za novo hišo. Kar pridejo na rimske grobe, v kterih so več posode še prav dobro ohranjene našli. Ker je niso poznali, so jo potolkli. Ravno tam našli so tudi lepo marmornato svetilko, ki je bila prav lepa, odnesel jo je neki zidar. To je bila čisto nova najdba. Mnogo sem si prizadeval, da bi bil zvedel zaujo, pa nisem mogel. Pred dvema letoma šel sem tjekaj preiskavat. Hitro sem našel nekaj grobov in lepe svetilke ter igle v tistih. Rad bi bil ljenja sv. Petra, namreč njegovo križanje. Za časa cesarja Neroua pričelo se je krvavo preganjanje kristjanov. Sovražniki Kristusove cerkve zgrabili so tudi Petra ter ga obsodili v smrt na križu. Peter ponižno vdan v voljo božjo, želi le, da naj bode križan z glavo navzdol — ker so je nevrednega štel, s Kristusom jednako trpeti. Zelja se mu spolni in bil je križan dne 29. junija 67. 1. V tem smislu naslikal nam je umotnik ta tragičen prizor. Troje rabeljnov vzdiguje križ na kterem je pribit Peter z glavo navzdol. Tam od strani videti je rimskega vojaka na konji in s sulico v roki; tli nekoliko bli žje stoji zopet drugi opazovaje z odurnostjo ta tužni prizor. Bolj daleč videti je nektere gledalce, ktere je mogoče radovednost ali pa sočutje prignalo na kraj trplenja. Tikoma rabeljna na desnici stoji rimski oblastnik zavit v dolgo haljino modre barve. Oblastnik, ki jo prava podoba, lahkoživega Rimljana brez blagih človeških čutil in kreposti, zre z vsem ponosom rimske mogočnosti na v božjo voljo udanega mučenca. Sv. Peter na križi je v resnici inojstersko delo; poteze njegovega života so natančne in dovršene. tedaj še dalje delal, pa me je mraz odganjal. Jako hvaležen sem ondašnjemu gosp. učitelju, Vinku K m e t u , ki mi je šel pri tem delu jako na roko, ter mi je vsak dan dal po enega kopača, ki ga je iz lastnega žepa plačal. Za menoj je kopal ondi nekdo drug, in je tudi veliko našel. Škoda, da je skoraj vse potolkel, ker stvari ni razumel. Rimska vas, ki je morala tukaj stati, morala je biti iz lesa, ker se prav nič sledu o kakem zi-dovji ne nahaja. Na Račjem Selu so pri Urbanu vodnjak kopali in so našli lepo bronasto svetilko, ktero sem v muzej oddal. Sledove rimskega zidanja zapazil sem dalje eno uro od Trebnega pri Dolenji Sevnici v Mirnski župniji. Ondi sem našel tudi dva lepa rimska denarja cesarja Gordijana od 1. 240 po Kr. V preteklem letu našel sem v ravno tej okolici rimske grobe, kjer je pa zemlja tako slaba, da se niti ena posoda ni ohranila. Ondi blizo je hrib Trpine, na kterem je bilo keltiško gradišče. Vrh hriba nahajajo se pa tudi rimski sledovi. Sodim, da je bila ondi rimska posadka, kajti našel se je rimski kamen, na kterem je napis, da je bil postavljen malikom na čast. Tisti kamen je sedaj vzidan v zidanici gospodarja Dobravca iz Terpinca. Po Mirni je malo sledu za Rimljani, pri Mokronogu pa zopet vse polno, posebno pa na pašniku, kjor sem našel lepo pisano stekleno rimsko skledico. Enake našel sem tudi v rimskih grobeh pod Rako. Pri Zalokah je tudi veliko rimskih grobov, le v njih vse končano; bolj ohranjeni so grobovi na Ribjejkem pašniku, kjer leže Galci pokopani. Zemlja je peščena, in za to je tudi vse jako lepo ohranjeno. Tukaj smo našli izvrstno ohranjene gališke meče in sulice, lepe nože, igle, zapestnice. Ta najdba je čisto nova in dragocena, ker kaj takega nismo do sedaj še nikjer dobili. — Gaslki grobovi so podobni rimskim iz prvega stoletja. Jako hvaležen sem posetnikom Ribješkim, ki so pametni in previdni možje, posebno pa P i šek in Vidmar, ki so mi šli pri kopanji na roko, kar je bilo mogoče. Nasprotno so mi pa v neki drugi vasi same sitnosti delali, kolikor so znali. Domače novice. (V kranjskem zdravniškem društvu) voljeni so v novi odbor sledeči gospodje po aklamaciji: za načelnika dr. Schiffer; za namestnika dr. M ar kovač, za tajnika dr. V al en ta; za knjižničarja zobozdravnik Paichel. Društvena knjižnica ima 1219 del v 2373 snopičih. (Ljubljanska čitalnica) priredila bo v teku tega predpusta tri plesne veselice, in sicer dne 15. januvarja in 19. februvarja plesna venčka, dne 1. febru-varja pa sijajni ples. Začetek bo vselej ob 8. uri. Na plesne venčke smejo edino le društveniki, na sijajni ples pa tudi po udih vpeljani gostje, če plačajo 1 gold. vstopnine. (Občinske 5volitve v Kamniku) vršile so se 3. t. m. Za mestnega župana izvoljen je Fraujo Fischer. Svetovalci pa so gg.: Ivan Kecelj, J. Močnik in Jernej Grašek. (H krstu) je nesla pred nekaj dnevi občinska babica na Prevojih — fare Brdske — novorojenega Dalje mi je še omeniti dvoje okroglih slik pod ora-torijem na desnici in levici. Prva nam predstavlja „Jagnje božje na knjigi sedmerih zapon" druga pa „Tico Pelikana ki po pripovedi krmi svoje mladiče z lastno krvjo" in je pravi simbol Izveličarja. Ostali prostori presbiterja so uadičeni s premnogimi dekoracijami. Stebri so lepo marmorirani, tako da ima sedaj presbiterij cerkva Komendske jako lepo okusno lice. Naš umetnik se nam je pokazal s tem svojim najnovejšim delom, kakor že tudi s mnogimi deli pravega cerkvenega slikarja — ki kar dela, tudi ume, čuti in veruje. Tako toraj je mojster slikar v pol tretjem mesecu okrasil našo cerkev z prelepimi slikami v čast božjo, zadovoljnost preč. gosp. župnika iu veselje cele župnije. Vsa čast pa tudi čast. gosp. župniku, ki si je, kakor že 7, mnogimi deli poprej, tudi s to najnovejši krasoto v cerkvi — postavil trajen spominek svoje vneme za lepoto cerkve božje iu to brez troškov župljanov! M—č. dečka. Ker je bilo mrzlo, tiščala je dobro zavitega otroka k sebi, a ko pride v cerkev, in bi se bil imel pričeti cerkveni obred, bil je otrok mrtev. Zdravniško preiskavanje je pokazalo, da se je novorojenec zadušil, in babica se bo imela pred sodnijo zagovarjati. (Samomor.) V Lašičah se je v sredo zvečer vstrelil žandarm Hribar. Vzrok temu nesrečnemu činu ni znan nobeden, in se je moralo nesrečnežu menda v glavi zmešati. (Društvo) za podporo ubogih učiteljskih pripravnikov in pripravnic imelo bo svoj občni zbor dne 16. januvarja. (Rajska spomlad in divja burja.) Prva kraljuje po Opatiji, kjer ljudje niti zimskih sukenj ne potrebujejo, po sosednjem Krasu pa po čevelj debelem snegu burja divja, da skoraj mozek v človeku zmrzuje. (Osepnice) hudo razsajajo po Gorici in je zarad njih že nekaj razredov ljudske šole zaprtih. Govori se, da je blizo 800 otrok za to boleznijo zbolelo. (Tabor) pripravljajo koroški Slovenci obBlatskem jezeru, kterega se bodo vdeležili večinoma vsi slovenski govorniki. Tako se sporoča »Politiki" iz Gradca po brzojavu. Misel je izvrstna, naj bo novica že resnična ali ne. Le nekoliko nazaj se ozrimo, in takoj bomo videli, kaj je nas Slovence poleg čitanja slovenskih knjig in časnikov še najbolje in v največi meri probujalo in navduševalo za naš rod in dom. Tabori so bili, ki so jih prirejali naši narodni voditelji pod milim nebom, kjer se je povsod na tisoče in tisoče ljudstva zbralo, ki je poslušalo že probujeue govornike našega naroda. Le-ti so mu razlagali njegove pravice, da je zvedel, kaj mu gre, kaj ne, in kaj sme še vse zahtevati. Hudi so bili tisti časi, toda prestali smo jih, kakor hitro se nam je jel buditi narod po deželi in zavedati se svojega političnega življenja. Še nismo kdo ve kako daleč v tem oziru, še bi bilo marsikaj želeti, ali toliko smo vendar dosegli, da sedaj pri nas večinoma že vsak kmet ve, da smo Slovenci, ki tukaj prebivamo. Naši bratje na Koroškem pa niti še tako daleč niso! Ondi v narodnem oziru še vse spi spanje pravičnega. Kako malo čitajo se po Korotanu še naši listi. Kako malo še ondi poznajo bralna društva in čitalnice. Tamkaj bo treba lemež še skoraj v ledino zastaviti. Za to bo pa tabor kakor nalašč. Iz njega bo švignila tista električna iskra po vsem slovenskem Korotanu, ki bo odprla našim sedaj še spečim bratom oči, da so tudi oni Slovenci, ki imajo svoje pravice, za ktere sedaj še niti ne vedo ne, kje da so. Tabor razširil bo prvo navdušenje po deželi in tisto bo potem ostalo. Ob enem bi pa našim rojakom na Korotanu še nekaj svetovali. Naj tisti slovenski razumniki ondi, ki imajo čas, sposobnost in dobro voljo, zbirajo najprej po mestih in trgih fante ter naj jih uče slovenski peti. „Grlica" jim bo jako dobro služila pri tem. Kjer se bo jela slovenska pesem širiti, ondi pognala bo tudi narodna zavest kmalo svoje korenine. Sedaj pa v božjem imenu veselo na delo! Telegrami. Praga, 7. jan. V deželnem zboru pro-vzroeil je Grregr živahno clebato pri razpravi o ustanovitvi gospodarskih in gospodinjskih šol, kjer naj bi se določitev učnega jezika dotičnim ustanovnikoni prepustila, zarad do-stavka, da naj bi vsako tako šolo le taki ljudje obiskovali, ki so učnega jezika zmožni. Ob enem je strastno napadal „lex Kvičala" in pa naklonjenost Čehov do nemščino sploh. Podpiral ga je le Turna, hudo nasprotovali so mu pa Braf, Effnert, Kvičala, Ton-ner in Riegor, češ znanje druzega deželnega jezika je potrebno, da se bo razpor pomanjšal. Pri glasovanji je Gregrjev predlog skoraj soglasno propadel in »o se sprejeli predlogi komisije. Praga, 7. jan. Skupni načrt postave v podučevanji druzega deželnega jezika na ljudskih in srednjih šolah obseza poleg „lex Kvičala" in „lex Clam" tudi načrt postave, kakor jo jo predložil deželni odbor glede neobligatnega poduka v drugem deželnem jeziku na ljudskih šolali. Klub narodnih poslancev čeških je ta skupni načrt odobril. Trst, 7. jan. Največji nemški parnik i ,,'Gliickauf" priplaval je danes iz Batuma z 2800 bečvami petroleja za jedno tukajšnjo tvrdko. London, 8. jan. „Daily News" oporeka »Standardu", da bi Gladstone privolil, da bi se homerulni načrt kaj oslabil. ,,D. N." tudi trdi, da je bolgarska deputacija rekla, da bi bila s kandidaturo Leuohtenbergovo zadovoljna. Umrli so: 4. jan. Marija Rakove, hišnega posestnika hči, 4'/, leta, Soteska št. 8, škarlatica. — Anton Jerina, hišni posestnik, 73 let, Cesta v mestni log št. 10, jetika. 5. jan. Štefanija Bilina, trgovčeva hči, 1 loto, Breg št. 2, oslabljenje. — Katra Preskar, krojačeva žena, 30 let, sv. Jakopa nabrežje št. 31, jetika. — Leopoldina Detela, čevljar-jeva hči, 13 mes., Pred Škofijo št. 16, Eeelampsie. — Ana Novak, delavčeva hči, 5 mes., Gospodske ulice št. 18. — Marija Lindner, črkostavčeva žena, 67 let, Dolgo ulice št. 3, jetika. 6. jan. Marija Pindur, delavčeva hči, 7 let, Poljanska cesta št. 18, škarlatica. Tujci. 5. in 0. januvarija. Pri Mali&u; Kari Storeh, o. k. železnični nadzornik, s soprogo, z Dunaja. — l.accus, Marle, Steiner in Bauman, trgovci, z Dunaja. — Ferderber in Bchofschitz, trgovca, iz Linca. — Dr. Jelovšek, zasebnik, iz Radovljice. — Emilija Hasko, učiteljica, iz 11. Bistrice. — M. Kikel, posestnik, iz Pišeca. — Hostnik in Reich, trgovca, z Dunaja. — Mihajl Sehandni, c. k. stotnik, iz Inomosta Pri Siona: Ernestina Blanche, operna pevka, iz Hamburga. — Dr. Ludovik Prossinagg, odvetnik, z Dunaja. — A. Kowarschik, potovalec, iz Gradca. — Jurij Donauer, trgovee, iz Zagreba. — Nikol. Spintre, podporočnik, iz Zagreba. — Dr. Matija Pretnar, odvetniški koncipijent. iz Postojne. — Elizabeta in Berta Moline, zasefcnici, iz Tržiča. Vremensko sporočilo. g1 čas Stanje j S £ --Veter Vreme J* s* | ___________' zrakomera toplomera ® opazovanja v mra popCeizUa S g ,?. u. zjut.l 717 23 -+- 2 0 si szap. oblačno 7.j2. u. pop.j 718-20 —1-8 si. szap. del. jasno 0 00 ]9. u. zvec.j 72167 — 5 2 brezv. megla „ ........ .--J. -------- nastopila je gosta megla. Srednja temperatura 1-1° nad normalom. 5>unajska Isorza. (Telegratično poročilo.) 8. januvarija. Papirna renta 5% po )00 gl. ('g 16% davka) 82 srl 80 kr. Sreberna „ 5% ,, 100 ., (s 16% davka) 83 „ 60 „ avstr. ziata renta, davka prosta 113 . 20 „ Papirna renta, davka prosta 100 . 90 „ Akeiie avstr.-oaerske banke . 880 . — „ Kreditne akcije .291 „ 20 „ London.......126 „ 35 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......9 „ 97 „ Ces. cekini.......5 „ 93 „ Neaiške marke 61 „ 85 „ Tržne cene dne 8. januvarija t. 1. |gl-|kT| gl.| kr. Pšenica, liktl. ... I O OH Špeli povojen, kgr. . — 6ti Rež, „ ... 4 8? Surovo maslo, „ . — 90! Ječmen, „ ... i 4 0(1 Jajce, jedno „ . — 2J Oves, „ ... j 2 9'.' Mleko, liter. . . . — 8j Ajda, „ ... 3 90 Goveje meso, kgr. . — 64 Proso, „ ... 4 87 Telečjo „ ., . — 54; Koruza, „ ... 4 87 Svinjsko ., „ . — 56 Krompir, „ ... 3 — Koštrunovo „ „ . — 30 Leča, „ . . .11 — Pišanec.....— 45; Grah, „ ... 8 - Golob .....— 20 Fižol, „ ... 10 - Seno. 100 kgr. . . 3 Maslo, kgr. . 1 - Slama, „ „ . . 2 85 Mast, ., . — 64 Drva trda, 4 □ mtr. 6 60 Špeh svež, „ • —160 „ mehka, ,, „ 4 15 Zahvala. Prostovoljna požarna bramba na Ljubnem vSavinski dolini se prevzvišenemu gospodu dr. Jakobu Missia, lcnezo-škofu Ljubljanskemu, za blagodušno podporo 25 gold. presrčno zahvaljuje. Odbox\ Prave garantirane voščeno sveče voščene zavitke priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem p o n a j n i ž j i o c n i (5) | Oroslav J>oleiieo, svečar v Ljubljani. Izvožno marčno pivo -v Ntcklonicali (3) dobiva se v pivovarni Janeza Perlesil v Ljubljani v zabojih po 50 steklonic, steklenico z °/10 L. 50 '/,o L. Ravnokar na novo natisnjena: „Dušna paša" za kristjane, ki žel6 v dnini fn resnici J5oga moliti. Spisal Friderik Baraga, nekdanji kaplan v Metliki, pozneje škof v severni Ameriki. S* (Z dovoljenjem visokočast. ljublj. knezoskofijstva.) je izšla v devetem natisu z jako raz- [j(|| ločljivimi črkami na ličnem papirju natisnjena, obseza 515 strani in velja v usnje vezana 1 gld. 30 kr., v usn je vezana z zlato obrezo 1 gld. 70 kr. Kako potrebna in koristna je ta molitvena knjiga, nam pričajo mnoge izdaje ; o dobroti pa nam jamči slavnoznanega pisatelja ime. Ravno v tej zalogi je izšla mnogostransko jako željena knjižica to je: Molitve pri sveti maši in druge vsakemu kristljanu potrebne molitve. i) (Z dovoljenjem visokočast. ljublj. knezoskofijstva.) j) Trinajsti natis. — Knjiga obsega 316 strani. Veljd v usnje vezana 50 kr., v usnje vezana z zlato obrezo 70 kr. Oboje knjige so naprodaj pri (8) Janezu Klemenzu, j^J bukvovezu v Ljubljani, flori janske ulice št. .'iS, in pri, vseh knjif/otr&cih. $ Priznano nepokvarjene izvrstne izdelujeta (5) P. & R, Seemann v Ljubljani. ne omogoči ozdravitev samo premožnemu, marveč tudi najubornejšemu bolniku. Poiiolnoma pravici v čast imenoval jo je neki visokočastiti gospod duhovnik „pravo roko Božjo", ker polajša in ozdravlja najhujše bolečine in najnevarnejši bolezni, ter odstrani, ako se rabi pravočasno, velike nesreče in prihrani tako marsikomu veliko bede in solza. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 10 kr. samo v Piccoli-jevi lekarni „pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizzioli-jevi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji. (3) JPo&tiie zveze. Odhod iz Ljubljane. V Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pot ljudi. V Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj. V Kočevje preko Vol i kili Lašič vsak dan ob '/a7 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob l,s5 popoludne poleti, ob 3 pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek sredo, petek in soboto ob '/,5 popoludne poleti, ob 2 pozimi. Na lg ob 'lt5 popoludno poleti, ob 3 pozimi. Prihod v Ljubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludno. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 liiiu. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludno. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob !). uri 5 min. dopoludne. I/. Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob i), uri 15 min. dopoludne. Lekarna Trnka za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh bo- leznih krav. Konje varuje ta štupa trganja po črevili, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bole/,nij, knšlja, pluč-uili iu vratni h bole/, nij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Znmotck z labilnim navodom v-ed velja le 50 kr., 5 zaniotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljšo mazilo za konje, pomaga pri pvctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrp-lienji v boku,v križi itd. otekanji noj, liieliurjiit mi nogah, lzrlnjcii.fi, tiščati j i od sedla i u oprave, pri sušiti itd. skratka jHmijDH 11 ihiiimiiihw pri vseh viiaiijili bo- leznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane lo 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zriivcn rotovža in so vsak dan s pošto razpošiljajo. (8) v esenca Piccolija