107. številka. Ljubljana, v četrtek 12. maja 1898. XXXI. leto lakaja vsak dan srveecr* uritnll nedelj« in prasaike, Ur velja po poiti prejeman ta avatro-ogerske deteie aa «ec leto lt> gld., ca pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden le 1 gld. 40 kr. — Za LJubljano hrea poifljanja na dom aa vso leto 13 gld., ca Četrt leta i gld. 30 kr aa jeaen meaeo I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCana M po 10 kr. na ooeaec, po 30 kr. aa fietrt leta. — Za toje dežele toliko več, kolikor poštnina anala. — Na naroCbe, brez istodobne vpoželno-vladno poslopje v Ljubljani, 50.000 gld. za zgradbo justičnega poslopja v Ljubljani, 50.000 gld. za pospeševanje obrtnosti, 1,652.000 gld. za zgradbo lokalnih železnic itd. itd. Vladnemu postopanju bi ne bilo ničesar ugovarjati, ako bi se vlada vestno, točno in vselej držala ustavnih določb in ako bi v tem slučaji sploh nobenega projektovanih del ne izvršila, dokler bi jej parlament ne dovolil investicijskega posojila. Prizadetim okrajem bi ne preostalo nič druzega, kakor da se zahvalijo nemškim obstruk-cijonistom, kateri so to prouzročili. Velika nepravičnost pa je, da je vlada sklenila izvršiti nekatera, v investicijski preli in i nar spadajoča dela, in dotične troške pokriti iz blagajniških prebitku \ dasi je v to prav tako malo opravičena, kakor v izvršitev drugih del. Kako pridemo n. pr. Slovenci do tega, da moramo občutiti na svoji koži posledice nemške nagajivosti in hudobnosti? Po vsi pravici bi se smeli postaviti na stališče, da naj vlada sploh vsa dela opusti, ako nima v blagajnah dovolj denarja, da vsa izvrši. Dočim pa se vlada v tem slučaji oklepa ustavnih določb in to še nekako bahato povdarja, je na drugi strani zopet jedenkrat sijajno dokazala, da se za ustavne določbe čisto nič ne briga, da jih na nečuven način prezira. Vlada zahteva od delegacij nad 30 milijonov naknadnega kredita. To kolosalno svoto je vlada porabila v vojaške namene, za k* t ere namene ima Avstrija vedno dovolj denarja. Ta velikanska svota se je porabila, ne da bi bila vlada v to opravičena, izdala jih je za stvari, LISTEK. Megla. (Ruski spisal Feodor Kalk o v s k i.) (Konec.) »Oprostite", ga je prekinil Vorobjev ostro, jaz nimam zato denarja, da bi ga metal s polnimi rokami na desno in levo; za kaj tacega so različna društva; tja se obrnite I" ,Saj vas ne prosim daru, temveč samo pos:-jila," je jecljal Andrejev; .neprijetne okoljščine, v katero je zapleteno tudi nedolžno bitje . . . Meni je jednako, toda ona . . . ona!" B0,>rostite,* je ponavljal Vorobjev ter meril mladega moža s pogledi, ki so mu umorili vsako besedo na njegovih ustnih. Sicer je v obupanosti *e jedenkrat poskusil, toda le nerazumni glasovi so prišli preko njegovih ustnic. Mej tem sta prišla na cesto, kjer je stal voz. Vorobjev je vstopil ter se odpeljal; Andrejev pa je uničen obsti.l. Najraje bi se bil od sramote in kesa udri v zemljo, ker se je pred takim Človekom tako ponižal. To je bil torej oni dobrotnik, katerega so hvalili vsi listi! Tisoče je dal, da si uteši svojo u e č i m urnost, a ni t ijedne kope k e ne da, ako ve, da ne bo njega ime razglašeno na vse strani sveta . . . Dolgo je blodil Andrejev kakor blazen po cestah. Ni se upal vrniti ter povedati nesrečnici strašno resnico. .Štiri ura," je mrmral, ko se je ozrl na uro na zvoniku. .Posojilnico bedo sedaj zaprli, ... ne reši je nič več . . . Moj Bog, jaz malovrednež, nesramni lopov letam brez smotra sem in tja, dočim visi nad ubogim dekletom meč pogube . . . Ko sem prosjačil onega bebca, ni še bilo poldan, bil je torej še čas, da kaj začnem ; mesto tega pa blodim po cestah, kakor blaznik . . . Kaj je sedaj začeti?" — Ko se je začelo mračiti, je krenil slednjič proti domu. Kakor je bilo pričakovati, je našel doma Lizo. Ker jej je prejšnjega dne tako samozavestno obljubil, da prinese potrebno svoto, oživela je tudi ona zopet, toda le za malo časa. Pol ure, predno je bila posojilnica zaprta, je vedela, da je njo osoda določena. Ker se tako dolgo ni vrnil, se je vzbudila v njej še večja skrb, da si je morda v obupu kaj zlega storil. Ko je tedaj vstopil, ga je pozdravila z burno radostjo, dasi je na prvi pogled čitala na njegovem obrazu, da ni imel nika-kega vspeha. ,Z nama je končano," je mrmral brezglasno; .umreti morava, Liza, druzega izhoda ni." .Umreti? . . . Nikar ne govori tako," mu je šepetala na uho v njegovem objemu. ,Vse se je boljše izvršilo, kakor sem pričakovala * .Kaj?« „Ne muči se nadalje radi tega, predragi . . . Kako se moreš vender radi take malenkosti ves zbegati . . " .Ali si uro reSila ?■ .Že danes dopoludan; sedaj je zopet na svojem mestu . . . Prišla sem le, da te pomirim in ti voščim lahko noč." .Ostani še,* jo je zadrževal ter jej gledal vprašuje v oči. .V tvojem glasu je nekaj tujega, kar mi ne ugaja . . . Pripoveduj, kako ti je došla rešitev ? 4 .Moj Bog, prav lahko. Saj so vender tudi še dobri ljudje na svetu ... Ne govoriva več o tora 1* „Ti si tako bleda, Liza." glede katerih ni mogla vedeti, ali jej delegacije sploh kaj dovolijo zanje, razpolagala je z ogromnimi svo-tami, dasi je prvo in najpoglavitnejšs načelo vsa kega konstitacijonalizma, da imajo narodovi zastopniki pravico, dovoljevati vse državne izdatke, in da ee brez njih privoljenja ne sme porabiti noben krajcar. Ta ee vlada ni menila za ustavo, tu ni bila skrupulozna, tu se jej ni smilil denar in ni se j j smililo ljudstvo, kiit.ro mora to ogromo svoto plačati. Ta naknadni kredit, kateri zahteva vlada od delegacij, je neovržna priča, da niso ustavnopravni pomisleki vzrok, da hoče vlada opustiti izvršitev raznih investricij in priča so, du je vlada sklenila to opustitev, da kaznuje vse dežele za počenja nje nemške obstrukcije. Sklicevanje na ustavo je torej prazen izgovor, toliko bolj, ker so naknadni krediti v nas stalen pojav. Vlada pa bi smela glede investicije v tem slučaju toliko bolj narediti izjemo, k- r gre za važue gospodarske in kulturne naprave in ker bi izredne razmere v parlamentu opravičevale tuli porabo izrednih sredstev. Vlada bi ravnala samo pravično ako bi izvršila projektovana dela vsaj v tistih okrajih, katerih zastopniki ne pripadajo obstrukciji. To Btori toliko laglje, ker ima zadosti sredstev v to in b cer vsled novih davkov iu lanskega prebitka 18 mil.jonov dovolj na razpolago. Upamo, da v tej stvari Še ni izrečena ^adnja beseda, temveč, ker mora vlada sauia uvideti, da postopa uprav frivolno, ako se na jedui strani sklicuje na ustavne določbe, da odloži izvršitev potrebnih gospodarskih naprav tudi v okrajih, kateri niso krivi sedanj b razmer, dočim prihaja istočasno pred delegacije z n .knaduiiu kreditom 30 milijonov, kateri je flagrantno kršenje istih določb. V I Julaljtiiii, 12. maja. Nemiri v Lvovu. Iladi draginje kruha in radi pomanjkanja živil so se pripetili v Lvovu veliki izgredi. Delavci so napadli pekariju ter f-o jih hoteli ©pleniti, kar jim je policija zabranila. Več ljudij je bilo ranjenih in aretiranih. Skoraj objednem pa je šla deputacija delavca* in delavk k magistratnemu predsedstvu ter mu je razložila veliko bedo delavcev. Državni poslanec Kozakiewicz je šel na trg, kjer se je zbralo mnogo demonstrantov ter jih pomiril. Občinski svet je sklenil, da bode magistrat pekel v lastni režiji kruh, da se naj razdeli več 100 hlebov mej reveže, 200*) hlebov pa naj se za kupno ceno proda. .Gazeta Narodovva" piše, da je ta pomoč premajhna in le hipna. Tudi v Kolomeji je prišlo do izgredov. Deputacija kmetov je prosila vlado pomoči. „V Slavoniji post — v Zagrebu pust". Ped tem naslovom piše prr.ška „Novo doba" o velikanski bedi in nepopisni revščiai, ki razsaja vsako pomlad in tudi letos v Slavoniji. Toliko se pisari o .rodovitni in bogati* Slavoniji, a sedaj umirajo ondi ljudje od — gladu. Narod je sila zadolžen ; česar mu ne pobeio ž djo, odvetniki in beležniki, pobero mu javne oblasti, davkarije. Na ta način marsikateri Slavcuec že o Božiču nima kruha, a kadar pridi Velika noč, je beda splošna. Zato propada narod vsestransko. Hrvatska inte'igenca se pa ne briga za razmere na kmetih, nego stremi parno za tem, da .doseže v razkošju druge civilizirane na-ode", ter da tako hrvatski na rod .ne zaostane v kulturi za drugimi". .Novo doba" piše z najstrnpenejšo trpkostjo o hrvatskem uradništva, o zagrebških meščanih, zlasti pa o hrvatskih velikošolcih O teh pravi: .Razumije se, gdjegod je puste vike i praznog oduševljenja, tu su oni prvi na megdanu : odma isprežu konje i vukn kola — ne mare puno, ko je baš u kolima t Evala t Danas Milkini (Trnine) konji — sutra Kuenovi ma garci!" — .Novo doba" trpko zavrača trditev, da hrvatski narod .orjaški napreduje". Mislimo namreč — pravi člankar — da narod napreduje samo tedaj, ako napredujejo vsi slojevi naroda obe dne m ter vsaj v nekem razmerju. Ali je tako pri nas? Ko vsi priznavamo, da so jedro naroda kmetje, ter da nam prav ta kmetski sloj na vsej črti propada, ali moremo potem konstatirati napredek vsaj v drugem, malem delcu naroda, v inteligenciji? .Nova doba" na ta vprašanja ne odgovarja, a zatrjuje odločno: naš, hrvatski narod v celoti propada, vsaki dan bolj propada! Revolucija v Italiji se nikakor še ni polegla. „Gaz. di Venezta" javlja iz Turina, da so hoteli ondotni ustaši zažgati turinsko jubilejno razstavo, a da se je naklep še pravočasno onemogočil. Kralj s> ne more vrniti v Rim, ker je ministsr notranjih del izjavil, da ne prevzame nikake odgovornosti za var stvo kraljevega vlaka. V Milanu so se pri „Porta Romana" dogodili novi krvavi boji. 400 (po drugih poročilih 10001) velikošolcev je prišlo iz Pavije in drugod v Milan ter je zasedlo okraj „Porta Volta" ter z oken streljalo na vojake. Vojaštvo se mora truditi, da zabrani, da bi ne prišle v mesto več,e oborožene tete. Pri .Pcrta Venezia" je bil tudi velik boj, pri katerem je vojaštvo streljalo. Pri „Porta Monforte" pa je bil boj najljutejši. Mnogo ustašev se je zateklo v bližnji kapucinski samostan ter od ondi streljal}. Neki menih je s svojega ckua huj skal narod proti vojaštvu ter baje tudi sam streljal. B<^j je trajal štiri ure. Vojaštvo je baje rabi'o celo topove. Pri .Porta Ticinese" je imelo 2000 vojakov dosti opravka, da so zavrnili obor oz ne kmete, mej katerimi je bilo tudi mnogo km-tic in otrok s kosami in cepci. Nad 1000 ljud'j je že v ječah. General Dava je dal zapreti tudi 30 kapucinskih meti hov ter jih prepeljati v drug samostan. Povsod so bile hišne preiskave. Na kolodvorih, ki so zasedeni z vojaštvom, preiščejo vsakega popotnika. Vse najbogatejše meščanstvo je pobegnilo iz Milana. Listi poročajo, da je bil d doslej v Milanu vsaj 500 ubitih in nad 2000 ranjenih. Železnična zveza mej Milanom in Cbiasso je do cela pretrgana Tudi mnogo železničarjev štrajka Delavci iz tvornic v Milanski okolici hite svojim tovarišem na pomoč, a vojaštvo jih zavrača z bajoneti. Tudi v Messini in Luinu so se začeli nemiri Doslej je proglašeno obsedno stanje v Florenc , Livornn, Pisi, S eni, Massi, Arezzu, Grossetu in v Speciji pri Genovi. Italijanski delavci v Cnrihu, Bernu in Lozani so priredili velike demonstracije, pri katerih so razni govorniki i-ražali veselje, da je ., prišel trenotek, ko ee bode zrušilo kraljestvo in igo buržvazije". — .Neue Freie Press^" dokazuje, da je kriva sedanje bede na Italijanskem precej tudi ameriško-španska vojna, radi katere v lukah ni dela ter je dovoz živil premajhen. ,Vsled prestanega vznemirjenja,u jo dejala ona ter malo za tem nadaljevala : „Oh, Griša, ko je bil človek že blizu smrti, potem še le ve, kako lepo je življenje . . . Obljubi mi pri svoji časti, da hočeš živeti, da ne boš ničesar storil, kar bi ti šiloma končalo — življenje!14 „Cemu zahtevaš to od m-ne?a .Tako . . . misli si, daje le muha, toda meni je. v tešilo. Za neumno bitje, kakoršno sem jaz, je veejedno; pred teboj je paše lepa bodočnost. Zato želim slišati iz tvojih ust obljubo, da n> bodeš obupal, tudi ako su ti približajo bridke izkušinje, marveč, da se bodeš junaško boril . . . Prisezi mi to!" Nje oko je zrlo tako proseče nanj, da se ni mogel ustavljati, prisegel je, kakor je želela. Objela ga je z obema rokama, pritisnila dolg, vroč poljub na njegovi ustni, potem pa odšla . . . * * m Po dolgi vrst dnij bridke skrbi in mučne dušno britko8ti je Andrejev zopet trdno, nemoteno epal ter se še le pozno zbudil. Njegov pogled je obvisel na zaprtem pismu, ki je ležal poleg njega ; vzel je je, in čital. L:«t se je glasil: .Predragi Griša! Obljubil si mi, da se ubraniš vsaki misli na samomor, in to Tvojo prisego jemljem seboj v grob ... Ne morem in ne smem dalje živeti. Prvikrat in jedino le sedaj sem Te nalagala. Ure nisem rešila Ti poznaš mojo gospodo in veš, da mi od teh ljudi ni bilo pričakovati usmiljenja . . . Hvala Ti za vso srečo in ljubezen, katero sem vžila pri Tebi . . . Moli zame, da mi bode vsegamogočni odpustil veliki greh, katerega nameravam storiti. Poprimi se zopet svojih vseučiliščnih študij, drugi čas pa posveti umetnosti ter postani mož I . . . Dalj.; ne morem več pisati, kajti solze temne moje oči. Zdravatvuj ter Bpominjaj se v ljubezni svoje Lize. Napol onesveščen je omahnil Andrejev na blazino ter je glasno ihtel. Minilo je za tem nekaj let. V razstavi umetnost ij je stala družba dam pred podobo, ki je predstavljala breg reke, na katerem je ležalo v črni obleki mrtvo truplo dekleta. Svitloba in gosta, čez vse razprostrta megla je kazala, da je jesensko jutro. ,Kob'k talenti" je pripomnila občaduje jedna Špansko ameriška vojna. Ia Madrida ia VVftahingtona so došla poročila, da ae je španska, takozvana kapverdska eskadra povrnila v Kadika, da ae adruii i eskadro admirala Ca mare ter potem skupno od plove proti Anti lom. Ker pa vse spar.sk« ladije niso dogotovljene ter tudi vas niso ie dovelj oborožene, bode minnlo še dokaj časa, prodno aa sreča zdrnieno špansko bojno ladijevje a Amerikanci. — Ameriški časopisi poročajo, da nameravajo ameriški generali v kratkem začeti proti Kubi ko rabi-rano akcijo na suhem in na morju Gsneral Mile« je že v Tampi, kjer počaka 30.000 vojakov, ki ae bodo poskušali izkrcati do torka na Kubo. Stotnik Dorst, bivši vojaški ataše na I) a naju, pa je na par-niku .Gussie" že odjadral isTampe; seboj je peljal več topov, 7000 pušk in 20.000 patronov za ustaše. Hkratu so dobile vse čete v Chickamangi povelje, da odrinejo deloma v Tampo, deloma v Nevrorleane, deloma v Mobile. Katoliški škofje v Zjedinjenih državah so izdali pastirski list, ki se bode prihodnjo nedeljo čital v vseh cerkvah. Škofje poživljajo svoje vernike, naj molijo za uspeh ameriške vojske in za mir v boju padlih Amenkancev. — V Španiji pa vre čim dlje bolj. List .Times" je prinesel brzojavko, da so pod mirno površino vulkanske moči pri delu. Tudi drugi angleški listi poročajo, da je socijalnu revolucija pred durmi. Živila v Madridu eo vedno dražja. V Logronu so ljudje oplenili žitna in druga skladišča. Mej plenilci je bilo veliko a drogovi oboroženih žensk Ko je prispelo konjeništvo, so je pognale v beg Ženske s se k i rami. V španski zhornci pa se vrše vsak dan viharni prizori mej strankarskimi poslanci, tako da je moral Sagaata zopet opominjati poslance, da ni čas za prepire, nego da treba nujno rešiti nekatere vladne predloge glede dobave novih denarnih sredstev, kajti legalna sre-lstva so že vsa pošla! DnevTie vesti. V Ljubljani, 11. maja. — i Protiburševake demonstracije pred sodiščem.) Pri jutrišnji kazenski obravnavi radi protiburševskih demonstracij predsedoval bode sodnemu dvoru goep. c. kr. dež. sodni svetnik Marti na k, javno obtožbo zastopal bode c. kr. državni pravduik Pa j k, kot zagovorniki oglašeni so gg. dr. Krisper, dr. Tekavčič, dr. Kušar, dr. Šušteršič, dr. Pire, dr. Papež in c. kr. notar Plan ta n. Vstop je dovoljen samo proti izkaznicam, katere se dobijo v prezid ij al ni pisarni deielnega sodišča. — (Zgradba justionega poslopja — odložena) Minulo je šele nukaj tednov, kar je vlada v dež. zboru kranjskem naznanila, di začne še letos z zgradbo novega justionega poslopja. Storilo se za to doslej še ni ničesar, pač pa naznanja uradni list, da je mej tistimi deli, katerih izvršitev je vlada odložila zaradi parlamentarnih razmer, tudi justično poslopje. To je za mesto velika škoda, kajti ne samo, da ostanejo justični uradi v sedanjih nezadostnih prostorih, tudi stavbena delavnost se s tem zadrži, in to bode mnogo obrtnikov in drugih delavcev močno čutilo. 0 tem vladnem postopanji izrekamo svoje mnenj) na drugem mestu; pristavimo naj mu pa še željo, da bi obč. svet izmej dam. .Kakor se čuje, je slikar te podobe še prav mlad mož, kar je ekoro nevrjetno, kajti nekaka otožno it preveva vsa njegova dela." „In kako se imenuje ta slika?" .Megla." .Ne umejem, kako je prišla umetniku to> čudno ime na um." .To vam hočem raztolmačiti", se je čul za damami globok glas nenavadno lepega moža s črnimi lasmi in temnimi očmi. .Glavni element v moji sliki je megla, rezka, vse prevevajoča jeaeuska megla. Blagovolite pogledati, kako zabrisane in medle so v tej megli osebe, katere zro s strmečimi očmi na utopljenko. Samo ona, to krasno bitje leži izven te megle, ki ne sega doli do zemlje. .Ah, razumem," je zaklicala živahna plavo-laska. .Vi hočete s tem reči, da človeka osvobodi le smrt teh grdih, zopernih zemeljskih hlapov." .Da, tako je, miloBtliva", je odgovoril Andrejev — kajti on je bil, — .emrt . . . Kdor pa čuti v sebi moč, dvigniti se nad to meglo, temu je pri-voščeno, da ime pogledati že tu, na tem sveta v/ nebeške kraje, katare nam otvori sicer šele grob.* poekosil vse korak«, da vlada ta svoj aklep umakne ia da začne bres odlašanja a agradbo justičnega poelopja. — (Promocija) Včeraj je bil na dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem prava g. Zdravko Flerin, c. kr. avskaltant v Ljubljani. — (Zdravatvsno »tanjo v/ Ijnbjjaiv.) Tedenski izkas o zdravstvenem stanju mestne občine Jjubljanakn od 1. do 7. maja kale, da je bilo novorojencev 16 (= 2376•/•<•) mrtvorojenec 1, umrlih 33 (=34 1&°'00), mej njimi je nmrl za vrstico 1, za jetiko 8, za telodčnim katarom 1, vsled nezgode 3, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=217 •/„>, iz za vodo v 11 (=47 8%). Za iafekcijoznimi boleznimi sta oboleli, in sicer za vra-tico 3 osebi. _ — (Sankcijoniran sakon ) Cesar je sankci-joniral po dež. zboru kranjskem sklenjeni zakon glede preskrbljevanja občine Ambrus in soseJnih občin s pitno vodo. — (Za logaški vodovod) je poljedelsko miuisteratvo dovolili subvencijo 38 500 gld. Vsi trojki znašajo 77.000 gld Dežela Kranjska prispeva k njim 15 008 gld. — (Občinske volitve v/ Vojniku.) Meseca maja 1897. je županstvo vojniško razgrnilo imenik volilcev za nove občinske volitve, katere bi se bile morale že lani vršiti. Imenik je bil kaj — rudno sestavljen. Zupanstro je izpustilo celo vrsto volilcev in sicer slovenskih volilcev, kateri so radi tega pravočasno reklamirali. Toda rešitve teh reklamacij niso učakali, okrajno glavarstvo su nikakor ni dalo spomnita na svojo dolžnost in tako so vojniški uemšku tarji mogli stvar zavleči celo leto. V tem so razni njih pristaši nakupili male parcelice v vojniški občini in čim se jim je predpisal za I. 1808. davek, je županstvo stari volilni akt vrglo v koš in sestavilo nov volilni imenik, proti kateremu je sedaj vlagati reklamacije. Postopanje vojniškega županstva je navadna sleparija, ali da bi se jej poklicani čuvarji pravice in zakonov uprli, na to še misliti ni, kakor tudi ne na to, da se o tej stvari izreče v državnem zboru primerna beseda. — (Nemška zmaga v slovenski občini.) Graški nemški listi javljajo ponosno, da je nemška stranka pod vodstvom renegata Repnika pri obe. Volitvah v občini Curkmci blizu Št. Ilja v mariborskem okraju popolnoma zmagala. — Mariborski Slovenci, kaj vender — delate?! — (Pet ljudij zgorelo.) V vasici Turdanič bliza Beljaka se je predvčerajšnjim zgodila velika nesreča. V gospodarskem poslopji posestnika Fr. Fopetnika je nastal ogenj, kateri se je hitro razširil. Popetmkova I9letna hi se je pogumuo zagnala v plamen in iz gorečega hleva rešila živino. Potem je šla v gorečo hišo, da reši v podstrešni sobi spef-a bratca. Našla je otroka, ali iz hiše ni mogla več. Hotela se je skriti v kleti, a najbrž ni mogla vrat odpreti, kajti ua£li so jo z otrokoma pred v rat mi mrtvo. V hiši je ležala tudi neka stara beračica, ki je zgorela, in pogreša se še neki otrok, ka'eri je najbrž tudi našel smrt v plamenu. Razen teh pet ljudij utegne kot Žrtev požara umreti še neki drugi otrok, katerega so strašno opečenega rešili iz goreče hiše. Pravo čudo je, da se je posrečilo ogenj lokalizovati, sicer bi bila pogorela vsa vas. — (Razpisano službe.) Pri c. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani mesto koncipista v X. čin. razredu. Prošnje z dokazili znanja obeh dež. jezikov de 2 2. maja t. 1. pri c. kr. finančni pro knraturi v Ljubljani. — Na ljudski dvorazrednici v Kočevski Reki drugo učiteljsko mesto s plačo IV. plač. razreda. Prošnje do 2 2. maja t. I. pri c. kr. okr. šolskem svetu v Kočovju. — Na utrak-viationi jednorazredtii ljudski šoli na Travi def. Jiičit. mesto z letnimi 450 gld. Prošnje do dne "2 5. maja t. I. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu '"V Kočevju. * (Junaški din poplačan.) Pred par dnevi kakor smo že poročali — bo zagledali Dunaj - ■ »ni na stolpu Votivne cerkve velikansko zastavo. J viharni noči je zlezel klepar Franki na stolp, ne ( '» bi ga kdo opazil, seboj pa je nesel drog in 20 ^metrov dolgo zastavo, katero je na Btolp obesil. -Jesar mu jo podelil za ta junaški čin 500 gld., indvojvoda Rainer 200 gld., nadvojvoda Oto 100 gl. >rošt Marschall 50 gld. in dva zlatnika. Franklu »e je torej junaštvo že precej izplačalo, a vender •>ravi, da za „vse dunajsko mesto" ne bi še jeden-'r&t le^el na stolp. * (Od veselja umrl.) Slikar Amčdč Girard, ■aljni sorodnik maršala Neja, je izložit svojo sliko r pariškem .Salonu". Ko je došel v razstavo in -""•j« da jg. njegova slika postavljena na odličnem mu je od radosti in vzburjenosti počila žila. vsled tega je umrl slikar v 33. letu svoje starosti. . * (Kubanske ieneke.) V popolnem proti-Jiovju a našim listkom o kubanskih ženah, kateri m pravel , Anonymus« is ruskega »Nov. Vremja", poročajo dragi časopisi tako-le: Na Kubi je troje vrst šenstva in sicer: aamorke, bele in temnosive Kreolinje. Največ je zamork. Zimorkinje hrep-ne po Evropi ter jim je največja sreča, kadar smejo ljubkovati z belimi; lepota in mladost jim nista glavna stvar. Bogatejše ženske na Kubi lennharijo, dočim delajo siromašne na polju n po tovarnah tobaka ter se celo odlikujejo v pridnosti. Kreolinje so pa povsem brezbrižne. Francoske Kreolinje pošiljajo svoje bčere v Pariz in ko so se le-te vrnile domov, žive" lahkomišljeno v svojih nasl njačih in pazijo ljubosumno na svoje soproge Španske Kreolinje pa se drže španskih običajev. Na ulice ne gredo nikdar brez spremstva. Koketiranje, pušenje ogarut, uživanje sladčič, bogate obleke in lišp z dragocenostmi jim je prva briga. Zahajajo tudi na borbe z biki. Prebivalke na Antilnh so duševno jako omejene, pa tudi lene. Te ženske pa so krasne, no, krasota jim zgodaj mineva. Nobenega pojma nimajo o vnanjih d« god k h. T »ko na pr. skoro da nič ne vedo, kaj se sed*j godi na Kubi. Njim ni briga drugo, nego da SO lepe rožice in da zadovoljujejo svoje soproge. * (Zdravstvene naredbe v vlakih.) Avstrijski železuićui minister je odredil da se nabavijo na vlakih južne železnice higijemeui pljuvalniki. da ne bodo potniki pljuvali po tleh, ker se tem potom raznašajo razne, zlaeti pljučne bolezni. Ta odredba je vse hvale vredna ter je »amo želeti, da skrbe za take stvari tudi druge železnice. Ponekod so vozovi III. razreda pravcati hlevi! Darila • Za apodnjestajerski jubilejski zaklad so vplačali nadalje: SI tr$ Sv. Jurij na južni žel. 100 kron; si. okrajna hranilnica v Slovenjem-Gradcu 40 kron ; slav. občina G o m i I s k o 20 kron; si. posojiloica v Cel j i 1O00 kron (drugi donesek poleg že plačanih 1000 kron); g. fUfael Krušič in Franc Vabič, c kr. orožua vodji v Poličanah a 1 krono; preč g Anton Ranč i gaj, vikar v Cel ji 20 kron; preč. g. Ivan Kranjčič, kaplan v Celju 10 kron; si. okrajni zastop v SI o-venski Bistrici G00 kron. Književnost. — „ Učitelj ski Tovariš*. Štev. 14, Vsebina: Bratje Slovani! — Iv. Šega: Govor na koncu šolskega leta 18U7. — L. Livtar: Močnikovo razšte-vanje. — Janko Lebnn: O pravopssju v slovenski ljudski šoli. — Is „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". — Naši dopisi. — Vestnik. — ,Nova Doba". Br\j 6 i 7. Sadržaj: U Slavoniji post — u Zagreba poklade. Iv. Benkovič: Socijalizem kot veda. Ž^vko Bertić: O zadruzi. O zadacima diaštva — iz Masarvka. Milan Heimrl : Bunjevci i Šokci u Ugarskoj. Ekonomska pitanja n hrvatskoj politici. Stjepan Radič: O pripravi za rad u narodnoj politici. Dopisi. Književnost i umjetnost. Varia. Bilješke. Izhaja mesečno ter stane s pošto 3 gld 60 kr.; za dijake, uradnike, male obrtnike in učitelje s pošto 2 gld 60 kr. Poaam-zni broj 35 nč, za dijake 2r> nč. Naroča se: Praga. Kr. Vi-nohradi. — „Nova Doba* razmotriva socijalno-politične in narodno gospodarske zadeve. Program ji je v kratkem: boriti se za gospodarsko in politično neodvisnost jugoslovanskih plemen od tujih izseza-valcev in težiti po kolikor možno največjem gmotnem in duševnem blagostanju jugoslovanskih rodov v čim najožji mej seboj ni zvezi. List bi pa rad vsem zabičil, d t je ta dandanes jako restringirana „možnost" v naših rokah, v naših glavah. List je vzbudil pozornost največjih listov, n. pr. v Nemčiji (,Kolnische Ztg "), v Rusiji („Knižki Nedčli"), da čeških listov niti ne omenimo; čudimo se pa, da se hrvatsko novinarstvo kaže tako apatično napram takim pojavom. .Novo Dobo" znova prav toplo priporočamo. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 12. maja. „Wiener Zeituug" javlja, da je imenovana na deseto učiteljsko mesto na c. kr. rudniški šoli v Idriji učiteljica Koza HHbal. Dunaj 12. maja. „\Viener Zeitung" javlja, da je ministerstvo notranjih del dalo grofu Alfredu Coroniniju, dru. Antonu Gregorčiču in tovarišem dovoljenje, usta no viti delniško dražbo .Vipavska železnica" s sedežem na Dunaji in je potrdilo društvena pravila. Dunaj 12. maja. Zadoji liberalni župan dunajski, dr. Rajmund Grubi, je danes po dclgi bolezni umrl. Dunaj 12. maja. Čedalje grozovitejše podrobnosti se čujejo o revoluciji v Milanu. Ubitih je bilo nad 1000 ljudij, ranjenih pa ne more nihče šteti. V Novari in v dragih blizu M'tsna ležečih mestih so se tudi primerili krvavi izgredi. Iz Milana so bili na rame strani poslani vojaki, v provinciji Komo pa se je razglasilo obsedno stanje. Rim 12. maja. Vlada je še vedno t straha, da se primerijo revolte. Glavni urednik časopisa „Avanti" in dva urednika so bli na cesti aretovani. Rim 12. maja. Vlada je vse železni* carje, kateri so vojaški rezervisti, poklicala pod zastave. Teh Železničarjev je nad 300. To se je zgodilo, ker se pripravljajo železni • carji na generalni štrajk. Rim 12. maja. V vseh krajih Italije vlada mir. Včeraj se niso nikjer primerile revolte Milan 12. maja. Policija je dognala, da je milanska revolucija nastala nekaj dnij pred, nego so nameravali voditelji. Po načrtu naj bi bila nastala dne 10. in bi se bili revolucijonarji polastili najprej mestne hiše ter proklamirali komuno. Milan 12. maja. Vsi listi so nehali izhajati, ker ni dobiti papirja. Vojno sodišče je začelo včeraj funkcijonirati. Curih. 12. njaja. Italijanski socialistični posl. llondmi, ki se mudi v B 11 luoni, je izjavil, da je namen revolucionarnega gibanja v Italiji, ustanoviti po vzgledu Švice federalno republiko. V raznih kraj'h južne Švice, ob italijanski meji se zbirajo številne italijanske bande, hi hočejo v Italijo. Švicarska vlada je ukazala preprečiti, da bi oborožene bande prekoračile švicarsko mejo. Madrid 12. maja. Blizu Portorika se mude za vojno prirejeni parniki ameriške trans-atlantiške družbe. Sodi se, da izvršujejo službe ogltduhov. Novi York 12. maja. „New York-Heraldu sodi, da hoče Španska ako se je nje brodovje res obrnilo v Kadiks, vojno zavleči in zahteva, naj Zjed. države začno energično akcijo, da primoraju Špansko, prositi miru. Novi York 12 maja. Poročilu, da se je špansko atlantsko brodovje vrnilo v Kadiks, ne veruje tukaj nihče, ampjk sodi se, da je to samo španski manever. Berolin 12. maja. V tukajšnjih diplo-matičnih krogih se sodi, da je Španska izgubljena, ako se je nje brodovje res vrnilo v Kadiks, in da je v tcin slučaju že zdaj odločena špansko ameriška vojna. Pariz 12 ma;a. Sic-demekrat Jaures, kateri je pri volitvah propadel, razglaša, da ne kandidira več, in da tudi eveutuvalne izvolitve ne vzprejme. Narodno-gospodarske stvari. Načela in organizacija slovenskih posojilnic z ozirom na novi zakonski načrt in na dejanske razmere na Slovenskem. Spisal I. Lapajne. (Dalje.) Na jedni strani se nam v tem načrtu navedene točke zde prestrl janl: Dne 7. maja: Katarina Mikft, nradne»n slap-« vdova, SI let, Krnkovski nasip 6t. l'i, vodenica. — Franc fika Hi»b-fier, priv. uradnika ima, 38 let, Ulice n* grad St. 13, Brčna hiba. Dne H. maja: Alhina Kovat,, delavčeva hči, 5 mes, Vodmat 6t. 89, kron. želodčni katar. — Valentin Rožanc, gostač, 67 let, TržaSka cesta St. !>»>, ostarelost. V deželni bolnici" Dne 1, maja: Marija Znidarfiift, mlinarjeva žena, 30 let, jetikn. Meteorologično poročilo. Viflina nad morjem 808*9 m. I ČaB opazovanja Stanje buro-metra v mrn. i* Si Vetrovi Nebo •t j= •i s 1 S a ^ -S ^ a a- » 11. 12. - 9. ;tvWer 7. zjutraj 2. popol. 728-5 72« 8 7<5 2 15 0 148 17 6 ■r. jzah. p. m. jzali p. in. jjzab. oblačno pol nbl. ublacno 00 Srednja včerajšnja temperatura 14-5*, nor malom. ■a 10' pod dne 12. maja 1896 Sknpni državni dolg v h rob m Avhtnjuka zlata rent.it , , Avstrijska kronska renta 4* , Ogerska «lata renta t , . . , Ogerska kronska renta 4°/, Avstro-ogerske bančne delnice Neruski drž. bankovci za 16 m Zahvala. S« globoko potrtim po nenndomestni izgubi naS<*ga iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma sina, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Friderika Jurija Sossa nam je samo tem pote m možno za vse ljubezni polno Borntje že mej boleznijo in zdaj ob smrti za tolažilno sožalje. kukor ne manj ca castilno Rpremstvo k zadnjemu počitku, konedno za krasne poklonjeno vence vsim prijateljem in znan« em izreči nafio najtoplejše in najudanejšo zahvalo. 591 V Ljubljani, dne 11. maja 1*98. Žalujoči ostali. Ž eni te v. Mizarski pomočnik, 24 let star, s premoženjem l f,oo uloo ^kl premoženja. Ponudbe, ako je mogOČC s fotografijo, poti naslovom: ,,J. M. št. 12, poste restante, Ljubljana". (733) - k' Slavnemu obi-itistiu uijudno naznanjam, da sem ot.v«>rtl v Šolskem drevoredu svojo rr^e s zenico kier bodem imel vedno oveia govoje maso oa razpolago. Skrbel bodem za točno postrežbo ter se priporočam ia obilen obisk z odličnim spoštovanjem Valentin Hahm Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami so odda s 1. avgustom t. I. (739-9) V>c se izve v Cerkvenih nllrali it. 1. Stanovanje z dvema sobama s pritiklinami ae o«l (741-2) Kavarna ^Europa', Vsaki dan svež (689—3) Telefon št. 81. Tam se tudi oddajo sledeči časopisi: „Tagespoat", „Fremdenblatt", nExtra blatt*. .Slovenski Narod , Slov enaki Liat", .Soča" in .Edinost4. 88888888888888888088808 v lepem kraju na Gorenjskem se daje v najem ali na račun. Kje? pove upravn>Stvo „Slov. Nar.a. (757—1) Odda se takoj veliko stanovanje. ,7gs_N J. Vodnik, Sp. Šiška. Prodaja vina. Imam v kleti pristno lstersko črno In belo vino od 16 do 25 kr. liter, postavljeno na kolodvor drža«ne žtlezuice Dlgnano. Mali vzorčki se no pošiljajo. A. M. Fujman, Di gnano, (S89-7) retrav. 330 k rt* t Ml»«lke>Jil ««■ eukrsa, k«» *4 kr. IBOkrnt •latlkejtil od rukra, Wom I1', kr. v ua uliti paalilkak, k««'l kr. Pošiljam najmanje 10>0 hosov proti povzetju. Jindrich Vojtech, Nusle Praga. (425-14) Trgovcem valile rabat. ▼ prvem nadstropji: jedna soba, kuhinja in drvarnica, a« edda aa avguat na Tržaški «•«■* H 6f«v. SiH. (75«) žlsojam se s tem najatjadneje naznaniti, da /e moja prodajalnica odslej v baraki za škofijo, na Pogačarjevem trgu. Zahvaljujoč se za dosedaj mi izkazano zaupanje, prosim, me tudi o nooem lokalu počastiti s prao obilnim posetom. J? vete?*poštovanjem (754-1) * Kranjsko društvo v varstvo lova. JftL • ------- 0 Vabilo ~ VI. rednemu glavnemu zborovanju Št 14397. (758) Z ozirom na to, da se po raznih hiftah — zlasti pa na čelnih in požarnih zidovih — pogostoma zapravljajo reklamil ntsplif, ki po obliki ali izvedenju ne ustrezajo dobremu ukasu, temveč ga pogostoma naravno*t — žalijo, je mestni magistrat v svoji s«ji dne 15. aprila letos nklenil, daa al nora odisle| vaalido, ki imnerava napraviti kak. impls kl bod« a ulice viden, laponlavatl anngletratno «»dobreu|e» ter da nora v lu avrho predložiti notri. To s« s tem javno razglasa. magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 20. aprila 18!»8. ki bode dne 26. maja 1.1. ob 7. uri zvečer v restavraciji „Mayr\ I.>iievni red: 1. ) Pačunsko poročilo za leto 1897. 2. ) Poročilo revizijskega odbora. (748-1) 3. ) Volitev štirih odbornikov. 4. ) Volitev revizijskega odbora za leto 1898. 5. ) Posebni predlogi. Samostojni predlogi za glavno zborovanje morajo se naznaniti najmanj osem dnij poprej pri društvenem odboru. V Ljubljani, dne 12. maja 1898. Od/bor »0««««««»««