PROBLEMI 9-10, 1981 (212-213, letnik XIX)
VSEBINA:
Dr. Sergej Lev (1916-1981) - življenje in delo
POSEBNO OBVESTILO!
Vsem sodelavcem in prijateljem z veseljem sporočamo, da smo se preselili v nove lastne prostore - v
prvo nadstropje hiše v Gosposki ulici 10. Pridite kaj naokrog.
UREDNIŠTVO:
Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik),
Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Rastko Močnik, Denis Poniž, Rado Riha,
Jože Vogrinc, Zdenko Vrdlovec.
SVET REVIJE:
Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močniiv, Boris A. Novak, Braco
Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev);
Jože Dežman, Marko Kerševan, Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (pred-
sednik), Marko Svabič, Jadranka Vesel
Naslovnica: Ignac Kofol
Tekoči račun: 50101-678-48982 z oznako: za Probleme.
Letna naročnina 120 din, za tujino dvojno.
Izdajatelj: RK ZSMS.
Tisk: DDU Univerzum, Parmova 39 Ljubljana
Revijo denarno podpira Kulturna skupnost Slovenije.
Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena temeljne-
ga davka od prometa proizvodov.
Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek in četrtek v svojih prostorih na Gosposki 10 (prvo nadstropje).
Cena te številke je 30 din.
v vednost!
I.
Za jesenski semester študijskega leta 1947/48 so na katedri za slavistiko prvič najavili predavanja mladega,
31-letnega profesorja dr. Sergeja Leva, ki je komaj leto poprej doktoriral s tezo »Pulzija in transfer v delih
Mihaila Solohova«. V prvem letu svoje profesure seje loteval predvsem strukturalne analize socrealističnih
romanov, s katerimi so bile tedaj (in še mnogo let po tem) obilno založene tudi ljubljanske knjižnice in štu-
dentje glede virov tako niso bili v stiski.
Ob koncu oktobra je dr. Lev študentom najavil, da v prvi polovici novembra ne bo imel predavanj, saj se
bo podal na študijsko potovanje v Zijrich, radi kompletiranja materialov za pripravo posebnega seminarja
o odmevih na socialistični realizem v Zahodnem svetu. 5. novembra gaje posrkala vase že kar tradicionalna
ziiriška megla.
Jeseni 1947 je bil B. Brecht pozvan na zagovor pred Komite za odkrivanje protiameriške dejavnosti:
G. Stripling: G. Brecht, navedite prosim svoje osebne podatke in točen naslov. Govorite v mikrofon, prosim.
G. Brecht: Ime mi je Berthold Brecht. Moj naslov: 34 West, 73'^ Street, New York. Rojen sem bil v Augsburgu
v Nemčiji, 10. februarja 1898 leta.
G. Stripling: G. Brecht, komisija je . . .
Predsednik: Kd^j, ste rekli, da ste rojeni?
G. Stripling: Bi prosim ponovili še enkrat vaš rojstni datum?
Predsednik: 10. februar 1898?
G. McDovvell: 1898?
G. Brecht: 1898.
G. Stripling: Gospod predsednik, komisija ima na voljo prevajalca. Bi želeli prevajalca?
G. Crum: Bi radi prevajalca?
Predsednik: Ali želite prevajalca?
G.Brecht: Da.
Pred taisto komisijo je bil Brecht prepoznan kot kriv protiameriške dejavnosti in je že naslednjega dne (31.
oktobra) z letalom zapustil Države. 5. novembra ga je posrkala vase že kar tradicionalna ziiriška megla.
9. novembra objavi znani desničarski dnevnik »Ziirichen Neugheiten« na 4. strani naslednje poročilce:
»Organi švicarske policije so ob pretresu v takih krogih znanega lokala Cabaret Voltaire radi zaščite javne
morale, v prostorih taistega lokala, poleg mestnim očetom že dlje časa znanega Aarona Leipnichta, zatekli
še tele gospode: Antona Lothmana, Sergheja Lewa, Rosemarie Tiefflugen, Jeacquesa Duponta, Bertholda
Brechta in Heleno Weigel. Še zlasti nas ne čudi, da seje v takšni jazbini znašel tudi znani komunistični špijon,
Berthold Brecht. Skupaj z našimi organi javnega reda in miru se sprašujemo, ali ni tudi slednji vpleten v
nemoralno dejavnost že omenjenega lokala.«
II.
Ob koncu leta 1953 dr. Sergej Lev prebere v nemškem časniku »Die Zeit« besede tistega, s katerim je 8. no-
vembra 1947 sedel v istih prostorih nekega znamenitega lokala v Ziirichu. ne da bi za to sploh vedel, besede,
ki obsojajo »lakiranost in olepševanje, ki so največji sovražniki ne samo lepote, temveč tudi politične pame-
ti«. Dr. Sergej Lev za temi besedami takoj prepozna sovražnika njemu tako omiljene literarne struje, vsled
česar ostro reagira:
»Tudi tov. Bertu, kije nekdaj skupaj z nami stopal po poti socialistične osvoboditve, je kot že toliko drugim
bivanjem na Zahodu spridilo duha. Kot da bi pozabil na velike dosežke sovjetskega naroda, ki je svetu prvi
pokazal, kakšna je resnična delavska umetnost. Ta nikoli ne lakira, narobe, prej bi kot lakiranje lahko raz-
umeli ravno metodo tov. Berta, metodo, ki prekriva/lakira sedanjost z nam oddaljeno preteklostjo (celo 14.
stoletjem). Znano je, daje treba gledati naprej, ne pa nazaj.« (Iz dnevnika Dr. Sergeja Leva, 28. 12. 1953)
Leta 1954 je Bertholdu Brechtu dodeljena sovjetska nagrada »za utrjevanje miru med narodi«.
Dr. Sergej Lev v svojem dnevniku z dne 13. 9. 1954 euforično piše:
»Sovjetska zveza je še enkrat dokazala, da zna podeliti prave nagrade PRAVIM LJUDEM. Tega moža mo-
ramo osebno spoznati.«
1
III.
Ta priložnost se mu je ponudila šele dve leti kasneje, ko je italijanski narod velikega dramatika povabil v
Milano, na premiere njegovega znanega dela »Opera za tri groše«.
Dr. Lev seje odpravil na vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob tretji uri in pet minut zjutr^. Kot je zapisal v svoj
dnevnik, sije želel natanko ogledati Agnellijevo tovarno FIAT, »ta gnojni tvor na italijanskem škornju«, ka-
kor se je rad izrazil.
Z ogledovanjem FIATA seje zapletel tako ognjevito, tako na dolgo in široko, daje slednjič pogledal na uro,
ko so se kazalci že bližali šesti, predstava pa je bila napovedana za pol osmo uro.
Pohitel je h gledališči, saj sije v jutranji naglici pozabil rezervirati karto, a je pri blagajni -helas- naletel na
zaprto okence, za katerim je visel napis: »Tutti i posti sono presi«.
Takrat Dr. Sergej Lev še ni vedel, daje to bila zadnja priložnost za snidenje z Bertholdom Brechtom: slednji
je preminil 14. avgusta istega leta.
* ♦ *
Dopustimo torej Dr. Sergeju Levu in Bertholdu Brechtu, da jima srečanje še enkrat - tokrat zagotovo zadnjič
- spodleti in to na straneh, ki so jih uredili delavci INSTITUTA - naprave, ki se prav v tem ireduktibilnem
razkoraku, ki loči/združi Dr. Leva in B. Brechta (v ireduktibilnem razkoraku, ki samo še enkrat izpričuje,
kako globoko ljubezensko razmerje, v zadevah svoje uspelosti, zadeva na zares nepremostljive ovire), na-
sljavlja na misli in delo tako enega kot drugega.
Kazalo:
IN MEMORIAM - Dr. Sergej Lev
A: NAČRT ZA UVOD V KRITIŠKO IZDAJO ZBRANIH DEL. DR. SERGEJ A LEVA
B: NAČRT ZA ŽIVLJENJE DR. SERGEJ A LEVA
C: NAČRT ZA DELO DR. SERGEJ A LEVA
Prvo ljubljansko ohdohje (Obdobje mladostne lirike)
Teksti Prvega ljubljanskega obdobja
Heidelberško-istanbulsko obdobje
Tekst Heidelberško-istanbulskega obdobja
Jugoslovansko obdobje
Sovjetsko obdobje
Teksti sovjetskega obdobja
Pariško obdobje
Tekst pariškega obdobja
Drugo ljubljansko obdobje
Teksta Drugega ljubljanskega obdobja
D: PASTIŠI IN APOKRIFNI TEKSTI DR. SERGEJ A LEVA
(in/oziroma njegovih posnemalcev)
E: KRONIKA INSTITUTA
* * *
Zapuščino dr. Sergeja Leva kritiško obdelal in uredil
INSTITUT: Tone DALARA
Eliel KINDLERER
Andrej DRAPAL
Miha KOVAČ
Iztok SAKSIDA-JAKAC
Igor ŽAGAR
Vojko Flegar (image)
Vladimir PAVŠIČ
2
IN MEMORIAM - DR. SERGEJ LEV
Dr. Sergeja Leva ni več. Odšel je tiho, kot je živel. V
tem težkem trenutku, ko smo njegovi prijatelji
umolknili in obstali v tihi žalosti, še ni jasno, kako
globoka praznina je zazevala v sodobni slovenski li-
terarni teoriji: mož, ki nam je s svojim trdim delom
in nezlagano skromnostjo vedno predstavjal svetal
vzor, namreč v slovenščini nikoli ni objavljal, tako
da smo njegovo delo poznali le redki tovariši. Zato
menim, da ti težki in žalostni trenutki predstavljajo
pravo priložnost, da slovensko javnost seznanimo z
življenjem in delom našega rojaka, kije, kljub temu,
da je že zelo zgodaj postal državljan sveta, v srcu
vedno ostal Slovenec.
Dr. Sergej Lev se je rodil v idilični zasavski vasici
Polšnik pod Kumom 19. 4. 1919. Osnovno šolo je ob-
iskoval v Zagorju, kjer so učitelji kmalu postali po-
zorni na izjemno inteligentnost malega Sergeja. Pri-
poročili so, naj dečka pošljejo v Ljubljano, v šole; ker
pa so bili Levovi (kot v tistih časih mnoge napredne
slovenske družine) izjemno revni, je bilo edino, kar
so lahko omogočili svojemu sinu, delo v zagorski
steklarni. Šele pomoč polšniškega, narodno zaved-
nega in naprednega župnika pl. Franca Škrobaršiča,
ki je pričakoval, da se bo deček nekoč šolal za gos-
poda, je slovenski narod rešila pred izgubo tako ple-
menitega in žlahtnega duha, kot gaje že tedaj nosil
v sebi pokojni dr. Lev. Tako se je fantič znašel v
Ljubljani, v latinskih šolah. Domovanje sije bil na-
šel v alojzijevišču, kjer je živela večina revnih dija-
kov, ki so prihajali z vseh koncev naše majhne, a le-
pe domovine. Kljub temu, da je stanoval sredi na-
jlepših cvetov našega naroda, ni bil srečen: krščan-
ska morala in stroga disciplina sta v njem zbudil od-
por; vse preživo je v njem tlel spomin na proletarsko
Zagorje, na prisrčno robatost in dobroto delavskega
razreda, v katerem je vedno tlel plamen upora. Tako
mu je misel na talar in svoj bodoči poklic postajala
vedno bolj tuja in grozljiva.
Iz preplašenega kmečkega fanta seje kaj hitro razvil
postaven, plavolas mladenič, ki je v tistih časih ve-
liko bral: Scott. Thackeray, Kurinčič, Balzac, kasne-
je pa tudi de Sade, Lautreamont in Mallarme; na
skrivaj so mu prišla v roke tudi dela Karla Marxa in
Sigmunda Freuda. Vendar je na zunaj še vedno os-
tal strog katolik, saj mu je zgolj to omogočalo preži-
vetje in redno šolanje. Po pripovedovanju Alojzija
Vodovnika, njegovega sošolca, se je tedaj veliko vi-
deval z Vladimirjem, Antonom Podbevškom in An-
drejem Ščurkom; koliko je to znanstvo vplivalo na
njegov duhovni razvoj, ne vemo, vsekakor pa je nje-
gov odpor do meščanskega, moralno pokvarjenega
sveta stare Jugoslavije vedno bolj naraščal. Ljube-
zen do plavolase Milene Rohrmanove, ki jo je spoz-
nal pol leta pred maturo, gaje dokončno odtrgala od
katolištva: poročila sta se 7. 7. 1937, torej teden dni
po njegovi uspešno opravljeni maturi. To je seveda
sprožilo plaz jeze v duhovniških krogih, s^ je pome-
nilo, da se bodoči dr. Lev ne bo vpisal med novo-
mašnike. Na zahtevo mestnega nunciata je moral
tudi Škrobaršič kot zadnji ustaviti dotok finančne
pomoči.
Dr. Sergej Lev (1916-1981)
Pred mladima zakoncema, ki sta se nenadoma znaš-
la brez vseh sredstev za preživljanje, sta se odprli
dve poti: prvič, da si kot gimnazijska maturanta po-
iščeta skromni uradniški službi v Ljubljani, ali pa da
poizkusita srečo na tujem. Njun nemirni duh, vera
vase ter ljubezen in medsebojno spoštovanje jima
niso dali miru: odločila sta se za pot v Nemčijo
(znanje jezika pač), za Heidelberg. V tistih temačnih
časih je v Nemčiji vladal fašizem, ki nikakor ni bil
3
naklonjen Slovanom, toda njuni arijski postavi m
perfektno znanje nemščine so jima odprli skoraj vsa
vrata. Pridobila sta si naselit\'eno dovoljenje ter se
zaposlila: Milena kot pomivalka posode v hotelu
»Metropol«, Sergej pa kot knjigovodja pri firmi Baa-
der Druckerei Ltd. Ves svoj prosti čas sta posvetila
Sergejevemu študiju in jeseni 1938 je z odliko opra-
vili sprejemne izpite na katedri za filozofijo heidel-
berške univerze. Zaradi svoje prirojene inteligent-
nosti, izjemne pridnosti in požrtvovalne žene, ki ga
je ves čas študija nesebično preživljala, je izjemno
hitro napredoval in bil že februarja 1940 imenovan
za asistenta; vodil je tudi svoj seminar z naslovom
psihoanaliza in literarna teorija.
V tistih časih je zelo \-eliko pisal in tako kaj hitro za-
čel odkrivati svojo tujost tudi v novem okolju (že v
tistem času namreč je jedro njegovega raziskovalne-
ga dela predstavljala sodobna sovjetska literatura);
fašistična oblast gaje kaj hitro začela pozorneje opa-
zovati. Takoj po svojem prvem javnem nastopu -
gre seveda za objavo teksta »Narzissmus und Nazi-
ssmus« časopisu Blonde Arier Blatt marca 1941 - sta
morala z ženo pripraviti kovčke in na vrat na nos za-
pustiti Nemčijo. Skupaj s stanovskim kolegom Eric-
hom Auerbachom so se odpravili proti Jugoslaviji;
toda deželo so že pretresli delavski nemiri, na vrata
pa je trkal fašistični okupator. Časa je bilo zgolj za
skok v rodni Polšnik, za obisk na materinem grobu
in v župnišču, kjer najde svojega mladostnega do-
brotnika, župnika Škrobaršiča vsega starega in bo-
lehnega. Po dveh dneh postanka jih je pot vodila na-
prej, proti Turčiji, za katero je bilo videti, da bo poleg
Švice edina evropska država, kije vojna vihra ne bo
vsrkala vase. Naslednjih pet let bo dr. Lev preživel
v Istambulu, posvetil pa jih bo pripravam na svoj
doktorat. To so bila tiha in mirna leta, vsa v zbrane-
mu študiju in delu. Zbiral je gradivo (številni sodob-
ni sovjetski romani) in se ukvarjal predvsem s Freu-
dom, s čigar deli je istambulska knjižnica bogato za-
ložena. V tistem času ga je zanimala predvsem vez
med sodobno sovjetsko literaturo kot simbolom na-
prednega družbenega angažiranja in psihoanalizo,
ki mu je pomenila orodje za razbitje meščanskih
družbenih norm, ki jih je tako sovražil. V teh petih
letih v protest proti vseobčemu bratomornemu kla-
nju ni objavljal, lahko pa domnevamo, daje prav te-
daj razvil osnove svojih teorij, kijih šele dandanašnji
spoznavamo v vsej njihovi veličini.
Poudariti pa je treba, daje kljub celodnevnemu ga-
ranju našel čas, ki ga je posvetil stari domovini. S
simpatijo je spremljal narodnoosvobodilni boj naših
narodov in s prijatelji celo ustanovil Društvo prija-
teljev jugoslovanskih upornikov. Njegovi člani so se
ob sredah zvečer zbirali v puddding shoppu na Ha-
dži Halef Omar Avenue in zavzeto spemljali premi-
ke in uspehe partizanskih enot v domovini. Nekaj-
krat so celo poslali ogorčene poslanice turški vladi,
ker ni dovolj odločno kazala simpatij do zaveznikov
in narodnih enot. Tako ni nič čudnega, da gaje nova
socialistična oblast že oktobra 1945 povabila, naj se
vrne v domovino in s svojim znanjem prispeva k
znova porajajočem se delu ljubljanske univerze. Tu
je že spomladi 1946 promoviral za doktorja znanosti
z disertacijo »Pulzija in transfer v delih Mihaila Šo-
lohova.« Na povabilo sovjetske akademije znanosti
in umetnosti je nato odšel na strokovno izpopolnje-
vanje v SZ, kjer je na univerzi v Frunzeju sodeloval
s Pjotrom Ahmatovim; skupaj sta začela razvijati
teorijo o nezavednem in govorici. Njuno sodelova-
nje se je izkazalo za izjemno plodno, saj ga bo kas-
neje kronala skupna znanstvena razprava in prija-
teljstvo, ki bo trajalo vse do smrti dr. Leva.
Kot predavatelj je v Ljubljani prvič nastopil v šol-
skem letu 1947/48: takoj si je s široko paleto znanja
pridobil številno občinstvo. V tistem času se je že
povsem osredotočil na strukturalno analizo socrea-
lističnih romanov. Spominjam se, da je prav proti
koncu spomladanskega semestra prvič omenil feno-
men dimnika: ugotovil je namreč, daje tista bistve-
na lastnost tovrstne literature prav pojav tovarniš-
kega dimnika, ki se kot leitmotiv vleče skozi vse
sovjetske romane, pisane po 1930. Obljubil je, da se
bomo v naslednjem semestru ukvarjali zgolj s tem
problemom. Med nas študente je razdelil ustrezne
seminarske naloge, ki naj bi jih obdelali čez poletje:
bilo je morda prvič v zgodovini ljubljanske univer-
ze, da smo študentje z veseljem pričakovali nasled-
nje šolsko leto. Žal pa do »novega« šolskega leta ni-
koli ni prišlo.
Razplamtel se je namreč spor z Informbirojem. Po
vsem dobro znanih zgodovinskih dogodkih se je dr.
Lev umaknil v samoto. Popularnost njemu tako lju-
be literature je počasi, a zanesljivo upadala. Ob izidu
Pesmi štirih mu je postalo jasno, da bo kmalu ostal
brez materiala za svoje raziskave, zato je ob norma-
lizaciji odnosov s Sovjetsko zvezo 1956 zaprosil za
znanstveno štipendijo v Moskvi in jo tudi dobil. Tja
se je skupaj z ženo preselil za celih pet let. Znova se
je srečal s svojim starim in zvestim prijateljem Pjot-
rom Ahmatovim; kaj hitro sta se na Inštitutu za psi-
hoanalizo pri Moskovski vojaški akademiji lotila
raziskav. Plod njunega skupnega dela je knjiga »So-
cializem in nezavedno« (Moskva, 1961) ki se, za raz-
liko od ostalih del dr. Leva ne navezuje zgolj na li-
teraturo, ampak posega v samo srž življenja: v govo-
rico. Pri tem jima je pred očmi neprestano stal pro-
blem riezavednega: tega sta določila kot travmatič-
no jedro človeškega bitja. Tu pa nikakor nista hotela
zabresti v idealizem, ki nezavedno definira kot »nez-
nano, neukrotljivo nedoločljivo«, ampak sta izvedla
preskok, ki je postal bistven za sodobno materialis-
tično teorijo: izhajala sta namreč iz teze, daje neza-
vedno strukturirano kot govorica (kot je pred njima
zastavil Lacan). Ker pa v sodobnih kapitalističnih
družbah beseda izgublja svojo vrednost in pomen,
tudi nezavedno visi v zraku, takorekoč ne prihaja do
njegove samo-realizacije, kar pri državljanih kapita-
lističnih držav povzroča hude travme in psihične
bolezni. Šele v socializmu sovjetskega tipa predstav-
lja govorica tisto pravo bazo človeškega bitja, saj je
tu govor do kraja zavezujoč in s tem tudi omogoča
re-alizacijo človeškega bistva: prihaja do nepresta-
nih pokov brez konca, v katerih se nezavedno raz-
krije kot bitje propada, čemur se človek kot subjekt
seveda upre; edini upor, ki je tu mogoč, pa je prav
pot v socializem, zato državljani SZ kot prebivalci
dežele visoko razvitega socializma nezavednega ni-
majo in tudi ne trpijo zaradi psihične bolezni.
Za to delo sta 1963 dobila Leninovo nagrado, knjigo
pa so prevedli v številne svetovne jezike. Ime dr. Le-
va je počasi postajalo znano v strokovnih krogih po
vsem svetu, še posebno potem, ko je Ahmatov v in-
4
tervjuju za Pravdo priznal, daje levji delež pri pisa-
nju opralil ravno dr. Lev. Logična posledica vsega
tega je bilo vabilo za delo na znameniti peti pariški
univerzi. Veliko je sodeloval z Michelom Favrom ter
se znova posvetil svoji stari ljubezni, socrealističnim
romanom. Spet je oživel spomin na zagorske dimni-
ke, stari zapiski o dimnikarskem fenomenu, nastali
neke pomladi v Ljubljani, so zopet po stali aktualni.
Tokrat se je spustil v podrobnejšo analizo same ob-
like dimnika: odkril je namreč, da dimnik kot vitka,
pokonci stoječa in dolga tvorba simbolizira falos, ki,
kot vemo, pomeni simbol aktivnosti. Toda! - in tu se
razkrije genialnost dr. Leva - tovarniški dimnik ni
navaden dimnik, saj ima na vrhu luknju, brezno, ki
sega prav do njegovega dna: torej falos, ki je v sa-
mem sebi anti-Falos, svoja negacija. Osrednji leit-
motiv socrealističnih romanov kot dialektična celo-
ta v samem sebi združuje dvoje bistvenih nasprotij:
moško in Žensko. Če pa je moško in Žensko združe-
no v enem samem faličnem simbolu, potem tudi
spolne razlike ni več: polje občanske družbe kot pro-
stor razredne investicije je tu izbrisano. Ker pa v
sovjetski družbi (in socrealističnih romanih kot nje-
ni zrcalni sliki) po ustavi ni razrednih razlik, tudi do
investicije ne more priti: očitno se torej pred nami
razkriva svet, iz katerega ne more nič izpasti. Tu se
je dr. Levu kar samo od sebe vsililo vprašanje, kaj ta-
ko družbo sploh strukturira, saj se na prvi pogled zdi,
daje sama v sebi polna, statična tvorba; prav na tem
mestu pa se razpre rešitev, kije veliko preprostejša,
kot seje zdelo na prvi pogled: iz sveta, iz katerega
ne more nič izpasti, izpade prav dejstvo, da iz nje-
ga ne more nič izpasti. Tisti manko, ki strukturira
vso strukturo, je v našem primeru prav dejstvo, da
je edini element, ki iz nje izpade, ravno manko. To
dejstvo je skrito že v sami strukturi dimnika.
Ta, na kratko in površno zarisana načela je dr. Lev
razvil v svoji najslavnejši knjigi »Manko v sodobni
sovjetski literaturi« (Manco dans la litterature sovie-
tique contemporaine; (librairie Jose Corti, collection
»critique«, 1971-1974). Delo, ki mu je uvod napisal I.
P. Cheshgnioff, je naletelo na izjemen odziv in to ne
samo med strokovnjaki. Začeli so ga vabiti na tele-
vizijo, radio, moral je dajati intervjuje časopisom.
Skromnežu, kakršen je bil, to ni bilo všeč: začel se
je odmikati ljudem, dokler nista z ženo dokončno
sklenila, da se vrneta v Slovenijo, v Ljubljano. Na-
selila sta se v skromni hišici v Rožni dolini, v majh-
nem, a udobnem stanovanju. Kljub pogostim obis-
kom iz Pariza je zaživel tiho in delavno, saj ga v
Ljubljani razen redkih njegovih še živečih študen-
tov ni poznal skoraj nihče. Spomladi 1976 je spoznal
Toneta Dalaro, enega ustanovnih članov Pisarne
Aleph. Ljubeznivo se je začel zanimati za naša delo
in se nam počasi, a neopazno pridružil. Kuhinja Le-
vovih je postala priljubljeno shajališče Alephovcev:
včasih smo ob ogrski salami, kajmaku in odličnem
bohinjskem siru ter mladi čebuli (Alephovci namreč
ne pijemo alkohola) sedeli pozno v noč in poslušali
doktorja, kije razpletal svoje misli. Popravljal nas je
v naših iskanjih, ki so bila pri mnogih članih Pisarne
vse prevečkrat mladostno zagnana in enostranska.
S svojim širokim znanjem in čudovito človeško
uravnovešenostjo nas je nezavedno vodil pri pisanju
in nas uvajal v mišljenje. Nudil nam je tisto, kar
mlad pisatelj tako krvavo potrebuje: spodbudo in za-
upanje v naše delo.
O tem, kaj počne sam, nismo vedeli skoraj ničesar.
Njegova zvesta žena nam je včasih skrivaj zaupala,
da cele noči piše: o tem, kaj piše, ni govorila nikoli.
Tovariš Iztok Saksida-Jakac, ki ga je izvršni odbor
Pisarne Aleph pooblastil, da ustanovi iniciativno
komisijo za ustanovitev spominske sobe, uredi
knjižnico ter razišče njegovo zapuščino, mi je pove-
dal, daje odkril ogromno literarnih tekstov (pa čep-
rav nihče med nami ni slutil, daje dr. Lev pisal tudi
literaturo). Tako na nas, ki smo v teh težkih trenut-
kih ostali sami, ostane, da damo obljubo: obljubo
spominu tega dobrega, dobrega človeka, obljubo
njegovi strti ženi, obljubo celi (poudarjam: celi) slo-
venski javnosti in končno obljubo tudi nam samim:
vsi člani Pisarne Aleph svečano obljubljamo, da bo-
mo storili vse, kar je v naših močeh, da bomo uredili
zapuščino dr. Leva ter da bodo njegova dela kmalu
ugledala luč sveta, da bo naše knjižne police čimprej
krasila lična izdaja zbranih del dr. Sergeja Leva.
SLAVA MU!
Tone Dalara
5
A: NAČRT ZA UVOD V KRITIŠKO IZDAJO
ZBRANIH DEL DR. SERGEJA LEVA
I.
Dr. Sergej Lev je mrtev. N^ bo še tako težko pogle-
dati resnici v oči, mimo tega, da ga ni več med nami,
ne moremo. In povrh je ta prvi udarec, kije seveda
najmočnejši, hkrati naredil »srce slepo, razum pa ne
ve, kam bi« kot bi dejal sam dr. Lev v enem izmed
svojih zadnjih romanov. Res je, glede na to, da prve-
mu udarcu ni videti konca, pač še ne moremo prav
preceniti vseh razsežnosti dr. Sergeja Leva. Se več:
za literarno-zgodovinsko znanost je bila njegova
prezgodnja smrt ne samo udarec, kije zasekal kar v
njene temelje (glede na to, da velja Sergej Lev za
enega od osnovateljev stolice za primerjalno knji-
ževnost na Univerzi v Ljubljani), bila je tudi preiz-
kušnja, ki je kmalu zadobila razsežnosti težnje po
nekakšni meta-literarni teoriji.' Naš izbor in naš po-
skus vmestitve je, razen tega, da plačuje dolg veli-
kanskim, danes še nepreglednim zaslugam dr. Leva,
tudi spodbitja teh tendenc v literarni teoriji, ki ne sa-
mo, da so škodljive same po sebi, celo očitno težijo
k temu, da zameglijo drago nam podobo in podajo
spačeno sliko, o kateri se bo vsak skrben bralec z
lahkoto prepričal, da se kaj malo ujema z realnim dr.
Sergejem Levom (pač takšnim, kot je bil v resnici).
Kaj laihko očitamo dosedanjim prizadevanjem lite-
ratne zgodovine, oziroma njenemu pristopu k tako
kompleksnemu fenomenu kot je življenje in delo dr.
Sergeja Leva? Najprej to, daje brez reda in ne da bi
upoštevala možnost ponaredbe skonstruirala štiri
obdobja (štiri faze v razvoju misli in delu dr. Leva.
Zaradi preglednosti moramo shemo ponovno zapi-
sati:
1.	Obdobje zorenja (od rojstva do odhoda v Ljublja-
no)
2.	Prvo ljubljansko obdobje - mladostno obdobje
(od leta 1933 do leta 1956)
3.	Sovjetsko obdobje - zrelo obdobje (od leta 1956
do leta 1974)
4.	Drugo ljubljansko obdobje (od leta 1974 do smr-
ti)2
To »osnovno shemo« so po dr. Zdenki Štrukelj po-
vzeli tudi ostali avtorji. Svoj odmev (toda res samo
še odmev!) je našla celo še v »In memoriam« pred-
sednika tovariša Toneta Dalare, ki pa jo resda pre-
sega že v tem, da (prek rekonstrukcije) revalorizira
»zahodna obdobja Sergeja Leva«: Heidelberško-ls-
tambulsko obdobje in pariško obdobje.^
Lahko pa rečemo, da obstaja obsežen nesporazum (z
mnogoterimi učinki), ki ga je proizvedla »osnovna
shema« spod peresa dr. Zdenke Štrukelj in kije pus-
til svojo sled v pričevanju predsednika tovariša Da-
lare; priče samo namreč neki zgostitvi, za katero pa
še ni (na žalost) prav razvidno, na kaj se opira. Vsi
avtorji, ki sodelujejo v delu »dr. Sergej Lev - Naš so-
dobnik« in ob njih, slejkoprej neprevidno in poprek
tovariš Dalara, izrecno poudarjajo, da je za letnico
rojstva Sergeja Leva jemati leto 1919; pri čemer se v
njihovi interpretaciji to rojstvo izvorno veže na pro-
jekt novo-konstituirane kraljevine Srbov, Hrvatov
in Slovencev, s poudarkom na tendenci po veliki
Sloveniji (kot ekonomsko in socialno najbolj razvi-
temu delu nove države). Toda poglejmo, do kakšnih
paradoksov pripelje to zbitje: dr. Leva poroči že v
osemnajstem letu njegove starosti, leta 1937 (teden
dni po opravljeni maturi) in ga takoj nato (z ženo
vred) pošlje na tuje. Drži, da je dr. Lev z ženo leta
1937 odpotoval v »tretji Reich«,'* toda komentatorji
so pri tem »zaobšli« služenje vojaškega roka, v letih
1934-1937 (5. 4. 1937 so takratne vojaške oblasti Ser-
geja Leva dokončno spoznale za nesposobnega, tako
v miru kot v vojni; prav na to izkazilo seje npr. opi-
ral Sergej Lev, ko je marca 1941 bežal iz Nemčije
prek kraljevine Jugoslavije v Turčijo). Če računamo
s tremi leti, ki jih je Sergej Lev prebil kot prostak v
3. pešadijskem polku 2. Kraljeve arrnade, pod {po-
veljstvom generalmajoija Dobrivoja Živkoviča-Ži-
ke, in se pri tem opiramo na vpise v rojstnem listu
v rodni vasi - Krstna knjiga npr. eksplicite pravi: da
je »polšniški župnik France pl. Škrobaršič krstil sina
Franceta in Ane Lev, rojene Rupel, kateri seje rodil
na 23. februarja tega leta, v farni cerkvi v Polšniku
(Polšnik je fara od leta 1905; op. p.), v navzočnosti
krstne botre Valentine Žitnik - Tinčkove mame, za
Sergeja, na dan Gospodov 12. marec, v njegovem le-
tu, ničkaj veselem tisočdevetstošestnajstem« - po-
tem seje Dr. Sergej Lev rodil 23. 2. 1916, ob 16. uri
13 minut, pod skrbnim nadzorom in pomočjo sosede
Levovih, izkušene babice Valentine Žitnik - Tin-
čkove mame, ki je, kot vemo, kasneje postala tudi
krstna botra malega Sergeja.
Poskusimo zdaj odgovoriti na tole vprašanje: kateri
razlogi so mogli navesti komentatorje k navedeni
zgostitvi (kije na ravni svojih učinkov proizvedla še
6
neko hujšo zmoto, ali vsaj dvom, toda o tem več v
nadaljevanju), ki je zavedla celo tako previdne pri-
čevalce kot je Andrej Ščurk in celo tako natančne
raziskovalce kot je predsednik tovariš Dalara. Za za-
četek lahko predpostavimo, da je morala biti ovira
dovolj pomembna, če lahko še dandanes razbiramo
njene efekte; ker domnevamo, da ni možen nek ne-
posreden in celoten odgovor, se nam za zdaj ponija
več delnih (delovnih) hipotez:
a)	če priznamo, daje bil dr. Sergej Lev rojen 1916.
leta - kot je bil v resnici -, potem moramo hkrati pri-
znati, da seje veliki duh rodil še za časa Avstro-Ogr-
ske »ječe narodov«, ki je bila resda tačas v vojni in
razsulu, očitno pa je še imela dovolj moči in vpliva
na »svoje narode«, daje zmogla roditi sinove, ki naj
bi kasneje ponesli slavo neke druge državne tvorbe
širom po svetu (v nadaljevanju bomo videli, da je
ves ta sklop, ki se zastopa v sintagmi »ječa narodov«,
vs^ delno pripomogel k nekakšni načelni »brezdo-
movinskosti« dr. Leva). Zbitje n^ bi potemtakem
omogočilo obrambo nacionine čistosti in hkrati
podelilo dr. Sergeju Levu vse prioritete »prvega mo-
ža« na lestvici nacionalnih vrednosti;
b)	v drugi smeri (toda v zdanji instanci z istim efek-
tom) naj bi to zbitje (dobesedno!; op. p.) upodobilo
nacionalnega genija: nacijo-kot-genija, ki se udeja-
nja prek zastopstva v »realni osebi« (tako da bi ta
»realna oseba« nosila resnico v resnici naroda, če bi
seveda zaupali takemu tolmačenju, op. p.): Sergej
Levje bil leta 1940 imenovan za asistenta pri profe-
sorju Alexandru Riistovvu na oddelku za filozofijo na
heidelberški univerzi.® Po »zbitju« naj bi torej komaj
enaindv^setletni Sergej že imel svoj seminar na te-
mo Psihoanaliza in literarna teorija na tej sloviti uni-
verzi. Toda proti tej zastavitvi priča mnogo razlogov:
prvič ta, da je bil študij na heidelberški univerzi iz-
jemno težak in dolgotrajen, ter so zmogli težko in
naporno delo res samo izjemni duhovi, kar je mladi
Sergej vsekakor bil; drugič ta, da sije moral, sin rev-
nih staršev, kakršen je Sergej bil, poleg vseh težav,
kijih nalaga študij, sam služiti kruh (tu seveda ne gre
metati v nič takorekoč Ženskega prispevka: njegova
Žena Milena je garala noč in dan, da bi preživela -
v tistih težkih časih - sebe in družino; op. p.); in
končno, jezik: čeprav je Sergej opravil izpit iz nem-
škega jezika z odliko, pa to vendarle ni zadostovalo
za res nemoteno obliko študija (viri npr. poročno, da
je imel v prvem letu kar dosti težav, še posebej s pi-
sanjem). Kegpak tudi ne moremo kar tako puščati ob
strani povsem relevantnih dokumentov, ki prič^o,
daje bil Sergej vseskozi v ospredju, daje pustil svoje
vrstnike daleč zad^, še posebej kar zadeva zadeve
diskurzivnega mišljenja, da pa je (tu je dokument
eksplicite na strani empirije) »Sergej Lev, sin Fran-
ceta in Ane Lev, rojene Rupel, rojen v Polšniku 23.
2. 1916,® stanujoč v Heidelbergu, Meinhoffstrasse
16, z odliko opravil diplomo iz filozofskih ved. Hei-
delberg, 14. 6. 1940.« Priznati je treba, da gre za us-
peh, ki mu težko n^demo primerjavo v slovenskih
letopisih (in ne samo slovenskih; op. p.), da gre za us-
peh, ki vsekakor presega raven zgolj atomiziranega
posameznika in vzdrži nivo nacionalnega genija;
poudarjam, da nam gre samo zato, da to izjemnost
podpremo z realnostjo na osnovi empiričnih podat-
kov, k^ti samo tako bomo smeli reči, daje naš »Na-
črt« pomembno zapolnil praznine, ki so nastale v li-
terarni znanosti z vse prehitrim slovesom dr. Serge-
ja Leva, s slovesom, ki nas še dandanes tako zelo pri-
zadeva.
II.
Na osnovi zbranih podatkov in obširnjejšega kritiš-
kega branja Spisov dr. Sergeja Leva ter intervencij
njegovih komentatorjev, bomo skonstruirali shemo,
o kateri upravičeno domnevamo, da je v celoti pod-
prta z ustreznimi dokumenti, kijih dopolnjujejo pri-
čevanja z dokaj obširno korespondenco (katere del
bo priobčen v nadaljevanju). Življenje in delo dr.
Sergeja Leva smo artikulirali v sedmih obdobjih in
jih poimenovali po obeležjih, ki so za posamezna ob-
dobja karakteristična:
1.	Obdobje zorenja - otroška leta, proletarsko oko-
lje, izredno marljiv, vztrajen ter inteligenten uče-
nec, možnosti za naprej odprte (23. 2. 1916-31. 8.
1930);
2.	Prvo ljubljansko obdobje - alojzijevišče, latinske
šole, prijateljstvo z Alojzijem Vodovnikom, videva
se z V. Bartolom, A. Podbevškom, služenje vojaške-
ga roka v Somboru (1934-1937), poroka z Mileno Ro-
hrman, piše pesmi, čutiti je vpliv Verlaina in Župan-
čiča, z drugimi besedami je to »obdobje mladostne
lirike«; (1. 9. 1930-18. 6. 1937);
3.	Heidelberško-istanbulsko obdobje - čas intenziv-
nih študijev najprej na filozofskem oddelku heidel-
berške univerze, potem v Istanbulu, asistentura pri
prof Alexandru Rustowu, seminar na temo Psihoa-
naliza in literarna teorija, tekst «Narzissmus und Na-
zissmus«, zapustiti mora Nemčijo (skupaj z E. Auer-
bachom), norost v Istanbulu, pospešene raziskave,
tvegane analize, osnovanje DPJU-ja (6. 11. 1943),
nato (proti koncu obdobja) v sebi koherentna opre-
delitev, ki, vs^ na prvi pogled , poteka enosmerno
in brez zapletov (19. 6. 1937-23. 7. 1945);
4.	Jugoslovansko obdobje - strokovno delo na ljub-
ljanski univerzi, doktorat na temo »Pulzija in tran-
sfer v delih Mihaila Šolohova,« strokovno izpopol-
njevanje na univerzi v Frunzeju (SSSR), prvo sode-
lovanje s P. Ahmatovim, sprejme ga sam J. V. Stalin
(4. 7. 1947), zaupanje v sovjetsko-jugoslovansko pri-
jateljstvo in sodelovanje, prve analize »fenomena
dimnik«, vrnitev v Jugoslavijo, umik iz javnega živ-
ljenja po letu 1948 (24. 7. 1945-6. 9. 1956);
5.	Sovjetsko obdobje - strokovna štipendija, delo na
Institutu za psihoanalizo pri Moskovski vojaški aka-
demiji, plodno sodelovanje s P. Ahmatovim, analize
»fenomena dimnik« d^jo prve otipljive rezultate, ob-
javljeno delo (skupaj z Ahmatovim) »Socializem in
nezavedno« (Moskva 1961), Leninova nagrada za
znanstvene dosežke leta (1963), literarno snovanje,
ki pa ost^a postranska dejavnost (7. 9. 1956-19. 5.
1964);
6.	Pariško obdobje - predavanja na temo »Manko v
sodobni sovjetski literaturi«, z^ljučena analiza »fe-
nomena dimnik« na 5. pariški univerzi, sodelovanje
z M. Favrom, prijateljstvo s sovjetskim disidentom
I. P. Cheshginkoffom (ki napiše uvod v njegova
predavanja), predavanja objavljena v devetih knji-
gah s skupnim naslovom »Manco dans le Litterature
Sovietique contemporainne« (Librairie Jose Corti,
Collection »Critique«, 1971-1974), prvi objavljeni li-
7
terarni tekst, ekranizacija »PariškegaTanga« (ki seji
odreče), proti koncu obdobja znamenja duševne po-
trtosti (20. 5. 1964-22. 2. 1975);
7. Drugo ljubljansko obdobje - umik v samoto, lite-
rarno snovanje prevlada nad teoretskim delom, sku-
paj s T. Dalaro ustanovi Pisarno ALEPH, rojstvo
Levizma, očitno odklanjanje akademskih krogov,
smrt (23. 2. 1975-12. 3. 1981);
OPOMBE:
'Glej npr. intervencijo Prof. Alojzija Vodovnika v
Uvodu h knjigi z naslovom »Dr. Sergej Lev - Naš so-
dobnik,« za katero si nekateri slovenski kulturni de-
lavci prizadevajo, da izšla v zbirki Literatni leksi-
kon, SAZU-Institut za literarno zgodovino. V tem
uvodu A. Vodovnik eksplicite postavlja zahtevo po
meta-literarni teoriji, ki ne samo, da n^ se »ima idc-
varjati s književnostjo kar se le da strogo in s stališča
znanosti, temveč mora v svoje razpravljanje - te-
kom njega - uvesti refleksijo svojega dela, vsebovati
mora težnjo, da bi se postavila nad delo in hkrati op-
ravljala v njem funkcijo notranjega razdora in teme-
lja, ki naj vsakršno razpravljanje o književnosti
sploh omogoči; tekom analize nekega dela (pisca,
grupe, obdobja itd.) naj bi se meta-literarna teorija
proizvedla skozi/kot oddaljitev, katere rezultat bodi
podvojitev analize v analizi analize;« (Str. IV-V)
^Dr. Zdenka Štrukelj: »Nekaj pogledov na življenje
in delo dr. Sergeja Leva;« omenjeno delo, str. 32-67.
3Tone Dalara: In memoriam; Dr. Sergej Lev - priču-
joči izbor, pri čemer pa presek, ki ga napravi povze-
tek predsednika tovariša Dalare, zaobide npr. dej-
stvo - upamo lahko, daje edini razlog za ta spodrslj^
tiho spoštovanje Učitelja kot popolne Celote -, ki ga
moramo vsekakor všteti, če hočemo, da bo sinteti-
čen pregled življenja in dela dr. Sergeja Leva popoln
v resnici; kam naj sicer uvrstimo celo vrsto tekstov,
ki vse preočitno kažejo na to, da »se nek^ ne ujame
v celoto«, daje moral dr. Lev prebroditi težko krizo
- duhovno in eksistenčno - ki jo je bilo treba skriti
pred očmi javnosti; to potiskanje je v veliki meri tudi
uspelo (za to podvzetje gre zasluga predvsem ženi
Mileni; in z vso pravico lahko domnevamo, daje ta,
sicer skrbna in nadvse ljubezniva ženica v skrbi za
čast in ugled svojega moža zagrešila, recimo narav-
nost in brez okolišenja, delen »literaren umor«, ko se
je, morda skup^ s samim, takrat zlomlenim dr. Le-
vom (»kot da ne bi vedel, kaj dela«, če povzamemo
sklepni prizor njegovega avtobiografskega romana z
delovnim naslovom »Izgubljene in spet pridobljene
samote,« ki še čaka na svojo objavo) trudila, da bi za-
brisala spomin na sramoto in razdejanje norosti svo-
jega ljubljenega moža. Toda na srečo (ki tolikokrat
spremlja prizadevnost raziskavo) je več prispevkov
ušlo njeni (ali njuni) pozornosti in s tem uničenju, ta-
ko da je, vsemu navkljub, pričevanje o tem težkem
času - težkem za vse človeštvo, če to opravičilo mor-
da že zadošča - ostalo živo in nam takorekoč razkrilo
»oni obraz«, »drugo sceno« dragega dr. Leva.
* Glej več o tem Andrej Ščurk: »Tegobne poti mo-
jega slavnega sošolca in prijatelja;« Prosvetni glas-
nik, 1963/2, str. 12-19.
5 Temu imenovanju in prijateljstvu ter naklonjenos-
ti, ki jo je prof A. Riistow nudil mlademu asistentu,
se je dr. Sergej Lev lahko oddolžil pet let kasneje, v
Istanbulu, ko je s svojimi bogatimi zvezami in izkuš-
njami omogočil izdi v mnogočem revolucionarne
knjige svojega profesorja, z naslovom: »Das Versa-
fen des Wirtschaftsliberalismus als religionsge-
schichtliches Problem.«
® Ta dokument samo še enkrat potrjuje empirijo v
njeni čvrsti naslonitvi na znanstveno-raziskovalno
metodo literarne zgodovine, ko ponovi resnično let-
nico rojstva dr. Sergeja Leva.
8
B: NAČRT ZA ŽIVLJENJE DR. SERGEJA LEVA
Sergej (Krizostom) Lev - utemeljitelj levizma, sous-
tanovitelj Pisarne ALEPH in oče INSTITUTA - se
je rodil 23. februarja 1916 v vasi Polšnik pri Zagorju.
Njegov oče France je izhajal iz stare polšniške rod-
bine, iz veje, kije obubožala v drugi polovici 19. sto-
letja. Rodil se je 16. decembra 1891. leta in s pri-
dnostjo, kije bila lastna vsem Levom, hitro napred-
oval, tako daje leta 1914, preden so ga poklicali v vo-
jake, že opravljal službo prvega hlapca pri svojem
stricu po materi; tam je tudi spoznal Ano Rupel in se
z njo poročil 26. februarja 1914, tik preden gaje voj-
na vihra iztrgala komaj osnovani družini. Nihče ne
ve, kako sta trpela mlada Leva v teh težkih časih,
ona na Polšniku, on na soški fronti kot putzflek pri
feldweblu Helmutu von Heidegferju iz spodnje Sa-
ške; resnica pa je, da se je takrat rodil Sergej, do-
mnevamo lahko, da edina sreča nesrečnih staršev.
Že spočetka je kazal velike duševne kvalitete, že ta-
koj ob rojstvu je očitno izstopal izmed otrok, ki so se
tačas imeli rojevati. Okoli vratu mu je mati obesila
verižico z zlato ploščico, na kateri je bil napis: »Za
vero, dom, cesarja.«^
Dr. sergej Lev se je otroških let vedno rad spomi-
njal. Takole je govori:
»O mojem otroštvu pravzaprav ni k^ dosti pripove-
dovati. To, daje bila tistikrat vojna, to veste in veste
tudi, da so to težki časi. Drugega vam o tem nimam
reči.«
Le enega dogodka se ni nikoli rad spominjal: nekoč,
bilo je menda poletje, seje Sergej igral na trati pred
hišo. Takrat je bil videl, kako so žandaiji prignali mi-
mo človeka, o katerem so mu pojasnili, daje rdečkar
(»pa saj to sploh niso ljudje, temveč živad,« je imel
župnik Škrobaršič navado reči o njih). No in ta, kije
bil rdečkar, je bil po vsem videzu čisto tak kot ostalo
človečanstvo. To je malega Sergeja, povsem umlji-
vo, tako prizadelo, daje obležal v postelji in ni vstal
do naslednje maše. To se je zgodilo nekako leta
1922.2
Menda ni treba posebej razlagati, kje je prebil Sergej
svoja otroška in mladeniška leta: v krogu družine,
svojega očeta in predvsem ljube matere na Polšniku
in v Zagorju, kjer je hodil v šole. V Zagorju je imel
priliko videti bedo in zaostalost, nečloveško zatira-
nje ter roparsko izžemanje, kije vladalo v Revirjih;
tako, daje že kot otrok zasovražil zatiranje delovnih
množic in čutil do njih pravo katoliško usmiljenje, ki
mu ga je tako globoko vcepil domači župnik.
Sergejeva leta učenja sovpadajo z eno najmračnej-
ših dob v zgodovini Kraljevine SHS. Ta leta je Dr.
Lev kasneje imenoval dobo »razbrzdane, neverjetno
nesmiselne in zverinske reakcije.« Neomejena sa-
movolja kraljeve vlade, popolna brezpravnost in ne-
zaslišano izžemanje delavcev in kmetov, strahotno
nacionalno zatiranje, strahopetnost in ogabno kle-
čeplazenje liberalcev vseh sort pred reakcijo - to je
slika tedanjega življenja v Kraljevini SHS.
Sergej se je zelo zgodaj začel zamišljati nad življe-
njem, čeprav je res, da tega življenja ni mogel in ni
znal namišljati drugače kot v slikah, ki jih je ponu-
jala katoliška dogma. Pri čemer se je ta slika, prek
asociativne zvez, začuda pravilno navezovala na
fantazmo vklenjenega rdečkarja, ki »mu rastejo ro-
govi in irna oči na temenu, tako daje prav grozovito
videti.«^ Šele dosti kasneje mu je uspelo, daje učin-
kovito opravil s to fantazmo. Zlata ploščica, na ka-
teri je pisalo »Za vero, dom, cesarja,« vsekakor še ni
bila utonila v pozabo.
Prelomnico v življenju Sergeja Leva pomeni leto
1930, ko je takorekoč za vedno zapustil rodni Polš-
nik in Zagorje ter se odšel šolat v Ljubljano, v »širni,
daljni svet« kot so imeli navado reči takrat.
Sergej je bil veljal za najboljšega učenca v ljudski in
potem v meščanski šoli; tako da so bili zagorski ve-
ljaki soglasni: fanta je treba na vsak način poslati v
šole, saj je takoj videti, da iz njega v prihodnosti še
nekaj bo. Toda ponovila seje stara, vsem znana pe-
sem: iz vsega tega govorjenja ne bi bilo nič, če ne bi
bilo polšniškega župnika, Franceta pl. Škrobaršiča,
ki mu je uspelo izprositi podporo za revnega Leva.
Že tako ali tako so bili Levi zelo revni, ko pa je vmes
posegla še velika kriza, je starega Leva, Sergejevega
očeta, dotolklo; umrl je leto dni zatem, ko je Sergej
zapustil rodno vas.
Vse te skrbi in nadloge ter zamišljenje, ki se mu je
Sergej vdajal od malega, so storile, daje Sergej zelo
hitro dozorel; leta 1930 je prispel v Ljubljano dozo-
rel, pa vseeno veder fant, ki je vedel, kaj je življenje.
Sergej je bil visok, modrih oči in plavih las, zagotovo
eden izmed najbolj postavnih mladeničev, ki so tak-
rat bivali v alojzijevišču, kamor se je bil Sergej na-
selil, ko je prispel v Ljubljano. Vpisal se je bil na
realko in s telesno lepoto seje obilno družila duhov-
na iskrivost in inteligenca, o kateri je že takrat šla
govorica, češ da »poseka samega kraljevega sina,
ako bi se šla ruvat v znanostih.« Zanesljivo vemo, da
je takrat neverjetno veliko bral: prvi dve leti realke
je posvečal največ pozornosti realizmu in nekaj
manj romantiki (zdrava kmečka pamet ga je pač
zmeraj znala obvarovati pred bolnimi podobami
skrivenčenega duha, ki se je hranil v velikih mestih
in si pri tem domišljal, daje kdove kako radikalen;
op. p.); v tretjem in četrtem razredu pa seje začel po-
svečati moderni umetnosti (vemo, daje bral Dela I.
Ducassa v originalu, privlačila sta ga dadaizem in
nadrealizem). Prav »moderna« mu je bila hkrati na-
potek, ki ga je odvedel do Marxa, Engelsa, Lenina,
Freuda, Nietzscheja, Feuerbacha, nekaj malega
Hegla, Kanta, Helvetiusa, Bruna in seveda Aristote-
la.'* In ko je 20. junija 1934 maturiral - realko je do-
9
vršil z zlato medaljo - je bila njegova miselna pot že
bolj ali manj jasno začrtana.
V alojzijevišču ni imel posebno dosti prijateljev,
pravzaprav je bil edini, s katerim seje družil več kot
je imel sicer navado, sošolec in sostanovalec Alojzij
Vodovnik. Vse do nedavnega ni bilo povsem jasno,
kakšne so bile čustvene vezi, ki so vezale Vodovnika
s Sergejem in celo še danes je težko prešteti vse niti,
ki so tr^no navezale oba sošolca, izmed katerih je
eden tako očitno izstopal, da je moral vsak, ki se je
z njim družil, razločno začutiti svojo m^hnost in
prav suženjsko navezanost do tega mladeniča, kate-
rega pogled je bil pač vseskozi zazrt v neko prihod-
nost, katere rasežnost in kvalitete je bil samo on spo-
soben sprevideli.® Razen Vodovnika, o katerem z
vso zanesljivostjo lahko trdimo, da se je Sergej z
njim družil (glej opombo 5; op. p.), naj bi se mladi
Lev - če naj verjarnemo pričevanjem - občasno dru-
žil še z Andrejem Ščurkom,® Vladimiijem Bartolom
in Antonom Podbevškom. Vsekakor pa je to še vse
premalo, da bi mogli z vso zanesljivostjo vzeti v ob-
zir tudi pripoved tov. Rudija Veselica, kije trdil, da
je Sergej Lev leta 1933 in tudi naslednje leto (ko je
bil še v Ljubljani) vodil krožek, ki naj bi se ukvarjal
predvsem s problemom, kako brez škode (tako za
eno kot za drugo stran) cepiti na poznega Manca psi-
hoanalizo. Kot že rečeno, ta pripoved je tako brez
opore, da smo se po premisleku r^e odločili, daje ne
bomo jemali v račun in da bomo vzeli kot da tega
krožka nikoli ni bilo.^
Spomladi leta 1934 je Sergej spoznal Mileno Rohr-
man, takrat dijakinjo ženske gimnazije, in sklenila
sta, da se bosta zvezala v zakonu do konca svojih
dni. To se jima je seveda posrečilo, toda kasneje kot
bi rada onadva: takoj po opraljeni maturi so namreč
Sergeja vpoklicali k vojakom. Oster režim, kije vla-
dal v takratni Kraljevi vojski, je bil za Sergeja le pre-
hud: ni zdržal do konca, alojzijevišče, slaba prehrana
in naporno učenje so naredili svoje; Sergeja so
spomladi leta 1937 odpustili iz kraljeve vojske z iz-
kazilom, češ daje »Sergej Lev, prostak v 3. pešadij-
skem polku 2. Kraljeve armade, spoznan za nespo-
sobnega opravljati sveti in častni vojaški poklic tako
v mirnem kot tudi v vojnem času. Generalmajor D.
Živkovič-Žika, s podpisom.«
Teden dni potem, ko se je Sergej vrnil v Ljubljano,
sta se z Mileno poročila, in s tem kajpak tudi v smislu
eksistence zakoličila svoje življenje: Sergej ni več
dobival podpore, Milena, njegova žena, se je odpo-
vedala sleherni pomoči svojih staršev. Ostala jima je
samo ena pot: tujina. Korak, ki sta ga naredila, je bil
stoijen z lahkoto, ki je bila lastna vsem tistim, ki so
ujeli še zadnji vlak, ki gaje ponujala Avsto-Ogrska;
in prav verjetno je, da bi bil ta korak dosti težji, če
že ne kar neizvedljiv, če bi se bila pod pritiskom raz-
mer rodila v novonapravljeni Kraljevini SHS. Tako
pa sta se 19. junija 1937 znašla v Heidelbergu in v
tem starem univerzitetnem središču začela novo,
skupno življenje.
To »novo, skupno življenje« se je začelo odvijati v
zelo slabih pogojih. Natančno vzeto sta pomanjka-
nje in borba za vsakdanji kruh obeležila celo obdo-
bje, ki je povrh postalo v mnogočem odločilno za
nadaljno Sergejevo pot.
Mladi Sergej je v Heidelberg prišel kajpak dobro
podprt; njegovo znanje tujih jezikov (tekoče je govo-
ril nemško, francosko, italijansko in rusko), njegovo
izčrpno poznavanje filozofije, filologye, psihoanali-
ze in sodobne literature je presenečalo tudi take mis-
lece kot je bil npr. T. J. von Verbrecherschnauchen,
ki gaje Sergej spoznal proti koncu leta 1938. Iz ne-
katerih pisem, ki sta jih izmenjala velika človeka
svoje dobe, je razločno videti, daje šlo za odnos dveh
intelektualcev, ki se oba zavedata svojih vrednosti
in prav ta zavest jima je preprečevala, da bi razvila
toplejše odnose. Vzemimo pismo, ki gaje T. J. von
Verbrecherschnauchen pisal Sergeju Levu, takrat
študentu na folozofskem oddelku heidelberške uni-
verze (njegov mentor je bil od vsega začetka profe-
sor Alexander Rustow):
Dragi kolega!
Nikar se preveč ne čudite, tako hitremu dogovoru!
Kakor so časi že težki in nevarni, je pa vseeno res,
da sem se kar dobro znašel. Ali, če si raje poma-
gam s Zwittnerjem:
»Že res, da hudo prišlo je nad nas,
da vsak dan peste nas snežni viharji
Moder pač tisti, ki v takem doma je ostal,
toplo ogrnjenih pleč, s kocom čez meča,
noge pa potisnjene daleč naprej proti ognju ...«
Tudi jaz sem se tako odločil: dokler ne bo s temle
nacizmom v kraj, bom dosti raje ostajal kar doma
kot pa hodil ven, razkazovat se pošasti. Ampak,
kaj blebečem! Pohitim naj raje h glavnemu. Pišem
Vam, kajti problem je pereč in zahteva kar najhit-
rejšega odgovora. Naj nadaljujem tam, kjer sem
zadnjič končal!
Vprašanja Vašega pisma bi pač ne bilo mogoče
pojasniti v neposrednem razgovoru. Ne nazadnje
šele s pisanjem lahko mišljenje dobi svojo pro-
žnost. Predvsem zato, ker s tako lahkoto drži sebi
lastno.več dimenzionalnost svojega območja. In
strogost mišljenja, ki se seveda razlikuje od zna-
nosti, je zgolj umetelna, se pravi tehnično-teore-
tična egsaknost pojmov. Ta strogost je v tem, da
ostane pisanje popolnoma v elementu biti in da
da bivati enostavnemu njenih mnogoterih dimen-
zij. Rekanje (Sagen) pa po drugi strani koristno
sili k premišljenemu jezikovnemu izražanju. Za
danes bi izbral samo eno Vaših vprašanj. Obrav-
navanje tega vprašanja bo morda osvetlilo tudi
druga.
Vprašajte: »Kako vzeti vsak pomen besede huma-
nizem?« To vprašanje očitno izhaja iz namena za-
vreči besedo »humanizem«. Vprašujem se, ali je to
nujno? Mar ni zlo že brez teh imen dovolj očitno?
Sicer že dolgo ne zaupamo več »-izmom«. Še trg je
nehal zahtevati nove. Zato bo treba znova spod-
buditi potrebo po njih. Če drugače ne, pa s silo:
prav do te meje tudi zaupam v nemško poslan-
stvo. Pomisliti je treba, da se tudi imena kakor
»logika«, »etika«, »fizika« pojavijo šele z izvirnim
mišljenjem. Grki so v svojem velikem času mislili
celo samo s takimi imeni. In mišljenje povsem pra-
vilno imenovali »filozofija«. In nenazadnje: mišlje-
nje se začne v trenutku, ko je izmaknjeno svojemu
elementu...
10
Takšno je torej moje mišljenje o teh stvareh. Menda
nisem bil, kot že zadnjič, spet po Vaše prekratek. Ze-
lo bi mi bilo žal, če je temu res tako. Prosim, dogo-
vorite takoj, ko bo to v Vaši moči.
Vedno Vaš vdani itd.
V Berlinu, 5. 12. 1938
Theodor Joachim von Verbrecherschnauchen
Sergej kajpak ni hotel in niti ni mogel ostati dolžan
svojemu stanovskemu kolegu. In pod njegovo, ne-
koliko togo obliko odgovora (razumljivo je, da mladi
študent še ni do kraja razvil vseh svojih zmožnosti),
že lahko beremo kasnejšega klenega in strastnega
analitika sodobne - predvsem sovjetske - literature:
Dragi Theodor!
Ne vem, kako bi rekel, ampak prvi vtis je tak. da
je ves sklop, ki ste ga razvili v vašem zadnjem pis-
mu. nekolikanj preblag. Ali drugače rečeno: na
nekaterih mestih kar preveč tolče na dan vaše po-
mirjenje z usodo, ki ni samo vaša. z usodo, ki tepe
toliko naših kolegov širom po svetu, pa so se ji
znali tako ali drugače le upreti: vi pa samo sedite
in čakate, češ da vam bo resnica prišla kar sama
nasproti. Zaradi mene koncem koncev lahko tudi
takole sedite, toda potem ne krivite mene, češ da
vas nisem bil pravočasno opozoril: mislim na-
mreč na tisti vozel, v katerem vas bo resnica do-
letela takorekoč s strani, od koder je ne boste niti
pričakovali, potlej pa požrite svoj Nicht. če boste
kajpak zmogli. Ne, prijatelj, rešitev ne bo prišla s
te strani, čaka na oni strani. Ne mislite pri tem
zmotno, da tu računam na intervencijo nekakšne
transcendentalne moči, ki naj nekako naknadno
uvede red v razdejanje, ki se tako očitno priprav-
lja. Človeka je menda stvorilo delo, to boste že mo-
rali priznati......Sicer pa živim v pomanjka-
nju, ki ste ga doslej redko lahko videli. Tu si z vašo
»resnico« res ni kaj dosti pomagati in kar težko je
videti, koliko pretrpi preljuba Milena, da bi pre-
živela sebe in še mene-študirajočega-povrh.....
Vaš Sergej itd.
Heidelberg, 13. 1. 1939
Seveda pa ni bil samo Verbrecherschnauchen tisti
izmed intelektualcev, s katerimi je Sergej imel tak-
rat stike; vemo, daje živahno razpravljal z E. Auer-
bachom o problemih realizma, da je prebedel mar-
sikatero noč nad problemom psihologije množic
skupaj s profesorjem Ratzenhoferjem, v pismu Ver-
brecherscnhauchenu (datirano: Heidelberg, 9. 10.
1939) pa npr. piše:
Dragi Theodor!
Včeraj sem spoznal Wurfgitterja. Čudovit mož, le
da ga nekoliko preveč zanaša na stran Stranke.
Ne vem kako, ampak čutim, da so ti tipi tu nekako
odveč in resno motijo nemoten potek znanstvene-
ga in filozofskega dela. Kaže, da bo treba javno
reči o tem kako besedo, če ne bo šlo drugače. Mi-
lena je nekaj bolna, pa vse kaže, da ne gre za hudo
bolezen. Zadnjič je npr. KarKJodl; op. p.) mimog-
rede omenil, da še ni bil srečal v svojem življenju
tako klene, srčne, lepe in inteligentne ženske kot
je Milena: in da kani naslednje svoje veliko delo
posvetiti prav njej. Glede prvega mu rad verja-
mem in sem ponosen na svojo, tako ljubo mi dru-
žico, glede drugega pa mu bom ostal hvaležen
itd......
Ostani mi zdrav in čuvaj se teh nasilnikov, če ti je
to le mogoče.
Tvoj Sergej itd.
Iz teh pisem je lepo razvidno, kako težki so bili časi,
ki jih je prebil Sergej Lev v Heidelbergu: po eni stra-
ni je Hitler začenjal svojo vojno in pripravljal mori-
jo, ki ji še ni bilo enake (najslabže se je pod naciz-
mom zagotovo godilo intelektualcem), po drugi stra-
ni naporno delo na Oddelku (prof Rustow je veljal
za enega najbolj zahtevnih in natančnih mislecev
svojega časa), ki gaje dopolnjevalo še delo (Sergej je
namreč študiral ob delu; op. p.) pri firmi Baader
Druckerei LTD., kjer je bil Sergej za knjigovodjo.
Pri delu mu je žena Milena kajpak obilo pomagala:
pomivala je posodo v hotelu »Metropol« in skrbela,
daje bil Sergej vseskozi lepo in snažno oblečen. Tež-
ko bi še našli ženo, kije kdajkoli z večjim zaupanjem
stala ob strani svojemu možu. Vse to je tudi naredila,
daje Sergej pri študiju dosegal sijajne uspehe: ko je
leta 1940 diplomiral (na temo Psihoanaliza in literar-
na teorija) je takoj dobil mesto asistenta pri svojem
profesorju in vodil svoj seminar na temo, ki jo je raz-
vijal že v diplomi.
Oblastem inteligentni, nadarjeni in ambiciozni tujec
ni bil posebej pogodu, vseskoz so ga strogo nadzoro-
vali in samo blaga materina beseda, ki jo je Sergej
nosil v svojem srcu, je preprečila najhujše; Sergej je
bil pohleven človek in je neprestano pazil na to, kaj
govori in kaj dela. Ves čas njegovega žiljenja v
Heidelbergu mu niso imeli očitati niti enega spodr-
sljaja. Potem pa seje zgodilo nekaj, kar je bilo pre-
več celo za »sicer tako mirnega« Sergeja: Hitler je
napadel Francijo, steber demokracije in svobode,
zadnje upanje vseh svobodnomislečih ljudi širom po
svetu. Velika trobojnica, velika gesla Svoboda, Ena-
kost, Bratstvo, veliki narod, kije popeljal svet v no-
vo industrijsko ero, vse to je bilo poteptano in videti
je bilo, kot da je za vedno sesuto v prahu. Po tem
brezsramnem dejanju se Sergej ni mogel več zadr-
ževati: v Blonde-Arier Blattu je marca 1941 objavil
svoj prvi veliki tekst »Narzissmus und Nazissmus«,
še prej pa si je - premeten kot je bil že od otroštva
sem - zajamčil možnost hitrega pobega iz odtlej sov-
ražne mu dežele: v noči med 19. in 20. marcem istega
leta je z ženo in prijateljem Auerbachom na skrivaj
zapustil Nemčijo in odhitel naravnost domov.
In doma? Razočaranje, kije preseglo vse. kar je mo-
ral doslej doživeti; domovina je bila v razsulu, ljud-
stvo je zahtevalo vojno; Sergeju pa je bilo tisti čas
dosti več do znanosti kot do vojevanja (o katerem je
takrat še precej naivno mislil, da je nesmiselno).
Ljubljana se mu je prikazovala vsa v megli in belem,
bilo mu je kot da vidi ljubljansko mesto prvič. Toda
že naslednji dan, 23. 3. 1941, kot daje Sergeja bole-
zen, ki se je razraščala, pustila ob strani in je lahko
spet razločno mislil; če naj verjamemo pričevanju
11
Andreja Ščurka, je Sergej tisti dan - med drugim -
rekel tudi tole:
»Skupine so postale vidne. Mišljenja so prišla na
dan. Odteni so dobili jasne obrise. Roke so dvignje-
ne. Odločitev je padla. Prehodili smo etapo, ljubi
Andrej, to je kot Diogen v sodu iz z lučjo pri belem
dnevu. Naprej! - to mi ugaja. To je življenje. To je
vse kaj drugega, kakor, neskončni in dolgočasni in-
telektualni prepiri, ki se ne končajo zato, ker so ljud-
je rešili vprašanje, temveč zato_, ker je vprašanje re-
šilo ljudi zanesljivega pogina. Če ne bi bilo tako, bi
bilo vse zaman . .
Že naslednji dan, 24. 3. 1941 je Sergej z ženo in ko-
legom Auerbachom odpotoval v Polšnik, toda tudi
rodna vas se je sfižila pod pezo let. Vsaj na videz tr-
dno in pokonci sta v celi vasi stala samo še župnik
Škrobaršič in Sergejeva mati. Ne moremo reči, da
Sergeju srečanje z domačo vasjo in Zagorjem ni bilo
ljubo, toda bilo je le preveč: preveč razdejanja za eno
samo življenje. Povrh vsega so prepričljivi znaki vse
preveč nazorno pričali o tem, da se bo ljudstvu želja
le izpolnila, daje vojna takorekoč pred vrati. Vemo
pa že, da je bil Sergej spoznan za nesposobnega slu-
žiti vojake tako v miru kot v vojni: še en razlog več,
da je vojno od srca sovražil. Ostala mu je samo ena
pot: Turčija. Z ženo in prijateljem Auerbachom je
prispel v Istanbul 31. 3. 1941, torej komaj šest dni
pred odločilnim dnem vseh Južnih Slovanov,
vključno s Sergejem Levom in njegovo ženo Mile-
no.
Pretresi, ki so spremljali življenje Sergeja Leva vse
dotlej - od preloma s katolištvom pa do nacističnega
razdejanja, težko in revno življenje, ki mu ni bilo vi-
deti konca - in drugačnega življenja Sergej vse do-
tlej niti ni poznal - vse to je storilo svoje: Sergej Lev
je takoj po prihodu v Istanbul težko zbolel. Bolezen
je trajala skoraj eno leto in samo skrbi njegove žene
Milene ter pozornosti prijateljev seje imel Sergej za-
hvaliti, da ga duhovna tema ni zasegla za vedno.
Skrbna nega in ljubeznivost, s katero so v tistih dneh
pristopali k bolnemu Sergeju, pa je naredila, da je
Sergej polagoma premagoval duševno strtost in v
aprilu leta 1942 povsem ozdravel. Kasneje je o tem
času takole govoril:
»Imel sem občutek, da blodim iz ene blodnje v drugo
blodnjo; kot daje bil vozel, ki meje vezal, spleten iz
tisočerih niti v različnih odtenkih, tako glede barve
kot glede debeline in dolžine. Čez vse pa se je raz-
predala podoba rdečkarja z rogovi in očmi na teme-
nu. Čudno. Vedno sem mislil, da sem to podobo us-
pel potisniti tako korenito kot je to le mogoče. Očit-
no to ne drži povsem. Ali ni to grozno?«®
Kmalu zatem, ko je ozdravel, je začel Sergel Lev pi-
sati svoje odločilno delo, ki je izrednega pomena za
nadaljni razvoj levizma, še posebno po njegovi smr-
ti. V svojem velikem delu »Politiško pesništvo - pes-
niška politika?« je Dr. Sergej Lev razvil osnove le-
vizma in hkrati podal osnove za korenito kritiko
vseh odklonov od začrtane smeri. Kako pomembno
je to delo, kažejo npr. tele besede tovariša Kindlerer-
ja:
»Povsod Oljem z Levovim plugom, kije n^boljše in
n^bolj produktivno orodje za obdelovanje ledine.
Sijajno trga skorjo šablone in rahlja ledino, ki obeta
roditi sadove. Kadar naleti na plevel, ki ga je pose-
jala 'mladolevovska stvar', ga vselej izruje s koreni-
nami vred.«'o
Kot vsako veliko delo doslej, je tudi delo »Politiške
pesništvo - pesniška politika?« spremljala neka te-
žava, o kateri je kmalu postalo razvidno, da bo ostala
(vsaj še za nekaj časa) nepremostljiva: potem ko je
delo prestalo vse grozote vojne, se je znašlo (kot
vrednost posebnega pomena) v trezorju Univerzi-
tetne biblioteke v Teheranu; šifra DIP II; 2-6198/5
ST; in morda je nekaj resnice v trditvi, da so se za
tem dokumentom vrhunske vrednosti, za doku-
mentom, ki takorekoč preseka z brkljanjem po
umetnosti in dokončno uvede red v raziskavo odno-
sa med politiko in poezijo, za vedno zaprla vrata in
da bo, po vsej verjetnosti, za vedno ostal pokopan za
mogočnim obzidjem teheranske Univerzitetne
knjižnice.
Razen napornega znanstvenega dela, ki ga je tu in
tam dopolnjevalo »pesniško kratkočasje«, je Sergeju
v tem času vzelo mnogo njegovih moči tudi sprem-
ljanje razvoja NOB; domnevamo lahko, daje vsako
zmago osvobodilnih sil, še posebej pa Osvobodilne
fronte sprejel z navdušenjem, ki so ga zmožni samo
veliki duhovi. Novembra 1943 je, skupaj z E. Auer-
bachom, ustanovil Društvo Prijateljev Jugoslovan-
skih Upornikov. O delovanju samega društva ne ve-
mo kaj dosti: njegovi člani so se zbirali v klubski sobi
Pudding Shoppa na Hadži Halef Omar Avenue, pre-
pevali rodoljubne pesmi, vzklikali gesla napram fa-
šizmu in nacizmu (obema so večkrat zaželeli čim-
prejšnjo smrt) in napisali več poslanic."
Po vsem tem kajpak ni nobeno pravo čudo, če je
Sergej Lev že 3. 6. 1945 dobil vabilo, ki gaje vabilo
nazaj, v osvobojeno domovino: šlo je za to, da se na
novo zasnujejo temelji za znanstveno delo pri ljub-
ljanski univerzi. Povabilo je Sergej kajpak z vese-
ljem sprejel in se tako po dolgoletni odsotnosti spet
znašel v mestu, v katerem se je začela njegova živ-
Ijenska pot znanstvenika, ki je tako prepričljivo in
suvereno udaril pečat celemu spektru humanistič-
nih znanosti, od njihovih začetkov pa do danes.
Čas, ki gaje Sergej Lev prebil na ljubljanski univer-
zi, je pravzaprav edino obdobje, ki je kolikor toliko
znano vsakemu čitatelju, ki vsaj malo pozna zgodo-
vino te imenitne naprave. Na kratko: spomladi 1946
je predložil doktorsko tezo z naslovom »Pulzija in
transfer v delih Mihaila Šolohova,« v kateri je položil
temelje za analizo »fenomena dimnik«. Ni potrebno
posebej poudarjati, s kakšnim navdušenjem je bil
spremljan zagovor te teze in kakšno veselje je zavla-
dalo, ko je strokovna komisija razglasila, daje Sergej
tezo uspešno ubranil; takoj zatem je Sergej odpoto-
val v Sovjetsko zvezo, na univerzo v Frunzeju, kjer
se je izpopolnjeval in hkrati predaval na temo »Ali
lahko rečemo, daje cilj socialističnega realizma uk-
rotitev, v pomenu komunizma-kot-dovršitve po-
stopnega ukinjanja nezavednega?« Zapiski pričajo,
da še noben cikel predavanj ne frunzejevski univer-
zi ni bil spremljan z večjim interesom. Začel je so-
delovati s Pjotrom Ahmatovim in to prijateljstvo
imamo lahko za najbolj plodno drugovanje v celi
zgodovini znanosti.
Iz tega časa je znana prigoda, ki je zagotovo naj-
važnejša v življenju Sergeja Leva, mladega doktorja
humanističnih ved: predstavlja dovršitev/ukinitev
fantazme iz otroštva: podobe rdečkarja z rogovi in
12
očmi na temenu. 29. januarja 1947 gaje sprejel člo-
vek, ki mu je pomenil več kot kdorkoli v življenju.
In samo svoji pridnosti in velikemu znanju seje imel
zahvaliti, da ga je doletel dogodek tako velikeg po-
mena, da je prišlo do tako odločilnega preobrata, ki
je prek sprevrnjene podobe v zrcalu za vedno »pri-
pel dušo mladega doktorja znanosti« problemu od-
nosa med socrealizmom in nezavednim. Sam je to
srečanje podpisal takole:
»Vstopil sem v kabinet. Kabinet je bil ves v soncu.
Takoj sem začutil nekaj zadregi in sreči podobnega,
za hip mi je postalo tesno pri srcu, kakor da sem se
dvignil od tal, poletel v nedosegljivo višino: v ozadju
velike, s svetlim hrastom obložene sobe sem zagle-
dal Stalina, velikega Josipa Visarionoviča.
'Pozdravljen, pozdravljen, tovariš Sergej,' - je spre-
govoril Stalin s toplim, zvedavim nasmehom. 'Kako
kaj gre? Sedi, tovariš Sergej.'
Začel sem govoriti. Glas se mi je trgal, pripovedoval
sem o hudi zimi, o borbi z vetrovi, z mrazom, z vodo.
Potem sem spregovoril o čiščenju.
'Golazen je treba zapoditi,' je rekel Stalin trdo.
Govoril sem o barakah, kopelih, poliklinikah, men-
zah ter o preskrbi z obleko in obutvijo.
'Kako pa kaj znanstveni del?'je vprašal Stalin, kot
da bi povsem natančno vedel, kakšne narave je mo-
je delo, kot da bi ga poznal do zadnjih podrobnosti.
'Josip Visarionovič, vse gre po načrtu. Resda je ne-
kaj težav s tem, da je naša znanost visoko speciali-
zirana in zahteva skrajne napore, ako jo hoče mlad
študent dojeti vseh njenih podrobnostih, toda mo-
ram reči, da so v zadnjem času vsi slušatelji zelo na-
predovali in že zelo plodno sodelujejo ob vsakem, še
tako težkem vprašanju te zanimive znanstvene dis-
cipline. Edina težava je pravzaprav ta, da učni pri-
pomočki, ki smo jih morali naročiti iz Francije, ne
pridejo in ne pridejo. Tako je naše nemoteno delo
zelo otežkočeno.'
"Tako, da ne prihajajo prepotrebna učila. To bomo
upoštevali,' je dejal Stalin in pri tem poblisnil z oč-
mi.
Čitil sem, kako me Stalin v svoji zavesti tehta, raz-
kriva in ocenjuje. Potem meje po očetovsko pogle-
dal in rekel s toplim ter ognjevitim glasom:
'Tovariš Sergej, odpotujte zdaj. Delajte. Pomnite, da
mi tu čakamo na vaše usephe. Želim vam mnogo
sreče. Videli se bomo še večkrat.'
Kakor dober gospodarje vstal Stalin izza mize in mi
nasmejan stisnil roko. Začutil sem krepko, možato
dlan, suhe, silne , nagle prste in prevzel me je obču-
tek lahkotnosti, odločnosti, brezpogojnosti. Odšel
sem iz kabineta, polnega zlatih sončnih žarkov, in
prešinila me je radost, kakršne nisem čutil še nikoli
v življenju. Zavedal sem se, da je bil to nenavaden
dogodek, ki se ga bom spominjal vse življenje, daje
bil to dogodek, ki mi pomeni toliko, kot mi ni pome-
nil še nobeden dotlej.«^ ^
Kmalu po obisku pri tovarišu Stalinu seje Dr. Sergej
Lev vrnil v Jugoslavijo, v Ljubljano. Vneto in z vso
zagrizenostjo seje začel pripravljati na čas, ko bo za-
čel s predavanji v Ljubljani. V šolskem letu 1947/48
bo predaval na temo: Zakaj socialistični realizem s
tako lahkoto udejanja teorijo v praksi (topološke
raziskave). S tem namenom je izdelal taktično plat-
formo. V februarju-marcu 1947 so to platformo pod
vodstvom Dr. Leva pretresali na več partijskih po-
svetih; Dr. Sergel Lev seje vneto udeleževal disku-
sije pred novim šolskim letom in nastopal na števil-
nih partijskih zborovanjih v,Ljubljani in drugod.
Platforma je bila sprejeta z navdušenjem, ki se ej
nadaljevalo (predvsem med študenti) tudi tekom
predavanja dr. Sergeja Leva na katedri za slavistiko.
»Socrealizem je končno našel svoj domicil tudi v slo-
venski literarni znanosti« - to so otvoritvene besede
dr. Sergeja Leva, dne 29. 9.1947 v prostorih ljubljan-
ske Narodne univerzitetne knjižnice, ki so tako
močno odmevale, a na marsikogaršnjo žalost manj
kot eno leto.
Tedaj se je zgodilo tisti usodni prelom, nastopil je
zgodovinski trenutek, ki je Sergeja Leva za vedno
odtegnil ljubljanski univerzi: prišlo je do konflikta z
Informbirojem, do konflikta, ki je tako usodno za-
mejil pot odnosov v »komunističnem taboru« in
hkrati določil pot FLRJ v samoupravljanje, pri če-
mer je »stalinski diskurz igral vlogo konstituenta, ki
naj prek preloma utemelji kot svojo "sprevrnjeno
podobo".«'^
Dr. Sergej Lev seje po tem strašnem dogodku, ki je
presenetil tudi najboljše poznavalce odnosov med
Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo (oziroma mesta Ju-
goslavije v Informbiroju; op. p.), umaknil v samoto.
Andrej Ščurk takole popisuje njegov umik:
»Tedaj sem prvič videl Sergeja v vlogi premaganca.
Niti za pičico ni bil podoben tistim znanstvenikom,
ki po porazu stokajo in obupujejo. Narobe, poraz je
spremenil Sergeja v eno samo zgoščeno energijo, ki
je morala vsakega, ki ga je takrat poznal, navduše-
vati za nove boje, za bodočo zmago. Govorim o po-
razu Dr. Sergeja Leva. Toda kakšen poraz je to
bil?!«i'»
Sergej LeY seje umaknil v samoto in se ves posvetil
znanosti. Žena Milena se spominja, daje »komaj kaj
utegnil vtakniti v usta, po cele tedne je preživel v
jutranjki, v kateri se je najbolj udobno počutil. Bral
je in bral ter pisal. Nikoli ne bo moč pravilno prece-
niti, kakšno ogromno delo je takrat opravil Sergej.«
Edina uteha v teh samotnih, delapolnih časih so bila
pisma, ki jih je pisal svojemu prijatelju Ahmatovu in
odgovori Ahmatova na Sergejeva pisma.'^ Razen
tega seje tu pa tam sestal s prijatelji, ki so mu ostali
zvesti: A. Ščurkom. E. Kindlererjem, M. Kovačem
in drugimi. In morda bi tisti dan težko našli bolj
srečnega človeka, kot je bil Dr. Sergej Lev, ko je
zvedel, da so se odnosi s Sovjetsko zvezo normalizi-
rali. Žena Milena se spominja, daje vstal iz naslonja-
ča, v katerem je vedno prebiral svoj jutranjik in vz-
kliknil: »O sonce, sonce! Spet je sonce posijalo v mo-
jo puščobo, med ljudi, Milena, med ljudi pojdiva no-
coj!«. Potem je oblekel svojo najboljšo obleko
(jutranjke še pogledal ni) in odhitel k Ščurku. Padel
mu je okrog vratu in govoril navdušene besede, pol-
ne »nekega sijaja, ki ga doslej v njegovih govorih ni
bilo zapaziti. Se najbolj pa je presenečala treznost, s
katero je pospremil na novo vzpostavljene odnose
med obema velikanoma socializma: Sovjetsko zve-
zo in samoupravno Jugoslavijo. Govoril je o tem, ka-
ko nevarno je, kadar kdo dobi vrtoglavico od uspe-
hov, kakor je v zgodovini neredkokrat zadel neus-
peh prav tiste može, ki so se prevzeli. Poudarjajoč,
da so glavne težave še pred nami, je Sergej svaril,
naj se nikakor ne prevzamemo. To nevarnost, je de-
jal, da moramo dvojno imeti pred očmi vsi znanstve-
13
niki posamez in znanstveniki kot celota. Še enkrat
sva se objela in potem seje Sergej poslovil.«'®
Še isti dan je zaprosil za znanstveno štipendijo, s po-
močjo katere bi mogel nadaljevati svoje, v Sovjetski
zvezi začete raziskave, ki so izrednega pomena za
vso sodobno znanost. Štipendijo so mu odobrili in 7.
septembra 1956 se je Dr. Sergej Lev skupaj z ženo
Mileno povzpel na letalo, ki naj ga popelje v Mosk-
vo. Takrat nihče ni slutil, da bo slovo tako dolgo. To-
da resnica je, da seje Dr. Lev vrnil v domovino šele
po dobrih osemnajstih letih, že star, toda še poln de-
lovnih moči, ki so ga spremljale do njegovega za-
dnjega dne.
Takoj ko je Dr. Sergej Lev z ženo Mileno prispel v
Moskvo, se je vpregel v delo. Začel je sodelovati v
Institutu za psihoanalizo pri Moskovski vojaški aka-
demiji, ki je kmalu postal njegov drugi dom. V IN-
STITUT je pritegnil tudi svojega starega prijatelja in
sodelavca Pjotra Ahmatova. Vrgla sta se na delo,
predavala, brala, pisala, delala poskuse z napravami
v laboratoriju INSTITUTA, v laboratoriju, ki še da-
nes velja za najbolj sodobno opemljen laboratorij za
psihoanalitične raziskave. Dr. Sergej Levje bil v IN-
STITUTU na splošno zelo priljubljen, saj je znal biti
šega\- v najbolj težkih trenutkih, hkrati pa je bil strog
pri delu, še najbolj do samega sebe. Težko je prece-
niti, kakšno delo sta opravila v teh letih Dr. Lev in
Ahmatov: koliko materialov sta zbrala, koliko analiz
naredila. Vse to bo bržkone za vedno ostalo pokopa-
no v molčljivem in modrem srcu dragega nam dok-
torja. Zaključke in rezultate, ki so nastali tekom nju-
nega vztrajnega štiriletnega dela, sta objavila v ob-
sežni knjigi z naslovom Socializem in nezavedno.
Motto knjige in hkrati izhodišče vsega dela je bila te-
za, da ni nobene nujnosti in neposredne povezave
med obstojem psihoanalize in nezavednega; da je
mogoče rekonstruirati zgodovinske položaje, ki po-
znajo nezavedno, nimajo pa razvite psihoanalize
(npr. položaj Caristične Rusije v 19. stoletju) in ob-
ratno (npr. položaj Sovjetske zeze po dokončni zma-
gi revolucije leta 1938).
Knjiga je doživela sijajen uspeh in že istega leta so
morali pripraviti prvi ponatis. Do danes so knjigo
ponatisnili že devetkrat, izšla je v vseh svetovnih je-
zikih, v deželah vzhodnega bloka pa velja za osnovni
psihološki učbenik (v skrajšani in prirejeni verziji).
Leta 1963 sta Pjotr Ahmatov in Dr. Sergej Lev za op-
ravljeno delo prejela Veliko Leninovo nagrado za
znanstvene dosežke leta. Nek udeleženec svečane
podelitve Velike Leninove nagade, ki seje vršila 21.
januarja 1963 (na dan devetintridesete obletnice Le-
ninove smrti) v Stebrni dvorani Sindikalnega doma,
je kasneje zapisal:
»Tedaj sem prvič videl Dr. Sergeja Lev kot zmago-
valca. Takoj si lahko opazil, da zmaga Dr. Sergeju
Levu ni zmešala glave. Vsi vemo, kako lahko se zgo-
di, da zmaga marsikateremu znanstveniku zmeša
glavo, ga dela domišljavega in oholega. V takih pri-
merih znanstveniki najčešče začno slaviti zmago,
počivati na lovorikah. Toda Dr. Sergej Lev ni bil niti
za las podoben takim znanstvenikom. Narobe, rav-
no po zmagi je postal posebno buden in oprezen.
Spominjam se, kako je Dr. Sergej Lev tedaj v svo-
jem zahvalnem govoru vztrajno zabičeval poslušal-
cem: 'Prva stvar je, da nas zmaga ne spravi v puhlo
navdušenje in bahavost; druga stvar, da si utrdimo
zmago; tretja, da nasprotnika potolčemo do kraja,
zakaj le po tolčenje, a še davno ne do kr^a potolčen.'
Jedko je smešil tiste poslušalce, ki so lahkomiselno
mislili, da je stvar z nezavednim za vselej opravlje-
na. Ni mu bilo težko dokazati, da ima nezavedno še
vedno korenine v delavskem gibanju, da seje treba
z njim spretno bojevati in se pri tem na moč ogibati
precenjevanja svojih sil in zlasti podcenjevanja na-
sprotnikovih sil.
Ne se širokoustiti z zmago, to je tista posebnost v
značcgu Dr. Sergeja Leva, posebnost, ki mu je poma-
gala trezno tehtati nasprotnikove sile in varovati
psihoanalizo možnih presenečenj.«'^
Vse to je seveda naredilo, daje Dr. Sergej Lev postal
ena izmed vodilnih osebnosti v sodobni znanosti.
Imel je tudi svoje goreče nasprotnike, ki pa jih je v
svojih govorih in člankih vešče spodbijal in to je le
še bolj utrdilo njegov položaj vodilnega sodobnega
psihoanalitika. Avgusta 1963. je Dr. Sergej Lev od-
potoval v Stuttgart na Mednarodni psihoanalitični
Kongres. Tukaj seje aktivno udeleževal borbe, ki se
je razvila med revolucionarnim in oportunističnim
elementi. Skupno z Octavom Reizheckom je spravil
v resolucijo o borbi s freudomarksizmom zgodovin-
ske »popravke«, kjer je razločno in jasno opozoril, da
je naloga vseh pravih psihoanalitikov in hkrati za-
vednim marksistov ne le boj proti vedno bolj razšir-
jenemu freudomarksizmom, marveč tudi izkorišča-
nje krize, ki je stranski učinek freudomarksizma, za
revolucijo v psihoanalizi.
Kmalu po tem kongresu, na katerem je Dr. Sergej
Lev sodeloval s svojimi prispevki, intervencijami,
govori in ekspozeji več kot stokrat in predstavlja po-
polno zmago Dr. Sergeja Leva in njegovih gorečih
pristašev in prijateljev, je dobil vabilo za sodelova-
nje na peti pariški univerzi. Dr. Sergej Levje vabilo
sprejel, menil je, da bi mu »francoske izkušnje« pri
njegovem delu še kako pomagale (Francijo je imel,
poleg Sovjetske zveze, za drugo trdnjavo prave in
zavedne psihoanalize). 19. m^a 1964 leta se je poslo-
vil od svojih sovjetskih prijateljev (kajpak še posebej
od Pjotra Ahmatova, dolgoletnega sodelavca in pri-
jatelja) in še na misel mu ni prišlo, da se poslavlja za
vedno: neizpodbitno dejstvo je namreč, da se v Sov-
jetsko zvezo, v svoj stari, tako dragi INSTITUT pri
moskovski vojaški akademiji, med svoje preljube
znance in prijatelje, ni nikoli več vrnil.
Ko je Dr. Sergej Lev 20. maja 1964 prispel v Pariz,
se je takoj lotil dela. Mnogo je bral, pisal, veliko se
je sestajal z znanstvenimi kolegi in z njimi pozno v
noč pretresel pereče probleme psihoanalize. Jeseni
istega leta je začel predavati na 5. univerzi. Ta pre-
davanja, ki jim je dal naslov »Manko v sodobni sov-
jetski literaturi«, so bila polna žara, poleta in neke
nenavadne iskrivosti, ki je bila Francozom povsem
tuja. Zato so bila njegova predavanja izredno dobro
obiskana in študentje so ga kmalu imeli za svojega
zaradi njegove odkritosrčnosti in nenavadne člove-
koljubnosti, ki je prevevala vse njegovo delo. Veliko
je sodeloval z Michelom Favrom, se družil s Safoua-
nom, Silvestrom, Faladejevo, Cotetom in ostalimi.
Toda, mučilo gaje domotožje, bilje daleč od »prave
domovine psihoanalize. Sovjetske zveze«, kot je rad
govoril v tistih časih. Spet seje bolj posvečal pisanju
literature in nekako proti koncu šestdesetih let je na-
stal njegov znameniti tekst »Pariški tango«. Tekst je
14
doživel tudi svojo ekranizacijo pod naslovom »Za-
dnji tango v Parizu«, ki pa se je, glede na Sergejev
tekst, povsem ponesrečila. Konec, ki gaje predlagal
Bertolucci (in njegova frakcionaška banda), pa je
mejil že na poneverbo. Vse to je bilo za Sergeja že
preveč: film je ostro napadel v svojem članku »Ne-
kemu filmu na rob«, dokazal, da je Bertolucci nava-
den falsifikator in izdajalec, prepovedal, da se njego-
vo ime blati v glavi tega filmskega zmazka in hkrati
napovedal, da bo Bertoluccija prisiljen tožiti, če fil-
ma ne bo uničil. Bertolucci je upošteval pripombe
Dr. Sergeja Leva samo na pol: umaknil je njegovo
ime iz glave filma, ni pa pristal na to, da bi bilo treba
film uničiti. Dr. Sergej Lev je Bertoluccija seveda
tožil zaradi poneverbe, tožbo dobil, toda samo delo-
ma: filma vsemu navkljub niso uničili, Bertolucci pa
je moral plačati visoko odškodnino.
Dogodki te vrste (ta je samo eden izmed njih) so Ser-
geja razglasili širši kulturni javnosti in ga silno ovi-
rali pri njegovem trdem delu. Potem so izšla njegova
predavanja z naslovom »Manko v sodobni sovjetski
literaturi« v devetih knjigah (Librairie Jose Corti
Collection »Critque« (1971-1974) in še enkrat potrdi-
la njegovo vodilno mesto med znanstveniki njego-
vega kova. Slava in oviranje njegovega dela, kije šlo
v korak z vedno širšim priznanjem, je Sergeja sprav-
ljala na rob obupa. Nekajkrat seje že zdelo, da tega
pritiska ne bo več zdržal. Potem pa je prišel še zadnji
udarec: skupina, ki je kasneje osnovala oddelek za
psihomotorično terapijo na kliniki Salpetiere, je iz-
dala zbornik z naslovom »Obrisi iz filozofije psihoa-
nalize«.
V tem zborniku so bile zbrane vse popačitve in po-
tvorbe freudizma, ki so jih podajali disidentje pod
zastavo njegove »zaščite«. Ob tej priložnosti je Dr.
Sergej Lev zapisal:
»Sedaj so izšli ,Obrisi iz filozofije psihoanalize'. Pre-
čital sem vse članke razen Mahalosovega (ki ga zdaj
čitam) in ob vsakem članku sem naravnost besnel
od ogorčenja. Ne, to ni psihoanaliza! Naši disidentje
res lezejo v močvirje (še posebej M. Spoggio, ki ji,
kar naravnost povem, že od vsega začetka nisem za-
upal). Prepričevati čitatelja, da je ,vera' v realnost
,mistika', mešati na najodvratnejši način psihoana-
lizo in kantovstvo, učiti delavce ,religiozne psihoa-
nalize' in ,obožavanje' višjih človeških potenc, pro-
glašati Freudov nauk za mistiko, črpati iz smrdljive-
ga vira nekih ameriških ,pozitivistov - agnostikov
ali metafizikov, vrag j ih vzel - s simbolično spoznav-
no teorijo'! Ne, to je pa že preveč. Seveda mi, navad-
ni psihoanalitiki, v filozofiji nismo podkovani, a če-
mu nas je treba tako žaliti, da se nam taka stvar pro-
daja kot filozofija psihoanalize! Rajši se dam na
drobno razsekati, kakor pa bi privolil v sodelovanje
pri organu ali kolegiju (ali kako že imenujejo svojo
stvar), ki oznanja podobne stvari.«'®
Kot že rečeno, vse to je bilo za Dr. Sergeja Leva pre-
več: podlegel je hujši duševni potrtosti in spet je bila
prisebnost in nesebičnost njegove žene Milene tista,
ki ga je reševala iz še hujše potrtosti. Zdravniki so
svetovali, poskušali z različnimi posegi, ki naj bi
Sergeja »vrnili materialni realnosti«, pa vse skupaj
ni kaj dosti zaleglo. Potem seje žena Milena odločila
za poslednji korak: s Sergejem naj bi odpotovala v
domovino, v Jugoslavijo, ki sta jo zapustila pred
osemn^stimi leti. Zdelo seje nareč, daje to edino
zdravilo za onemoglega in hudo prizadetega Serge-
ja.
Milena Lev, rojena Rohrman, je s svojim bolnim
možem Dr. Sergejem Levom prispela v Ljubljano
23. februarja 1975, ob IS^e, na Sergejev 59. rojstni
dan. Kot da sloves slovitega znanstvenika ni segel
do njegove domovine: nihče ga ni počakal na posta-
ji, Žena Milena je morala porabiti ves svoj šarm in
prepričljivost, daje lahko Sergeja spravila v njuno
staro stnanovanje s taksijem. Za ta neprijazni spre-
jem, je bila Milena deloma sama kriva; da prihajata,
ni sporočila niti Ščurku, niti Vodovniku, ki sta prišla
na obisk takoj, ko sta zvedela veselo novico, da se je
njun mladostni prijatelj vrnil. Toda Sergej ju je ko-
maj spoznal, čeprav je bil že veliko boljši kot takrat,
ko sta zapustila Pariz, če naj verjamemo Milenine-
mu zatrjevanju. Kakorkoli že, njegovo stanje se je
hitro popravljalo in mesec dni kasneje je bil že spet
stari, volje polni, iskrivi Sergej, takšen, kot so ga po-
znali prijatelji v njegovih najboljših dneh.
Po svoji stari, že preskušeni metodi seje Sergej ta-
koj, ko je ozdravel, vrgel na delo. Veliko je bilo še
storiti na polju psihoanalize, razvoj socializma je za-
hteval preverjanje postavljene sheme odnosa z ne-
zavednim, treba je bilo proizvesti nadomestno she-
mo, ki bi lahko delovala za primer, če bi prva v no-
vih pogojih (s predpostavljenim razlikovanjem med
»starimi« in »novimi« pogoji) odpovedala. Sredi tega
velikega dela, ki so ga dopolnjevali avtobiografski
zapisi, vodenje dnevnika in obilna korespondenca s
starimi prijatelji in sodelavci, je Dr. Sergej Lev spoz-
nal Toneta Dalaro (pozimi 1976), s katerim sta kas-
neje (spomladi istega leta) osnovala Pisarno
ALEPH- »prvovrstno pisateljsko napravo, ki za na-
prej izredno veliko obeta,« ko je dejal Dr. Sergej Lev
na ustanovnem sestanku te naprave.
Odslej je delo Dr. Sergeja Leva potekalo nekako po
dveh tirih, ki pa sta se nujno, čeprav asimetrično do-
polnjevala: delal je razpet med organiziranjem in
koordinacijo dela v Pisarni ALEPH ter svojim, če
naj tako rečem, »privatnim« delom, ki se je držalo
bolj ali manj napotil, ki jih je Sergej izdelal tekom
razvoja svoje misli. Nenazadnje je silni razcvet le-
vizma, ki sovpada z ustanovitvijo Pisarne ALEPH,
vsebovan prav v tem (ali bolje: tudi v tem) protislov-
nem položaju, kije od pomladi 1976 tvoril Sergejevo
pot; in nobenega dvoma ni, daje treba iskati razloge
za razkol znotraj levizma po smrti Dr. Sergeja Leva
že v tem izhodiščem protislovnem položaju/temelju
levizma.'®
Tekom tega napornega dela Dr. Sergej Lev pač ni
utegnil kaj dosti gledati še nase (pravzaprav je ta
znani omalovažujoči odnos do svoje fizične bitnosti
spremljal Sergeja Leva celo življenje; v tem odnosu
do svojega telesa prav lahko odčitavamo sled, ki jo
je zapustilo katolištvo, ki je tako usodno in zavezu-
joče zgrabilo v svoje klešče Sergejevo otroštvo in
mladost; op. p.). Nastopila je usodna jesen 1980, je-
sen, tekom katere seje znotraj levizma že precej raz-
vidno napovedoval razkroj na »starolevovce«, »mla-
dolevovce« ter »radikalni levizem«, jesen, ko je Ser-
geja Leva prvič zadela kap (16. 10. 1980). Ko sije čez
deset dni deloma opomogel (leva stran je ostala ne-
gibna), je Sergej spet poprijel za delo, jie glede na
vse težave, ki so nastajale zaradi delne ohromelosti.
Samo tej vztrajnost, tej volji do življenja se imamo
15
zahvaliti, daje Sergej uspel še pravočasno dokončati
začeto delo »O avantgardah«, kajti že 27. 2. 1981 ga
je znova zadela kap in po tem udarcu si Sergej Lev
ni več opomogel. Vsa skrb, ki so mu jo posvetili
zdravniki, vsa požrtvovalnost njegove žene Milene,
vsa ljubezen njegovih bližnjih prijateljev in sodelav-
cev, vse to ni več zadoščalo: Dr. Sergej lev je umrl
12. 3. 1981. Kmalu zatem, ko je izdihnil, so Dr. Ser-
geja Leva prepeljali iz Kliničnega centra v njegovo
domovanje v Rožni dolini, kjer so mu poslednjo čast
izkazali številni prijatelji, sodelavci, pristaši in celo
njegovi nasprotniki (tisti, ki so znali spoštovati veli-
ko delo, ki gaje Dr. Sergej Lev opravil na področju
humanističnih znanosti in posebej v psihoanalizi).
Dr. Sergeja Leva so pokopali na Žalah 15. 3. 1981. K
zadnjem počitku gaje spremila nepregledna množi-
ca, vsi tisti, ki jih je Dr. Sergej Lev tekom svojega
burnega, dela polnega in napornega življenja tako
ali drugače zadolžil s svojim življenjem in s svojim
delom. Ob odprtem grobu so spregovorili številni
predstavniki, potem pa je spregovoril še Tone Dala-
ra, prvi izmed vestnih in natančnih nadaljevalcev
dela Dr. Sergeja Leva. Tone Dalara je visoko dvignil
zastavo levizmu, še posebej s temi besedami:
»Mi levisti smo ljudje posebnega kova. Zgrajeni iz
posebnega materiala. Mi smo tisti, ki tvorimo arma-
do velikega stratega sodobne znanosti, armado Dr.
Sergeja Leva. Ni je večje časti, kot je čast, pripadati
tej armadi. Ni je večje časti, kot je čast, pripadati le-
vizmu, katerega ustanovitelj in voditelj je bil Dr.
Sergej Lev.
Ko je odhajal od nas, nam je Dr. Sergej Lev naročil,
naj visoko cenimo in ohranimo čist visoki naziv le-
vizma. Prisegamo ti, dragi Dr. Sergej Lev, da bomo
častno izpolnili to tvojo zapoved!
Ko je odhajal od nas, je Dr. Sergej Lev naročil, naj
čuvamo enotnost levizma kot zenico svojega očesa.
Prisegamo ti, dragi Dr. Sergej Lev, da bomo častno
izpolnili tudi to tvojo zapoved!
Ko je odhajal od nas, je Dr. Sergej Lev naročal, naj
čuvamo in krepimo razcvet in polet levizma, kakrš-
nega je bil ustanovil. Prisegamo ti, dragi Dr. Sergej
Lev, da ne bomo štedili svojih sil, da bi častno izpol-
nili tudi to tvojo zapoved!
Dr. Sergej Lev nam je brez prestanka govoril, daje
prostovoljna zveza med levisti naše dežele nujno po-
trebna, daje nujno potrebno prijateljstvo in sodelo-
vanje med levisti v okviru INSTITUTA.
In končno, ko je odhajal od nas, je Dr. Sergej Lev na-
ročal, naj ostanemo zvesti načelom levističnega in-
ternacionalizma. Prisegamo ti, dragi Dr. Sergej Lev,
da ne bomo štedili svojega življenja, da bi okrepili
zvezo levistov vsega sveta - Levistično internacio-
nalo.«
NAMESTO EPILOGA
Vse svoje življenje je Dr. Sergej Lev brez pridržka
žrtvoval osvoboditvi znanosti izpod mračnjaške na-
vlake, ki jo breme že toliko stoletij. In dobršen del te-
ga črnega omota je uspelo Dr. Sergeju Levu z obličja
znanosti tudi strgati. Dolg, ki je s tem nastal, je ve-
likanski in potrebni bodo vrhunski napori, če želi-
mo, da ostane genialna misel Dr. Sergeja Leva čista
in neomadeževana tudi za naprej. Potreben bo skra-
jen napor vseh, ki so se odločili da ostanejo brez pri-
držkov na poti, ki jo je začrtal Dr. Sergej Lev, vseh,
ki so se strnili okoli zdravega jedra levizma
(starolevovci) v INSTITUTU, sproti bo potrebno kar
najostreje obračunavati z vsemi, ki se bodo kakor-
koli oddaljili od začrtane poti, če nočemo, da se zgo-
di levizmu tisto, kar seje zgodilo že mnogim genial-
nim mislim v zgodovini: najprej zastoj in potem kla-
vrn zaton.
OPOMBE:
' Dr. Sergej Lev: Izgubljene in zopet pridobljene sa-
mote (rok.); str. 14
2	ibid.; str. 36/7
3	ibid; str. 41
" ibid; str. 112/13
5 Prispevek tovariša E Kindlerja ni samo temeljno
delo, ki naj pojasni razmerje Dr. Sergeja Leva in A
Vodovnika (razmerje, ki je v marsičem odločilno za
življenje poti obeh velikih mož), temveč je pred-
vsem blesteča interpretacija, kiji težko najdemo pri-
merjavo - hkrati pa izstopi lirika A. Vodovnika kot
eden najčistejših primerov erotične poezije pri nas.
Zaradi tega smo se odločili, da prispevek E. Kindle-
rerja (skupaj s pesmimi A. Vodovnika) na koncu teh
opomb v celoti predstavimo.
® Andrej Ščurk: »Tegobne poti mojega slavnega so-
šolca in prijatelja«; Prosvetni glasnik, 1963/2; str. 13;
(odslej PG 1963/2)
^ Dr. Sergej Lev v nobenem izmed svojih spisov ne
omenja tega krožka; niti ni nobene navedbe v nje-
govih Dnevnikih, ki bi vsaj namigovala na obstoj ta-
kega krožka; zato lahko upravičeno domnevamo, da
Rudi Veselič svojo trditev uveljavlja na osnovi fal-
sifikata (krivega pričevanja, ponarejenega doku-
menta); glej o tem: Rudi Veselič: »Uvod za zgodovi-
no freudomarksizma na Slovenskem med obema
vojnama«, - Naši Razgledi, 1975/13, str. 5-6 in odgo-
vor na Veseličev članek v Pismih bralcev. Delo,
1975/147 (E. Kindlerer: Kdo dovoljuje take potvor-
be?)
8 Andrej Ščurk: »Tegobne poti. .., PG 1963/2; str. 16
® Dr. Sergej Lev: »Izgubljene in zopet pridobljene
samote«; str. 193
'°Eliel Kindlerer: »Boj za dediščino Dr. Sergeja Le-
va«; Edicija PEST (št. 17), Samozaložba 1981; str. 31
'' Samo srečno naključje je botrovalo dejstvu, ki od-
tlej lahko velja za neizpodbitno: 21. 5. 81 je tovariš I.
Žagar dobil pismo, v katerem je bil poleg zelo zane-
marjenega in skoraj uničenega lista papiija (o kate-
rem je brž postalo jasno, daje pravzaprav eden n^-
omembnejših dokumentov o delu Dr. Sergeja Leva
za časa Druge svetovne vojne v Istanbulu), na kosu
papirja, kije bil očitno iztrgan iz beležnice, nakracan
napis: »Naj živi naš Sergej Lev . .. Vso srečo .. .
Večne so krimske poti ...« (brez podpisa). Tovariš
16
Žagarje ta dragoceni dolcument prepustil osrednje-
mu arhivu (ki vsebuje vse doslej najdene spise Dr.
Sergeja Leva, vključno s korespondenco, dokumen-
ti, teksti o njem itd.). Zdaj je širši javnosti prvič na
voljo faksimile tega dokumenta, kije vsekakor eden
najbolj prepričljivih dokazov o privrženosti Sergeja
Leva borbi in revoluciji jugoslovanskih narodov.
iKtaabul., 28. It. 194)
I
niKirr!i;:rvi; TUH.IIU-- HrPUBLlk.ti
Jfi	i« svobodoljubni ljudje zdrut.^tll v Druitvu pt 1 Ju t «1 J*-v
JUKooU'>lovB«3kl uporalkov iiajo41ooi»»3e preteilirano proti pi»»«Jul torJt
fn tili/i, ki jugo»lo»l»»k» P«m»»««jta borce uerja > baaaitl 1» terorlai
i o n :.e« poered^r ne priznava J\l4calovaiiake»u na rodu pra^ioe 4« al bo t
1, i-lKil aii». »rl tem felino op^orltl |^^Jego»e <IvaJa trtre ajr^u>
: pri a"!, k r«M(Sl iemokraolje v >»etu,	prav g ta« Ju|;o»loT»»akl p;
tl.-.naakl boj »avotuje aa aajavetlej»e totke turik« revol9slJ«,_kl Ja ve.
i-fiU ^ mieu la aoBokraoiJil. V pnr.ru, aa aa« protai«'»^»0 *«aletae:
ai. u.^tretea oaaav, boso (rrlalljaal protoatlratl pri vl»Ji l»*t««cl-«eam
jn-n r»lB0<»»5u v Ma«([U'	I
Faksimile dokumenta: Zunanjemu ministrstvu turške republike,
Istanbul, 28. 11. 1943 (osrednji arhiv INSTITUTA, darilo tov. I.
Žagarja, 23. 5. 1981).
Dr. Sergej Lev: Na sprejemu pri tovarišu J. V.
Stalinu, Literaturnaja Gazeta, 1947/11; str. 14
(prevod prispevka: A. Drapal)
Dr. Sergej Lev-Pjotr Ahmatov: Socializem in ne-
zavedno, Moskrva 1961; str. 314 (prevod odlomka:
A. Drapal)
'''Andrej Ščurk: »Tegobe poti. ..«; Pg 1963/2; str. 17
' 5 Kolikor lahko sklepamo iz doslej odkritih in raz-
iskanih materialov, je korespondenca med Serge-
jem Levom in Pjotrom Ahmatovim, ki jo tu priob-
čujemo, predstavljena bolj ali manj v celoti; res pa
je, da obstaja nekaj praznin, ki so nerazumljive že na
prvi pogled; če naj zaupamo datumom, ki jih nava-
jajo posamezna pisma, potem obstaja eno celo obdo-
bje (več kot dvajset letX ko si velika prijatelja in so-
delavca sploh nisa pisala; za zdaj še nimamo prav
nobenih opornih točk, ki bi pričale, da je v odnosu
med Levom in Ahmatovim v tem obdobju »nekaj
šepalo«; zato moramo vzeti za najbolj verjetno ža-
lostno resnico, da so se pisma preprosto izgubila. Ne
glede na nastale praznine, pa je že obstoj znane ko-
respondence znamenitost sama-za-sebe in dovolj
zgovorna, da ji ni treba prilagati posebnega komen-
tarja (pisma so sama sebi hkrati komentar):
KORESPONDENCA: SERGEJ LEV -
PJOTR AHMATOV
Ljubljana, 25. 6. 1951
Spoštovani tovariš Ahmatov!
Kar malce neprijetno mi je, ko Vam pišem po toliko
letih. Včeraj sem v reviji Vaprosy Jazykoznanija za-
sledil Vaš članek »Menjava in zguba« in takoj sem se
spomnil na moja študijska leta v Frunzeju, ko sva
skupaj oblikovala seminar pri profesorju Fadejevu.
Vaša vpeljava psihoanalize v analizo sovjetske druž-
be skozi raziskovanje simbolnega pomena kolhoza,
se mi zdi naravnost revolucionarna; moram Vam
kar odkrito priznati, da sem danes do štirih ponoči
sedel v kuhinji in razmišljal o zmožnostih humanis-
tičnih znanosti. Vse bolj se mi namreč potrjuje ak-
siom, ki gaje profesor Fadejev nekoč omenil mimo-
grede: Zdrava družba-zdrava znanost. Pri nas je, z
nami humanisti, danes slabo, saj ljudje moje domo-
vine postajajo vedno bolj mehkužni, sluzasti in cme-
ravi: ni več tiste klenosti in odpornosti, trdoživosti in
neomejne volje do življenja, ki sem jih tako občudo-
val. Saj se še spominjate tistega lepega sončnega
dne, ko sem v Moskvi obiskal tovariša Stalina? Vi-
dite, takrat, takrat sem ugotovil, kaj hočem od živ-
ljenja. Zato sem sedaj v svoji domovini nesrečen in
brez prave duševne hrane, kot ptič v vodi ali riba na
suhem.
Zato so drznem biti tako vsiljiv, spoštovani tovariš
Ahmatov, da Vas naprošam, da mi pošljete, če zmo-
rete in utegnete seveda, kaj zanimivih teoretskih
tekstov, ki so nastali pri vas, še posebej vaših, če ste
jih kje priobčili; seveda, in kak zanimiv sovjetski ro-
man; danes se nareč pri nas takih stvari dobi vse
manj. Sicer pošiljam najlepše pozdrave Vam, vaši
Jeločki in vsemu sovjetskemu ljudstvu, še posebej
pa tovarišu Stalinu in iskreno želim in trepetam, da
bi kruta pregrada, ki je ločila nas, slovanske narode,
kmalu padla!
NAJ ŽIVI PROLETARSKA REVOLUCIJA!
Vaš Sergej K. Lev
28. 8. 1951 Moskva
Dorogoj Setjoža!
Batjuška!
Kako sem se vzradostil tvojega preljubega pisma.
Žena Jeločka, saj se spominjaš krhkega bitjeca, te-
daj je še študirala pianistično igro na Akademiji
umetniških ved v Frunzeju - kako nama je večkrat
ob večerih muzicirala naše socialistične skladatelje,
Šopena, Čajkovskega, Glinko, je od veselja kar po-
skakovala po najinem gnezdecu, tu v Moskvi. Ah,
Jeločka, še vedno peče tiste zlate piroške, ki smo jih
tisto pomlad zobali ob, v vetru valujočem, žitnem
17
polju v bližini Jeromilska - tamkajšnji kolhoz je že
tri leta zapovrstjo vseruski udarniški prvak. Zdaj je
tudi kruha dovolj. Hvala bogu. Z Jeločko sva zdrava,
kot so zdravi vsi socialistični narodi in zadovoljna
sva, saj nas vodi On. Kako ne.
Toda kako gre vam. Južnim Slovanom, edini oazi
socializma med kapitalističnimi škarjami Zahoda.
Pri nas krožijo o vas čudne govorice in samo, ker te
poznam, ker poznam tvojo delavsko-socialistično
zavest in ker vem, da se ne bi nikoli družil s sebi nev-
rednimi pajdaši, še upam, da vendar ni tako hudo.
Kaj res podlegate zahodnemu zavojevalcu? Ne dajte
se. Kako sem se razveselil poteze vaše vlade, ko je la-
ni uvedla petkilometrsko mrtvo cono na meji s ka-
pitalistično Italijo. Svetujem ti, da se odseliš čim dalj
stran. Tudi Jeločka, moja draga ženica, misli tako.
Mi, vsi ruski narodi, smo z vami, čeprav nekateri
mislijo o nas drugače. Upam, da bomo kmalu še bli-
že skupaj.
Batjuška! Ah, kako mi je hudo pri srcu in Jeločki
prav tako, ko slišiva, da ti primankuje hrane. Težko
si predstavljava, kako to človeka, s tako širino kot jo
imaš ti, prizadene, saj pri nas, v socialistični Rusiji,
takih kulturnih barbarizmov ne poznamo. Prav
pred štirimi meseci je naša založba naredila še en
zgodovinski korak in je izdala vseh dvajset strani
Freudove Masovne psihologije v redakciji tov.
Šklovskega. Temu pomembnemu dogodku se ima
tudi zahvaliti moj članek Menjava in zguba, ki ga ta-
ko prijazno omenjaš v svojem pismu. Tudi tuje sov-
jetska znanost na prvem mestu. Preljuba ženička
Jeločka je zdaj že asistentka na Moskovskem vseu-
čilišču in vzgaja nove velikane pianističnega muzi-
ciranja.
Dorogoj Serjoža! Veš, da ti ne morem odreči tvoje
skromne želje po spoznavanju s teksti naših velikih
teoretikov. Vzporedno s tem pismom sem vam po-
slal knjigo Borisa Heruzinskega; Tovariš Stalin in
psihoanaliza. Zgodovinski očrt v petih knjigah (to
delo je takorekoč temeljni tekst svetovne psihoana-
lize, z obširnim zgodovinskim prikazom te vede v
njeni zibelki - sovjetski Rusiji. Neprekosljivi so npr.
odlomki, ki analizirajo praktični in teoretični dopri-
nos tov. Stalina in sovjetske partije.), - hkrati z njimi
pa še novo, razširjeno in podaljšano izdajo romana
Ukročena reka, našega velikeg apisca Vladimirja
Jurezanskega. (Kot vem ste prvotno izdajo leta 1947
prevedli tudi vi, Slovenci.)
Naj pismo zaključim z željo, da bi se kmalu spet sre-
čala na naši prostrani domači ruski zemlji, da bi vi-
del kako neverjeten razvoj je v tem času, ko si nas
zapustil, napravil sovjetski socializem in njegovo
gospodarstvo pod vodstvom njegove partije s tov.
Stalinom na čelu. Da bi nama Jeločka spet zaigrala
na klavir kako našo prelepo pesem!
Batjuška, vsak dan sva z mislimi tam doli pri vas.
DA ŽIVIT TOVARIŠČ STALIN!
P. S.
Ne razumem, kako je tvoje pismo potrebovalo do
nas polna dva meseca. Prepričan sem, da je posredi
sabotaža imperialističnih agentov kapitala in špijo-
nov.
Vedno tvoja ljubeča Jeločka
in Pjotr Krilovsk-Ahmatov
Ljubljana, 28. 7. 1956
Predragi moj Pjotr!
Ti ne veš, kako presrečen sem te dni, ko sta se najini
preljubi domovini znova pobotali. Sicer je res, da to
ni tista prava ljubezen iz dobrih starih časov, toda
nekaj vendarle je. To vsekakor pomeni, da se bova
midva nekoč še lahko srečala; in da, srce mi zaigra
ob misli, da bomo preživeli skupaj kak prijeten ve-
čer, ti, Jeločka, Milena in jaz, tako kot leta 1946. Vse-
kakor kanim čimprej zaprositi za sovjetsko znan-
stveno štipendijo in se pri tem zanašam tudi na tvoje
zveze v moskovskih znanstvenih krogih. Veš, bilo bi
čudovito, če bi se lahko skupno lotili kake znanstve-
ne naloge; ko le med nama ne bi bilo teh nemogočih
kilometrov. Če slišiš v zgodnjem jutru peti slavca,
potem poslušaš slavčevo pesem! Tvoji spisi o neza-
vednem se mi zdijo vedno bolj zanimivi, zato me-
nim, da bi se lahko skupno lotila raziskav o položaju
le-tega v socializmu. Tvoja primera iz članka »Duh
ali ali-ali«, daje nezavedno kot ledena gora, kije de-
vet desetin skrita pod morsko gladino, se mi zdi še
kako slikovita za buržoarzni družbeni red, verjetno
pa postane dvomljiva v socializmu. Saj iz lastne iz-
kušnje veš, da tu ni več ničesar skritega, da je vse
dano na vpogled državljanom: tako se vedno bolj
nagibam k misli, da v socialističnih državah neza-
vedno ljudem preprosto odmre, ali pa se pojavlja na
nek drugačen način. Katerikoli se dajo voditi duhu,
so duhovniki ali tisti, ki pravijo ali-ali tam, kjer je
treba reči jasen da in jasen ne! Zato se mi kot druga
možnost zastavlja misel, sila drzna, namreč, da se v
socializmu nezavedno strukturira kot govorica.
Morda so govori tovariša Stalina prav zato tako jas-
ni, odločni in drzni.
Sicer te pa prosim, da o teh domnevah v javnosti
molčiš, ker še nisem prepričan o njihovi pravilnosti.
Vsekakor bi rad, da se jih v Moskvi skupno lotiva.
Morda bi bilo pametno, če bi koncept raziskave
predložila vojaškemu INSTITUTU, saj bi prav ob-
vladovanje nezavednega pomenilo izjemno strateš-
ko moč v boju s kapitalizmom, kajti njihovi vojaki
nezavedno še imajo. Morda bi na ta račun lahko do-
bila kaj denarja, da bi se lotila izdelave idometra. V
tem primeru sem tudi prepričan, da ne bo proble-
mov z odobritvijo moje štipendije; vsekakor bi bil v
Moskvi rad še pred božičem. Zato te tudi prosim, da
za naju z Mileno poiščeš kako primerno stanovanje.
Veš, da sva skromna, zato bi se zadovoljil s trisob-
nim, v predmestju Moskve, po možnosti z vrtom
okoli hiše, ker se Milena zadnje čase ukvarja z goje-
njem limon. Pa tudi pudla imava, kako naj revež lula
po mestnih ulicah. Sicer pa, gobelin, ki nama ga je
poslala Jeločka, sva obesila v dnevni sobi nad kana-
pe. Kako čudovite so tople barve krampov! Včeraj
sem ti tudi poslal paket, steklenko merlota in semiš
čevlje, italijanske; ali imaš še nogo 43? V upanju, da
se kmalu vidimo in po toliko letih objamemo,
te poljublja tvoj Serjoža
P. S. NAJ ŽIVI PROLETARSKA REVOLUCIJA!
18
13. 8. 1956, Moskva
Tovariše Sergej!
K^ bi, kaj bi, dragi Serjoža. Postajaš mi vedno bolj
nerazumljiv. Verjetno so res krivi kilometri. Vino
sem popil, čevlje pa sem pustil Jeločki, ker sva se lo-
čila. Odkar ni več tov. Stalina, mi gre vse narobe,
edino delo na INSTITUTU mi nudi vsak nekaj za-
dovoljstva, čeprav tudi moje delo tam večkrat po-
vzroča spore z vodstvom, a ne vem še natančno, kje
je pravi vzrok. Pomisli, z Jeločko si bova razdelila
tudi n^ino hčerkico Zinjo, bojim se, da bo postala
edini primer razcepljenega jaza v socialističnih dr-
žavah. Nisem več prepričan, da bo edina. Tu se vse
tako hitro spreminja. Mi boš sporočil, kaj je to »bo-
žič«, ki mi ga omenjaš v pošiljki? (Verjetno misli na
pismo. op. ur.) Besedo sem iskal v slovarjih in leksi-
konih, pa je nisem našel. Je to kak vaš nov državni
praznik? Odkar ni več tov. Stalina, mi gre vse naro-
be. Le to nezavedno me vedno bolj obseda, kot si tu-
di ti razbral iz podtekstov mojih člankov. Vedno ka-
dar se ukvaijam z nezavednim, se utrne želja, da je
tudi tov. Stali odšel ne-za-vedno. (Neprevedljiva be-
sedna igra. op. pr.) Ko že prihajaš, te opozarjam, da
je tu, pri nas, v tem letnem času zelo mraz in je bolje,
da si z Mileno ne najemata tako velikega stanovanja.
Psa pusti..........(Neberljivo, op. ur.) Še najbolje
bi bilo kar pri meni - si bomo vsaj na očeh. Tudi tvo-
je, kot praviš drzne misli o nezavednem v socializ-
mu so mi močno pri srcu, moram pa priznati, da sem
jih slišal prej na ministrstvu (verjetno Ministrstvo za
informiranje; op. ur.) kot pa iz tvojega pisma. Ne
skrbi, prek mene ne pridejo v javnost. Je pa res, od-
kar ni več tov. Stalina, mi gre vse narobe. Pogorela
mi je celo dača v Novosibirsku - je vsaj ne bo treba
deliti z Jeločko. Kako pa kaj žena Milena? Saj je Mi-
lena Rohrman njeno mladostno ime? Tu nekje sem
to ime zasledil v povezavi z vašim Ivanom Cankar-
jem. Menda je bila njegova ljubica? Sta v sorodu?
Sicer pa kmalu prideta in bomo vse izvedeli.
M. O. R. P. bi rad organiziral kako tvoje predavanje.
Obisk je zgotovljen. Malo misli tudi na to.
P. S.
Pazita se vsiljivcev. Zadnjič mi je postalo jasno, da
lahko samo narod, ki ima toliko ledenih gora kot naš,
ruski, odkrije resnične razsežnosti nezavednega. In
še: ni čudno, da človeka, kaj šele žival zmrazi ob mis-
li na nezavedno. V tem mrazu bi potreboval grške
smokve, verjetno ne bo težko, ko že mejimo na Gr-
čijo. Ko prideš, ne pozabi na Mileno!
Zdaj je tu čisto drugače.
Tvoj Pjotr Krilovsk-Ahmatov
8. 3. 1981 Jalta pod Krimom
Predragi Mihail!
(Ahmatov je očitno zamešal ime Dr. Sergeja s kom
drugim; op. ur.)
Vi si težko predstavljate, kako bi rad jaz preživel par
dni z vami, ker jaz sem za Rusijo to, kar ste vi za Slo-
venijo, in to, kar sva midva za Evropo, bodo lahko
sodili samo zanamci. Noben dogodek katerekoli
fronte ne more biti raziskan in ocenjen osamljeno.
ker so to vsi deli ene same »prostrane« verige doga-
janj, ki bo vsekakor odločilna za usodo celotne Ev-
rope, odločilna v smislu velikih pretresov zgodovi-
ne, kot so bile to perzijske in punske vojne, invazije
Hunov, ekspazija Islama in mongolski vpadi. Toda
jaz vam lahko zagotovim, da sem srečen, da živim v
tej dobi, in da sem v stanju, da se borim za obrambo
tistih nesmrtnih vrednosti, ki so se prenašale na na-
šem kontinentu od najstarejših časov pa vse do da-
nes. Kaj praviš na to? In to ne samo v ozkem, rasis-
tičnem smislu, ampak tudi v najširšem kulturnem
smislu. Zato me ne žalosti, da sem bil izbran, da pre-
našam to usodo, ampak sem ponosen in srečen, da
je tako. Poleg tega, Mihail, jaz vem, kako težko seje
zgodovinsko odločati. Če bo kdo po moji smrti v sta-
nju, da se odloča, jaz ne vem. Vendar, jaz sem odlo-
čen, da bom dokončal delo, ki mi gaje usoda name-
nila. Nezavedno mora dobiti domovinsko pravico -
po vsem svetu. Če ne drugače, bog ne daj, tudi s silo.
Prepričan sem, da bitka, v kateri si prizadevam, ni
veliko manj trda in polna nevarnosti od tiste, ki jo je
začel Friderik Veliki s svojimi 370000 prebivalci s
celotno Evropo. Popolnoma mislim vključiti tudi
šestnajstletne dečke, če ne drugače, vsaj v protile-
tarsko obrambo. Grki so bili s svojo ljubeznijo do de-
vet in desetletnih dečkov na povsem pravi poti, kar
jim je vsekakor šteti v dobro pri postavljanju novih
meja. Naj ti že kar na začetku povem, da sem tvojo
Milenco Rohrman že ob prvem obisku dal na ror.
Bodi ti prav. Ne bodi ti prav. Ne glede na to, kdo bo
zmagovalec, zapadna plutogracija ali boljševizem
vzhoda, bi končno triumfiralo internacionalno ži-
dovstvo in ne bi prihranjalo moči, da bi izrodilo našo
raso in predvsem elito. Evropsko kultura bi bila ob-
sojena na destrukcijo, in na popolno uničenje. Me-
nim, daje usluga previdnosti, da me je določila, da
vodim svoje ljudstvo v konfliktu takšnega tipa. Kar
pa se tiče naše zvezne republike Afganistan menim,
da mora v njej čimprej resnično zavladati spolna
svoboda. Pravijo, da so Afganistanke prave prašiče.
Ne puščaj me na cedilu glede pritrditve. Tudi v tvo-
jega ne morem sumiti. Ruska pička je širša od svoje
stepe. Sprejme lahko vse narode sveta, v Mileni pa
je nekaj cankarjanskega, še zdaj se mi toži po njeni
koži. Je pa danes že veliko lepše, ko se nam ni več
bati otrok. Ne boš verjel, ali pač, še vedno si ga me-
rim - mislim, da tudi nanj vpliva nezavedno - še
vedno nisem dobil deleža honorarja od vašega pre-
voda. Daj, pobez^ no malo te idiote tam doli. Lahko
tudi v mojem imenu, če je vmes kakšna fejst češplja.
Pošlji mi no malo tistih zahodnih revij - no saj veš
Playboy, pa Lui, pa Teleks, ali tako nekako. Tu, na
Jalti, je v tem oziru prava puščava. A moja vojska bo
opravila tudi s tem. Glede tega sem vsaj načelno tudi
že domenjen z Leninom. Veš, edino njemu vsaj do
neke mere zaupam. Več bi zdajle težko povedal, ko
mi pa jajca tako dol težijo; zdaj si vs^ tvojo Mileno
prav lahko projeciram. Do smrti ti bom hvaležen, če
ne zameriš. Ne zamolči mi svojih osvajalnih načrtov
in bodo Bog s teboj!
tvoj Stalin!
19
Rogaška Slatina, 1. 5.
Rihard s črto!
Včeraj sem pak tvoje pismo prejle ino ti sedaj urno
odgovarjati hitim. O pujsek, prašiček majceni, ta, ta,
se z Milenco hahlja! Ampak men je čist useen, krjeb-
la na slik Lenin u Varšavi skupi z Žukovom. Se mi
čist jebe. Jebat ga. Baba je baba. Levov kurac je ne-
premagljiv. Dokaz za to je zajetje nemške armade
pri Stalingradu in hidroelektrarna Djerdap. Če ho-
češ rormanco narorit, samo izvoli. Le hrabro naprej,
saj kje so meje pregrade za slovenske brigade! O ma-
ma. O ti pizda. In to ti nardi najboljši prijatu. Čovek
sa kojim smo čak knjige pisali zajedno. In tebi, pre-
kleti prasec pofukani, tebi sem zaupal i ti verjel na
besedo. Na trati pred hišo Metka iztepa preprogo.
Verjel sem, da je najino delo edin način da pridem
do resnice. Ampak resničost resnice je to, da ti po-
fukajo ženo, da ti jo pofuka tvoja resnica. Zdej mi je
vse skup spizdil. Kar je ne-za-vedno umrl Stalin, je
stalinizem oče moje mame. Heja hejo le vkup le
vkup uboga gmajna. Milenina koža je bla vsa aknas-
ta. Zdej ji lev jošk dol visi desnga pa skor nima več.
Pa cele noči prdi. Jebemtipjotra. Hribarje navadna
mladolevovska svina. Si lasti resnico o resnici o res-
nici. Jebemti na levo, kurac s desna. Na vrtu očetove
hiše je rasla jablana. Metka je vso jesen opazovala
prepovedane sadove, ki so spominjali na Milenine
grudi, ki so me omamile ono pomlad. Kikiriki. Am-
pak Tone ti bo dal vetra, boš vidu svinja levjesrčna.
Nemški turisti radi prihajajo na naš modri Jadran.
We doht need no education kar mamo usmerjen šol-
stvo je mati želela, da bi se z sinom preselila v Celo-
vec. Ampak jest, jest Sergej Lev vam bom že poka-
zal, prekleta banda, boste že videli kdo sem jest. Me-
ne že ne boste zajebaval, k sm skupi z Leninom bil
na spiegelgasee v cirihu in sm pirhe farbov pr Flo-
bert. Ampak kosembil tvoj prijatelj mej dts vjhtuv
fhskf gj jfhsfxn bjgkljhvn gkh nccnQg klllll skbum!
'6 Andrej Ščurk: »Tegobne poti. . .«; PG 1963/2; str.
19
Literaturnaja Gazeta - Priloženie dlja pisateljej-
Rabotnikov, 1963/12; str. 27 (prevod odlomka: A.
Drapal)
Dr. Sergej Lev: »Psychanalyse ou therapie ps-
yshomotorique«. Le nouvel Observateur^ 1974/8-14.
11. (št. 611); str. 58 (prevod odlomka: I. Žagar)
' ® Glej o tem podrobno razpravo z naslovom »KRO-
NIKA INSTITUTA« na koncu pričujočega sklopa o
Življenju in Delu Dr. Sergeja Leva
MISEL, DVE OB VODOVNIKOVI LIRIKI
L
V teh napornih in neprijetnih časih, ko je razkol
neusmiljeno zasekal v treumo dobromislečih, zbra-
nih okoli opusa pokojnega dr. Leva, je o liriki neko-
ga, za katerega slovenska kulutrna javnost ve, da g
a je usoda postavila na nasprotni breg kot avtorja teh
vrstic, težko zapisati kako pošteno, objektivno bese-
do. V vseh nas je še preveč tiste čustvene napetosti,
ki jo je najprej sprožila smrt našega blagega učitelja,
da bi jo v trenutku, ko nekateri še nismo slekli črni-
ne, še stopnjeval spor, ki je izbruhnil tistega žalost-
nega 18. junija. Skrite strasti, zatrti nagoni, stara, ne-
rešljiva nasprotja in zamere, vse to je v trenutku, ko
ni bilo več preudarne in modre osebnosti dr. Leva,
izbruhnilo na dan: znotraj Pisarne ALEPH seje za-
čel razkol, ki je že leta tlel v nas, a ga je naš učitelj
vedno uspel zgladiti. Spominjam se, daje tega dne,
ko smo se ostali prepirali kot nedorasli otroci, Vo-
dovnik sedel nekoliko stran, v rokokojskem nasla-
njaču ob istovrstni klubski mizici. Bil je osamljen;
njegovi naturi so se taki prepiri upirali. Notranje je
moral zelo trpeti, saj njegova oseba pravzaprav po-
oseblja konflikte Pisarne ALEPH: kot teoretik (znan
je njegov poskus vzpostavitve meta-literarne teori-
je) je pravzaprav spadal k nam, starlevovcem, a seje
pustil zavesti mladolevovcem. Kaj seje takrat doga-
jalo v njem, ne vemo: ta mirni, urejeni gimnazijski
profesor (dolga leta je poučeval na gimnaziji Ivana
Cankarja v Ljubljani), kije mnogim dijakom razkri-
val prve skrivnosti literature (njegov nečak, Ven-
česlav Telič, ki je po materini smrti dolga leta živel
pri njem, se danes razvija v enega najobetavnejših
slovenskih teoretikov), je vedno skrival svoja čust-
va; z gotovostjo lahko trdim le, da s svojim prvovrst-
nim intelektom, široko paleto znanje in tovariškim
razumevanjem znanja daleč prekaša ostale mladole-
vovce. Videti je, kot da nikoli ne bo našel stika z vi-
harniškimi blodnjami svojih sedanjih zaveznikov:
vsem nam, ki ost^amo zvesti resnični misli našega
učitelja, je njegova odločitev vedno predstavljala
skrivnost. Tako sploh nismo bili presenečeni, ko je
ravno tedaj, ko smo opravljali zadnje redakcije pri-
čujočih materialov, potrkalo na vrata INŠTITUTA
in je vstopil Vodovnik; brez besed je na Pavšičevo
mizo položil nekaj potipkanih papirjev, v zadregi za-
momljal ter odšel. Vsi naši obupni poskusi, da bi za-
ustavili starega prijatelja in se z njim skušali pogo-
voriti, so bili zaman. Odšel je sam, svoji samoti na-
sproti.
Po sklepu strokovnega kolegija INŠTITUTA me je
zadela naloga, naj Vodovnikove tekste pregledam
20
ter morda pripravim za objavo. Ko sem se tiste tople
m^ske noči lotil zahtevnega opravila, meje stisnilo
pri srcu: teksti, ki so ležali na moji pisalni mizi, so bili
strogo osebni in so brez olepševanja opisovali mla-
dostni odnos med dr. Levom in profesor Vodovni-
kom. Očitno so nastali v času njunega skupnega šo-
lanja, ko sta si, oba skromna dijaka realke, v alojzi-
jevišču delila postelj. Osebnost mladega Leva, ki se
je do sedaj skrivala v plašču biografskih podatkov
ter sumljivih interpretacij mladolevovcev, zažari
pred nami v novi luči: moči njegovega duha (ki bo
omamljala še mnoge generacije) se je pridružila še
skoraj grška skladnost njegove mladeniške, športne
postave. V zadušljivem krščanskem okolju tedanje
Ljubljane, v času, ko je bila spolnost še tabu in so bili
mladeniči prepuščeni sami sebi, ni nič čudnega, da
je na nežno in prefinjeno naturo mladega Alojzija
naredil njegov inteligentni sošolec močan vtis; samo
vprašamo se lahko, koliko notranjih bojev, trenj in
samopremagovanj je bilo potrebno, da je svoje ob-
čutke, ki jih je podoživljal večer za večerom, dolga
štiri leta, spravil na papir. Vrednost teh, sedaj prvič
objavljenih pesmi je torej dvojna, saj poleg nepre-
cenljivega literarnega spomenika pomenijo tudi
nov, do sedaj neodkrit zgodovinski dokument, ki bo
koristil vsakomur, ki se bo ukvarjal z raziskovanjem
seksualnega življenja Slovencev v ne tako daljni
preteklosti.
II.
Toda, če odmislimo vse zunajtekstovne zveze (kot bi
dejal Lotman), se znajdemo pred literarnim tek-
stom, kakršnih se v slovenskem jeziku še ni zgodilo
veliko. Vodovnikov lirika je namreč erotična litera-
tura, ki izžareva globoko čutno osebnost. Vendar
moramo tu vzeti besedo »erotično« z določeno mero
skepse, jo takorekoč dati v navednice: Vodovniku je
tuje vsakršno opisovanje spolnosti, kaj šele, da bi za-
padel v romantično poveličevanje ljubezni. Pri paz-
Ijivejšem branju ugotovimo, da mu gre predvem za
jasno razdelavo odnosa gospodar-hlapec, ki se skri-
va za vsakim ljubezenskim donosom; vendar tega,
za razliko od mnogih sodobnih piscev, ne razume
kot polje dominacije, ki ga je treba preseči, temveč
zgolj kot prostor užitka. Seveda se nam tu samo od
sebe ponudi vprašanje, ali imamo opraviti s sprevr-
ženostjo, ki močno spominja na mazohizem, ali pa
nam Vodovnik ponuja svojstven način izmika dik-
tatu vladajočega diskurza. Toda tu smo že daleč pre-
segli meje strogo literarnega razpravljanja ter se
znašli v polju, ki ga obmejujejo Zakon, beseda
(označevalec) in telo: literatura predstavlja očitno
njegov presek. Prav vzgoja je tisti proces, ki naj v te-
lo dokončno vtisne delovanje Zakona; vendar smo
se v njem znašli takoj, ko smo začeli govoriti; prvi
klici »mama« so dokončno utrdili pot, po kateri smo
pravzaprav krenili še pred svojim rojstvom (saj so
vsi pričakovali, da se bomo rodili kot otroci). Govo-
rica s tem ustvari materialno podlago delovanju
ideologije, toda pot do njene realizacije kot zgodo-
vinske dejanskosti, ki cementira vladajoče produk-
cijske odnose, je še dolga: prav tu pa meščanska
družba, kot nas uči Althusser, vpelje posebne inšti-
tucije, kijih vsi poznamo kot šole. In prav v sami sr-
čiki takšnega aparata sta se znašla Vodovnik in Lev,
ko sta obiskovala ljubljansko realko in prebivala v
alojzijevišču: na lastni koži sta občutila nasilje vlada-
jočega sistema, kije v njuni mladi telesi skušal vtis-
niti poslušnost zakonu. Seveda le-tega lahko slišimo
zgolj v »predhodno doseženi tišini telesa in njegovih
moči« (Dalara). Zato je nujen stradež revnih študen-
tov, zato krščanstvo zahteva seksualno vzdržljivost
v mladosti (poglavje zase je seveda razvrat usmer-
jenega šolstva, ki nas vodi v avtoritarnost povsem
nove vrste); prav tu pa mladi pesnik Vodovnik sku-
ša nastaviti vladajočemu sistemu mino. Prvo, kar
lahko stori, je, da z uvedbo pesniškega jezika skuša
subvertirati govorico samo; kako nevarno je takšno
početje, nam po eni strani priča primer Škrobaršiča,
ki je bolehal za heksametrijo ter s tem zapadel pod
novo gospostvo, ki je bilo drugačno od vladajočega;
v zadnji instanci je edini efekt takšnega početja za-
gotovljen prostor v državni norišnici. Po drugi plati
pa bi pot v novo koncepcijo jezika, ki stajo evropski
literaturi skušala uveljaviti v 20. stoletju Jovce ter v
starem Rimu Apulej (ki ga v dandanašnjem času
kulturnega barbarstva lahko v originalu berejo(mo)
le redki srečniki, ki še znajo(mo) latinsko), s svojim
razbitjem abstraktne občosti jezika in njegovo pre-
usmeritvijo k delovanju in uravnavanju vedenja,
pomenila v Ljubljani tridesetih let, zaradi kulturne
zaostalnosti, nekaj povsem nemogočega. V svetu, ki
je temeljil na spoštovanju do vzgojitelja (katerega
prvi pogoj je seveda obvladovanje telesa), je bila
subverzija možna edinole in zgolj tu: Vodovnik je
najprej moral razbiti kalsičen odnos Gospodar-hla-
pec. Vemo, da vsaka poštena oblast temelji na lju-
bezni podložnikov, ki v njej ljubijo zakon; celotna
politična zgradba se zruši, če to fantazno ljubezni
uničimo. Vendar je Vodovnik prepameten, da bi se
tu zadovoljil zgolj z demistifikacijo: on raje konsti-
tuira novo fantazmo. Vendar kakšno fantazmo! Za
objekt svoje ljubezni, torej za svojega Gospodarja si
naredil ravno svojega najboljšega prijatelja in zaup-
nika, takorekoč zaveznika (zarotnika) v zlu; to je tisti
bistveni element, ki Vodovnikovo poezijo hkrati
omogoča, ji postavlja mejo ter se nam razkriva kot
njen učinek: Lev kot gospodar pesnikove duše (ki je
ravno zaradi tega pesnik) je napačen Gospodar,
Gospodar-s-premikom, oče, toda oče iz napačnega
Zakona. Oče iz napačnega zakona je nezakonski
oče: tako tudi napačni Gospodar, Gospodar-s-pre-
mikom ne zaseda mesta, ki gre gospodarju: gospo-
dar-s-premikom ni nič drugega kot hlapec. V Vo-
dovnikovi liriki ni Gospodar nič drugega kot hlap-
čev hlapec. Ali, če stavek obrnemo, hlapčev hlapec
je Gospodar.
Tako zastavljena struktura domnacije bi zahtevala
neko povsem novo družbeno (državno) strukturo, ki
bi bila popolnoma drugačna od sveta, ki ga obmejuje
alojzijevišče. Svet Alojzija Vodovnika je bil svet no-
ve stvarnosti, ki jo soustvarja nova percepcija sveta;
za ilustracijo, kakšna je Vodovnikov stvarnost, pa si
oglejmo nekaj verzov iz pesmi »Sergej Lev se odp-
ravlja spat II«:
počasi čisto počasi
zleze božanstvo v mehko kraljestvo
polno varuhov črne
s srebrnimi iskrami posute in prebodene stvarnosti
21
»Prebodena stvarnost« je tista besedna zveza, kateri
bomo namenili našo pozornost: če namreč nekaj
prebodem, pustim za sabo luknjo, prazen prostor.
Vemo pa. daje prazen prostor prav prostor manjka,
torej tistega elementa, ki iz strukture izpade ter jo s
svojo odsotnostjo določi. Za razliko od mnogih pes-
nikov in filozofov, ki so to odprtino skušali zašiti z
bolj ali manj obskurnimi teorijami subjekta, pomeni
Vodovniku prebodena stvarnost »mehko kraljest-
vo«, kjer kraljuje njegov prijatelj: ravno s tem pa iz
teksta izžene vse tisto, kar 20. stoletje pozna kot po-
etičnost; ta se zaradi tega odmakne v odsotnost. To-
rej se sam poetični diskurz spremeni v simptomatič-
no točko, ki živi iz svoje nemožnosti; poetični dis-
kurz se torej strukturira okoli manjka samega sebe.
Če pa zgoraj povedano drži, lahko z novega zornega
kota osvetlimo odnos hlapec-Gospodar (za slednje-
ga smo zapisali, daje hlapčev hlapec), če namreč po-
etični diskurz črpa moč iz svoje odsotnosti in je nje-
gov bistven element prav odnos hlapec-Gospodar,
potem mora biti tudi ta odsoten; prav skoz njegovo
odsotnost se jedro strukture dominacije odtegne
možnosti, da bi kdajkoli postalo sredstvo v rokah dr-
žave in prav to je tisti faktor, ki ga dela za to n^pri-
mernejšega. Če to misel razvijemo do konca: država,
ki bo uveljavila Vodovnikovega gospodarja, bo dr-
žava, ki bo temeljila na svoji odostnosti, država, ki
bo zaradi tega, ker je ni.
Da bi tistim nekaj redkim bralcem, ki pozorneje
spremljajo sodobno slovensko literarno proizvod-
njo, podrobneje predstavil pomen Vodovnikovega
pisanja, bi rad opozoril na dva poskusa, ki sta posku-
šala (žal res samo poskušala) iti v isti smeri kot Vo-
dovnik: prvi je Iztok Saksida-Jakac s svojima knji-
gama »Kronika kralja Zambrija« (Mladinska knjiga
1979) in »Racheline spovedi drugi del«. Posebno v
zadnji skuša Jakec uveljaviti postopke podobne Vo-
dovnikovim: toda njegov Gospodar ni Gospodar s
premikom, ampak se povsem nasloni na biblično, to
je krščansko tekstopisje: za alternativnega Gospo-
darja si torej zastavlja povsem realno državno tvor-
bo (kije za svoj cement uporabljala krščanstvo in jo
v zgodovini poznamo kot krščansko). Zato mu pro-
stor erotične napetosti, ki pri Vodovniku briše spol-
no razliko, slednjo prav vzpostavlja ter dela njega za
gospodarja, ki pa je imaginaren, saj je v fevdalizmu
(kar je passe): je valpet, tod valpet brez tlačanov in
biča.
Še huje pa je s fantazmagorijo M. Kovača »18. bru-
maire Vladimirja Iljiča Uljanova« (predvajano po
valovih RŠ in objavljeno v Tribuni): v tem tekstu je
pustil priti na dan vsem tistim slabostim, ki so se po-
javile že v njegovem prvem romanu »Pes samotne
matere:« še vedno je obseden z bolestno trditvijo, da
smrti ni. Tako v njegovih teksti nastopajo osebe, za
katere vsi vemo, da so že davno mrtve (Lenin!); nih-
če ne umre in nihče se ne rodi. Sicer je njegov gos-
podar res gospodar s premikom, toda premik se zgo-
di na ravni imaginarnega, ali, bolje, na ravni zavest-
ne laži: če je Jakčev diskurz značilen za valpta brez
biča, potem se v Kovačevih tektih pojavlja diskurz
trupla brez smrti.
III.
Ta kratka skica (kratka tako zaradi pomanjkanja
materialov kot tudi zaradi kratkih uredniških rokov)
naj bi služila kot nekakšen uvod v branje lirike Aloj-
zija Vodovnika, ene najbolj tragičnih figur sloven-
ske literature. Človek, kije vse življenje stal ob robu
slovenskega kulturnega življenja, me s svojo pojavo
nikoli ni spominjal na literata, čeprav jih kot tujec
tem laže razločim od ostale populacije: tiho, delovno
in mirno življenje, brez izgredov v PEN klubu ali
škandalov z ženskami, nič zapijanj ali patetičnih go-
vorov o vlogi pesnika v družbi. Sedaj, ko na moji mi-
zi ležijo tako notranje nabiti teksti, ki mu jih, če ga
ne bi poznal, nikoli ne bi prosodil, ta mož verjetno
spi v svojem skromnem ljubljanskem stanovanju,
sam in pozabljen, a še vedno tak, kot je bil tistega av-
gusta 1956, ko sva se spoznala na letovanju v Uma-
gu: veliko stvari se je zgodilo od takrat, a kvalitativ-
no se ni nič spremenilo.
Tu, v moji hiši v Bayreuthu, je polno tekstov sloven-
skih prijateljev: Leva, Dalare, Vodovnika, tudi Sa-
kside; mož, ki jih pri vas vse premalo cenite, a so s
svojo mislijo globoko posegli v evropski prostor.
Zunaj nad mano in nad vso Evropo je noč; ura gre
proti tretji. Kot mnogokrat doslej, tudi danes čakam
jutro. Bog daj, da bi napočilo.
Eliel Kindlerer
ALOJZIJ VODOVNIK: VEČERNA PESEM
SERGEJ LEV SE SLAČI
Z mogočno Roko najprej odpne
vse čudovite Gumbe na svoji Srajci polni Miline,
ki se je je navzela od svojega mogočnega Gospodarja.
Z veličastnim Gibom jo odgrne,
da se pokažejo pogumne vojaške Prsi,
prekaljene v boju in v ljubezni, in poraščene
z zlatimi sončnimi Dlakami.
22
Počasi jo sleče
in z dovršenim Gibom spusti na z zlatom obrobljeni stol.
Skrivnostno, a vendar odkrito
odpne gumb na Hlačah,
katerih notranjost skriva neprecenljive in zlata vredne
Skrivnosti.
Počasi, a z mogočno Kretnjo jih začne potiskati
proti tlem, srečnim da lahko nosijo tako mogočno Božanstvo.
Kot marmorni stebri so njegove Noge, noge Angela, noge Boga,
in božanska je Kretnja, ki z zlatimi nitmi
pretkane Hlače položi na stol.
In tam stoji tedaj,
takšen kot ga je ustvarila mati Narava,
s svojo mogočno Postavo, Strah in Trepet
vsem sovražnikom,
vlivajočo Zaupanje in Toplino zvestim in ponižnim prijateljem.
O mati narava!
storila si veliko Dejanje, ko si nam, navadnim smrtnikom,
dala videti to dejanje, ki nam bo razkrilo naše stvarjenje!
In tam,
sredi gozda, sredi čudovite savane,
je ON!
Poln Moči in življenjskega Soka,
v mogočnem loku dvignjen proti nebu,
čvrst kot hrast, gibek kot antilopa.
SERGEJ LEV SE ODPRAVLJA SPAT
L
In ko tako stoji sredi sobe,
Lep in Močan,
poln nadzemeljskega življenja
in
moči zemeljskega stvarjenja,
se njegova božanska desna Roka, mišičasta kot veja bukve,
stegne za zgornjim delom zlato rumene pižame,
ki leži blizu tistega legendarnega stola,
ki nosi njegova oblačila.
S premišljenim, do potankosti izračunanim gibom se zravna,
in jo prične počasi,
s čudovitimi, neopisljivimi Gibi natikati
nase.
Obe angelski nogi potujeta po notranjosti tega oblačila,
ki zakriva to božansko Bit-je.
In ko se neopisljivo slastni Penis, Lep in Močan,
oprime prostora za drobno režo,
ki tudi ostalemu, nizkemu in nepomembnemu svetu,
dovoli droben košček pogleda Nanj,
in ko nežna elastika tleskne okoli njegovega pasu,
prime njegova desna Roka -
23
v vsej
Lepoti in Božanskosti -
zgornji del tega superiornega oblačila.
Ko prečudovita Glava,
Dobra in Pravična v vsej svoji razsodnosti,
pogleda skozi drugo okno na nizki in nepomembni svet,
in ko obe mogočni,
močni in čudoviti
roki
zapustita v svojem najbolj enkratnem in nenadomestljivem delu to
Angelsko oblačilo,
katerega barva spominja na prekrasne zlate narcise,
se to le enkrat doživeto Dogajanje
prevesi v drugi del svoje božanskosti.
IL
V drugem delu tega čudovitega Dejanja,
polnega
lepote in vrlega vedenja se Noge
SERGEJA LEVA,
obute v mehke,
kot kožuh perzijske mačke nežne copate,
počasi -
a vztrajno in odločno -
napotijo k drugemu prebivališču njegove milosti,
k mehki,
udobni kot je bila postelja ludvika XIV,
postelji.
Počasi,
čisto počasi,
zleze Božanstvo v mehko kraljestvo
polno varuhov črne,
s srebrnimi iskrami posute in prebodene stvarnosti.
Težko toplo odejo počasi potegne na opisano božansko
Telo
in se z veličastnim gibom obrne na svoj desni Bok.
Božanstvo je utrujeno
in njegove od neprestanega dela težke,
kot zlato težke veke
se prično počasi zapirati
in odpirati v čudežni svet, v katerem
SERGEJ
kraljuje pravično in mogočno.
24
SERGEJ LEV SPI
Kadar tako mogočno Božanstvo spi,
se vi,
ponižni in zvesti služabniki,
v vsej svoji nepomembnosti in majhnosti
UMAKNITE!
Umaknite se daleč stran na rodovitna polja
in jih obdelujte skrbno in s srcem,
v veri, da bo imel vaš veliki Gospodar
najboljšo in najlepšo hrano.
Skrijte svoja bedna telesa,
ki so proti Gospodarjevemu
kot drobna trščica proti tisočletnemu hrastu,
kot poljski slak proti pragozdnim lilijam.
Telesca, zavita v bele raztrgane cunje,
zaudarjajoča po znoju in smradu iz domačih hlevov!
UMAKNITE SE!
Prepustite prostor,
prepotrebni prostor
zvestemu ponižnemu sužnju s palmovim listom,
v opravi in dišavah,
kot se za gospodarjevega spremljevalva spodobi.
Sužnju, ki bo vašemu gospodarju in učitelju,
vašemu Dobrotniku,
vaši Luči
hladil razgreto čelo,
oznojeno od napornih pomembnih misli,
od drugih dejanj.. .
25
C: NAČRT ZA DELO DR. SERGEJA LEVA
Zapuščina Dr. Sergeja Leva je za vsakega, ki seje bo
bil lotil, predstavljala po eni strani neprebojen blok
(sama v sebi dovršena celota, ki se ne daje nobene-
mu nalaganju več kot lik somoške Here?), po drugi
strani mikaven objekt, ki se v nobeni točki ne more
opreti na nek empirični sklop, kolikor se je brez za-
držka proizvedel kot »pena«, »vrhnje« neke nove
znanosti, ki si lasti ime Levizma. Pustimo ob strani
vprašanje, ali Levizem zadosti vsem pogojem, ki ne-
ko prakso napravijo za znanost. Samo mimogrede:
en pogoj, ki levizmu daje statut znanstvenosti, je
prav gotovo naprava, ki levizem prakticira: INSTI-
TUT. In prav INSTITUT me tudi v vsem pooblašča
kot dovolj kompetentnega v stvari levizma (za stvar
levizma), da se mi je prepustilo v skrb nalogo, ki je_
osrednejga pomena za pričujoči sklop: ureditev za-'
puščine.
Kar zadeva samo urejevanje, lahko rečem, daje pr-
vi, še vedno »pripravljalni« del naloge za nami. In
priznam, da sem bil v zadregi, ko je vse kazalo, da
zbrani material (ki je zares obilen) ni drugega kot
kup na brzino skupaj zmetanih fragmentov, ki - vsaj
ne prvi pogled - le s težavo tvorijo neko celoto, ki ji
bomo koncemkoncev rekli ZBRANI SPISI Dr. Ser-
geja Leva. Šele potem, ko je to »zmešnjavo tekstov«
uspelo identificirati s posameznimi obdobji Dr. Ser-
gej Leva (obdobji, ki so si mnogokrat in v mnogo-
čem protislovna), se je dalo (naknadno kajpak) po-
staviti na noge urejeno celoto (deli, ki korespondira-
jo med seboj, del, ki korespondira s celoto), pokazati
na razvoj misli in dela Dr. Sergeja Leva, konceptua-
lizirati odločilne prelome tekom njegove poti itd. Pa
še ni bilo to vse, kar je zahtevala naloga: vseskozi
sem imel opraviti z nekim preostankom, z nečim,
kar je očitno štrlelo ven iz te celote, kar se na noben
način ni vklopilo vanjo; rekli bomo, da je bil nek
sklep tekstov, ki je bil očitno heterogen element v
sklopu kot celoti Dr. Sergeja Leva. Odločitev o tem,
kako ravnati s tistim, kar se ne ujame v celoto, je
imela izbrati med dvema možnostima:
a) prav vsi teksti, ki se ponašajo s podpisom Dr. Ser-
geja Leva, so elementi Celote, ki se tvori kot Zapuš-
čina Dr. Sergeja Leva. Raznorodnost tekstov in očit-
na razlika med njimi je še največ stvar »površnega
preleta«. Z drugimi besedami: poglobljeni študij tek-
stov Dr. Sergeja Leva bo na nekem nivoju, ki nam
je danes še nedosegljiv, pokazal na nedvomno pove-
zavo med VSEMI teksti Dr. Sergeja Leva iz nekega
poljubnega obdobja in omogočil realizacijo poveza-
ve med (spet) VSEMI obdobji Dr. Sergeja Leva. To
prvo možnost so na sestanku Pisarne ALEPH z dne
18. 6. 81 zagovarjali mladolevovci, predvsem Zden-
ka Štruklej in Andrej Ščurk. Njuna teza je bila v
kratkem tale: vse, kar se podpisuje z imenom Dr.
Sergeja Leva, je nedotakljivo - že zaradi dolžnega
spoštovanja do avtorja - kolikor lahko rečemo, da za
verodostojnost celote nimamo nobenega drugega
jamstva mimo imena, ki to celoto sploh šele omogo-
či. In ne samo to: genialnost Sergejevega dela je - po
mnenju mladolevovcev - prav v tem, da je tekom
pisanja uveljavil »strategijo izmika « (Andrej Ščurk)
politiki, ki naj zagotovi brezprizivno čistost tako nje-
govega literarnega kot teoretskega snovanja. In do-
kaz: Dr. Sergej Lev naj bi tekom svojega življenja
niti enkrat ne prišel v konflikt z oblastmi, ne glede
na barvo zastave. Seveda ob sklicevanju na »shemo
štirih obdobij«, ki jo je izdelala Zdenka Štrukelj in ki
ne upošteva, recimo temu, zahodnih obdobij Dr.
Sergeja Leva. Razumljivo je, da starolevovci nismo
mogli pristati na tako očitnega podtaknjenca, ki sta
ga ponujala Štrukljeva in Ščurk. Ta možnost je bila
torej že na tem sestanku takorekoč vnaprej razve-
ljavljena.
b) noben izmed materialov, ki smo jih našli podpi-
sane z imenom Dr. Sergeja Leva, ni že vnaprej ele-
ment množice Zbranih Del. To bodo postali šele te-
kom naše intervencije, celota bo bila prizvedena, če
naj se tako izrazim. Predvsem pa ni nobenega jam-
stva, da ob rezultat, ki ga bomo dobili, res CEL. Prav
nasprotno: vedno ostaja vsaj načelen sum, da nekaj
elementov »ni pravih« in obratno. Prav dela Dr. Ser-
geja Leva so v te pogledu zelo poučen primer (ki
»obstoji sam zase«): celota/dela Dr. Sergeja Leva so
toliko časa poljuben seštevek tekstov, kolikor časa
se ne zagotovi, daje vsaj en sklop, ki »pade ven«, ki
se »ne ujame«, zato raziskava ne more potekati »od
zgoraj navzdol«, torej od celote, ki naj bo, prek po-
globljenega študija, opora za povezavo vseh elemen-
tov med seboj (načelo istovetnosti - vsak element
Dela Dr. Sergeja Leva mora vsebovati vsaj en ele-
ment, ki bo korespondiral z elementom vsakega iz-
med elementov množice Zbranih del itd.; tako da se
navsezadnje moramo izgubiti v »elementih«, razen
če ne vpeljemo - naknadno - nek instrument, ki naj
nam pomaga iz zadrege, da, skratka, prek te naknad-
ne intervencije uspemo »obdelati koncept«), temveč
mora izhajati od podmene, da zbrani materiali, ki se
vsi podpisujejo z imenom Dr. Sergeja Leva, še niso
nobena celota, da bo ta celota - kolikor je pač bo -
šele naknadno.
Odgovoriti pa je treba še na tole vprašanje: kaj je tis-
to, kar potemtakem zagotavlja nekemu tekstu, da bo
res element te proizvedene Celote? In še: ali ni, če
uberemo to pot, odločitev v celoti povsem prepušče-
na bolj ali manj arbitrarni odločitvi urejevalca za-
puščine, ki ga bodo vodila predvsem osebna nagnje-
nja in podobno.
Oba ugovora je mogoče dati v kraj že s temle: prav
tu ima svoje mesto dolžno spoštovanje imena Dr.
Sergeja Leva, šele tu pride do veljave sam podpis
Imena. Ugovora sta možna samo, če predpostavlja-
mo, da je Ime povsem notri, da skratka menimo, da
26
je edini nevprašljivi element Celote, saj se prav prek
njega (na očitni ravni) prireja Istovetnost. Toda, že s
tem, da Ime pod-pišemo in ne preprosto pri-pišemo,
ga izpostavljamo (ali: nas izpostavlja), »damo ven«,
saj končno samo tako dobimo spričevalo za vse tisto,
kar Ime pod-pisuje; tako da je, paradoksalno, prav
ime, ki naj bi bilo že vnaprej nevprašljivo, tisto, ki
Celoto takorekoč spraša, ne da bi hkrati samo ušlo
temu »spraševanju«, ni nobena vnaprej zagotovlje-
na istovetnost (kar deli istovetnost), temveč je »vse
razlika« (kiji, mimogrede, naprtimo vse tisto, kar ni
ona sama).
* * *
Izvršni odbor Pisarne ALEPH e v celoti podprl ta
drugi predlog, podprla pa ga je tudi starolevovska
večina. Ta odločitev Izvršnega odbora je bila tudi
»neposredni povod« za razcep, ki je še isti dan raz-
dejal Pisarno ALEPH in nekaj dni zatem osnoval
INSTITUT, KATEREGA JEDRO TVORIJO IZ-
KLJUČNO STAROLEVOVCI. Akcijo, ki ima za na-
logo raziskavo zapuščine Dr. Sergeja Leva, je odtlej
v celoti vzel nase INSTITUT, ki ima hkrati v posesti
vse pravice za izdajanje Del Dr. Sergeja Leva in vsa
pooblastila v zvezi s presojo o tem, katera Dela so v
resnici tista, ki jih je napisal Dr. Sergej Lev; namreč:
posebej v primeru Del Dr. Sergeja Leva je bila po-
trebna vsa pozornost, če smo hoteli ločiti »zrno od
plev« kot se temu reče. Vsi vemo, da se še noben ve-
lik pisec, in Sergej Levje to vsekakor bil, ni izognil
temu, da se ne bi našli posnemovalci, ki so računali,
da bodo skoz izkoriščanje kakega izmed »velikih«
imen našli kaj zase - če ne drugače, vsaj naknadno.
PRVO LJUBLJANSKO OBDOBJE (Obdobje mladostne lirike)
(L 9. 1930-18. 6. 1937)
To obdobje spada med najbolj problematične, saj se
predvsem nanj navezujejo mladolevovci, medtem
ko ga starolevovci (med katere spada tudi avtor teh
vrstic) obravnava zgolj kot preseženo, a nujno fazo.
Eden od vzrokov za spore je verjetno že v dejstvu,
da tedaj dr. Lev ni nikjer objavljal, tako da so nam
edine oporne točke pri raziskovanju pripovedova-
nja prijateljev (Veselič, Vodovnik, Ščurk), njihova
prijaznost in pripravljenost, da nam odstopijo roko-
pise dr. Leva, ter (morda najpomembnejši vir po-
datkov) zapuščina Franca pl. Škrobaršiča, ki jo hra-
nijo v semeniški knjižici (signatura od GRV
T-24/3-41 do HMT U-55/1-703).
Pri raziskavah, ki sem jih opravil spomladi in poleti
1981, mi je uspelo zbrati dvan^st pesmi (šest sem jih
našel zataknjene v Škrobariščevem dnevniku^ po tri
pa sta odstopila tov. Rudi Veselič in Andrej Ščurk,
pri tem pa vemo, da hrani profesor Vodovnik vsaj
deset zgodnjih Levovih pesmi, vendar želi, da jih ob-
javimo šele po njegovi smrti), ki sem jih razporedil
po treh obdobjih:
1. Obdobje nabožne lirike (1930-32)
obsega šest pesmi, najdenih pri Škrobaršiču. Ob tej
priliki bi rad opozoril na lik župnika Škrobaršiča, ki
je od leta 1925, pa vse do svoje smrti 1942, kazensko
(ljubezenska afera s kuharico na Vačah) služboval
na Polšniku; Sicer prepričan katolik, je bil močno
navezan na svoje ljudstvo: tako je ustanovil polšniš-
ko Kmetijsko-pospeševalnozadrugo, kije, kljub pri-
tiskom starojugoslovanskih oblasti, obratovala vse
do začetka vojne. Ted^ se je, že ves bolan in kljub
izdajstvu cerkvenih krogov, odločil podpreti parti-
zane ter jih oskrbovati s hrano in skrivati v svoji top-
li gredi (Dokumenti NOB, str. 19873-19896); njegova
smrt 1942 (po uradnem zdravniškem sporočilu sta
bila vzrok heksametrija in starost) pravzaprav še
vedno ni r^jasnjena. Ob vsem tem delu za narodov
blagor, pa Škrobaršič ni pozabljal na svojo osnovno
nalogo, namreč skrbeti za duševni razvoj svojega
ljudstva. Vodil je nedeljsko šolo (podatke o tem hra-
ni arhiv škofijskega nuncijata) ter okoli sebe zbiral
za ministrante posebej talentirane dečke, ki jih je
potem na svoje stroške pošiljal v Ljubljano v šolo.
Tako ni nič čudnega, daje že zelo zgodaj zapazil ta-
lente mladega Sergeja (v arhivih polšniške fare seje
ohranil podatek, da je Sergej Lev, sin Franceta in
Ane Lev, rojene Rupel, prvič ministriral 7. 11. 1925)
ter pregovoril starše, da so ga poslali v šole v Zagorje
in Ljubljano. Pri tem jih je seveda sam izdatno fi-
nančno podprl.
To je že skoraj_edino, kar lahko konkretnega pove-
mo o odnosu Škrobaršič-Lev; vse ostalo bodo gole
hipoteze, saj so vsi, ki bi o tem lahko kaj več pove-
dali, že pomrli, pisanih dokumentov pa se, razen
Škrobariščevega pisma Levu (odstopil nam ga je
tov. Veselič), ni ohranilo nič več. Pismo objavljamo
v celoti:
Predragi!
Včeraj sem bil pak tvoje pismo prejel ino ti sedaj
urno odgovarjati hitim. Na skrbna vprašanja
tvoja moram ti povedati, da so tvoja mati pri
zdravju: vsak dan v cerkvi pridno molijo ino kra-
vico na pašo ženejo. Njihova lica v zdravju ino
ljubezni do Boga žarijo. Sploh je v deželo pomlad
priderčila: v sreči vsesplošni kmetič obdelovati
polje hiti. Verhovšček je hčer svojo, Jerico zalo na
ponudbo postavil: Kajžarjev Tone je urno zagra-
bil. Srečno sem v bogu združil oba. Sedaj je v naši
vasi vsevdilj sreča doma. Vladata poštenost in
Bog: za tvojo se dušo v mestu ujeto bojim.
27
Zato mi je tembolj srce zaigralo in v veselju pre-
silnem zadegal pero visoko sem v zrak, ko pesmi
sem tvoje prebral. Pohota ljubljanska te spridila
ni: še vedno se duša ti v Bogu iskri. V mestu ter-
peti, to velika je reč: ak'pesem umeješ zapeti,
skušnjavca ubraniš se z njo. Dekletam se izogne
človek tako: če gospod hočeš postati, le misli na to.
AVsinko: življenje ni ječa, kot poje poiet: z obla-
kov nam Bog vsakdan svojo milost deli. Ko v duši
prepad zazija, na mater se spomni precej! Mati in
Bog naj ti vodita pot! Domačije pozabiti nikdar se
ne sme: Slovenca v pesem ujeti, to bodo življenja
ti cilj. Ko v samoti terpiš, terpiš za narod svoj; ne
boj se, tega pozabili ne bomo nikdar. Besedo nare-
di. v pesem ujemi, spusti v nebo! Mesto zapusti,
študij zvrši, na Polšnik se vrni, pak pesmi tu kuj!
V nebo se vzpni in nas z njimi obsuj: tu mati. tu
Bog, tu narod je tvoj; kaj lepšega še hoče poiet?
Polšniški župnik tu čaka te tvoj: starost ga muči,
heksametrija perganja, v življenje ujeda ino se v
pisma zajeda. O daj Bog, da dočakal bi dan, kofa-
ranom bi svojim v prozi mašo odpel. AVvedi. da z
lahkoto se umaknem, prižnico izpraznem, ko s to-
larjem ozaljšan se vrneš domov, fantiček zlati ti
moj! Nocoj molim zate molitev sveto šepetaje, v
meni čisto prebiva serce: škrjanček na pragu žgo-
li. Tebi pozdrave pošilja, grehove preganja, spoz-
nanje pripravlja ino se skromno ti klanja tvoj
Frane Škrobaršič
Iz njega lahko potegnemo dva sklepa:
1.	škrobaršič je želel, da bi ga Lev nadomestil kot
župnik na Polšniku. Očitno je edino njega smatral za
sposobnega naslednika; njegovi računi z Levom to-
rej le niso bili tako nesebični. Predvsem zaradi tega
je moral vplivati na fantov duhovni razvoj, ga obdr-
žati v vodah krščanstva in nikakor ne dopustiti, da
bi mladega Sergeja pritegnilo mestno življenje.
2.	Škrobaršič je bolehal za milejšo obliko heksamet-
rije (doloris oratio metrica), boleznijo, kije razsajala
zlasti med francoskimi župniki proti koncu 19. sto-
letja (o tem Jean-Pierre Augert, La hexametrie en
France, Editions Gallimard 1971). Gre za obolenje,
tekom katerega postane delovanje Drugega tako
mogočno, da lahko človek govori le še v verzih, v za-
dnji fazi pa zgolj žvižga koračnice in maršira. Škro-
baršičeva je bila očitno precej mila, saj pismo ni pi-
sano v heksametru, ampak preskakuje različne rit-
me.
Verjetno gre predvsem tu iskati vzroke zato, da so
prve Levove pesmi nabožne in pisane v strogi met-
rični shemi. Tu ga še povsem obvladuje sklop mati-
domovina-bog, vendar pa pazljiv bralec lahko opazi
momente razkroja (nanje me je ljubeznivo opozoril
profesor Saksida-Jakac): gre predvsem za zadnji
dve pesmi, »Rad te imam iz duše dna« in »Kraljica
angelska«. Verjetno sta nastali že v Ljubljani, v aloj-
zijevišču, ko je bil Sergej daleč proč od matere. Ob
tem moramo upoštevati, daje začenjal zoreti tudi te-
lesno, daje dosegel leta, pri katerih so njegovi nešo-
lajaoči se vrstniki že vedeli, kaj je ženska. Kot glo-
boko čutna natura si je moral za to poiskati na-
domestilo; našel pa gaje prav v Mariji. Ta mu je po-
menila Žensko, nadomestilo, ki se mu je sicer limit-
no bližal, a ga nikoli ni mogel ujeti, vedno gaje iskal.
pa nikoli našel. To ga je končno pripeljalo do tega,
da je Žensko izenačil z bogom: od sklopa mati-do-
movina-bog je ostala zgolj Marija. Seveda seje s tem
popolnoma spremenil njegov koncept poezije: poča-
si je začel opuščati strogo metrično shemo, njegov
odnos do Marije seje začel zgubljati v čistem odnosu
do ženske, kije začel prodirati v vse pore njegovega
življenja.
2. Ohdohje zlitja Ženskega z Jazom
(1932-1933)
Tudi za ta čas imamo kaj malo konkretnih zgodovin-
skih podatkov. V arhivu ljubljanske realke beremo,
daje dijak Sergej Lev dobival najvišje ocene, pred-
vsem pa je blestel v matematiki in veronauku; bije
tudi zgled zglednega vedenja. Verjetno se je tedaj
začelo njegovo prijateljevanje z Alojzijem Vodovni-
kom (ob tem velja opozoriti na tekst mojega nem-
škega kolega Eliela Kindlererja, ki obravnava Vo-
dovnikovo, do sedaj še neobjavljeno liriko tega ob-
dobja); Miha Kovač je v arhivu telovadnega društva
orel našel podatek, da seje dr. Lev vanj včlanil mar-
ca 1932 ter se udeležil velikega zleta v avgustu na
Bledu; zanimivo je, da se istega zleta udeleži tudi Mi-
lena Rohrman, njegova kasnejša življenjska druži-
ca. Kaj seje tam dogajalo, ne vemo in verjetno tudi
ne bomo izvedeli, vendar nekateri zanki v Levovi li-
riki kažejo na to, da seje njuna ljubezen vžgala že te-
d^.
Sergej Lev je namreč začel pisati pesmi v nevezani
besedi. Marija, ki mu je prej pomenila gonilo življe-
nja, seje ponotranjila; namesto nje seje vzpostavil
Sergej (zanimivo bi bilo proučiti, v kakšni povezavi
je to obdobje z letom 1941, ko je v časopisu Blonde-
Arier-Blatt objavil članek »Narzissmus and Nazis-
smus«). Tako ni bilo več nobenega zunanjega merila
za vrednotenje sveta: Sergej je postal sam svoj
(njegov) bog, kije določal strukturo svojih (njegovih)
stavkov in besed: svet se je pretakal skozi njega
(samega sebe) kot velika, široka reka. On je bil njen
jez, lep v svoji lepoti, nedotakljiv v svoji moči. Kot
tak pa je vedno ostal človek, mož, mladenič s svojo
potrebo po ženski: v trenutku, ko je na mesto Marije
stopil on sam, je odprl prostor konkretni ženski ose-
bi. Vendar to ni mogla biti vsaka ženska: po eni stra-
ni bi morala razumeti veličino njegove notranjosti,
poslanstvo, ki ga je imel v svetu, po drugi strani pa
ga ne bi smela uklepati v ječo vsakdanjega življenja
(spolnost, kariera), ki se je Sergeju tako gabila. Zdi
se, da je^ bil v tem času precej osamljen; tako piše
Andrej Ščurk v članku »Tegobne poti mojega slav-
nega sošolca in prijatelja« (Prosvetni glasnik, 1963/2,
str. 12-19), daje Sergej pomladi 1932 zelo rad sam
zahajal na Rožnik in posedal na klopi pred cerkvijo.
Izogibal naj bi se tudi ženski družbi, govoril pa je le
z redkimi prijatelji. Isti avtor pripominja, da naj bi to
stanje trajalo do avgusta, potem pa je Sergej začel
postajati bolj živahen, opustil je svoje pohode na
Rožnik, popoldne pa včasih izginil neznano kam. To
se presenetljivo pokriva s Kovačevem odkritjem (gl.
Miha Kovač, »Struktura udeležencev na orlovskem
zletu na Bledu,« Etnolog 1979/1-2); menim, da tu že
lahko tvegamo hipotezo, da je dr. Lev prav tam sre-
čal svojo življenjsko družico in da so se tedaj že za-
28
čeli njuni zmenki. Na to nas jasno navaja tudi pesem
»Nikoli ni nikogar« (po mojem mnenju n^lepša lju-
bezenska pesem slovenske poezije), ki jasno osvet-
ljuje tudi njun ljubezenski odnos, srečanje dveh glo-
boko čutečih osebnosti, znotraj vulgarnega in bar-
barskega sveta. Tu se počasi začne krhati tudi Ser-
gejeva zaprtost vase; svet, ki je bil prej zgolj široka
reka, ki seje pretakala skozenj, brez smisla in brez
cilja, je končno zaslutila svoj cilj, svoje moije: ali, kot
je zapisal v pesmi »Nikoli ni nikogar«:
gori obzorje,
letijo leta
v prazno,
slutim te . . .
3. Falično obdobje (1933-7. 7. 1934)
Je najbolj problematično, saj pomeni tisto križišče,
kjer se stikata starolevovska misel, ki ga razume kot
obrat v življenju in delu dr. Sergeja Leva ter mlado-
levovski revizionizem kot utelešenje evolucioniz-
ma, ki to fazo jemlje za potrditev vsega njegovega
dotedanjega dela. Toda, videti je, da že sama zgodo-
vinska dejstva govorijo v prid storolevovcem, saj se
v novembru 1933 ob torkih zvečer v kavarni Evropa
začno redna srečanja Podbevška, Bartola, Ščurka in
dr. Leva (več o tem: prof. Marja Borštnik, »Literarno
življenje predvojne Ljubljane«, Mohorjeva družba
1977). Povsem jasno je, da prijateljevanje (ki je tra-
jalo vse do njegovega odhoda na služenje vojaškega
roka v Sombor, 7. 7. 1934) s tremi najvidnejšimi
predstavniki slovenske literaturne avantgarde, ni
moglo biti zgolj prehodnega značaja, temveč je do-
ločevalo vse dotedanje obdobje. Njegovo življenje je
vse bolj povezano z mestom, ki seveda zanika vse
vaške vrednoste: rodni Polšnik, Škrobaršič, misel
na duhovniški poklic vse bolj tonejo v pozabo. Po
pripovedovanju tov. Rudija Veseliča se je tedaj za-
čel Sergej oblačiti bolj športno, včasih se je skupaj z
Mileno pokazal tudi na ulici, v alojzijevišču je posta-
jal vse bolj nestrpen do svojih prijateljev; po neka-
terih pripovedovanjih se je neko soboto zvečer po-
javil celo na plesu Ženskega društva v kavarni
Zvezda. Vsi ti zunanji znaki pa so najavljali pred-
vsem notranjo spremembo, kiji lahko sledimo v nje-
govi liriki: če seje njegovo snovanje prej razvijalo v
jasno začrtani liniji: mati, domovina, bog-Marija-
Sergej, sedaj celotna, k idealu naravnana struktura
razpade.
Oglejmo si primer, ki je hkrati tudi edina znana oh-
ranjena pesem iz tega časa:
Brez miru okrog divjam,
prjatli vprašajo me kam?
LUULAAAAAAAAAAAAAT!
Prvo, kar tu opazimo, je oster prelom s tradicijo, saj
se dr. Lev norčuje iz znamenite pesmi dr. Franceta
Prešerna, kar je v skladu s težnjami literarnih
avandgard. Vendar bi pesmi naredili nepopravljivo
škodo, če bi jo zvedli zgolj na ta nivo; njena zadnja
vrstica je en sam grozljiv krik, kije krik falosa. Or-
gan, ki hkrati služi za razmnoževanje (ter je s tem
ena najpomembnejših naprav narave) in izločanje,«
je hkrati vsi pomeni, obči ekvivalent pomenov, in
prav zato vselej brez pomena,« kot kot piše Zdenka
Veselič-Žeijav (Problemi 1981/208, str. 72-74), dobi
v tem obdobju za dr. Leva izjemen pomen. Zdi se,
daje ravno v tem obdobju postal njegov odnos z Mi-
leno Rohrman bogatejši za eno kvaliteto: resnice ne
išče več v bogu, Mariji ali samem sebi, temveč se os-
redotoči na tisto točko, kjer se križajo po eni strani
težje njegovega duha, po drugi pa potrebe telesa. S
tega mesta ni možno pisati več poezije, saj se mu res-
nica neprestano ruši sama vase; ker pa si še vedno
želi vzpostavljati resnico, lahko samo še kriči (na to
Levovo obdobje se navezuje tudi knjiga dr. Tineta
Hribarja, Resnica o resnici, založba Obzorja 1981).
Tako smo prišli do konca liričnega obdobja dr. Leva.
Od tu naprej je šla njegova pot strmo navzgor; delno
sojo prekinila le leta vojaščine. Odnos z Mileno po-
staja vedno bolj skladen (kronala sta ga v poroki
1937). Njegova pozornost pa je vedno bolj veljala
teoriji in politizaciji vsega človeškega početja. Prav
to razsežnost povsem zanik^o mladolevovci in osta-
jajo v najboljšem primeru na pozicijah dr. Leva iz
pomladi 1934, na nas pa je, da pokažemo na ogro-
men skok, ki gaje od tedaj napravila misel dr. Leva.
Kajti, šele z upoštevanjem njegovega celotnega živ-
ljenja in dela lahko relevantno vrednotimo tudi to
obdobje.
Teksti prvega ljubljanskega obdobja
MIHEC GRE NA BOŽJO POT
Mihec gre na božjo pot
v daljno mesto Betlehem
mimo mest in bornih koč
v tiho sveto noč ...
Oj, ta pot vam je vesela
preko polj in gozdov snežnih
čaz pobočja bela.
Kdaj te vendar že zazrem,
srečno mesto Betlehem?
Kdaj zazrem premilo božje dete,
da poljubim mu ročice svete?
Nad hlevčkom betlehemskih
prelepa zvezda zagori.
Hlevček v lučicah odseva,
nad njim pa zbor krilatcev peva,
lepota čudorajska se preliva,
kjer v jaslih Dete božje sniva.
29
Jezušček odpre oči
in se Mihcu sladko nasmeji.
Razprostre ljubo ročice,
oj male drobcene ročice,
in v Mihčevo srce ihteče
nasuje polno tihe sreče.
IMEL JE SVETI FRANČIŠEK OVČICO
Imel je sveti Frančišek ovčico.
Povsod mu je sledila.
Kadar je Frančišek molil -
je z njim molila.
Kadar so bratje v koru peli -
je poleg Frančiška stala
in pobožno meketala.
Njena volna je bila kot biser čista -
kot Frančiškove svete roke,
kot njegovo nedolžno srce.
Imel je sveti Frančišek ovčico.
Do konca mu je zvesta ostala.
Ko je Frančišek umrl -
je ovčica zaspala - - -
Bratje so jo budili,
pa je niso mogli zbuditi.
Frančišek je odšel v nebesa -
ovčica mu je hotela slediti
in z njim pred božje Jagnje
pobožno poklekniti.
RAD TE IMAM IZ DUŠE DNA .. .
Tiho stopa preko polja;
družba jo spremlja angelska.
Krog nje vse skrivnostno kipi,
cvetje se ji oh nogah smeje.
Nad njo dehte oživele drevesne veje;
ptičkov roj Mariji v čast žvrgoli.
Srečal sem jo sredi livade,
ko božala je bilke mlade
in z nebeškim jih žarom zlatila.
»O mati mila!«
Kriknil sem in padel na obraz,
pa zaplakal sem na glas
od preobilja nepoznane sreče.
»O mati mila!
Vse svoje življenje hitim za teboj.
Veš - Mati - kako je z menoj:
Solze mi po licih vro;
radi grehov mi je hudo.
Rad te imam iz duše dna,
Kraljica mojega srca.«
Blaženo se je nasmehnila.
Šla je preko polja
in z njo vsa družba angelska.
Meni pa je pelo srce
in klical sem čez dehteče polje:
»Rad te imam iz duše dna,
Kraljica mojega srca!«
NEKATERI LJUBIJO ZABAVE
Glej jih!
pedenj možičke in pedenj žene,
ki se
gibajo in sovražijo
ljubijo in posiljujejo
umirajo in rojevajo.
Nekateri se borijo.
Nekateri umirajo junaške smrti.
Nekateri ustvarjajo, a kaj
ko so vsi le trenutki v
kolesju časa.
Morda bomo dovolj veliki, da bomo videli iz meg-
le.
PESMICA ZA RIBICO
*
V akvariju je med algami
plavala srebrna ribica.
Umetna luč je
ustvarjala nejasno svetlobo,
ki je po svojem okusu
spominjala na svobodo.
Ribica je z svojem gibanju
oživila vodo,
ki je s plahutanjem alg
ustvarila odtenke
rjave barve mesarskih pomočnikov
in rumenih integralov.
Stali smo okoli
posode in skušali
z vodnimi bolhami
privabiti ribico k sebi
žal je bilo med nami
STEKLO
NIKOLI NI NIKOGAR
v večnem zvonenju
se zlile so kupole cerkvam
brez solz ostril sem vid in sluh
dolgo sem čakal prišla si kasno.
spremeniš svoj lik
strah me je
te slutim
kako obzorje sije
gori obzorje,
letijo leta
v prazno,
slutim te
MODERNIZACIJA
brez miru okrog divjam,
prijatli vprašajo me: ,kam'?
LUUULLLAAAAT!!!!!!!!
30
Heidelherško- istanhulsko obdobje (19. 6. 1937-13. 1. 1945)
I.
čeprav je na prvi pogled to obdobje Dr. Sergeja Le-
va še najmanj problematično, saj bi kdo rekel, da po-
teka bolj ali manj linearno, pa je vseeno v zagati tisti,
ki se loteva prikaza tega dela Dr. Sergeja Leva. Na
k^ n^ stavi raziskovalec dediščine, ki bi hotel mi-
mogrede postoriti še kaj, kar zadeva uvodne korake
za analizo, katere korake bo podvzel, da bo čim manj
materiala spregledanega, hkrati pa naj bi interpela-
cija ne zadrgnila vratu sama sebi, izognila naj bi se
vsem preprekam, ki so hkrati ugodnosti meta-pozi-
cije, katere varna distanca bi nam (vsem navkljub in
vseskoz) zagotavljala, da tisto kar počnemo, kajpak
vseskozi opravlja s predmetom, katerega navzoč-
nost (niti za hip ga izgubiti spred oči. ..) bodi hkrati
jamstvo, da »smo p^č rekli vse glede zadevnega
predmeta«. Drugače rečeno: kako naj se lotimo te-
žavnega posla, ne da bi se spotaknili kar ob lastni no-
gi, če se izrazim po pesniško.
Vemo že, kateri so bili razlogi, ki so navedli Dr. Ser-
geja Leva na pot, ki se (za nas, ker ne bomo preza-
htevni) konča enkrat v Heidelbergu, drugič v Istan-
bulu. Pustili bomo ob strani tudi t. im. študentska le-
ta v Heidelbergu, ker je to obširneje, in drznem si re-
či, bolj primerno, opravil že B razdelek (glej: »načrt
za življenje Dr. Sergeja Leva«, pričujoči izbor, str. in
dalje). Pač pa bomo za začetek posvetili vso pozor-
nost dvema dogodkoma, ki se pripetita takorekoč is-
točasno; prvi dogodek smo odkrili po naključju, dru-
gi predstavlja enega izmed prelomov v delu Dr. Ser-
geja Leva. In čeprav je poudarek upravičeno lahko
na strani istočasnosti, pa vendar ni odveč, če spom-
nimo, da prvi drugega malce prehiteva: za nekaj dni.
Prav na kratko moramo opisati okoliščine, v katerih
oba dogodka najdeta svoje mesto: »spodnja meja«
naj bo diploma Sergeja Leva; 14. 6. 1940 je diplomi-
ral iz teme »Psihoanaliza in literarna teorija« na sto-
lici za filozofske vede heidelberške univerze, pri
Prof Riistowu. Od jeseni istega leta dela kot asistent
na isti stolici in pri istem profesorju (s katerim gaje,
mimogrede, vezalo več kot zgolj Isti stan; op. p.).
Verjetno ni treba posebej naznačevati, kako se je v
tem času že razmahnil Hitler. Toda konec leta 1940
je želel Sergej še stati ob strani »kot da se me ves ta
ropot okoli mene sploh ne tiče«. Kako hitro se včasih
menjajo položaji!
Vsa pričevanja, ki zadevajo ta čas, nas skupno pre-
pričujejo, da je Sergej Lev svoje delo asistenta op-
ravlji več kot zgledno; še naprej je razvijal tezo, ki
jo je postavil že v svojem diplomskem delu. Potem
pa je sledil bliskovit preobrat. Tega celo natančno
lahko datiramo: gre za 29. februar 1941 leta. Ta da-
tum namreč nosi pismo, poslano Sergeju in ga ima-
mo povsem upravičeno za eno izmed najpomemb-
nejših (in hkrati najlepših) pisem v celi zapuščini Dr.
Sergeja Leva. Prva domneva, kar zadeva pismo, je
bila, da gaje napisala Sergejeva žena Milena. Ta do-
mneva je celo dolgo časa veljala za edino veljavno in
k^pak neizpodbitno. Toda, lahko si je predstavljati
pres^nečenje, ko je, kmalu po smrti Dr. Sergeja Le-
va, ob priliki pregledovanja zapuščine, vdova Mile-
na izjavila, da tega pisma NIKOLI ni napisala, še
več: ves čas sploh ni vedela, da obstaja, čeprav je
imela pregled nad celotnim Sergejevim delom. Ta
izjava je kajpak močno zamajala naše načrte, to pis-
mo neznane pošiljateljke je vrglo povsem novo luč
tako na Sergeja Leva kot tudi na njegovo delo. Vse
dotlej je namreč veljalo, daje Sergej Lev celo življe-
nje živel bolj ali manj asketsko, da skratka na njem
ni madežev, ki bi kazali drugam. Prvi hip smo imeli
za sprejemljivo, daje pismo podtaknjeno, da pred-
vsem hoče na silo vreči slabo luč na velikega znan-
stvenika in pisatelja. Ta domneva je imela svoj izvor
po eni strani v Mileni Robrman, ki je trdila, da je
»predvsem neokusno in prav nič spoštovanja vred-
no delo, ki brska po intimnostih moža, kije nedavno
tega umrl, povrh pa nikjer ni eksplicite razvidno, da
gre res za Sergeja. Lahko bi bil po sredi nek drug
Lev, ali pa je to, kar preprosto, ljubkovalno ime za
nekoga Drugega.« Mladolevovci so po drugi strani
zatrjevali, daje pismo neznane ženske »prazen nes-
misel, o katerem ni vredno izgubljati besed.« Prizna-
ti je treba, da smo spočetka tudi mi nasedli tem, sicer
sila skopim, toda na prvi pogled prepričljivim do-
mnevam, čeprav je že takoj vzbudilo pozornost
predvsem vztrajno zanikanje relevatnosti tega pis-
ma. Potem pa je podrobnejša raziskava, storjena v
samem Heidelbergu, pokazala, da ni prav nobene
verjetnosti, da tako pismo ne bi moglo biti napisano,
še več: nekateri Sergejevi kolegi s heidelberške uni-
verze so se razločno spominjali neke študentke, kije
bila vpisana v letniku, kateremu je predaval tudi Dr.
Sergej Lev in neki Hermann Fiiller je celo vedel po-
vedati, da ju je večkrat videval, ko sta skupaj pohaj-
kovala ali pila čaj v »Kaffeetrommlu«, nasproti Uni-
verze. Kako je bilo študentki ime in če je preživela
vojno vihro, tega ni vedel povedati nihče. Toda, ka-
korkoli že, to napotilo nas je vodilo k drugemu, ki se
skriva v izjavi Milene Rohrman: daje pogosto ome-
njeni Lev v pismu »kar preprosto ljubkovalno ime
za NEKOGA DRUGEGA«. Katerega drugega? Na
to vprašanje Milena Rohrman ni znala odgovoriti.
Ob vsem potrebnem obziru do ženske, kije dolgo vr-
sto let spremljala velikega znanstvnika in pisca, pa
vendar ne smemo in ne moremo mimo tega, da bi
zanemarili resnico. Vprašanje, ki se ponuja samo od
sebe, je potemtakem tole: kaj pa, če je ta »NEKDO
DRUGI« druga scena, na kateri igra svojo vlogo tis-
to, kar se ima za Sergeja Leva, ki je samo nekaj dni
po tem usodnem pismu začel pisati svoj prvi veliki
tekst »Narzissmus und Nazissmus«, ki hkrati repre-
zentira prvi rez v delu Dr. Sergeja Leva (rez, ki se bo
kmalu ponovil, ali morda bolje, nadaljeval v delu
»Politiško pesništvo - pesniška politika«); Sergeja
Leva, ki se je, ne dosti kasneje, pred udarci zatekel

v duševno strtost, katere simptomi bi še najbolje ust-
rezali simptomom, kijih poznamo pri t. im. nevrozi
strahu. In tako dalje. K vsemu temu se bomo še vr-
nili.
Neposredni povod za pisanje teksta »Narzissmus
und Nazissmus« ponavadi nahajamo v nemškem
napadu na Francijo,na deželo, »katere kulturo in
omiko sem tako zelo spoštoval, da te grobe žalitve
pač nisem mogel mirno prenesti« kot je ob neki pri-
ložnosti dejal Dr. Sergej Lev. V analizi seje Lev na-
slanjal predvsem na »dva velika teksta, ki sem ju
takrat pomno študiral: na ,Množično psihologijo in
analizo jaza' ter na ,Mojzesa, njegovo ljudstvo in mo-
noteistično religijo', torej na dve deli, ki sta me tako-
rekoč vodili, po eni strani, v odkrit spopad z naciz-
mom, po drugi strani pa v duševno strtost, ki me je
n^bolj prizadevala v Istanbulu.«
Vzorna analiza, opravljena v »Narzissmus und Na-
zissmus« (razprava je bila objavljena v tedniku
Blonde-Arier Blatt, Nr. 11, 13.-20. 3. 1941; str.
12-23), mu je prinesla prvo večje javno priznanje
(intelektualci - borci proti nacizmu-so ga končno
pripoznali za svojega; op. p.) in ga prisilila, da je,
skupaj z E. Auerbachom in ženo Mileno, na vrat na
nos zapustil odtlej sovražno mu Nemčijo. In vseka-
kor drži, da se v Nemčijo, če izzvzamemo sodelova-
nje na kongresih, ko je njegov obisk trajal kvečjemu
en teden, ni nikoli več vrnil.
Ne bomo se posebej zadrževali na poti, kije Dr. Ser-
geja Leva, Auerbacha in ženo Mileno konec koncev
pripeljala v Istanbul. Kazalo bi opozoriti samo na to,
da so se na poti skoz domovino, ki jo je že preplav-
ljala vojna vihra, začeli kazati prvi znaki bolezni, ki
bo Sergeja Leva dokončno zasedla v Istanbulu, tu pa
za skoraj celo leto.
II.
Sergej Levje prispel v Istanbul 31. marca 1941. leta.
Ted^ je bil že hudo bolan in potrebna je bila res ve-
lika skrb ter nežnost žene Milene in redkih prijate-
ljev, da je sploh ostal pri življenju. Rekli smo že, da
so simptomi bolezni precej zgovorno pričali, da gre
za obliko nevroze str^u. Verjetno je treba soglašati,
da je bil Istanbul, če odštejemo vsakdanje tatvine,
roparske napade in podobno, takrat relativno zelo
mirno mesto; eno i;jmed redkih mest, ki gaje vojna
vihra pustila ob strani. To »empirično dejstvo« velja
poudariti predvsem zategadelj, ker je Sergeja Leva
za časa njegove bolezni obsedla misel, da v Istanbu-
lu vrvi sovražnikov, daje celo mesto nekakšna pod-
oba fiirerja, ki ga, po eni strani, zasmehuje, po drugi
strani pa ga hoče slej ko prej, dobesedno rečeno, za-
daviti. Sergej Lev se iz svoje postelje ni mogel niti
premakniti; prepričan je bil, da se »sovražno ozem-
lje« začenja takoj za stranicami postelje, ki daje edi-
ni nevtralen prostor. Tudi žena Milena, Auerbach in
ostali, ki so ga tu in tam obiskali, so bili tvorili to
»sovražno ozemlje«. Edina oporna točka v bolezni je
bilo žensko ime ELZA, ki ga je Sergej Lev pogosto
ponavljal, tudi po nekaj ur skupaj, dokler od utruje-
nosti ni zaspal. In če povežemo »pismo skrivnostne
neznanke«, prek teksta »Narzissmus und nazis-
smus« z imenom Elza (to ime bi prav lahko bilo ne-
kakšen anagram, ki pokrije polje »skrivnostne nez-
nanke«, ki pa v tistem, čemur smo rekli dmga scena
Sergeja Leva očitno ni niti skrivnostna, niti neznan-
ka, temveč ljubljena oseba; pri čemer seveda nočem
reči, daje ime Elza tudi ime te ljubljene osebe v real-
nosti, prav nasprotno; op. p.). Vrh vsega se v podobi
sovražnika realizira (tako da deloma pomaga pri
tvoijenju te podobe) tudi travma iz otroštva, ki smo
jo že opisali in ki jo zastopa fantazem »rdečkarja z ro-
govi in očmi na temenu«.
Proti koncu leta 1941 je že vse kazalo, da Sergeju Le-
vu ni več pomoči, da je svoj »azil« našel za-vedno.
Prav s tem v zvezi je treba navezati na travmo iz ot-
roštva, ki je kot element tvorila podobo tega »smrt-
nega, nepremagljivega in prek vsake meje nevarne-
ga sovražnika« (še enkrat bi hotel opozoriti na dej-
stvo, da je bil Istanbul takrat eden izmed redkih
»mirnih otokov« sredi divjanja vojne; op. p.). Ni od-
več dodati tudi to, daje bil Sergej Lev vseskoz plah
in nervozen, že kot deček, pa tudi kasneje ter se je
vsaki nevarnosti, tudi v realnosti, skušal čimbolj, ali
čimdlje umakniti. Čeprav ti podatki na prvi pogled
ne ponujajo dosti, so pa vendarle (in v primeru S.
Leva) zadostno jamstvo, da bo oddaljenost dogodka,
kije povzročil te vrste »bolestni beg«, morala sčaso-
ma privesti vsaj do začasne ozdravitve. Kot vemo, se
je bolezen kasneje ponovila vsaj še enkrat, leta 1975
v Parizu, čeprav v dosti blažji obliki.
V trenutkih zbranosti (v pomenu: zbrati se »od bo-
lezni«; op. p.) seje Sergej Lev začenjal vse bolj za-
nimati predvsem za razvoj osvobodilnega boja v do-
movini. Vemo že, daje kmalu po ozdravljenju usta-
novil (skupaj z E. Auerbachom) »Društvo prijateljev
jugoslovanskih upornikov« (novembra 1943). In
prav počasi je spet začenjal s svojim delom, ki ga je
konec leta 1942 kronalo epohalno delo z naslovom
»Politiško pesništvo - pesniška politika«. Toda,
preden si pobliže ogledamo to delo, se moramo še
enkrat zadržati na času njegove bolezni. Vemo na-
mreč, daje tudi v tem težkem času Sergej Lev pisal.
Vemo tudi, kakšna usoda je doletela veliko večino
teh spisov, ki so bili zvečine pesniške narave. Ti spi-
si, po eni strani proizvedejo prav podobo tistega
»neznosnega, rogatega, rdečega sovražnika, s svasti-
ko na mestu oči, ki me pač vsepovsod zaseda . ..«, po
drugi strani pa cel niz figur, in to v večini pesmi, rea-
lizira Ime Elza, torej ime, ki »mi nudi edino oporo,
morda prav zato, ker je njegov realni nosilec odso-
ten. Kdo ve.« Vsekakor lahko samo tako pojasnimo
svojevrstno vedrino - kot - učinek večine pesmi, ki
so nastale za časa bolezni; svojevrstno vedrino, ki jo
prekrivajo, ali pa tudi vzpodbujajo zmedene, v nere-
du razmetane figure, ki se delajo, kot da so zadovolj-
ne same s sabo, kot da ni nobenega momenta, v ka-
terem bi bile te figure korespondentne.
Za konec se za trenutek vrnimo k tekstu »Politično
pesništvo - pesniška politika«. Pomen tega teksta,
kar zadeva Levizem, pa tudi nastanek INSTITUTA,
je bil poudarjen že večkrat. Znano je tudi to, da je
prav ta tekst »zakrivil« razkol med starolevovci in
mladolevovci. Pravzaprav ne toliko tekst sam kot
različne interpretacije tega teksta. Tekst, ki nekako
nadaljuje zarezo (ali: jo ponavlja), ki se v delu Serge-
ja Leva prvič vpiše v »Narzissmus und Nazissmus«,
izhaja iz tele teze:
»Pisaiije najgloblje cepi človekov subjekt - prav
zato se skoz njega posreduje vse tisto, kar ponai^a-
di prištevamo k sklopii človeških potreb.
M
(Politično pesništvo - pesniška politika; tipkopis;
str, 3)
Hkrati je to stavek, kije »odločil o usodi Levizma« in
v svojem učinku proizvedel razkol na starolevizem
in madolevizem (medtem ko se radikalni levizem
praviloma sploh ne sklicuje nanj in mu prisoja po-
vsem obroben pomen; op. p.). Za potrebe tega prika-
za stavek še najbolj ustrezno analizira prispevek
Igorja Žagarja, ki skoz analizo poda tudi temeljno ar-
gumentacijo, ki še enkrat dokaže, daje prav pot, ki
jo je ubral INSTITUT, glede na delo Dr. Sergeja Le-
va, edino ustrezna. Zato bomo za zaključek to argu-
mentacijo povzeli v celoti:
Stavek, ki smo ga navedli zgoraj, je obenem tudi mi-
sel, ob in zaradi katere je prišlo do razkola znotraj Pi-
sarne ALEPH (znotraj Levizma).
In dalje: Kot verjetno lahko opazite, je oblika te misli
sileptična, kar pomeni: na prvi pogled ni razvidno,
ali se osebni zaimek njega v stavku »Prav zato se
skoz njega .. . »nanaša na pisanje ali na človekov
subjekt.
Skupina, ki nosi ime mladolevovci, vztrajno vztraja
na stališču, da se njega (v stavku) nanaša na člove-
kov subjekt.
Takšna odločitev nas ne preseneča, saj že dolgo ve-
mo, daje grupacijaokrog Zdenke Štrukelj zasleplje-
na s psihologistično ideologijo.
Pravim, ne preseneča nas, zakaj že po sami - res pre-
cej dvoumni - formulaciji Dr. Leva je bilo pričako-
vati, da se bodo opredelili prav za to, idealistično va-
rianto.
Sintagma »človekov subjekt« se namreč uvršča med
sintagme tipa »sosedovo drevo«, »bratov svinčnik«
itd., torej med sintagme, ki poudarjajo posesivnost
nekoga nad nečim, za razliko od formulacije »člo-
veški subjekt« tako lahko uvrstimo v tisti tok revizije
Freuda, ki zagovarja močni jaz, jaz, kateremu nikoli
nič ne uide, ki je zmeraj (le) on sam.
Starolevovci, nasprotno, menimo, da je edina perti-
nentna interpretacija omenjene misli Dr. Sergeja
Leva tista druga, tista, ki zaimek njega (v stavku)
navezuje na pisanje.
In sicer zakaj?
Ako se zadovoljimo z varianto »človekov subjekt«,
se ne moremo obvarovati padca v kretenizem tele
vrste:
Skoz človekov subjekt se posreduje vse tisto, kar po-
navadi prištevamo k sklopu človeških potreb.«
Nekakšna tavtologija torej, tavtologija, ki nas veselo
prepričuje, da se skoz človeka posreduje vse tisto,
kar omenjeni potrebuje, ne more pa reči nobene o
tem, kako in na čem so te potrebe utemeljene.
Iz tega čorsokaka nas reši prav pisanje kot priviligi-
rano mesto, kjer se subjektova želja ujame na ozna-
čevalcu.
Pisanja namreč ne smemo dojeti tako, kot ga doje-
majo mladolevovci, torej kot nekakšno pesem, no-
velo, roman in podobno golazen, temveč kot v - pi-
sovanje subjekta (v tekst).
Subjekta, za katerega nam gre, pa ne smemo mešati
z jazom. Govorimo namreč o subjektu nezavednega,
o nerealiziranem, toda ne nerealnem subjektu, o
subjektu, katerega bistvena značilnost je ta, da je
točkoven in izginjajoč.
Samo še nekaj bi rad poudaril: stavek »Pisanje
najgloblje cepi človekov subjekt...« je treba raz-
umeti tako, daje šele skoz pisanje najgloblje razvid-
na temeljna razcepljenost človeka. Materialistično
bi se torej misel Dr. Sergeja Leva glasila takole:
»Pisanje najgloblje cepi človeku - subjekt«.
Tekst heildelherško-istanbulskega obdobja
Pismo skrivnostne neznanke*
Moj edini,
noči so dolge in hladne brez tebe in moje gole roke
božajo stopnice, da, božajo, ko mi potne kaplje dr-
sijo po razmočenem čelu, ker z vsako stopnico si
ti korak bližje. Moje misli so s tabo, moj Tarzan,
moj Lev. Včeraj sem bila pri Martinu. Kar pozvo-
nila sem in mu sedla v naročje. Lesket v kotičku
oči je pri vama tako nerazumljivo isti in nemara
me je to napotilo k njemu. Martin je razumel. Po
duhu sta si brata in brat po duhu je brat po telesu.
Tako si mi bil včeraj čisto blizu, da sem čutila tvo-
jo sapo med lasmi. Čez dan pa štejem te stopnice
in od časa do časa se ozrem v velika okna na vrt
in na njih iščem tiste najine bežne dotike, ki so se
od časa do časa ujeli na zaprašenih oknih, nekoč.
Ljubim te, Rihard s črto, kralj mojih noči. V sredo
sem te vzela v sanje s seboj. Bilo je nekako tako:
Sprehajala sem se v uri jutranjih meglic v naji-
nem Tivoliju, kije bil začudo poln iglastih dreves
in je bil zrak prepojen z vonjem smrekovih vršič-
kov, tistih, ki jih na pomlad nabiram, da imava
potem sirup, ki blaži tvoj nočni kašelj. Po potki
sem prišla do drevoreda. Hladilo je. Takrat je pri-
peljal mimo eden tistih čudnih Mercedesov letnik
36 in za volanom je bil, ne boš verjel, najin dragi
Otto s tistimi smešnimi vozniškimi očali in čepico
z naušniki. Spoznala sem ga zaradi brkov. Pa je
tako naglo zapeljal mimo, vsaj 40 km/h je moral
drveti, da me je sunek zraka vrgel ob tla. Komaj
sem prišla k sebi, sem ugotovila, da ne morem
vstati, da je leglo nekaj težkega čez moje telo. Bil
je lev, pravi afriški levje legel name; v tem trenut-
ku sem prepoznala tebe in vsa teža je izginila, lju-
bezen moja, na levu pa ogromna veja cvetočega
jasmina. Tisti omamni vonj jasmina. Tukaj je vo-
zel zate, Sigmund mojih sanj. Zbudila sem se z gla-
vobolom in s tvojo podobo v mojih mislih. Ves si bil
ožarjen od sonca, na bregu Rena, v tistem progas-
tem kopalnem kostimu, ki se tako poda tvoji po-
stavi, in v ozadju je bilo slišati Wagnerjevo rensko
zlato. Hanna je verjetno poslušala tretji pro-
gram. Tega ne bi smela napisati, prizoru sem tako
vzela kanček sanjavosti. Pogrešam te. moj Tolstoj
33
domačih poljan in Tarzan, ko pade večer. Danes
sem šla na najin hrib, bilo je po dežju, ko kaplje
operejo barve. Sedla sem na najino klopco in po-
litična panorama se mi je odkrila v vsej svoji
mračnosti, in, verjemi mi, moj Herbert, kmalu bo-
va na cesti; sicer pa je že čutiti pomlad v zraku in
nozdrvi že draži vonj cvetov. Drevesa so bila ka-
kor neveste minuto pred dežjem, tako mi je prišel
v spomin najin dan in orosilo se mi je oko. Ljubiti
tebe, to je nekaj, kar ne bom nikoli obžalovala.
Moje misli brez tebe so džungla, rabim te, moj lju-
bi, moj Tarzan, moj Lev, in stopnice so lijane
vedno tvoja Jane
* Uredništvo zapuščine dr. Sergeja Leva je na svoji
seji z dne IL 10. 1981 enoglasno sklenilo, daje v in-
teresu resnične podobe dr. Sergeja Leva, ako se od-
stopi od objave ohranjenih pesniških tekstov, ki so
nastali za časa bolezni dr. Sergeja Leva v Istanbulu;
še posebej ker je predstavljeni sklop namenjen sko-
r^ izključno obujanju spomina na nedavno umrlega
velikega duha naše dobe; uredništvo je na omenjeni
seji menilo tudi, daje mesto takim prispevkom, ki se
jih drži nek^ eksotičnosti in ekstravagance, povrh
pa na skor^ grob način razgalj^o in (s tem) pačijo
podobo ljubljenega doktorja, daje torej mesto takim
tekstom v kritiški izdaji del dr. Sergeja Leva, za ka-
tero INSTITUT upa, dajo bo v kratkem (in v celoti)
lahko predložil založniku. Po drugi strani pa je
Uredništvo z vso zavzetostjo podprlo objavo »Pisma
skrivnostne neznanke«, za katerega je upravičeno
meniti, daje »pravi dragulj, luč večnosti in ljubezni
v tmini in mračnjaštvu tedanjih dni« in še do danes
ni izgubilo svoje privlačnosti, svežine in neposred-
nosti.
Jugoslovansko obdobje* (24. 7. 1945-6. 9. 1956)
»Kot je znano, seje dr. Lev v Ljubljano na povabilo
nove, socialistične slovenske vlade vrnil jeseni 1945.
Sam sem bil ted^ mladenič štiriindvagsetih let, ki ga
je vojna vihra iztrgala študiju slavistike na ljubljan-
ski univerzi; štiri leta sem bil preživel v hosti kot bo-
rec kokrškega odreda, daleč proč od svojih knjig in
miru Univerzitetne knjižnice, ki sem jo tako ljubil.
Po osvoboditvi so želeli, da bi kot izobraženec pre-
vzel številne družbenopolitične funkcije, sam pa
sem se temu uprl, saj sem menil, da bom n^bolje
služil svojemu narodu, če dokončam študij. Vendar
se političnemu delu nisem mogel kar tako odtegniti:
postal sem vodja študentske organizacije na univer-
zi. Kot tak sem bil tudi izbran v delegacijo, ki n^ bi
dr. Leva pričakala na ljubljanski Železniški postni:
še več, zadolžen sem bil celo, da dr. Leva in soprogo
pospremim do njunega ljubljanskega stanovanja in
sploh skrbim, da se bosta pri nas v materialnem ozi-
ru kar n^bolje počutila. Veselil sem se tega sreča-
nja, saj sem bil že sit vsakodnevnih razgovorov o po-
lititki in sem si želel poštene, moške besede o litera-
turi.
Tako sem tistega lepega, sončnega dne stal na ljub-
ljanski Železniški postaji, skupaj z nekaterimi po-
membnejšimi slovenskimi politiki in čakal na vlak
iz Aten (Ljubljana takrat še ni imela direktne želez-
niške povezave z Istanbulom). Vlak je pripeljal z
dv^setminutno zamudo, iz njega pa je izstopil en
sam potnik; bil je to seveda dr. Lev z ženo. Kar mal-
ce neprijetno mu je bilo, ko je videl, kako pomembni
možje so ga pričakali: na hitro seje rokoval z njimi,
nato pa želel kar najhitreje oditi v svoje ljubljansko
stanovanje. Sedli smo torej v črn Mercedes, ki smo
ga podedovali od nemške obveščevalne službe, ter
se namenili proti Rožni dolini, kjer je bilo v kleti ve-
like vile (bivši lasti predvojnega kapitalista, sedaj pa
so v njej stanovali univerzitetni delavci) določeno
stanovanje tudi za Levove. Spominjam se, da smo
ves čas vožnje molčali. Pogovor je stekel šele, ko
smo prispeli na cilj in sem pomagal razložiti pravo
goro knjig, ki jih je pokojni dr. Lev pripeljal s seboj.
Sredi dela sva se zapletla v pogovor o ROMANU
Alekseja Tolstoja ,Kruh'; to delo sem večkrat bral na
položaju in mi je pomagalo prebroditi številne psi-
hične krize, ki se človeka pač lotijo v partizanih.
Doktorjeva razlaga je bila nova in sveža in je potem,
ko sem jo dobro premislil in bolje zapopadel njene
osnove, popolnoma spremenila moj pogled na svet.
Takrat je seveda nisem čisto razumel, zato sva se po
končanem delu z doktorjem zapletla v buren pome-
nek; gospa Milena nama je natočila kozarček meta-
xe, ki sta jo za spominek prinesla iz Aten in odšla
spat. Midva pa sva obsedela v prostoru, kije kasneje
postal kuhinja, ted^ pa je bil povsem neurejen, in se
pogovarjala do treh zjutrsg. Pravzaprav je govoril
predvsem doktor, saj sem bil sam omamljen od nez-
nane pijače in njegovih besed. Ko sem odkolovratil
domov proti Trnovemu (takrat sem stanoval še
tam), seje za Gradom že danilo; V glavi so mi še ved-
no odzvanjale
Naslednjič sem ga videl šele čez kakih štirin^st dni,
ko je na katedri za slavistiko začel s svojim seminar-
jem. Predavanja so bila ob sredah, ob sedmih zve-
čer, poslušalstvo pa je bilo kaj pisano. Vpisanih nas
je bilo ted^ petnajst slušateljev, vendar so številni
moji kolegi na predavanja nehali hoditi, ker jih
34
enostavno niso razumeli, zato pa so začeli prih^ati
inteligentnejši ljudje z drugih oddelkov. Dr. Lev je
svoja predavanja, po ted^ občeveljavni navadi, za-
čenjal s petnajstminutno zamudo: ko je vstopil v
učilnico, majhen prostor v stavbi Univerzitetne
knjižnice, smo bili vedno že vsi zbrani, saj nismo ho-
teli zamuditi niti minute njegovega izv^anja. Po
svoji stari navadi je najprej razporedil po katedru
knjige, ki jih je kanil uporabljati med predavanjem,
nato pa začel govoriti. Nasplošno so njegova PRED-
AVANJA NARAŠČALA V EKSPONENTNI KRI-
VULJI: začetki so bili umirjeni, sledilo pa je izvaja-
nje, katerega konec je včasih presenetil samega dr.
Leva: tedaj je namreč zagovarjal tezo, da dober pro-
fesor predavanj ne bere, ampak jih velja improvizi-
rati v smislu sprotnega razvijanja novih zaključkov.
Tako tudi ni priznaval časovnih omejitev: predava-
nja bi se morala končavati ob devetih zvečer, zgodi-
lo pa se je, da smo v predavalnici obsedeli tudi do
polnoči. In o čem je govoril tedaj? Prvo leto pred-
vsem o tem, kako globoko sta povezana razvoj drža-
ve in razvoj literature. To je nekatere kolege taiko za-
neslo, da so začeli ukvarjati predvsem s teorijo drža-
ve (nekakšen neformalni vodja te skupine je bil Du-
šan Pirjevec-Ahac), plod njihovega dela pa več pre-
vodov iz ruščine, ki so izšli leta 1948 pod naslovom
,0 dialektičnem in zgodovinskem materializmu', pri
Cankarjevi založbi). Mi, ki smo se ukvarjali tudi z li-
teraturo, smo z veseljem uporabljali njihove izsled-
ke, še posebej, ker smo proučevali predvsem takoi-
menovano socialistično literaturo.
Verjetno je bila za tisti čas najpomembnejša teza dr.
Leva to, da šele v državah planskega gospodarstva,
ko med ljudmi ni več fetišiziranih stvari, v polni mo-
či zažari gospostvo ideologije. Seveda je ostalo odpr-
to, kaj je glavni motor socrealističnih romanov; s
tem smo se ukvarjali vse šolsko leto 1947/1948. Ko se
sedaj spominjam nazaj, se mi zdi, kot da bi celo leto
tavali v temi in iskali oporne točke naših izvajanj;
rešitev pa je našel seveda dr. Lev sam in to na za-
ključnem predavanju v letnem semestru 1948: slu-
čajno je namreč navrgel podatek, daje eden temelj-
nih motivov sodobnih sovjetskih romanov prav mo-
tiv dimnika (kasnejša raziskovanja na 5. pariški uni-
verzi so pokazala, daje tu edina izjema roman Alek-
seja Tolstoja, pač v skladu s strukturalističnim nače-
lom, da iz vs^e strukture nekaj izpade). Kar sproti
je začel razvijati teorijo, ki je kasneje dobila ime
dimnikarski teorem: mi študentje smo sedeli kot pri-
biti; mene je spreletaval srh. Ko je pozno ponoči
končal s predavanjem, je med nas razdelil seminar-
ske naloge, ki naj bi jih razdelali čez poletje in n^ bi
v veliki meri pokazale, če je dimnikarski teorem
pravilen ali ne. Bilo je morda prvič v zgodovini ljub-
ljanske univerze, da smo študentje z veseljem priča-
kovali novo študijsko leto. Toda do njega žal ni ni-
koli prišlo.
28. junija 1948 je namreč svet in predvsem Jugosla-
vijo razburkala resolucija Informbiroja. Tistega dne
sem takoj, ko sem prebral jutranji časnik, odšel k
doktorju; v tistem času smo si postali že tako doma-
či, da sem si lahko privoščil obiskati ga, ne da bi se
preje najavil. Bilo je čudovito sončno poletno jutro,
polno svetlobe in zelenja. Doktorja sem dobil v jut-
ranjki, sedečega ob odprtem oknu. Na tleh je ležal
razgrnjen izvod Slovenskega poročevalca. Gospa
Milena mi je zaupala, da že dve noči ni spal. Imel je
namreč zveze (gre za prijateljstvo z enim pomemb-
nejših slovenskih politikov; ker pa je dotična oseba
živa še danes, še več, zaseda enega od n^pomemb-
nejših položajev v republiki, naj njeno ime zaenkrat
ostane še skrivnost) in je za resolucijo zvedel, še
predno je prišla v javnost. Pomignil mi je, naj prise-
dem, vendar se mi je zdelo, da se ne želi pogovarjati
z mano. Čez kake pol ure je prišel še Ščurk, ki ga je
prignal isti notranji nemir kot mene. Doktor naju je
povabil na Rožnik. Tam nam je sedsg že pokojni gos-
tilničar Obersne postregel z vročo belo kavo in sve-
žim šarkljem. Bilo je res čudovito jutro: pod nami so
ležali Vrhovci, vsi obsijani s sončno lučjo. Na vrtu so
stari kostanji, pod katerimi je posedal še Cankar, ti-
ho šumeli v prvih sunkih lahkotnega dopoldanskega
vetra. Nebo, tako modro in tako jasno, lastovice, pr-
vi poletni zlato-rumeni metulji, gostilniški pes Ari,
ki se je razigrano podil okoli naše mize, pa domača
hči Ivica, kije nekje v zgornjem nadstropju igrala na
klavir, vse to je v še tako zakrknjenem človeku zbu-
dilo željo po mirnem in brezskrbnem uživanju; le mi
smo molče sedeli. Tedaj pa je v to tišino in hkrati sin-
fonijo poletja spregovoril Ščurk: predlagal je, naj vsi
trije odidemo v Sovjetsko zvezo. Doktorju je obraz
še bolj potemnel; zmečkal je servieto in spregovoril
(teh njegovih besed se natančno spominjam, saj so
mi v mnogočem pomagale razumeti tedanjo situaci-
jo, zato jih navdam dobesedno): ,Ta domovina, to
ljudstvo in njegovi predstavniki, tu sem jaz doma,
doma v dobrem in slabem. Tja so si nagdli pot, kjer
si prosti verrho vero in postave: ne zavrzimo tega, ne
verjemimo napadom, živimo naprej. Naše delo mo-
ramo dokončati, razvijati' ali je tu nesreča. Jugosla-
vija - kako ponosno zveni to ime - bo morala spre-
meniti državni aparat, sicer jo bodo Rusi spet pojed-
li. Še pomnita, kaj sem učil: nova država, nov aparat
- nova literatura. Ali meni se zdi, ko gledam vse to,
da bo nova umetnost sluzava in spolzka, prst božji
nad materialistovo glavo.'
Po teh besed^ je zalučal servieto po tleh in odšel
proti domu, Ščurk' pa je brezglavo stekel za njim.
Sam sem plačal in jima sledil. Doma se je doktor
preoblekel v jutranjko in začel delati; oblačila ni za-
menjal celih osem let.
Kako prav je imel onega dne, se je pokazalo čez tri
leta, ko so izšle Pesmi štirih. Socrealizma seje pisalo
vedno manj, nekdanjo klenost in vihravost med
ljudmi pa je nadomestila nekakšna mešanica joka-
vosti in sentimenta. Doktor je kaj kmalu prenehal s
svojimi predavanji na univerzi, s£g bi ga hitro lahko
obdolžili simpatiziranja s Sovjetsko zvezo. Še vedno
je sicer dobival plačo, toda cele dneve je ost^al do-
ma in pisal. Obiskovali smo ga le profesor Vodovnik,
Ščurk in jaz; javno nismo nastopali, smo pa cele
dneve delali. Tako je minilo dolgih osem let.
Do bistvene spremembe v našem življenju je prišlo
šele leta 1956, ko so se odnosi med Jugoslavijo in
Sovjetsko zvezo normalizirali. Toda, začetni sunek
iz 1948, je našo domovino pognal na pot, iz katere ni
bilo niti povratka niti prostora za stvari, ki jih je dr.
Lev tako rad proučeval. Zato je takoj zaprosil za sov-
jetsko znanstveno štipendijo, ki jo je tudi dobil. V
Moskvo je odpotov^ nekega deževnega september-
skega dne 1956; na Železniško postEgo smo ga spre-
mili profesor Vodovnik, Ščurk, jaz, z nami pa je bil
35
ted^ še mlad študent Miha Kovač. Bili smo slabe
volje; zdelo se je, da joče tudi nebo.
Po tem našega učitelja nisem videl skoraj deset let
(1965. sem ga namreč obiskal v Parizu), čeprav smo
si ves čas njegove odsotnosti dopisovali. V tem času
je znanstveno življenje v Ljubljani nekako zamrlo;
stvari so se začele premikati šele, ko se je napravila
Pisarna Aleph in je iz nje izšla sedanja postava
INSTITUTA; toda vsi ti dogodki so tesno povezani
z drugo vrnitvijo dr. Leva v Ljubljano. To pa je že
povsem druga zgodba.
Tone Dalara
Opomba redakcije:
* Strokovni kolegij Instituta meni, da je vsled pomanjka-
nja dokumentov in tekstov, ki bi se vezali na dmgo ljub-
ljansko obdobje, za ilustracijo tega časa najprimerneje ob-
javiti nekaj izvlečkov iz dnevnikov Toneta Dalare
(predvsem tistih, ki se vežejo na dr. Leva).
Opomba: •
' Andrej Ščurk je že tedaj kazal kaj čuden odnos do dr. Le-
va.«
Sovjetsko obdobje (7. 9. 1956-19. 5. 1964)
Sovjetsko obdobje dr. Sergeja Leva se za raziskoval-
ca zapuščine na videz v ničemer ne razlikuje od os-
talih. V vseh'primerih naravnost sili v nos relativno
veliko število empiričnih podatkov, na videz brez-
prizivnih in dokončnih. N^ razgrnemo nek^j najpo-
membnejših.
Dr. Sergej Lev je skup^ s soprogo Mileno in trilet-
nim pudlom Šolijem' priletel v Moskvo 7. septem-
bra 1956, ob 9. uri 25 minut po moskovskem času.
Nastanili so se v eni redkih starejših in solidnih
stavb na Tretakovskem prospektu št. 56, za lučaj da-
leč od prijatelja Pjotra Ahmatovega. Takoj je začel z
raziskovalnim delom na Institutu za psihoanalizo pri
Moskovski vojaški akademiji - le malo pozneje pa se
mu je, ha njegovo željo, pridružil še Pjotr Ahmatov.
Nato tja do leta 1961 ni podatkov, če seveda odšte-
jemo relativno pogoste obiske Alojzija Vodovnika.
Povsod sem naletel na prepričanje, da sta znanstve-
nika delala v Institutu takorekoč dan in noč. Rezul-
tat takega dela: knjiga »Socializem in nezavedno«
(Socializem' i nesoznatelj 'no, Moskva 1961), kije av-
torjema leta 1963 prinesla Veliko Leninovo nagrado.
Sledi obdobje ogromne publicitete, a samo v Sovjet-
ski zvezi, saj je v tem letu znano eno samo povabilo
iz tujine.2 Zatem pa samo še tisti nenadni odhod v
Francijo 16. m^a 1964.
Ob teh in drugih podatkih se zastavlja vrsta vpra-
šanj, ki črpajo svojo moč iz očitne polnosti empirije,
ki nam je na voljo. Nekoliko pretirano rečeno (a zato
še ne daleč od resnice): skoreg vsak korak dr. Sergeja
Leva iz tistega obdobja ima svoj dokument, fotogra-
fijo, ali pa vs^j omembo v kakem dnevniku.
Že na samem začetku nam pade v oči, daje dr. Ser-
gej Lev odpotoval v Sovjetsko zvezo bore dva me-
seca po normalizaciji odnosov, in to ne odpotoval
kar tako, pač pa s popolno urejenimi formalnimi za-
devami - še več - s priporočili n^višjih jugoslovan-
skih organov. Neverjetno, če pomislimo, v kakšnih
težavah z oblastmi, pa tudi sicer, je bil dr. Sergej Lev
od leta 1948 naprej. Kako s tem uskladiti takojšen
sprejem v Moskovski vojaški (!) akademiji in drugo
skrajnost: absolutno nobenih podatkov, razen (!)
rednih obiskov Alojzija Vodovnika. In po nagradi
leta 1963 eno leto evforije, izredne zmešnjave, ki to-
talno onemogoča pogledu uloviti eno samo, kolikor
toliko zanesljivo točko. Točneje! Obstaja ena sama
taka točka, kar pa je ravno dovolj (če ne celo preveč,
kot se bo izkazdo). To je seveda edini začasni obisk
Zahoda v tem obdobju: sodelovanje na Mednarod-
riem psihoanalitičnem Kongresu v Stuttgartu.
Že v tej kritični izdaji pričujoči »Načrt za življenje
dr. Sergeja Leva« poroča o izredni vlogi dr. Sergeja
Leva na tem Kongresu. Načrt na tem mestu ne pri-
obči, da je vir teh podatkov v navedenem primeru
izključno Alojzij Vodovnik, ki je bil na Kongresu
edini (!) jugoslovanski zastopnik. V feljtonu, objav-
ljenem v Delu z dne 30., 31. avgusta in 1. septembra
istega leta, Alojzij Vodovnik med drugim napiše tu-
di:
»Kar iznenada se je nekako iz ljudstva, iz množice
štiridesetih tisočev vzpel na oder ... Ne vem, ali bi
se našle besede, ki bi mogle opisati tisti veliki polet,
tisto posebno moč, s katero si je pridobil poslušal-
ce ... Levove besede so človeka prešinjale in razži-
gale. Koprnel je strah, ginevala je trudnost. Zdelo se
je, da ne govori samo Lev, ampak da govori vseh šti-
rideset tisoč delavcev, da sede, stoje, sklonjeni pri-
povedujejo svoje skrivne misli. Zdelo seje, daje vse
tisto, kar je bilo v delavcu, spregovorilo z glasom Le-
va. Vse tisto, o čemer je razmišljal vsak zase, preživ-
ljal sam v sebi, pa ni imel ne prilike in besed, da bi
to do kr^a in jasno dopovedal tovarišu-vse to je ne-
nadoma dobilo obliko in spregovorilo.
Zdelo se je, kot da je vsa ta množica hotela zavpiti
nekaj na ves glas.«
Toda, poudarjam: tako to, kot tudi podatki Načrta za
življenje dr. Sergeja Leva, izh^a izključno iz priče-
vanj Alojzija Vodovnika. Do tega trenutka tudi ni
bilo nobenih razlogov, da bi te izjave ne bile vero-
dostojne. V nejasni slutnji pa sem vseeno sklenil
preveriti podatke na licu mesta - v Stuttgartu. Ma-
teriali tega Kongresa namreč niso bili nikoli objav-
ljeni, tamksgšnja Akademija pa vendarle hrani pri-
spevke in stenograme razprav tega Kongresa. Pre-
senečenje je bilo popolno: dr. Sergej Lev ni na tem
Kongresu sodeloval niti z enim samim prispevkom.
36
Zabeleženega ga najdemo samo v neki diskusiji, ko
je iznesel naslednje teze:
»1. Nikoli se ne smemo igrati z vstajo, marveč je tre-
ba za trdno vedeti, da se mora, kakor hitro je vstaja
začeta, iti do kraja.
2.	Na odločilnem mestu je treba v odločilnem tre-
nutku zbrati veliko premoč, kajti drugače bo sov-
ražnik, ki je bolje pripravljen in organiziran, uničil
upornike.
3.	Kakor hitro seje vstaja pričela, je treba sodelovati
z največjo odločnostjo in brezpogojno, za vsako ce-
no preiti v napad. Obramba je smrt oborožene vsta-
je.
4.	Prizadevati si je treba zgrabiti sovražnika znena-
da, ujeti trenutek, ko so njegove čete razkropljene.
5.	Vsak dan si je treba, priboriti vsaj nekaj majhnih
uspehov (lahko se reče: vsako uro, ako gre za eno sa-
mo mesto) in si tako za vsako ceno zavarovati,
,moralno premoč'.«
Komu je v resnici govoril dr. Sergej Lev?
Na tem mestu bi moral končati in počakati na nekaj
(?), kar bi bolj osvetlilo dogodke tega obdobja. Toda
s tem bi priznali prehudo koncesijo analitikovi želji.
Zato ne bom končal (navzlic neprijetnostim, ki bodo
taki odločitvi nujno sledile), ampak bom v edino
možnem polju konstrukcije poskušal skonstruirati
hipotetični skelet in ozadje resničnih dogodkov tega
obdobja. S tem je že povedano, da štejem vse, ali
vsaj večino do zdaj znanih podatkov o Sovjetskem
obdobju za neresnične, oziroma za resnične v toliko,
da zakrivajo neko, v njihovem interesu zakrito res-
nico. To pa je ta, da je bil dr. Sergej Lev v resnici
jugoslovanski agent, s posebno nalogo v Sovjetski
zvezi. Hipotezo bom skušal utemeljiti z vsaj nekaj
dejstvi ali namigi, ki bi lahko bili v prid tej tezi.
Povsem možno je, da se je leta 1956 dr. Sergej Lev
skušal »odkupiti« jugoslovanskim oblastem za svoje
pretekle grehe. Od tod taka ekspeditivnost in taka
založenost z dokumenti. Povsem možno je, da je
Pjotr Ahmatov igral, če že ne aktivnega, pa vsaj pa-
sivnega sodelavca, oziroma, da dr. Sergeja Leva vsaj
ni oviral. Iz tega bi izhajalo, da je Pjotr Ahmatov v
resnici sam napisal (ali pa celo niti on ne) knjigo »So-
cializem in nezavedno.«
Prav toliko, če ne celo bolj verjetna, je druga varian-
ta, daje namreč dr. Sergej Lev (pritisk okoliščin) po-
stal dvojni agent, oziroma (upor okoliščinam) niko-
garšnji agent, čemur v prid govori med drugim tudi:
-	stalna simpatija do Sovjetske Zveze in vsega, kar
je v zvezi z njo
-	delo pod okriljem Moskovske vojaške akademije.
Toda tudi v tem primeru ostane vprašljivo avtor-
stvo/soavtorstvo dr. Sergeja Leva pri knjigi »Socia-
lizem in nezavedno.« Dokaz bi lahko bilo prav sim-
ptomatično poudarjanje, močno razširjeno v Sovjet-
ski Zvezi tistega časa, daje bil namreč dr. Sergej Lev
tisti, ki je imel levji delež pri omenjeni knjigi.
Izredno zmedo v zadnjem letu bivanja v Sovjetski
Zvezi bi lahko pojasnili s tem, daje ena ali pa, da sta
celo obe strani, zasumili dvojno igro.
Stuttgart bi lahko pomenil enega od jugoslovanskih
poskusov spraviti dr. Sergeja leva na pravo pot, ali
pa mogoče celo sploh z nje.
3. Od tod tudi ni težko (če ne celo edino mogoče) po-
jasniti tako nenaden »premik« v Francijo. Bilo bi ce-
lo povsem mogoče, da seje dr. Sergeju Levu pri be-
gu pridružil tudi Pjotr Ahmatov, ki pa mu, vsaj to
lahko trdim z gotovostjo, pobeg iz nezi:ianih razlogov
ni uspel. Dokaz za neuspešen beg Pjotra Ahmatova
bi lahko bil ta, da v času od 3. 4. 1964 pa do 8. 3. 1981
ni zaslediti niti enega pisma, ki bi ga dr. Sergeju Le-
vu poslal sicer gostobesedni Pjotr Ahmatov. Kakšno
pa je to - nasploh zadnje-pismo, se lahko bralec pre-
priča tudi iz pričujočega razkrivanja zapuščine dr.
Sergeja Leva.
Bodi dovolj ugibanj - eo ipso, bodi dovolj nasploh,
kajti ta trenutek nam razpoložljivi podatki, kljub in
ravno (kot že rečeno) zaradi izredne obilice, ne zado-
ščajo za kaj več kot za ugibanje. Ker pa je tudi na-
jrahlejši sum dovolj, »da budno oko ostreje premeri
širjavo«, se mi je zdelo umestno, da v tem sklopu ne
predstavim odlomkov iz Socializma in nezavedne-
ga, saj avtorstvo tega dela nikakor ni tako neproble-
matično, kot si to trudijo nekateri dokazati. Tako se
v tem razdelku pojavljajo samo dela, ki so nesporno
plod misli dr. Sergeja Leva iz tega obdobja. Na širšo
predstavitev in kritično analizo pa bo treba počakati
vsaj še nekaj časa. Zato zaključimo z mislijo dr. Ser-
geja Leva iz dela »Lokalne Novice: uvod v pesnitev
Vladimir majakovski«: »ta zaključek je prijazen brez
zank in videti je kot prijeten konec«
OPOMBE
' Znano je, daje dr. Sergej Lev izredno ljubil živali
-	med njimi še posebno tiste, »ki kljub svojemu pri-
jateljskemu odnosu do človeka izražajo dovolj neod-
visnega duha«. (Izgubljene in spet pridobljene sa-
mote, str. 165) To, nekoliko čudaško črto njegovega
značaja, lepo ilustrira anekdota iz leta 1959, ko je bil
na obisku v Moskvi Alojzij Vodovnik. Ta se spomi-
nja, da so se tretji ali četrti dan obiska (marca) dr.
Sergej Lev, soproga Milena, Alojzij Vodovnik in
Pjotr Ahmatov odločili za ogled znamenitega mos-
kovskega živalskega vrta. Dr. Sergej Lev je bil nje-
gov stalni obiskovalec, zato ga je dobro poznala ve-
lika večina delavcev ZOO. Sprehajali so se mimo
kletke s kojoti, ki jih je ravno v tistem trenutku hra-
nil eden izmed delavcev. Kojoti pa se hrane niti do-
taknili niso. Dr. Sergej Lev seje na to pomenjivo ob-
rnil in rekel: »Vidite!«
Pristaviti je treba, daje Šoli poginil avgusta 1959 in
sicer na način, ki se gaje dr. Lev najbolj bal: povozil
ga je avto.
2	Gre seveda za znameniti Mednarodni psihoanali-
tični Kongres avgusta 1963 v Stuttgartu.
3	Treba je priznati, daje vloga Alojzija Vodnika v tej
igri mogoče celo najbolj zastrta, pa čeprav je od tro-
jice (če ne štejemo zraven soproge dr. Sergeja Leva
-	Milene, za katero je sploh vprašljivo, koliko je ve-
dela za take dogodke okoli sebe) ta trenutek najlaže
dostopen.
37
Teksti sovjetskega obdobja
REVOLUCIJA IN ORGAZEM
prihodnost pripada
delavskemu razredu,
dialektični materializem
bo napolnil
sleherno celico
radialnih gum.
up
po stopinjah
kmečkih puntov.
po vejah zgodovine
proučujemo žuželke
na kitajskem zidu,
medtem revolucionarno kipenje,
ko so v
pohujšljivih barvah
gole deklice še lepše.
deklice si strgajo
raševinasto obleko,
kos za kosom
z belega života.
gole razpuščenih las
se prepustijo
bradatemu materializmu.
penisi podrkavajo
v krvavo meso.
niagarski slapovi
zapustijo mesečno menstruacijo,
v krivuljah poletnega orgazma.
nadaljujemo
z dialektiko
pri oplojevanju
ob pesmici:
revolucija
bo preobrazila
ta svet
v stroj
za molžo
brejih krav.
nage se sončijo
na rdečem maršu,
iz popkov jim
rastejo orgazmi vrtnic,
ura zgodovine je tako
pri kraju,
umivalnik
in direktorja
razstrelimo v dvorani
za pojoče katapulte,
preostalo drhal
usmrtimo natihoma.
kmečke dekline
hitijo bogu
televizije
nasproti.
spridimo jim boga
na ruševinah
belokranjskih vasi.
potem še vso
to sodrgo
postrgamo
iz bežečega prepečenca.
televizijske
prodane duše
streljamo ob zori
na saneh
kmetove žene.
* Nejasen zapis. Ker pa upravičeno domnevamo, da
pisec ni mislil na neko občo televizijo, lahko računa-
mo - pri tem seveda opiramo na vse tisto, kar o dr.
Sergeju Levu že vemo - na tele možnosti (glede na
.to, daje pesem verjetno nastala v pozni jeseni leta
1962, v Moskvi): kapitalistične, meščanske, v skrbni
konsekvenci na: nemoralne, nečiste, priskutne, in
celo ljubljanske (razočaranje nad odmikom od pra-
ve, začrtane poti v komunizem?) (op. red.)
38
LOKALNE NOVICE: uvod v pesnitev Vladimir majakovski
čudoviti prvenci ovčarjevega bitja med daritvijo drobnice:
191 7/18/19/20/21/22/23/24/25/26/27/28/29/30
glas krvi: ra-ta-ta-ta
ra-ta-ta-ta se širi od modrega obzorja proti zemlji (ki, je odprla pločevinasto poma-
rančo) za spočetje,
sedemkratno kaznovana hudobija!
pri tem pokaže ostanke cesarske družine:
razgoličen cesar in cesarica na poletni nevihti ljubkujeta, odpadli živež ispod razig-
ranih albatrosovih kljunov:
prvi, ki zine je mrtev!
vode upora uglašeno pridrve iz studenca velikega brezna: ra-ta-ta-ta, ra-ta-ta-ta, ra-
ta-ta-ta, ra-ta-ta-ta, sibirski tigri pocrkajo v živalskih vrtovih, upor telefonista, me-
hanika, krmarja preorje falično cesarstvo, kovinski klavirji ne utihnejo!! ko ljubim-
kajo z mlado rusko krvjo (slajši od noči). Pod krili krušne košarice:
repetirka v kronstadtu prebode državno prikazen, nakar materinsko zapleše z enim
ptičem na rami.
slepa pod rokami si cesar in cesarica pripovedujeta grozne zgodbice: žveplena sol
podira veličastno katedro (pod donečimi udarci ranjenih konj), ledeni ogenj drvi sko-
zi zgodovino katedrale:
kardinal iz krhkega kamenja se razleti pod biči neusmiljenega ključavničarja: ra-ta-
ta-ta
ra-ta-ta-ta gozdarjeva žena porodi rdečega komisarja, industrijalec ljubimka s tato-
vi slepega albatrosa
(na njegovem zelenem obličju) -
ključavničar in gozdar preženeta cerkvena zrna na zlati prag moskovskega zmikav-
ta. repetirka pusti vek sledov v obrambnem mostu kremeljskega oporišča (s posebnim
predznakom krivoverskega dežnika), čisto ob cesarici, čisto si se zleknil ob njenih kr-
vavih brežinah:
svetlih kot ocean rdeči.
ob svinčenih nogah si daroval glavo vojne vdove.
vzhod in zahod sta ti prodrla skozi telo, zahtevaš:ogrlico pijanca.
tako si srečno prispel v leningrad.
prisegel si in. vprašal naj tukaj nehamo.
za zaključek je prijazen brez zank in. videti je kot pravi konec.
okrevaš naglo.
stojiš spet tam kjer, si stal.
ničesar se nisi naučil in.
ničesar spoznal.
tedaj pade nate prvi težki udarec.
trčiš v zločin:
čeprav tega ne maraš!
in se braniš!
moraš!
nekaj drugega bi rad:
skleneš nekaj uničujočega,
ne opaziš,
da si sedel v koprive?
in vse skupaj ima še veliko prednost,
da je kratko:
39
toda ti nisi kdor si bodi.
nisem te poklical za šalo,
temveč da bi doživel: svojo težko, resnično in politično usodo,
si se hudo opekel? zdaj stojiš veselo razkoračno v tej deželi?
in če praviš da hočeš biti pošten: ti lahko zaupamo! da boš pošten,
videli bomo, da si lahko tedne in tedne pošten,
toda to je samo milostni odlog.
zato si se spravil na iskanje (zaslužiti moraš denar),
brez denarja ni mogoče živeti.
moskva in leningrad za lončevino.
opraviš s toplimi bratci.
rdeči trg - novi svet!
če ni to, je pa kaj drugega.
življenja si ne smemo še bolj otežiti.
fant od fare si!
veš kaj si dolžan?
meriš se lahko s starimi heroji.
potem: (zadetek v živo), oguljufajo te.
si v narkozi.
nekam se zaležeš.
nočeš ničesar, ničesar slišati, si na umiku.
trobiš rdeči armadi poslovilni marš:
saj se godi človeku kot živini!
umira iste smrti!
človek ni več žival!
tvoje oko je odprto, to veš:
na svetu se gode smešne stvari.
konjič tvoj pa Hop Lef,
gre spet v galop.
40
Pariško obdobje (20. 5. 1964-22. 2. 1975)
I.
Pariško obdobje Dr. Sergeja Leva v mnogočem ve-
lja za najbolj kontroverzno, celo paradoksalno obdo-
bje v njegovem življenju in delu; o obdobju, ki ob-
seže celih en^st let nekega življenja in vsekakor tr-
dnega dela, vemo tako malo, da ga lahko mirno šte-
jemo za čas, ki se bo v vsej svoji polnosti šele moral
realizirati. Prav gotovo je svojevrsten paradoks dej-
stvo, da prihod Dr. Sergeja Leva v Pariz nekako sov-
pada z največjim triumfom njegove teoretske misli,
kije s predavanji na 5. univerzi doživela nov razmah
in prisilila še tako trdovratne nasprotnike k dolžne-
mu spoštovanju, hkrati pa nam to obdobje zapušča
bore malo tekstov, o katerih seje INSTITUT odločil,
da v vsem sodijo v zapuščino, ki se z vso pravico po-
naša z imenom Njegovo Delo (iz tega časa je znanih
vsega sedem naslovov, o katerih se domneva, da so
proizvod iskrive domišljije in trdnega dela Dr. Ser-
geja Leva; kar pet izmed njih pa je moral INSTITUT
spoznati za apokrifne, če ni želel oskruniti celote
Dela Dr. Sergeja Leva; še en dokaz več, da je Dr.
Sergej Lev v Parizu preživljal morda svoje najtežje
trenutke.
Ko je Dr. Sergej Lev spomladi 1964 prispel v Pariz,
se je takoj lotil dela in že jeseni istega leta začel pred-
avati na Peti univerzi. Že takrat so njeno predava-
teljsko jedro tvorili najbolj napredni strokovnjaki
tistega časa v Franciji; vsekakor druščina, ki jo je dr.
Sergej Lev hitro lahko imel za svojo. Otvoritveno
predavanje o »Manku v sodobni sovjetski literaturi«
je bil dogodek celo v Parizu: nenazadnje že zato, ker
je bil Dr. Sergej Lev prvi znanstvenik na svojem
fX)dročju, ki je imel za seboj, recimo temu »nepos-
redno sovjetsko izkušnjo« - bilje skratka eden red-
kih znanstvenikov, ki so imeli možnost »zajetja pri
viru samem«, še posebej kar zadeva sovjetski reali-
zem in njegov razvoj po Stalinovi smrti. Po drugi
strani je moral Dr. Sergej Lev na pariške intelek-
tualce delovati kot nekakšna »eksotična intelektual-
na pošast«, ki vnaša nemir in »divje začudenje, ki
jemlje oporo«, v takrat še razvijajoči se strukturali-
zem, ki pa že postaja »modno čvekanje mondenih tr-
govčičev z -izmi« in hkrati zadeva meje, ko se bo
moral »zdruzditi sam vase in zavrteti v krogu, kot se
pač dogaja z vsakim -izmom, ki se udinja slabi nes-
končnosti«.
Dokončen udarec strukturalizmu, udarec, za kate-
rim so stali le redki izmed tistih, ki so dotlej prisegali
na misel Dr. Sergeja Leva, je predstavljala serija
predavanj v letih 1967/69, ko je Dr. Sergej Lev razvil
obširno analizo toposa »Stalin obsijan s soncem« (ta
analiza danes že velja za klasičen primer materialis-
tične analize) in hkrati podal nekakšno tabelo so-
dobnih teorij, ki, če povzamemo, ne samo, da skoraj
v celoti »pritrjujejo redu, ki jih je proizvedel, ga jem-
ljejo za spremenljivega, kolikor jim velja za oporo, v
kateri se vsak hip zasučejo, že samo zato, ker to opo-
ro jemljejo za temelj in v toliko velja za nevprašlji-
vo«, pri čemer je, po njegovem, temu temelju »ki se
tako proizvede«, mogoče očitati vsaj to, da »poma-
lem visi v zraku, ALI PA V ZGODOVINI, ČE VAM
JE TAKO LJUBŠE IN NI NIČ-ZAVSELEJ-GO-
TOVEGA«, še več: tem teorijam je, po njegovem,
povsem tuje to, daje »vedno neko mesto, s katerega
govorijo«, da mora skratka, ravno zaradi »prirejanja,
ki se odvija v nezavednem«, to mesto ostati potisnje-
no, kolikor ta ali ona teorija »hoče, da se jo bo na
splošno še imelo za sprejemljivo, nevprašljivo ter
bolj ali manj donosno dejavnost«.
Kot že rečeno je prav ta serija predavanj »razdelila
tabore«, za katere seje dotlej menilo, da mirno lahko
vztrEgajo drug ob drugem (in celo med seboj preple-
teno); povrh vsega so se ta predavanja (prav gotovo
ne po naključju) prekrivala že z nemiri in revolucio-
narnim vrenjem med študenti in delavci leta 1968,
ki so že potegnjeno ločnico le še bolj razločno začr-
tali, tako da Dr. Sergej Lev in njegovo delo z vso pra-
vico lahko veljata za tvorca preloma, ki je nastopil
po tem letu tako v Franciji kot tudi drugod. Res je si-
cer da Dr. Sergej Lev v nemirih maja 68 ni sodeloval
»neposredno, kot revolucionarni aktivist«, saj konč-
no njegovo »orožje ni bil Molotov coctail«, temveč
revolucionarna teorija, katere naloga je »delati škan-
dale in eksplozije, seveda na svoj način in s svojimi
sredstvi, ter raniti razrednega sovražnika tam, kjer
ga molotovka navadno pusti pri miru. Ob temle ne
bo odveč, če dodam, da bi intelektualci že morali ve-
deti, da je teoretska praksa eno, revolucionarni ak-
tivizem pa drugo. Ne gre toliko za to, ali se ti dve
praksi dopolnjujeta ali pa se bolj razhajata, vsekakor
drži, da opravek s teorijo še ne jamči za to, da bi mo-
ral biti nekdo tudi na čelu nekega gibanja; kot da bi
mu ta opravek kar vnaprej zagotavljal, da je prav-
zaprav edini, ali eden izmed edinih, ki utegnejo us-
pešno in adekvatno opraviti posel kar zadeva poli-
tično akcijo. Ne, prav v tem se ti inženirji duš prav
nič ne razlikujejo od kakega strojnega ali gradbene-
ga inženirja. Ali če navežem na tisto razvpito flosku-
lo, ki so jo izumili prav intelektualci in povzeli poli-
tiki, predvsem v deželah realnega socializma: »Teo-
rija naj se realizira v praksi«. Drznem si reči, da je
prav ta stavek eden izmed tistih, ki so napravili teo-
rijo -za eno izmed najbolj škodljivih podjetij našega
časa. O tem, kako se ta stavek ujema v tanki in prhki,
toda še vedno močni mreži novodobnega evropske-
41
ga humanizma, o tem pa bom spregovoril naslednji
teden točno ob istem času.«
Predavanje, katerega odlomek smo pravkar naved-
li, je imel Dr. Sergej Lev 16. februarja 1968, samo ne-
kaj mesecev pred burnimi dogodki, in je eno izmed
prelomnih v ciklu z naslovom »Stalin, obsijan s son-
cem«. V njem je povsem razgovetno pojasnil, kje naj
bo, po njegovem, mesto intelektualca, torej njegovo
mesto v revolucionarnem vrenju. Ko je prišlo do ne-
mirov, je bil Dr. Sergej Lev kajpak na stani revolu-
cije, na strani mladih »tako s srcem kot z glavo«, kar
je bilo seveda zanj, ki ni imel francoskega držav-
ljanstva, še posebej nevarno, saj je z vsakim ekspli-
citnim »ZA« tvegal vsaj to, da ga za vedno izženejo.
Leta 1971 seje Libraire Jose Corti lotila svojega »Ve-
likega podvzjetja« in s potezo, ki je otvaijala njeno
novo zbirko »critique«, izdala prvo izmed devetih
knjig, s skupnim naslovom »Manco dans la Littera-
ture Sovietique contemporaine I-IX«. Namen založ-
be je bil izdati predavanja Dr. Sergeja Leva v celoti,
kar ji je leta 1973 z zadnjo, deveto knjigo, tudi uspelo.
Knjige so (po vrsti) izhajale takole:
leta 1971 - tri knjige; prva obsega serijo predavanj,
ki jih je imel Dr. Sergej Lev v letih 1964/65; druga
knjiga vsebuje predavanja iz leta 1965/66; in tretja
predavanja iz let 1966/1967, s povzetkom, ki povze-
ma rezultate prvih treh let.
leta 1972 - tri knjige s skupnim podnaslovom »Pro-
legomenes pour L'analyse de topoi St^in qui se
baigne dans le soleil' - Topologie generale«; gre za
predavanja, ki jih je imel Dr. Sergej Lev v letih
1967/68 ter 1968/69 in predstavljajo v ciklu, ki gaje
Dr. Sergej Lev predaval na VIL univerzi v Parizu,
osrednji in najpomembnejši del; vsekakor je ena pr-
vih nalog bližnje prihodnosti prav obdelava te pre-
lomne serije predavanj, ki svojo daljnosežno vlogo
ne odigrava le znotraj levizma (v njegovi konstituciji
predstavlja celo osredno oporo op. p.;) saj (in morda
še v večji meri) je s svojim deležem zadolžila tako-
rekoč celoto t. im. humanističnih ved in ji vtisnila
svoj pečat, ne glede na cilje, ki si jih ta zastavlja.
leta 1973 - spet tri knjige, ki predstavljajo predava-
nja iz let 1969-1972, torej zaključek serije; deveta
knjiga je skoraj v celoti posvečena preverjanju re-
zultatov, dosežkov za nazaj, preverjanju prehojene
poti in s tem omogoča hiter pregled dela Dr. Sergeja
Leva v njegovem najbolj plodnem pariškem obdo-
bju in hkrati napoveduje preskok, otvoritev dela, ki
ga je Dr. Sergej Lev lahko izvršil šele kasneje, v
Ljubljani.
II.
Motil bi se tisti, ki bi mislil, daje, če izvzamemo za-
petljaje okoli predavanj na 5. univerzi. Dr. Sergej
Lev v Parizu živel sicer delovno, toda mirno življe-
nje. Morda bi to lahko držalo za prva pariška leta, ni-
kakor pa ne za čas po letu 1967. Kot bi se hotele v teh
nekaj letih, kar je Dr. Sergej Lev živel v Parizu, nanj
zgrniti vse nadloge, ki sicer pritiskajo na sodobne in-
telektualce v celoti. Usoda je hotela (toda: ali gre res
samo za udarce nekakšne muhaste usode?; op. p.),
daje, nekako v času, ko je aktivno opredeljev^ vlo-
go intelektualca v revolucionarnem vrenju, torej
nekaj mesecev pred velikimi neredi v Franciji, na-
tančno 12. 2.1968, Dr. Sergej Lev v intervjuju za »Le
Nouvel Observateur« nekako ponovil, seveda str-
njeno, poglavitne teze iz svojih predavanj o poziciji
intelektualca:
»Prav nič presenetljivega ni, če kak teoretik sodelu-
je tudi kot revolucionarni aktivist. Nevarno pa po-
stane, če isti teoretik meni, da je on tisti, ki je prvi
poklican za to, da stopi na čelo revolucionarnega gi-
banja. Kot da ga že sam opravek s teorijo legitimira
za vodjo, češ, v teoriji sem posel opravil »na pravi
strani« itd. Toda teorija je eno, revolucionarni akti-
vizem pa drugo. Med obema praksama je razkorak,
ki je ireduktibilen in vsako mešanje ima pr^ za po-
sledico usihanje tako te kot one prakse. Se dosti
slabše pa je, če se npr. univerzitetni diskurz utrdi na
položaju dominantne »družbene vezi«, ki mora ko-
nec koncev iti za tem, da presežek, tisto, kar bi ga
spodbilo v njegovi meta vlogi, ki si jo predpostavlja,
preprosto skuša uničiti (in ne tako kot npr. histerični
diskurz, ki bi presežek izrinil, potlačil). Odtod mili-
joni mrtvih, ki jih je pustil za seboj Stalin. Da, res je
da ga zelo spoštujem, vendar to še ne bi smel biti raz-
log, da ne bi sprevidel njegove igre, kegneda.. .«
Kako prav je imel Dr. Sergej Lev, so pokazali sko-
rajšnji dogodki v Parizu in drugod; kot da bi slutil,
da bodoči potek dogodkov v nobenem primeru ne
bo vzel na znanje njegove opombe. Toliko bolj žolč-
no pa so seveda reagirali njegovi stari in novi na-
sprotniki. Očitali so mu vse mogoče: da si skuša za-
varovati hrbet, da se vdaja pasivizmu najslabše vr-
ste, neki Jean Arnoux pa je celo zapisal (Liberation,
Nr. 19, 3. 3. 1968, p. 5):
»Glejte, glejte. Od miši bi pač pričakovali, da beži
pred mišnico, nikakor pa tega ne moremo pričako-
vati od moža, ki o sebi trdi, daje ves ena sama ,sov-
jetska izkušnja', daje bil revolucionar že ,v zibelki'.
Toda zgodilo se je prav to, kar smo imeli za never-
jetno. Prebrati si morate samo intervju, ki gaje Dr.
Sergej Lev dal za ,Le Nouvel Observateur', pa vam
bo takoj jasno, da gre za beg najbolj bedne sorte, za
izd^o, ki ji v zadnjem času težko n^demo primer-
javo.«
Samo predstavljamo si lahko, kako zelo so Sergeja
Leva prizadele klevete te in podobne vrste. Toda
storiti ni mogel nič, ali skoraj nič: čeprav je bil »ves
za«, v nemirih ni mogel sodelovati, vemo že zakaj;
ostal mu je edinole izzivalen molk, kije seveda do-
volj že sam po sebi. In pa zadoščenje, da so dogodki
krenili prav po tisti poti, ki jo je bil že napovedal: po
porazu mcga 1968 je prišlo do zatona revolucionar-
nega vrenja, prav tako so se zamajala tla revolucio-
narni teoriji. In zagotovo bi bil pretres še večji, če ne
bi vztr^ali možje, kot je bil Dr. Sergej Lev.
Eden izmed stranskih učinkov tega zapleta je bilo
nekakšno na-pol izobčenje, kije doletelo Dr. Serge-
ja Leva po tem intervjuju. Resda to izobčenje nikoli
ni bilo pravno priznano, saj ni dogodka podpirala
nobena naprava, ki bi lahko sprožila »postopek na
ustrezni ravni«, je pa imelo za posledico precejšnje
zoženje polja delovanje in vplivanje Dr. Sergeja Le-
va. Ob strani sta mu stali samo še njegovi najbolj
zvesti privrženci. Regresijo, kije sledila porazu maja
1968, lahko spremljamo tudi v neposredni navezavi
na usihanje zanimanja za predavanja o manku v so-
42
dobni sovjetski literaturi. Prav zato je Dr. Sergej
Lev svojo serijo nekako predčasno zaključil že leta
1972,
Drug hud udarec je Dr. Sergeja Leva dočakal na pri-
zorišču, na katerem gaje najmanj pričakoval. Doslej
smo po malem zanemarjali njegovo literarno pro-
dukcijo, ki pa je tud[ sicer v njegovem delu igrala
bolj obrobno vlogo. Čas je, da zamudo nadoknadi-
mo, če seveda ne drži, da je razkorak že prevelik.
Leta 1969 je Dr. Sergej Lev v reviji »La Narration«
(Nr. 2, str. 15-23) objavil tekst z naslovom »Le Tango
parisien« (v našem prevodu Pariški tango, glej spo-
daj; op. p.), ki seveda ni mogel ostati nezapažen. V
tekstu se prepleta več narativnih verig, velja pa iz-
postaviti vsaj dve: po eni strani gre za vpisovanje ne-
možnosti spolnega razmerja, ki se še najbolj izposta-
vi v že skoraj obrednem srečevanju, ali bolje nesre-
čevanju obeh protagonistov teksta (npr. prizori, ko
eden izmed njiju vstopi v prazno stanovanje prav
takrat, ko tam z največjo gotovostjo pričakuje dru-
gega) in »simbolnega nanosa« v simptomatičnem
odnosu do smrti. Druga sled vodi na imaginarnem
planu igro »preslepitve« z imeni, ki jo lahko strnemo
v izjavi: odsotnost imena je jamstvo za svobodo, ko-
likor ta odsotnost pomeni, da smrti preprosto ni. Pri
tem se očitno izpostavlja tole: odsotnost imen ne da-
je nobene druge možnosti kot vpeljavo govora o
svobodi, ki se suče okrog samega sebe kot samolast-
na zmožnost. Konec koncev pa prav imenovanje,
kolikor se naveže na institucijo smrti, podarja tisto
realizacijo abstraktnega pojma svobode, za katerega
gre protagonistoma tekom teksta od začetka pa do
konca.
Rekli smo že, da tekst ni ostal nezapažen, še več: do-
živel je celo ekranizacijo, kije Dr. Sergeju Levu po-
vzročila toliko sitnosti (več o tem glej pričujoči izbor,
razdelek B). Vsekakor dovolj umljiv nasledek tega
zapleta je bil ta, da Dr. Sergej Lev za svojega življe-
nja takorekoč preneha objavljati, posebej kar zade-
va literaturo.
Končno je moral priti še tretji, morda najhujši uda-
rec: skupina, kije kasneje-po objavi spornega zbor-
nika - osnovala Oddelek za psihomotorično terapijo
na kliniki Salpetiere in s katero je Dr. Sergej Lev
spočetka (v letih 1964-1966) precej plodno sodeloval
(skupino je dolga leta vodila Monica Spoggio, ko pa
je 16. 7. 1977 umrla, jo je na njenem mestu nasledil
Juan Ramirez Mahalos, edini španski član grupe;
op. p.), je leta 1974 izdala zbornik z naslovom »Obrisi
iz filozofije psihoanalize - Osnove psihomotorične
terapije« (Les Edition de U. O. D., collection »Eve-
nements« Nr. 23). Kako hudo je ta zbornik prizadel
Dr. Sergeja Leva, zbornik, ki so ga tvorili teksti spod
peresa njegovih takorekoč včerajšnjih prijateljev, je
najlepše videti v pismu, ki gaje Dr. Sergej Lev pisal
Alojziju Vodovniku (pismo je datirano s 5. 11. 1974):
»(. . ..) Vse do nedavnega sem bil mislil, da so Moni-
ca in njena skupina ljudje, na katere se pač lahko za-
nesem, da mi vsaj ne bodo metali polen pod noge.
Kako sem se bil prevaril! In kako grenko pilulo so mi
dali požreti prav oni, o katerih sem računal, da se mi
po ,majskih dogodkih' niso povsem odpovedali. Le
kako sem jim mogel tako naivno zaupati, in to še po-
tem, ko sem že davno imel za seboj krepko sovjetsko
vzgojo. Morda pa prav zato: predaleč je že .Matjuška
Rusija', kot da sem že pozabil, kako seje treba boriti.
(.. .) Pravzaprav je, po temle, moja edina želja ta, da
bi se tega Pariza čimprej lahko rešil. Morda se ti bo
zdelo, da pretiravam, da vse skup jemljem preveč
osebno. Ne, tega ne moreš, saj vendar poznaš oko-
liščine, saj vendar moraš vedeti, da je to nekaj več
kot borba v sferi interesov. Mučno kot le kaj . . .«
Še več: ti udarci so Dr. Sergeja Leva skoraj povsem
izmučili, konec leta 1974 seje vdal težki duševni po-
trtosti, iz katere se dolgo ni mogel izvleči. Spremljala
gaje tudi na njegovi vrnitvi v domovino, v Ljublja-
no in kot že vemo, se imamo za njegovo ozdravljenje
zahvaliti predvsem skrbni in odlični negi njegove
žene in pa seveda novemu (staronovemu) okolju, ki
je moralo na strtega Sergeja Leva vsekakor zelo
ugodno vplivati, saj se je prav kmalu spet znašel v
vrtincu svojega dela in velikih načrtov za naprej.
Tekst pariškega obdobja
PARIŠKI TANGO
Segel je z roko v lase in se pogladil. Potem jo
je spustil, roko, da je obvesela ob telesu in stopil
na most; brez vidnega razloga in ne da bi postal
pozroen na besede, sem rekel:
- Toda. gospod minister, ali je res treba, da ste ta-
ka pizda. gospod minister za delo?
Obrnila se je. čeprav dvomim, da je slišala,
kaj sem rekel. Ali zamrmral? Prej zamrmral, res
pa je, daje voda za nekatere šumela manj kot za-
nj. In vedel se je. kot da ni nobene poti nazaj, kot
da mora na vsak način priti čez most, pa naj me
stane kar hoče. Dobro. To, da se je obrnila, res še
ni bil znak za naklonjenost, ali celo za razumeva-
nje. In končno, za to sem zvedel dosti kasneje. Ne-
namerno in celo z več prizadevnosti kot imam
navado, sem se vrnil bolj pozno kot prejšnji večer.
Brez vidnega vzroka. In brez kazni. Vtaknil sem
ključ v ključavnico, toda vrata so bila odklenje-
na, šele potem opazil, da so bila celo samo pripr-
ta. Vstopil sem. na pultu, v recepciji je še vedno le-
žalo pismo, naslovljeno name. pismo, ki je prišlo
že pred tremi tedni, pismo, ki ga še vedno nisem
utegnil odpreti. Utegnil, to je prava beseda. Čep-
rav bi neizkušeno oko reklo, da ima časa na pre-
tek, so vseeno ostajale stvari, kijih ni utegnil op-
raviti: kot npr. zadeva s pismom, ali pa zadei^a z
njenim očetom, v kateri še vedno ni povsem jasno,
kdo izmed obeh je tisti, ki mu je manj do srečanja:
jaz ali on. Nekaj časa kaže kot daje on tisti, ki mu
ni do tega. da bi prihajal v Pariz, čeprav ni bilo
nobenega vidnega zdržka. ki bi ga odvračal od te-
ga. da bi spet enkrat videl svojo hči. kije trdila, da
jo je ljubil kot nihče na svetu. Kadar je bila pija-
na. je vedno zatrjevala, da živi z njim samo zara-
di očeta. In v isti sapi - da boš vedel: zaradi tega
bi ga pač že lahko soi^ražil.
43
Potem je odšel, ne da bi se zmenil zanjo in se
vračal šele potem, ko je bil prepričan, da že spi.
Vzpel seje po stopnicah, ne da bi posebej pdzil na
to, ali dela hrup, ali ne. Saksofonist je v svoji sobi
ali še vedno igral ali pa je že začenjal igrati, a to
je bilo itak vseeno. Brcnil sem v njegova vrata, ta
so po sredini počila. Nobena izmed vrat se niso od-
prla in to je bilo vsaj čudno; in Geraldine tudi ni
bilo v sobi. Najprej sem pomislil, da je spet pri
njem, to bi me za tisto noč še kako razveselilo. To-
da, za kaj takega je bil nered v sobi prevelik. In tu-
di vrata bi ne bila na stežaj odprta.
Vstopila je, kot da so odklenjena vrata stano-
vanja, ki se daje v najem, nekaj povsem vsakda-
njega. Na prvi pogled v stanovanju ni bilo niko-
gar in to se je še vedno ujemalo z oglasom na vra-
tih, z oglasom, ki je »nudil stanovanje po izredno
ugodni ceni«, tudi to je bilo še v scenariju, še ved-
no nekaj vsakdanjega. Zato ni bila presenečena,
ko ga je opazila, kako sedi v kotu največje izmed
štirih sob; kot da bi spal. Sprehodila seje skozi so-
be in se znašla pred njim, tokrat iz druge smeri.
Stanovanje je bilo skoraj povsem prazno, tu in
tam so ležali predmeti, ki se jih ni dalo identifici-
rati in so bili tam že od nekdaj.
-	Kdo vam je dal ključ, je rekla.
-	Hišnica.
-	O, Amerikanec ste, to sklepam po vašem nagla-
su.
-	Nič čudnega. Ali pa morda hočete najeti tole
stanovanje?
-	Ne bom ga, če ste ga že vi najeli.
-	Kdo vi?
Obrnila se je kot bi hotela oditi. In res je odšla
proti vratom, jih odprla in stopila na hodnik.
-	Vi, pridite sem, je rekel.
Najprej je obstala, potem se je obrnila proti nje-
mu in spet stopila v stanovanje.
-	Ali ste s tem mislili mene, je vprašala in za seboj
zaprla vrata.
-	Slecite se.
Odpela sije plašč in pustila, da ji je zdrsnil z
ramen. Takoj sem opazil, da pod kratkim krilom
nima ničesar in da gre povrh za krilo, ki se ga z
lahkoto znebite: odpnete gumb in v trenutku boste
goli in pripravljeni na to, da izpolnite svojo do-
movinsko dolžnost.
Zelo hitro je torej stala pred njim, povsem go-
la in samo še v škornjih. Šele zdaj je vstal in stopil
proti njej kot da se preteguje. Vsekakor je priča-
kovala. da bom takoj z desno roko segel po pizdi,
ali še bolje, porinil v vagino dva prsta, kazalec in
sredinec; samo zato je tudi takoj malo napela
stegna, tako da so drhtela in se z rokami od zadaj
naslonila ob prazen zid.
-	Ali poznate to zgodbo, sem rekel.
-	Katero zgodbo?
-	Tisto o gospodarju in priležnici; neko popoldne
je gospodar vprašal priležnico. ko je ta ravno po-
čivala, tole:
»Odločil sem se, da storim, da boš odslej enaka z
menoj.«
Ona pa je odgovorila:
»O. gospodar, razen tega. da to pač ni možno, boš
s tem storil silo nad seboj in nad menoj. Se moraš
že vdati v to, da razen podložništva s teboj nimam
nobenega opravka. In v tem si na slabšem pred
menoj!«
-	Ne, je rekla in se začela igrati s sramnimi koci-
nami, te zgodbe nisem poznala. Toda, ali poznate
vi tole zgodbo:
»Ne samo, da so ponoči vse krave črne itd.«
Opazila je, da joče. S prosto roko je odpela
šlic pri hlačah in pustila, daje navalil nanjo, ves
v solzah. Sliko uspelega spoja, ki nam jo prikazu-
je fotografija, je dopolnjeval njen spačen obraz,
ki se je z njegovimi solzami povezoval v harmo-
nično celoto. Nabijal je s kurcem v steno materni-
ce, z nogami gaje objela okoli bokov in pustila, da
jo je poslednji udarec dolgega intervencijskega
pendreka prilimal ob steno. To je zadnji kader, ki
mu še sledimo. S črno barvo je potem neka nesp-
retna roka napisala na istem zidu, kije bil snežno
bel, tele besede:
LEPO, PRAV RES LEPO JE BITI MLAD
Tiho je poklical, toda že vnaprej se je vedelo,
da se ne bo nihče odzval. Zato pa je razločno in
prav v tem trenutku zaslišal vodo, kije tekla v ko-
palnici; s počasnimi koraki je odšel proti njej, na
prvi pogled se je zdelo, kot da se izmika. Na os-
ramju so se svetile kapljice znoja, njeni histerični
kriki, pomešani z njegovim jokom, so privabljali
gledalce tudi še potem, ko so se na njuno predsta-
vo že navadili. Ali pa tudi ne. Odprl je vrata in
sunkovito se je obrnila k njemu.
-	Pa menda ja ne mislite, da sem to svinjarijo na-
redila jaz, je rekla in si s cunjo, kije bila krvava,
zaščitila obraz.
-	Kdaj je to storila, je vprašal in stegnil roko, ta-
ko da je obvisela nad umivalnikom, kot da mora
koga zaščititi.
-	Skoraj takoj potem, ko ste odšli. In kot vse, je de-
lala čisto tiho, tako da smo jo našli šele pred pol
ure. Bila je seveda že mrtva. In cela kopalnica kr-
vava.
Pustil je vrata odprta in zdaj je bil trenutek,
ko so stanovalci iz sosednjih sob navalili na odpr-
tino; obrnil se je in s stegnjeno roko zamahnil po
prvem obrazu, ki mu je prišel na pot. Bilje saksa-
fonist. Stopil je iz kopalnice in se skoraj naslonil
na g. Chesnauxa.
-	Vi, gospod Chesnaux, ste pa še večji kreten kot
jaz, je rekel ter se prijazno nasmehnil.
-	Ta stavek si rekel v angleščini, je rekla in za se-
boj zaprla vrata. Ker se ji je zdelo, da se sicer
sploh ne bo zmenil zanjo. Saj te Ni mogel razume-
ti, razumeš.
-	In ti misliš, da moraš vedeti prav vsako podrob-
nost, je rekel, morala mu je sesti nasproti, s hr-
btom obrnjeno proti njemu.
-	Vsako podrobnost, je rekla in slišala, kako je za-
hlipal.
Obrnila se je k njemu in segla za hlače.
-	Toda, to še ne pomeni, da ima prste vmes tudi
moj oče, čeprav je polkovnik. Je bil polkovnik. Ho-
čem se poročiti, ker. . . ker ne morem brez tega.
Segel je z roko v lase in se pogladil.
-	Zakaj tega ne rečeš prej, pravim, zdaj je tako
ali tako že prepozno. Prepozno, ker sem to stano-
vanje že najel. Zate in zase. Prepozno, ker sr)a se
že vselila. Prepozno, ker me boš morala srečevati
v tem stanovanju, vsak dan vsaj enkrat.
44
-	če je tako, je rekla in slekla plašč, če je tako, po-
tem je že čas, da ti povem, kdo sem. In da mi poveš,
kdo si ti. Ker ne morem živeti z nekom, o katerem
ne vem niti tega, če je Amerikanec ali pa je morda
iz Mozambika....
Zamahnil je z roko in stopil k oknu; gledal na
ulico; postaja zares nemirna. Vsaj tako je videti.
Nasloni se na steno in se živčno prestopa.
-	Stol bo moral stati ob oknu, je rekla.
-	Ne ob oknu, temveč pred kaminom, je rekel in se
obrnil k njej. Sicer pa ne vem, kaj sploh še počneš
tu.
-	Čakam, da me pofukaš. Saj sem zato prišla, ne.
-	Ne vem, kako si to pravzaprav predstavljaš.
Zakaj se pa potem ne slečeš?
Slekla je hlače in potem pulover. Ko je stopila
k njemu in mislila, da so za ta dan opravili svoje,
odplačali svoj dolg, ji je primazal klofuto. In s ko-
lenom močno sunil v mednožje, da se je zamajala
in se spet naslonila na steno.
-	In zdaj pojdi, je rekel. Stvari, ki jih moram še
opraviti, so nujnejše od tega, da bi moral že čez
nekaj časa spet odgovarjati na tvoja nora vpra-
šanja »Ime, ime hočem«, ali pa »povej že, kdo si,
prokleta pizda zafukana«.
Poklekne in mu odpne šlic. Vzame kurca v us-
ta in z zobmi stisne močneje kot bi radi.^
-	Slišiš, ti kurba, nobenih imen tukaj. Še danes
bodo pripeljali pohištvo, to ti mora zadoščati. Jaz
bom tisti, ki si izmišlja pravila te igre. Tudi to ti
mora zadoščati. Nobenih imen. Saj hočeva biti
svobodna, ne. In to bo prostor najine svobode. To
je pogoj, tudi za ljubezen, ki mora v tem primeru
uspeti. V vsakem primeru. Ime je tu samo tisto,
kar je preveč in ne samo preveč.
Mora se nasloniti na steno, toda ta je pred-
aleč. Ziblje se v hitrih sunkih, občutek imamo, da
mora imeti ona kurac daleč v grlu. Vsaj požrla je
celega, tja do korenine. Ne ostane ji drugega kot
pohleven pogled in pritrjevanje. Olajšanje, ki sle-
di, dela vtis, kot da ni požrla samo sperme, kot da
se je takoj zatem tudi uscal. Ležala je na tleh in
pustila, da ji poljubuje joške, čeprav je vedno tr-
dila, da tega ne bo pustila niti takrat, ko bo poro-
čena. Menda je že tretjič ta dan jokal. Zavalil se
je do kota in si prižgal cigareto.
-	Moja žena je včeraj naredila samomor. Saj to te
zanima, ti prašiča. Ne, ne vem zakaj. Pa tudi če
vem, te to nič ne briga. In končno mi je to čisto
vseeno. Gre samo zato, da se tega bojim in če se bo-
jim, prosim, da to spoštuješ in nikoli več ne vpra-
šaš, kako mi je ime. Tudi tvojega imena nočem tu-
kaj, jasno. Če je nek samomor tako prekleto pove-
zan z imenom kot si lahko samo misliš, če je ime
taka naprava, ki ne more brez naslonitve na sm-
rt, na samomor, potem imam vse razloge za to, da
se bojim. Ne za ime, temveč zase in svojo svobodo.
Ali pa za tvojo, na primer. Čeprav za ceno neke
preklete osamljenosti, saj vi temu tako pravite,
ne.
Pogleda jo čez ramo in, razumljivo, da je že
odšla.
-	Prokleta prašiča stara, zakaj sploh prihaja, če
ji je toliko do svojega otroka, kot pravi. Kot bi šlo
samo zato, da zgrabiš stvar na pravem koncu in
vse se lepo izteče.
Vstane in razbije vse. kar mu pride pod roko.
Saksafonist neha igrati in prav verjetno, da so i:si
stopili na hodnik. Odpre vrata in vrže vazo. kar
na slepo. Vaza, jasno, zadene saksafonista.
Moral sem oditi. Hodil sem hitro, ne da bi se
kaj dosti oziral na promet. Kot da je vseeno. Us-
tavil sem se šele vzporedno s p. de Victoire, segel
z roko v lase in se pogladil. Prišla je z one strani
Seine in me seveda ni mogla videti. Čeprav bi me
lahko. Ali pa me je celo videla, toda tega ne bom
nikoli vedel. To gre hkrati z imenom.
-	Zakaj pa potem sploh prihajaš sem, je rekel.
-	Hočem se poročiti, ampak verjamem, da to ni-
ma nobene zveze s tem.
-	Zakaj ne govoriš raje stvari, ki s tem zares ni-
majo nobene zveze. Ali pa mi raje pripoveduj, ka-
ko si prvič fukala. S svojim očetom. Da ne. Kurba
zajebana, še vsaka zajebana baba bi rada fukala
s svojim očetom, še posebej, če je ta polkovnik.
Vstala je in vse kaže, da hoče oditi. Odpre
vrata, tip jo s stolom potisne nazaj v predsobo.
-	Pripeljali so pohištvo, je rekla in se začela spre-
hajati po stanovanju kot nekdo, ki natančno ve,
zakaj je tukaj. Ko je bilo vse pohištvo na svojem
mestu, je bilo stanovanje še bolj prazno kot prej.
Kakor za koga. Postavila je naslonjač k oknu, se-
veda se ni zmenil zanjo in ga je postavil nazaj,
pred kamin. To ponovita še dvakrat, njemu je na-
zadnje dovolj, naslonjač skoraj grobo in dokonč-
no postavi pred kamin, jo prime za roko, odpelje
do vrat in jih odpre. Sune jo ven. Zapre za seboj
vrata, se vrne v sobo in zavali na posteljo. Potem
si, kdo si ne bi, prižge cigareto.
Ona se medtem že vrne, se zavali na posteljo,
zraven njega in nobeden izmed njiju ne spregovo-
ri niti besede. Skoraj do mraka. Potem ona zares
odide, tako da v prvem hipu podvomiš, če se bo
sploh še kdaj vrnila. Čeprav je, po drugi strani
jasno, da se kaj takega, vsaj za zdaj, ne more zgo-
diti.
-	Konec ni nikoli tako gladek kot kaže zadnji pri-
mer, čeprav je res, daje igra brez imen vsaj dolgo-
časna, če ne nekaj nemogočega v toliko, kolikor ne
daje kaj več kot ponavljanje istega prizora in se
vsak nov prizor od prejšnjega razlikuje samo to-
liko, da se natančno ve, da je srečanje drugo, vse
ostalo pa ostaja isto, ostaja, ali se spreminja. In
ne vem, koliko časa se da to vzdržati. Ne gre zame,
končno je to stvar treh dni, kolikor se še da poime-
novati neskončnost, ali brezčasovnost te svobode
brez imena. In če smrt sploh ne more več igrati
svoje vloge, če je koncem koncev dosje prazen, to
še ne pomeni, da se ni nič zgodilo; nazadnje bi mi
lahko že zdavnaj povedala, da je to samo finta.
Zakaj mi nisi mogla povedati, da je to samo pre-
vara. Brez tega bi bilo vse vsekakor lažje, brez te
tvoje proklete smrti, ki mi ne privošči niti delovne
zmage, niti zadoščenja, češ, vendarle je uspelo, ali
kaj podobnega. Prekleta pička zajebana, kako bi
te moral zaradi tega sovražiti. Z rožami in vso na-
ravo vred. Še posebej, če je zanjo kriva tvoja za-
jebana mati. Ali pa to: če se že ubiješ, mi to povej
vnaprej, da se še vedno lahko umaknem, ali vsaj
ne vrnem. Tako pa si zajebala sebe in še mene.
Razen, če ni to del načrta, ki ga ne poznam. Toda,
kdo danes sploh še dela načrte.. . .
45
še več. Že ko sem stopil v dvigalo in pritisnil
na gumb, sem vedel, da me čaka. Moral bom na-
stopiti kolikor mogoče odločno in kot nekdo, ki ve,
kaj dela. Vtaknil sem ključ v ključavnico, ključ se-
veda ni hotel odkleniti. Ali ni mogel, ker je bilo že
odklenjeno. Vstopil sem resno in kolikor mogoče
trdno in trdo, da bi me slišala že kar od začetka,
da bi ji ne ostalo nič praznega prostora. Seveda je
ni bilo.
Sklonil je glavo, se s čelom dotaknil roba nje-
ne obleke. Bila je, nihče ne ve zakaj, oblečena v
svojo modro muslinasto obleko, ki ji je dobro pri-
stojala že za življenja. Vzel je v usta njen palec in
z vso močjo ugriznil. Prvi hip je kazalo, da bo šel
do konca, ona se seveda ne gane. Druga poteza:
začenjam odpenjati gumbe na modri muslinasti
obleki, ki se, in prav je tako, odpenja od spredaj.
Ali ho to zadnje, kar si bova skupaj privoščila.
Kdo ve. Morda pa jo pustim, odpeto, mrtvo in po-
begnem. Čeprav bi bilo s stališča uspešnosti pod-
jetja gotovo prikladneje vztrajati in zadostiti
ljubljeni želji, pofukati njeno mrtvo telo, poskrbe-
ti za potomstvo na ta način, če že ni šlo drugače.
Z odpetim šlicem in kurcem v roki je na pol
visel nad njenim truplom. Sperma je špricala vse
naokrog po njeni obleki in mlohavem obrazu - so-
dim, da je bil prav zares mlohav - toda še največ
je kapljala po rožah, ki jih je skrbna mamina ro-
ka razporedila okoli mrtvaške postelje in kot smo
lahko opazili malo kasneje, posebno po rdečih na-
gljih.
-	Kaj še nimaš dovolj, je rekel.
-	Ne, ker hočem, da me pofukaš vsaj trikrat, do-
kler sem še tukaj. Ko enkrat odidem, se morda ne
bom več vrnila. Ali. vsaj zelo verjetno je, da se ne
bom. Zato me ....
-	Vrnila se bojš in to zagotovo, ker ti je moja svo-
boda preveč všeč. Raje mi povej kaj o svojem po-
lkovniku, če že hočeš govoriti, je rekel in ji obrnil
hrbet.
Že od vsega začetka ga imamo oblečenega v
svetlo sive hlače, rjav pulover, pod katerim zelo
očitno ne nosi srajce in dolg balonski plašč kaki
barve, ki sega nekoliko čez kolena. Čevlje ima zje-
bane, toda to ga očitno ne moti. Roke ima navad-
no potisnjene v žep, izjema so le trenutki, ko si z
eno izmed rok seže v lase, se pogladi in prižge ci-
gareto.
-	Paja ne misliš, daje v vsem tem kaj takega, kar
bi lahko zanimalo tebe ali mene. In če hočeš vede-
ti: v zvezi s teboj mislim samo nafuk. Če se zjutraj
kdaj zbudim, se tvojega obraza ali rok ali celo jošk
ne bom nikoli spomnil. Samo pizda, to. Te žali?
Zagotovo ti ni prav kot družabni napravi, ki se
povrh vsega hoče tudi poročiti in se ploditi kot je
tudi treba, natančno vzeto; meni se jebe, če hočeš
vedeti. Samo to, jebe se mi, neprestano.
Pokimala je in si odpela hlače. Prijel jo je za
noge, da bi jo prevrnil na posteljo, toda kot po na-
črtu je udarila z glavo v pod in se onesvestila. Ne
da bi sem menil zanjo, ji je divje potegnil hlače z
riti, krožil s kurcem okoli omrtvičenih usten, ki so
celo zdaj hlastale za njim, če že ne za zrakom, kar
je morda bolj logično, pa zato manj umestno. Kot
da ne bi bila pravica in dolžnost teh ust ravno
NJEGOV kurac.
Ko jo je nategoval, je vzdihovala in seveda je-
čala; vsaj tu je bil scenarij nedvoumen, ne dovo-
ljuje odstopanj. Z vso svojo težo in z vso dolžino
»mojega dragega falosa« (njegove besede) je pritis-
kal nanjo in seveda zarjul, ko mu je prišlo. Tudi
ona je imela krikniti, celo v tej, na prvi pogled ta-
ko globoki nezavesti. In kriknilaje, kot že poveda-
no.
-	Bila si prav neverjetna s tem tvojimi glasovi, je
rekel, ko seje prebujala iz nezavesti in je on ravno
zapiral vrata za seboj. Ona kajpak zajoče in še
enkrat sklene, da se sem ne bo vrnila nikoli več.
II.
Res, to je bil dan, kije zaslužil kaj več kot na-
vaden vpis v koledarju: končno bo svobodna,
končno se bo začelo novo življenje, nekaj, kar je
tako težko čakala, tisto, kar je tako pogrešala, od-
kar je umrl oče: spet bo dovolj na varnem v nje-
govem objemu. In brez vsakih skrbi. In poročila se
bo, seveda. Skoraj tekla je čez most, ker je hotela
čimprej videti stanovanje, ki ga bosta najela. Ki
ga bo ona najela zanj in zase. Ni bila prepričana,
če gaje zares videla, lahko pa bi prisegla, daje bil
prav on tisti, ki si je šel z roko v lase, ko se mu je
približala.
Vse se je ujemalo. Stanovanje je bilo zares
prazno, zares SO GA oddajali, zato je bila na-
jmanj presenečena, ko ni mogla dobiti ključa.
Hišnica je trdila, da je ključ že nekdo vzel, sicer
pa izjavila, da, kolikor ve ona, se stanovanje res
oddaja, je stanovanje res prazno in ne vidi nobe-
nega razloga za to, da bi ne moglo biti kar odkle-
njeno. To, daje kjuč vzel že on, to je tokrat previd-
no zamolčala, pri tem pa komaj zadrževala smeh.
Kadila in preklinjala.
Stegnila je roko, kot da ji podaja ključ in jo
zgrabila za joške. Tokrat se ni mogla več zdržati
in seje začela na ves glas krohotati. Zakričala je,
zamahnila s torbico, iz nje je padel fotografski po-
snetek čednega fanta in obležal med njenimi no-
gami. Vemo torej nekaj, kar je ušlo obema ženska-
ma na prizorišču, toda to še ni v nasprotju s pred-
videnim. Obrnila se je, da bi odšla, toda namesto
po stopnicah navzdol, je stekla v dvigalo in pritis-
nila na gumb za zadnje nadstopje.
Vrata so bila res odklenjena, še več, bila so ce-
lo samo priprta. Po tihem je vstopila, stanovanje
je bilo očitno prazno. Toda ne, bilje že tukaj, sedel
je v kotu in kot da se ne zanima za prav nobeno
stvar. Pred njim je ležala štruca kruha, nekakšna
salama, kije bila na enem koncu preveč odebelje-
na in mleko. Ni pa jedel.
-	Prinesi mi no že enkrat maslo, je rekel, ne da bi
jo pogledal.
Ni se premaknila. Zdaj je celo prekrižala ro-
ke in se, nekoliko razkoračena, še trdneje ustopila
pred njim. Ozke hlače še poudarjajo pravilno li-
nijo stegen in pravilnih bokov. Samo pozorno oko
bi lahko pritrdilo temu, da je prav malo stresla z
glavo in našobila ustne. Dvignem pogled, toliko,
da se ustavi malo nad pasom.
-	Maslo, rekel sem maslo, zavpijem in se naslo-
nim na steno.
Če je kazalo, da odhaja, je bilo to res samo za
46
nevajenega opazovalca. Vrnila se je z maslom in
ga postavila predenj.
-	Sleci se, rečem.
Odpne hlače in jih sleče. Ko s hitrim dvigom
rok sleče še pulover, opazim, da je pizda napeta
in Vlažna, najbrž od dolge in hitre hoje, pomislim.
Stopim ji za hrbet in jo potisnem k steni. Z maslom
namastim mesto okrog anusa, vzdihuje. Takoj na-
to z vso silo in naenkrat zarinem tiča v rit, zavpije
in zasadi nohte v steno, kot da bi šlo za oporo. Sku-
ša se znebiti kurca, pritisne z boki ob steno, toda
tako ga imam le še bolj trdno notri. Stopi na prste,
rada bi si ga premestila v pičko, z eno roko sežem
okrog bokov, še z dvema prstoma je nazadnje po-
lna od spredaj in od zadaj. Če je doslej boj potekal
tiho, najbrž zato, ker je še vedno upala, da bo pri-
zor spremenila sebi v prid, je poslej začela ječati
glasneje kot bi rad. Z drugo roko ji zamašim usta,
začutim da joče. Toda, kako malo je to v primeri
s tesno in voljno luknjo, ki utripa v ritmu tega jo-
ka!
Ko mu je prišlo in se je zgrudil k njenim no-
gam, je ostala še nekaj časa naslonjena na steno
in dala vse od sebe, da bi ga dohitela v zadovolj-
stvu; ko je odšla, je še vedno hlipala.
Kot ponavadi je spet prišla prezgodaj. Peron
je bil skoraj povsem prazen, na njeni levi je bila
naslikana ženska, ki se je smehljala z na široko
odprtimi usti, ko bi hotela reči: »Zadah mojih ust
vas bo prijetno osvežil za potovanje, ki bo tako ti-
sočkrat lepše. Pridite in poskusite. 1 frank.« Prav
to pa je bilo tudi tisto, kar je pisalo pod njenim ob-
razom.
-	Vendar je res, da na to ne dam kaj dosti, je re-
kel, in lahko bi me že nehala gledati. Kot da nisi
tistega, kar seje dalo, že zdavnaj dobila, za ostalo
pa se itak nimaš kaj brigati. In končno, niti ne gre
za tvoj samomor; ta je tako ali tako precej vsak-
danja in dolgočasna ustanova. Gre za vrata, ki si
jih pustila priprta. Zaprta vrata se da vlomiti,
skozi odprta vstopiti brez posebnega zdržka, toda
priprta vrata. Kako naj se človek odloči pred pri-
prtimi vrati. Na kaj naj se opre. Na ime? Svoboda
je za ime zgubljena, z imenom smo tu opravili. No-
benih imen tu, jasno. Za imenom pride ljubezen,
za ljubeznijo sovraštvo, za sovraštvom kak samo-
mor, veriga je to vsekakor cela. Vedno se vrne va-
se. Ko sem šel od doma, so bile te stvari preprostej-
še, ali vsaj jasnejše. Slika je še imela svojo oporo,
če drugje ne, v kakem očetu, pa naj je ta
polkovnik ali ne. Vse skup se sprevrne šele potem,
ko sem te srečal, ali pa še kasneje. S tvojo smrtjo,
najbolj očitno. Slika se je opirala samo še sama v
sebi, ni bilo več nobenega zunanjega sovražnika,
ki bi ogrožal njeno zaobljenost. Vsaj na prvi po-
gled seje v načrtu vse ujemalo; nobene reči ni bilo,
ki bi gledala čezenj: dokler ni prišla njena zajeba-
na mama s svojimi rožami in s svojimi nekakšni-
mi spomini, ki naj bi zapolnili tisto, kar je po mne-
nju sveta manjkalo ter bizarni harmoniji, že na
prvi pogled tako porozni. Vse seje vrnilo, sklad je
bil porušen. Ostalo mi je samo še to, dajo na hitro
slečem, kar tam na tistem nekakšnem odru, obda-
no z rožami in posvinjam njeno popolnost, koli-
kor je bilo to še mogoče: kurca sem na silo stlačil
v usta, namestil njene roke tako, da so ga objema-
le pri korenu in pri tem še vedmo stiskale tudi
križ: ta križ sem kasneje porinil v anus, v vagino
pa eno izmed belih vrtnic, ki naj bi pričale za nje-
no čistost. Sperma je špricala še največ po mrtvih
nageljih in po njenem obrazu. Šele po vsem tem
sem lahko prepoznal njeno mrtvo telo, hočem reči,
da sem lahko vedel, da gre zanjo.
Odšel sem k njemu. Takoj ko sem vstopil, sem
opazil neverjetno podobnost med mojo in njegovo
sobo. Takoj je bilo videti, da za vsem 'tem stoji ista
ženska. Tudi konjak, ki mi ga natočUje tisti, ki ga
je imela navadno kupiti za naju.
-	Ai vam je jasno, vi Chesnaux, da ste prav tako
zajebani kot jaz. je rekel.
-	Da, toda z eno prednostjo na moji strani: mene
je namreč ljubila.
-	Pa ne, da so to njene besede?
-	So, če vam to kaj pomeni.
-	Pa veste, da mi je rekla po vsaki noči, ko seje vr-
nila od vas, da me ljubi in še to, da ste vi čisto na-
vaden bebec.
-	Tudi meni je isto zatrjevala o vas. Še malo ko-
njaka?
-	Ne hvala. Dovolj čudno je že to, da vas kljub te-
mu ne morem spoznati, hočem reči. da ne mislim,
da ste krivi.
-	Saj to je tisto čudno. V boljših časih bi postala
prijatelja.
-	V topa dvomim, Chesnaux, preveč si mi podob-
en.
Obsedel je, njej nasproti. Še vedno gaje gleda-
la, poča.si mu je bilo vsega tega dovolj. Slačenje
vedno znova, z vedno istimi besedami, to, kako se
je naslonila na steno in napenjala stegna, češ.
pridi že enkrat, da čimprej opraviva.
Vlak ni in ni hotel pripeljati.
-	Kot da dan ni pravi. Dobro, ura je dvanajst tri-
deset, vlak bi moral pripeljati ob devet petnajst.
Ali pa je to spet eden izmed tvojih trikov, kako si
za ta dan dobiti žensko.
-	Raje se sleci.
Se vedno gaje gledala in se ni premaknila ni-
ti potem, ko je še enkrat ponovil, naj se sleče. Sto-
pil je k njej in jo udaril. Padla mu je pred noge in
si glavo pokrila z rokami. Ko je odhajal, je ni niti
pogledal.
Naslednji dan je spet prišla pred njim, se vr-
gla v kot in zaprla oči.
-	Tako bo še najhitreje tukaj, je rekla in si slekla
pulover. Oči pri tem ni odprla. Čakala je skoraj
celo popoldne. Začel se je spuščati mrak, ko ji je
prišlo do živega, da je te igre vseeno konec. Tudi
stanovanje je bilo prazno in kot da je prazno že
dolgo. Zagotovo ni bilo nikogar, čeprav je hišnica
trdila, da je nek moški vzel ključ. Morda ključ od
stanovanja v spodnjem nadstropju?
-	Torej tako. Seveda je to stanovanje zelo lepo in
mu bo gotovo všeč, ko pride. Vse, kar ostane, je se-
veda to, da pride.
-Nič pride. Tega stanovanja ne bova najela. Pre-
veliko je in preveč visoko. Pisal sem ti. da ne pre-
nesem stanovanj v najvišjih nadstropjih, čeprav
imajo toliko svetlobe, kot hočeš. Toda, svetloba
lahko škoduje najini ljubezni, saj veš, draga. Če se
47
hočeva poročiti, se morava tako, da bova potlej
vedno videla manj kot več.
Gledala gaje kot da ne bi mogla razumeti, da
gre zdaj zares. Kot da ne bi mogla razumeti, da to
stanovanje res ni primerno za mlad par, ki ima
pred seboj še celo prihodnost; kot da je toliko lju-
bezni naenkrat, po vseh dneh čakanja, preveč.
Stekla je in še slišala ni. če jo je mogoče poklical.
Ko je tekla po stopnicah, je bila njena prva
misel topel dom s polkovniško uniformo v središ-
ču pozornosti. Mama je še vedno pripravljala ko-
silo za tri in ga čakala vsako noč, če se bo morda
le vrnil iz gostilne. Njega pa od nikoder. Zadnji
prizor: kako ji je segel za hlačke in jo prav nalah-
no uščipnil. Mama je to videla in se zaprla v sobo.
Čez dva dni je umrl. Ne, tega se ne splača hraniti.
Potisnila je vrata, ki so se odpirala prav s te-
žavo: bilo je delo za moške roke. Mehnki zvoki tan-
ga sojo pomirjali in vse kaže na srečen konec. Na-
ročila je dvojni viski, ki gaje popila stoje. Šele po-
tem je sedla k mizi, kije bila kar najbolj oddalje-
na od prizorišča in naročila še en dvojni viski.
Plesalce je lahko opazila samo v megli in zelo od
daleč, pa še je bilo nekaj v njihovi skladnosti, kar
je bilo preveč. Tu pa tam se ji je v glavi po malem
zavrtelo in na hitro je spila drugi viski. Šele zdaj
gaje opazila. Stal je ob plesišču; segel z roko v lase
in se pogladil. Zdelo se je, da odhaja, ona živčna
trzne z roko. Opazil jo je v ogledalu prav v tem
trenutku in videl v tem ne samo znamenje zase,
temveč predvsem nekaj, kar pozna že od prej. Ob-
rnil se je v trenutku, ko je k njeni mizi stopil na-
takar z novim dvojnim viskijem. Prerival se je
med stoli in tu pa tam padel. V megli je še videla,
kako je nagnil kozarec z viskijem, naročil dva no-
va in ji sedel nasproti. V megli in od daleč je sli-
šala, da govori, toda komu? Stresel jo je za rame,
sunkoma je dvignila glavo, vendar je takoj spet
omahnila.
-	Ljubim te, slišiš ti prašiča, ljubim te in takoj
zdaj le se hočem poročiti s teboj.
Pokimala je in ga prijela za roko.
-	Pa menda ja ne misliš, da lahko celo pleševa, je
rekla in se začela smejati.
-	Seveda je rekel, alo vstani, greva.
Prijel jo je pod pazduho in jo dvignil. Že takoj
nato sta se spotaknila ob stol in padel je čeznjo.
-	Nekdo bo plačal za to, je rekla in začela mrmra-
ti neko melodijo, ki je ni poznal. Nekdo bo to lju-
bezen plačal, pa mu je to všeč alj ne.
-	Ali še vedno misliš, da moraš skrbeti za svoje
potomstvo, je vprašal. Če je tako, potem greva
lahko takoj ven, pa naj bo kar hoče.
-	Kar hoče, kar hoče, res pa je, da jaz v vsem tem
sranju nisem mislila imeti nič, razen poroke in
da, tri otroke. Toda to naj ostane za kdaj drugič,
zaenkrat je lahko cilj ta, da pridemo živi ven. Ej,
vi, pa kaj hočete od mene, je rekla in začudeno po-
gledalo okrog sebe.
Gledala je vanj in v ljudi, ki so jo obkrožali,
opazila, daje odpela plašč, pod katerim je bila go-
la. Obrnila se je, stisnila plašč na prsih in začela
teči.
-	Počakaj me, je zavpil, hočem, da se poročiva, to
je vse.
Kot da ga ne sliši. Vrata so se na ven začuda
lahko odpirala, stekla je med stoli pred kavarno,
se zapletla in padla. Ujame jo in zbrabi čaz pas.
-	Pa kaj ti je, ženska, rečem, počakaj, saj gre sa-
mo zato, da zajebeva naslednjo šanso.
Toda kot da me še vedno ne sliši. S silo se strga
in objema in začne spet teči. Pusti, da plašč vihra
za njo, z golim telesom prestreže nekaj dežnih ka-
pelj. Stečem za njo. Izgine v neki ulici, kije ne po-
znam, ko pritečem do vogala, ujamem samo še rob
plašča, ki či. Ljubim te, dobro, in lahko bi bilo igre
že enkrat konec. Ime mi je Paul in hočem se s tabo
poročiti. Zadovoljna?
Obrne se k njemu, v roki ima pištolo, ki se že
v naslednjem trenutku sproži. Ne da bi vedela, za-
kaj gre pri tem, ga je zadela tako dobro, da se je
lahko odplazil samo še do terase in bebasto bebljal
v sonce, ki zahaja.
-	Torej Paul je bil, je rekla policaju, ki je prišel
kmalu po tem, ko je poklicala policijsko postajo.
Ne, ne vem, zakaj sem to storila, da, hotela sva se
poročiti. Ne, ni bila nesreča. Najbrž je kriva ta ig-
ra s svobodo. Če mi ne bi povedal, kako mu je ime,
qa ne bi mogla ubiti. Ne bi imelo nobenega smisla.
Slo je za to, da se neha s tem, hotela sem biti svo-
bodna. Kurčevo svobodna. Vse skupaj je prišlo ali
prezgodaj ali prepozno. Pravi trenutek je pač za-
mujen, ali pa morda vi mislite drugače, gospo-
da. .. .
Drugo ljubljansko obdobje. (23. 2. 1976-12. 3. 1981)
Sergej Lev slejkoprej je in bo ostal zagonetna
oseba. Resda so danes-po zaslugi izredno delavnih
in zagnanih delavcev INSTITUTA-znane že mnoge
podrobnosti iz njegovega življenja, kljub temu pa
pozornemu preučevalcu zbranih dokumentov ne
more uiti, da še marsikje zijajo velike luknje.
Na žalost si preučevalci dokumentov o življenju
dr. S. Leva nismo edini, kaj je tisto bistveno, za česar
razjasnitev se moramo truditi. Tako Zdenka Štru-
kelj piše:
»Še danes na primer ne vemo, zakaj se je Ser-
gejeva mati tistega usodnega dne, 19. IV. 1916, ko je
na svet privekal Sergej, celo popoldne mudila v mi-
zarski delavnici njihovega soseda Augusta Vider-
gaija, od koder se je vrnila rdečih oči. Zlobni vaški
jeziki so namigovali^ daje luč razjasnitve iskati tudi
v tem, da župnika Škrobaršiča ob porodu ni bilo v
hiši Levovih, kot je bilo v tistih kr^ih v navadi. To
bi seveda utegnilo pomeniti, da je bil Sergejev oče
pravzaprav Vidergar in ne France Lev» (Z. Štrukelj;
Sergej Lev-kristjan ali pankrt)
Y svojih špekulacijah pa gre še veliko »dlje« An-
drej Ščurk, ki v članku »Polšniški feniks« trdi:
»Nedvomno je na intenzivno intelektualno na-
48
ravnanost mladega Sergeja vplivala izredno močna
religioznost njegove stare mame Reze Per. Slednja
je vse od leta 1900 naprej trdila, da se ji prikazuje
Mati Božja. Prvič naj bi seji prikazala nekega oblač-
nega poletnega dne nekaj sto metrov za domačo hi-
šo. Od tedaj je ni bilo mogoče prepričati, da bi spala
v hiši. Pod stoletno tiso, ki je rasla ob krompirišču,
ji je moral mož Štefan skopati veliko jamo z zaklop-
no loputo, saj je Reza Per trdila, »da se Mat Božja pri-
h^ajo na Zemljo skrit pred hudobijami Nebes.« (A.
Ščurk: Polšniški feniks)
Delavci INSTITUTA menimo, da so tovrstni
prispevki sicer zanimivi, na trenutke celo zabavni,
vendar pa ne morejo doprinesti k boljšemu pozna-
vanju življenja in dela dr. Sergeja Leva v javnosti, za
kar nam pravzaprav gre.
Pomembnejše se nam zdi raziskati - na primer
-	tale enigmatični odlomek iz »Spominov« Milene
Rohrman.:
»Tedaj sem delala kot pomivalka posode v »Metro-
polu«. Dela je bilo veliko, plača ne preobilna, pa
vendar mi je včasih - v času med kosilom in večerjo
-	ostalo nekaj časa, da sem skočila v tiste temne pro-
store firme »Baader Druckerei Ltd.,« kjer je garal
Sergej. Mojih obiskov je bil zelo vesel, s^ je pogosto
delal z nevarnimi kiselinami in močno hlapljivimi
sredstvi za čiščenje tiskarskih valjev.
Nenadoma - mislim, daje bilo spomladi 1938 -
pa seje pričel vesti popolnoma drugače. Postal je si-
ten in zadirčen. Opazila sem, da ga večkrat tedensko
obiskujeta dva možakarja v temno sivih oblekah, s
širokimi slovanskimi brki. Takrat so se ponavadi za-
prli v Sergejev kabinet in želeli, da jih nihče ne moti.
Ko sem Sergeja nekoč vprašala, kdo so in zakaj ni-
koli ne ostanejo na večerji, meje ostro pogledal v oči
in rekel: »Imajo pa že kaj pametnejšega početi!«, ta-
ko da po tem nisem več drezala vanj.«
Prepričani smo, da imamo za pojasnitev tega
dogodka, kije zarezal globoke brazde v nadaljne živ-
ljenje Levovih - oziroma za razjasnitev indentitete
omenjenih dveh možakarjev- dva precej zanesljiva
indica:
-	Prvi so Sergejeva razglašena predavanja na ka-
tedri za primerjalno književnost na ljubljanski FF
(ted^ še delujoči v okviru katedre za slovenistiko),
v katerih se je osredotočil na strukturalno analizo
socrealističnih romanov.
Kot je znano je predaval le v letih 1947/48 (to je
do spora z Informbirojem), potem pa so njegova
predavanja skrivnostno izginila z urnika. Prav tako
do leta 1956 v javnosti ni novic o njemu. Pozorni
bralec tedanjega dnevnega časopisja je lahko v
enem od osrednjih slovenskih časnikov zasledil le
naslednjo novičko:
»Na razpravi z dne 23. IX. 1948 so bili na štiri le-
ta odvzema prostosti obsojeni: Anton Naglič, Franc
Pitamic, Sergej Lev in Anton Mlinar.«
Drugi indic - ki se na prvega tesno navezuje -
je pričevanje enega od biografov dr. S. Leva - sicer
delavca INSTITUTA -, ki je obdeloval tisti del živ-
ljenja dr. Leva, ko je slednji bival v Sovjetski zvezi,
(glej pričujoči izbor, str.?) Omenjeni biograf opozar-
ja na nenavadno podrobnost, namreč da je dr. Ser-
gej Lev po »otoplitvi« odnosov s SZ nenavadno hitro
dobil vizo sovjetske ambasade, ki mu je omogočala
prestop sovjetske meje in kasneje še dovoljenje za
bivanje v Moskvi. Plod njegovega tamkajšnjega de-
la je znanih pet tez, ki jih je lansiral na kongresu v
Suttgartu leta 1963. (glej .. .).
Vendar to le ob strani, te raziskave namreč niso
naša prvenstvena naloga. INSTITUT nas je zadolžil,
da pripravimo pregled t. i. »drugega ljubljanskega
obdobja«, ki sega od 23. II. 1977 do 12. III. 1981.
O tem obdobju krožijo najrazličnejše govorice,
ki pa so precej daleč od resnice. Po nekaterih virih
naj bi bilo to najzrelejše obdobje dr. S. Leva, v ka-
terem se je posvečal le znanosti (Tone Dalara: Zna-
nost-prva ljubimka Sergeja Leva). Spet drugi trde,
da se je odmaknil teoretskemu delu in se posvečal
predvsem literaturi (glej o tem: Načrt za uvod v kri-
tiško izdajo zbranih del dr. Sergeja Leva). Zato naj
takoj razkrijemo, katere spise iz tega obdobja smo
našli v njegovi zapuščini. Spisi so razvrščeni po kro-
nološkem redu:
1.	Jezus Kristus kot entelehija (abstraktne) ideje do-
brega (15. III. 1975)
2.	Eksistencialna stiska (29. III. 1975)
3.	Bati se samega sebe (3. IV. 1975)
4.	Človek brez lupine (8. IV. 1975)
5.	Če je človek sam (18. IV. 1975)
6.	Kako blizu je smrt (aprilske noči 1975)
7.	Varstvo okolja-vprašanje obstoja človeka (24. X.
1976)
8.	Ekofašisti (11. XII. 1976)
9.	Tehnologija in prirodni red (29. XII. 1976)
10.	Velika tintnica (Coprinus comatus) in prava
tintnica (Coprinus atramentarius)-ravnovesje gozda
(4. IV. 1979)
11.	Kostanjevka (Xerocamus badius) in naravna va-
riacija oblik (12. V. 1979)
12.	Bisernica (Amanita rubescens)-še en primer na-
ravne variacije oblik (16. V. 1979)
13.	Konjska kislica (Rumex hydrolapathum), kačja
dresen (Polygonum bistorta) in naravna skladnost
(29. V. 1979)
14.	Orjaški dežnik (Macrolepiata procera)
(5. VI. 1979)
15.	Eterična olja in zastrupljanje (13. IX. 1979)
16.	Ključ za prepoznavanje strupenih rastlin (26. IX.
1979)
17.	Naravni strupi (14. X. 1979)
18.	Končana ljubezen-pesem (30. X. 1980)
19.	O avantgardah (10. I. 1981)
20.	Ko si ti vstopila-pesem (12. II. 1981)
21.	Čeprav si mrtva-pesem (18. II. 1981)
Stvar, ki nas najprej preseneti, je dejstvo, da
ima samo drugo ljubljansko obdobje štiri podobdo-
bja, tretje od teh podobdobij (10-17) pa celo še svoje
podobdobje (15-17).
Nadalje preseneča sama tematika.
Dr. Sergeja Leva - za katerega je bilo splošno
znano, daje bil strukturalistično usmerjen - sta huda
bolezen, ki ga je pestila ob prihodu v Ljubljano in
takratna precejšnja osamljenost, očitno gnali v ek-
sistencializem.
Pred člani Pisarne Aleph je sicer uspel ohraniti
49
podobo strogega znanstvenika (in ravno za pravilno
prikazovanje te prave podobe gre nam-starolevov-
cem), v hudi duševni stiski pa je 10. VI. 1979 pisal
svojemu ljubljanskemu prijatelju Cvetu Lukmanu,
sicer upokojenemu profesorju biologije:
»Vem, da ne bom dolgo. Čutim. Zadnje tedne v
glavnem sedim pri oknu z odejo pokrit preko ramen
in opazujem sončne žarke, ki prebadajo drobce pra-
hu nad mojo pisalno mizo.
Milena je vedno bolj tečna. Misli, da mi bo neskočno
ustregla s tem, da kuha mlečni zdrob in rmanov čaj.
Jaz pa vse zmečem ali v stranišče ali pa psu v sko-
delo.
Želim si, da bi dočakal jeseni. Zmeraj sem rad ril po
odpadlem listju in brcal prazne lupine kostanja.
Najraje na Urhu. Teževe imam tudi z žolčnikom.
Če kje res je kak Stvarnik, zakaj je ravno meni na-
menil vso to trpljenje . .. ?«
Verjetno gre prof Lukmanu pripisati tudi za-
slugo, da seje dr. Lev začel zanimati za naravo. Prav
prof Lukman je bil verjetno tisti, ki gaje s svojim iz-
rednim poznavanjem zoologije in predvsem botani-
ke odvrnil od mračnih misli na smrt, kijih zasledimo
v spisih označenih s številkami od 1 do 6 in nekate-
rih že skoraj religioznih lamentacij (predvsem spis
št. 1). Spise, označene s številkami od 7-9, gre ver-
jetno razumeti kot prehod, kot vmesno obdobje med
»eksistencialističnim« in »pastoralnim« obdobjem.
Verjetno seje prav tedaj seznanil s prof Lukmanom
(natančnih podatkov o tem-žal-nimamo), katerega
ideje in nazori so v dr. Levu povzročili ta nenavaden
obrat iz resigniranosti v nekakšen trenuten - a osve-
žujoč - revolt, ki gaje opaziti v tekstih 7-9 ter zlasti
kasnejši prehod v opevanje narave.
Vsekakor moramo pritrditi »Načrtu za
uvod .. .«, ki je tekste iz t. i. drugega ljubljanskega
obdobja označil kot »pretežno literarne«. Nikakor pa
se ne moremo strinjati z Mileno Rohrman, kije čla-
nom Pisarne Aleph zatrejvala, »da njen mož cele no-
či piše«. 104 tipkane strani in tri pesmi, to je za ce-
lonočna pisanja petih let bore malo.
Dr. Lev se v teh letih ponoči resda ni premaknil
iz svojega elovnega kabineta, vendar ne zato, ker je
intenzivno pisal, marveč zato, ker zadnja leta svoje-
ga življenja ni mogel več prenašati svoje žene. Le-ta
je to vedela in je očitnost, da njen moč ni nikoli sku-
p^ z njo, hotela v naših očeh opravičiti s trditvijo,
češ da cele noči piše. Takrat smo ji verjeli. Danes, ko
poznamo dela iz tega obdobja, pa ji ne moremo več.
Celo nasprotno. Prav ta dela so nam dala dokaze, da
dr. S. Lev v letih pred smrtjo žene ni več ljubil. O
tem priča tudi naslednja pesem, ki jo je napisal 30.
oktobra 1980:
KONČANA LJUBEZEN
Kaj luna, k^ zvezde pomenijo mi,
ko najina ljubezen vsak dan bolj veni.
Zaspati ne morem, bedeti ne smem.
Mar pesmi naj pišem? Saj nisem poet,
bolečino prenesti, kako, ne vem.
Alojzij Vodovnik je nekajkrat-tako neobvezno,
v pogovoru, prepričani smo, da mu je marsik^ v
zvezi s tem tudi ušlo - omenil, da seje v času svojega
življenja v Franciji dr. Lev zbližal z 22-letno študen-
tko iz Normandije. Menimo, da sta prav njej posve-
čeni naslednji pesmi:
KO SI TI VSTOPILA
Vsi v izbi smo sedeli,
lepe, lepe pesmi peli,
lepe, lepe pesmi peli,
s^ bili smo vsi veseli.
A pesem je utihnila,
ko ti vsa mokra
in blatna si vstopila
in tiho smeh v nas ubila.
Blato ti tičalo je v očeh,
da zdela si se mi kakor greh,
a v tistem hipu po izbi razlil se je smeh
sovražnih fantov in deklet.
A takrat kriknil jaz sem bil
in s svojim suknjičem te pokril.
ČEPRAV SI MRTVA
Čeprav si daleč,
te pri sebi vidim,
čeprav molčiš,
slišim besede tvoje nežne.
Čutim tvoj pogled na sebi,
čeprav mižiš.
Obliva me toplina tvoja,
čeprav si hladna.
Ljubim te, dekle,
čeprav si-mrtva.
Pesmi - sicer okorne po obliki (dr. S. Lev pač ni
bil poet, kot pravi tudi sam) - na pretresljiv način sli-
kajo težko duševno stisko. Morda je prav v teh pes-
mi (ne pozabimo, da so bile napisane tik pred smrtjo)
iskati vzroke, ki so dr. S. Leva potisnili v misli ek-
sistence. Morda je bilo še huje. Morda je bil prav on
kriv dekletove smrti in si tega ni mogel odpustiti?
Kdo ve . ..
Toliko (zaenkrat) o tekstih, ki so - po našem isk-
renem mnenju - za ustvaritev prave podobe o dr. S.
Levu le lateralnega značaja. Vsekakor bodo našla
mesto v zbranih delih dr. Sergeja Leva. V tem
skromnem izboru pa vam ponujamo dva reprezen-
tativna teksta.
Prvega, »O avantgardah«, je dr. Lev dokončal
takoj, ko sije opomogel od prve možganske kapi-za-
to moramo z razumevanjem gledati na precej kon-
fuzno zgradbo teksta, na nekatere nejasnosti v zvezi
s t. i. estetskim efektom (med drugim ni nikjer zasle-
diti njegove opredelitve), na večkrat odvečno in
50
mestoma problematično interpretiranje Althusser-
ja, na malce pretirano »novo levičarski« pristop
(»represivna vsakdanja raba medijev«) in na to, da bi
se dalo problem zgrabiti mnogo bolje.
Drugi tekst, »Nekateri problemi strukturalne
lingvistike«, očitno po pomoti uvrščajo v drugo ljub-
ljansko obdobje. V dokumentih iz tega obdobja ni-
kakor nismo mogli najti nikakršnih referenc nanj.
Po vsej verjetnosti gaje uvrstiti v zadnji del t. i. pa-
riškega obdobja, ko je dr. Lev držal obilico najrazlič-
nejših predavanj pa tudi njegove zveze z domovino
so bile že čvrstejše. Na to kažejo nekatere poman-
kljivosti tega teksta: delna fragmentarnost in nesis-
tematičnost, kot da bi bil osnutek predavanja.
Verjetno pa bi se dalo razpravljati tudi o nekaterih
tezah.
Teksta drugega ljubljanskega obdobja
o AVANTGARDAH
Za rojstni dan umetnosti, vsaj take, kot jo po-
znamo danes, bi si-vsaj simbolično, seveda -lahko
izbrali leto 1 789, torej čas prve francoske bur-
žuazne revolucije in hkrati začetek nadvlade bla-
govno - tržnega produkcijskega načina. Prav tu
dobi umetnost tisti status (in pravzaprav tudi
ime), ki jo porine (in ki ga v srednjem veku ne po-
zna) v prostor, ki ga klasiki marksizma imenujejo
družbena nadstavba. Tu se bolj ali manj zadržuje
se danes; vsekakor pa moramo ob tem upoštevati
dejstvo, da seje v zadnjih 200 letih bistveno spre-
menila struktura družbe, zato so se zgodile bistve-
ne spremembe tudi znotraj umetnosti. Za razjas-
nitev fenomena umetniških avandgard bom prav
zaradi teh razlogov skušal osvetliti odnos (kajti
vsak odnos je možen zaradi neke razlike) med ek-
sistencama umetnosti v 19. in 20. stoletju ter po-
kazati tisto družbeno nujnost (ki se v času spremi-
nja tako, kot se spreminja struktura družbe), ki
umetnost sploh omogoča in s tem tudi določa.
Seveda se moramo že takoj na začetku odpo-
vedati teorijam, ki verjamejo, da je umetnost po-
sledica skrivnostnega mističnega navdiha, inkar-
nacija kozmičnih strujanj in azil lepote in kon-
templacije sredi kaosa. Za mojo rabo bo najko-
ristneje navezati se na Brechta, Benjamina, Tei-
geja in na človeka, ki je njihove teorije uporabil
v našem času (ne da bi jih bistveno razvil), H. M.
Enzensbergerja, ter, na drugi strani, na tako ime-
novano Althusserjevo filozofsko šolo. Gre pred-
vsem za tekst Pierra Machereyja »Teorija knji-
ževne proizvodnje« ter zbornik »Ideologija in es-
tetski učinek«, CZ 1980. Vsa ta dela temeljijo na
nekaterih Althusser j evih tezah o ideologiji, pred-
vsem na trditvi, daje v določeni družbeni forma-
ciji dominantna ena ideologija, ki je bistven fak-
tor reprodukcije produkcijskih odnosov. To je
možno prav zaradi družbene prakse ideologije,''
ki se udejanja skozi specifičen ideološki aparat.
Tako je poglavitni ideološki aparat fevdalizma
cerkev, v kapitalizmu pa dobi ta status šola.
Hkrati z njo se razvijejo institucije, ki so bile nuj-
ne za obstoj buržuaznega sistema: gre seveda za
pojem naroda in enoten nacionalni jezik, ki sku-
paj s šolo določata mejo in raison d'etre nacional-
ni literaturi. Prav narod igra v buržoaznem sis-
temu pomembno vlogo (ki bi jo v socializmu mor-
da lahko primerjali s funkcijo govoričenja o »in-
teresih delavskega razreda«)^; namreč parcialne
družbene interese (v našem primeru seveda inte-
rese buržuazije) predstavlja kot obče, ali z drugi-
mi besedami, »nacionalnost funkcionira kot ideo-
loški plašč, ki naj bi interese buržuazije navzno-
ter predstavili kot družbene.« (R. Rizman. Mark-
sizem in nacionalno vprašanje, str. 117) Ta ideo-
loška praksa, ki pripadnike posameznih razre-
dov interpelira v pripadnike enega naroda
(= državljane specifične nacionalne države), sku-
paj s čisto ekonomsko potrebo po množici pred ka-
pitalom enake delovne sile, producira potrebo po
specifični ideološki praksi, ki se udejani v enot-
nem necionalnem jeziku, v materinščini. Posebej
je ta proces zanimiv pri Slovencih: še v letih
1758-1762 so morali katekizem tiskati v posebnem
koroškem, kranjskem in štajerskem prevodu. Pr-
vo potrebo po enotnem nacionalnem jeziku ver-
jetno izrazi oče Marko Pohlin, ko leta 1 789 izda
slovar. Toda pravi boj za slovenščino se začne šele
v 19. stoletju s prvimi zametki slovenske buržua-
zije (zanimivo bi bilo raziskati, koliko sta k temu
pripomogla Marija Terezija in Jožef II. s svojimi
šolskimi reformami); ni naključje, da se je večina
takratnih izobražencev ukvarjala s pesnenjem in
filologijo; v takratnih zgodovinskih razmerah je
bil izbruh črkarske pravde nujen in pomeni do-
končno transmutacijo ljudstva Kranjcev, Štajer-
cev, ipd. v narod s svojo, nacionalno buržoazijo,
ki skupaj s slovenskim knjižnim jezikom nastaja
potem skozi vse 19. stoletje. Prav s tem pa so se
ustvarjali pogoji za nastanek nacionalne litera-
ture, ki se je iz prigodnega in narodnobudniškega
pesnjenja (o tem Cvetnik slovenskega umetnega
pesništva do srede XIX. stoletja 1-2, Slovenska
Matica 1979-79) začela spreminjati v umetnost,
ki producira estetski efekt in s tem določa neko
novo obliko ideološkega gospostva.
Skupaj z Etiennom Balibarjem in Pierrom
Machereyjem lahko torej zapišemo, da je skupni
nacionalni jezik zgodovinski rezultat posebnih
razrednih bojev, in, kot pravi Renee Balibar, pro-
izvod buržuazne kulturne revolucije. Pomeni tis-
ti praktični moment, ki v svoji pojavnosti interpe-
lira govorca (med drugim tudi mene, ki se trudim,
da bi tole pisal v pravilni slovenščimi) v nacional-
ni subjekt, v mojem primeru v kulturnega Sloven-
ca. Prav književni jezik predstavlja materialno
bazo nacionalni literaturi: je hkrati njena meja
in njen pogoj. Za nacionalno literaturo, (kije očit-
51
no zgodovinsko pogojena in zatorej predstavlja
posebno ideološko formo) je tudi nujno, da funk-
cionira kot umetnost; kot taka mora v porabniku
proizvesti nek poseben efekt (kije ravno tako zgo-
dovinski in spremenljiv), ki seje v literarni teoriji
uveljavil kot estetski efekt. Iz njegovih različnih
pojavnih oblik bom skušal izluščiti tisti ključ, ki
določa, da avandgardna umetnost še vedno funk-
cionira kot umetnost.
Tu bomo na pomoč poklicali Romana Ingard-
na, enega največjih špekulantov v zgodovini es-
tetske misli. Sam umetnino pojmuje kot shematič-
no tvorbo samo po sebi; pomen njenih znakov se
zapolni, ko subjekt v procesu branja, poslušanja,
opazovanja aktualizira njene virtualne pomene:
tako so možne različne interpretacije, ki so vse
pravilne. Posledica te aktualizacije je estetski
efekt, ki je izvzet iz sfere spoznanja in praktične
aktivnosti, razvija svojo notranjo semantiko, kije
lahko neodvisna od umetnine, ketere posledice je.
Žal pa se Indarden ne sprašuje, katera razmerja
znotraj umetnine so tista, ki bralca pripravijo do
tega, da se nad nekim tekstom naslaja kot nad
umetnino, oziroma, kaj je tisto, ki v nekem dolo-
čenem času omogoči bralcu, da nek tekst označi
za literaren. Ob tem se moramo zavedati, da je
vsak subjekt podvržen (dobesedno) zgodovini in
da kot literarni v različnih časih funkcionirajo
različni teksti (tako je tudi lepota zgodovinsko po-
gojena struktura, svobodna asociacija ob umetni-
ni; odveč je pripominjati, da v polje istega plato-
nizma pade tudi zahteva po grdih umetninah, ki
so jo prakticirale nekatere avandgarde), zato je
treba tudi tale moj tekst jemati z določeno tovrst-
no rezervo.^
Če se želimo izogniti idealizmu, moramo vsekakor
tudi estetskemu efektu določiti prostor »material-
ne baze«; očitno je to - vsaj če verjamemo, daje ba-
za literature enoten nacionalni jezik - neka raz-
lika med jezikovnimi praksami posameznega na-
roda. Zavedati se namreč moramo, da sije litera-
tura ustvarila polje književnega jezika, ki se bist-
veno rzalikuje od pogovornega. Ta razmak, ki ga
vsekakor pozna tudi slovenščina, variira od jezi-
ka do jezika. Kot vem, je najbolj drastičen v gršči-
ni, kjer se književni jezik naslanja na klasično gr-
ščino (tipičen primerek so pesmi lanskega nobe-
lovca Odisesa Elytisa) in ga neizobražen Grk ne
more razumeti. Odveč je pripominjati, daje ta vi-
soki jezik utemeljen kot tak prav v razliki do po-
govornega, »slabšega«, uporabljajo pa ga največ
izobraženci, ki so povečini pripadniki višjih slo-
jev. Ta problem je temeljito obdelala Renee Bali-
bar v svoji knjigi Les francais speculatifs, kjer je
pokazala semantične razlike med francoščino, ki
jo uporabljajo na nižjih šolah, ter knjižnim jezi-
kom. Že na začetku pa sem omenil njeno trditev,
da je enoten jezik posledica buržuazne kulturne
revolucije in s tem tudi nekega določenega raz-
rednega protislovja; vsekakor književni jezik iz
tega procesa ni bil izvzet, ampak je bil za nasta-
nek materinščine konstitutiven. Vendar pa obsta-
ja znotraj materinščine; tako se mu posreči, da
podvoji notranji konflikt, ki ga vzpostavlja kot
takega: prav s tem skrije vzroke svojega nastan-
ka. Učinkuje kot imaginarna razrešitev ideološ-
kih protislovij (nerazrešljivih, seveda) in, kot pra-
vi R. Balibar, »producira iluzijo imaginarne raz-
rešitve nerazrešljivih členov«. Literarni jezik je
torej govorica kompromisa, želja po zakritju do-
ločenega razrednega boja.
Oglejmo si še strukturo literarne umetnine,
tipične predvsem za romane 19. stoletja. Ti so -
predvsem s svojo fikcijsko vsebino - dajali vtis, da
merijo na nek model v konkretni realnosti. To je
mnogo zapeljalo v trditev, da je literatura odsev
življenja, za našo rabo pa bo prikladnejša teza,
da je literarni tekst proizvod določene ideološke
prakse, ki življenja ne odseva, ampak je prej nje-
gova posledica;* torej si producira svojo notranjo
realnost sam ter si določa lasnto semantiko. Tisto,
kar nas spomni na življensko realnost v tekstu, so
stavki, zapisani v pogovornem jeziku, ki so se vr-
nili v »kompromisno govorico«, nastalo iz različ-
nih jezikovnih praks: »prav te izjave v samem tek-
stu vzpostavljajo halucinatorično referenco na
neko realnost, ki seji lahko približujemo in od ka-
tere se lahko oddaljujemo« Balibar&Machery, v
Ideologija. . .str. 259) hkrati pa pripravljajo ma-
terialno osnovo za razmik, v katerega se bo lahko
vsedel konflikt, kije tako pomemben za večino ve-
likih romanesknih tekstov prejšnjega stoletja: gre
seveda za spopad med subjekti kot nosilci posa-
meznih ideologij in zunanjim, objektivnim sve-
tom, ki se postavlja proti njim. »Ideologija kot
predstava imaginarnega razmerja med indivi-
duumi in njihovi realnimi eksistenčnimi pogoji«
(Althusser) mora namreč prav v soočenju z objek-
tivnimi^ življenjskimi pogoj pokazati to svojo
lastnost, zato, kot je to opazil že profesor Pirjevec,
pobije, izniči, svoje nosilce.« (Zanimivo bi bilo pri-
merjati Machereyeve tekste s Pirjevčevimi; vseka-
kor lahko slednjemu štejemo v velik minus dej-
stvo, daje veliko preresno jemal stvari, s katerimi
se je ukvarjal), ne da bi sami lahko slutili vzroke
lastnega propada (ena bistvenih lastnosti ideolo-
gije je, da padeš skozi tam, kjer misliš daje nekaj
očitno pravilno, nedvomno, naravno ipd.).Toda!
Subjekt kot nosilec ideologije je v našem primeru
znotraj literarnega teksta in kot tak njegov ses-
tavni del. Osmišlja in literarizira ga prav pove-
zava z ostalimi deli teksta; svoje izničujoče nara-
ve ne pokaže v »realnem« življenju, ampak v lite-
raturi. Tudi ne smemo pozabiti, da se ta spopad
dogaja znotraj literarnega jezika; prav slednji
člene zgoraj opisanega protislovja sintetizira in
bralcu odpre možnost, da ga zašije. Šivalni pri-
bor za zastrtje tega »kompromisenga razmaka«
pa je prav estetski efekt.
Vrnimo se za trenutek k tezi, da književnost
producira svojo notranjo semantiko: kar preveč
nas namreč spominja na psihiatrično definicijo
nevroze, ki pravi, da pacient konstituira svojo
realnost, ki jo obvaldujejo notranji zakoni, ven-
dar je »normalneži« nikakor ne morejo razumeti.
Psihiater je tu zato, da ga »prestavi« v naš svet in
ga interpelira v subjekt, ki funkcionira v skladu
z vladajočo ideologijo. Podobno nalogo ima tudi
kultiviran bralec (ki je morda celo kritik), na-
mreč: prav namesto »imaginarne razrešitve ne-
rešljivih protislovij«, tam, kjer literarni stil zakri-
je razredne vzroke svojega nastanka na eni in se
52
na drugi strani v njem utopi spopad med ideolo-
gijo in ralnostjo, prav tu naš kultiviranec vzklik-
ne: »lepo!«. Globoko!«, »harmonično!«, »doživeto«!,
ips, ter s tem v samem sebi doživi estetsko razsvet-
ljenje.
Prav tu se odpre široka paleta možnosti za in-
terpretiranje nekega teksta: svobodne asociacije,
ki jih slednji proizvede, kažejo, na kakšen način
v nekem času funkcionira nek tekst: videti je, da
so za razumevanje nekega trenutka pomembni
tako, kot literatura sama. Seveda so vse te svobod-
ne asociacije prav tako ideološki diskurzi; njiho-
va bistvena lastnost pa je, da jih subjekti prevze-
mejo prostovoljno, da si takorekoč svobodno izbe-
rejo bivanje v ideologiji. Od klinike do kritike je
zgolj korak: razlikujeta se predvsem v metodi, ob-
edve pa proizvajata subjekte, ki se skladajo z ne-
ko družbeno foramcijo. Velja pa si zapomniti dej-
stvo, daje nenasilna prisila nevarnejša od prisil-
nega jopiča.
Estetski efekt in umetnost avantgard
Za nastanek umetnosti avantgard je verjento
bistven prehod iz liberalnega v monopolni kapi-
talizem; ves svet postane eno samo ogromno tržiš-
če, ki naj bi ga obvladovale enake zakonitosti. Ob-
zorja in protislovja se razširijo, potreba po naro-
du, nacionalni buržoaziji in materinščini pa sto-
pi v drugi plan. Že proti koncu prejšnjega stoletja
se rodi primerjalna književnost - bog ji daj zdrav-
ja - ki naznanja spremembo nacionalne umetnos-
ti v svetovno. Tisk zgubi vlogo dominantnega ko-
munkacijskega sredstva, pojavita se radio in ki-
nematograf, ki s seboj nosita nove možnosti ust-
varjanja (= delanja umetnin). Videti je, da ti me-
diji prav zaradi načina tehnične reprodukcije ta-
koimenovane umetnine že v svoji naravi ne nosijo
osnove za estetski efekt, saj, recimo, v radijskem
prenosu zvoka na daljavo ni prostora za nasprot-
je med ideologijo in realnim življenjem, ki je po-
osebljeno v literani fikciji (ob tem se moramo za-
vedati, da je to nasprotje lahko izraženo v radij-
ski igri; toda, to je še vedno literatura, govorjena,
auditivna literatura). Prav mediji so naše vsak-
danje življenje spremenili v praznik in festival
potrošnje: ulica v sodobnem velemestu,
rock'n'roll koncert, svetlobni napisi, izložbe, ki
človeka bombardirajo s tisočimi informacijami,
moderna arhitektura, pohištvo, televizija, radio,
so bistveno spremenili način človekove percepci-
je. Za ves ta spektakel, katerega osnovna naloga
znotraj kapitalske produkcije je fetišizacija bla-
ga, pa je značilno, da ima znotraj svojih tehničnih
zmožnosti veliko večji potencial (o tem gl. H. M.
Enzensberger, Lepljenka na temo množičnih me-
dijev, Problemi 196), kot je potrebno za reproduk-
cijo vladajoče ideologije. Seveda je za obstoj drža-
ve nujno, da do te razširjene uporabe medijev ne
pride - vsaj do takrat ne, ko bodo možgani ljudi
že tako totalno sprani, da bodo lahko sami repro-
ducirali lastno poneumljenje, ko bo svet že tako
totalitaren, da bo umetnost odkrito postala del
vsakdanjega razvrata s privatno lastnino.^
Seveda so vsi ti čudoviti, neizkoriščeni mediji
zgolj stroji znotraj posebne industrijske panoge.
ki jo nekateri imenujejo industrija kulture, drugi,
sodobnejši pa industrija zavesti. Njena funkcija,
namreč reprodukcija vladajočih odnosov in pro-
fit, je seveda jasno vsakomur, kije vsaj povpreč-
no izobražen; toda ob tem, vsaj za okus klasičnega
intelektualca grdem račku, je zrasel njegov neloč-
ljivi, lepi in pameti brat umetnik, kije svojo lepo-
to in svoj status visoke umetnosti utemeljil prav v
razliki do masovne kulture. Ta razlika je res po-
polna: visoka umetnost 20. stoletja, znana tudi
kot avantgardna, skuša biti že na način svojega
funkcioniranja negacija sveta, ki jo je proizvedel,
zato daje vtis, kot daje njena eksitenca neodvisna
od družbenih dogajanj, da živi v posebnem »pes-
niškem žepu« (termin je skoval ameriški kompa-
rativist Christopher Codivell). Seveda je ta pes-
niška svoboda zgolj navidezna: njena neodvis-
nost je ravno tako stanje determiniranosti kot na
prvi pogled jasna vpetost v producijske odnose.
Kajti še vedno obstaja institucija umetnosti, še
vedno imamo galerije, gledališča in založbe, ima-
mo tudi množico umetnostnih kritikov in umetni-
kov. Enzensoberger lucidno opazi, da je sodobiia
umetnost dobičkonosen posel, prostor, kamor se
da varno vlagati kapital; prav kritiki pa naj bi s
svojim delom pripravljali tržišče znotraj indust-
rije zavesti. Te njegove trditve vsekakor ne gre za-
metovati, toda z njo si še vedno ne moremo kaj
prida razložiti samega fenomena inštitucije
umetnosti. Dejstvo je namreč, da umetnost prak-
ticira, vsaj v razmerju do ostale populacije, zelo
majhen krog ljudi; videti je, daje to majhno števi-
lo naravnost obratno sorazmerno pomenu, ki ga
za svoj obstoj človeštvo pripisuje umetnosti. Tako
se nam kar samo od sebe ponuja zanimivo vpra-
šanje (ki pa vsekakor ni pomembno samo za 20.
stoleje) namreč: ali umetnost reproducira ideolo-
gijo samo pri tistih, ki so znotraj nje, ali pa tudi
pri tistih, ki jim življenje ni naklonilo dovolj izob-
razbe, da bi jo razumeli. Odgovor se po mojem
mnenju skriva prav v paru visoka-masovna kul-
tura: že Macherey in Balibar ugotovita, da se
umetnost in kulturnost višjih, kultiviranih slojev
kot taka utemeljuje prav v razmerju do nižjih, ki
naj bi bili že po svojem robatem, banalnem in
vsakdanjem jeziku nezmožni izraziti svoja čust-
va. Torej se gospostvo ideologije po eni strani rea-
lizira pri kulturnih članih vladajočega razreda
kot »svoboda, da mislijo v ideologiji, da to svojo
podreditev živijo in prakticirajo kot bolj ali manj
obsežno gospostvo, nižjim slojem pa prav njihova
nekulturnost potrjuje njihovo manjvrednost«
(Macherey & Balibar, v Ideologija . . . str. 265). Če
seje to nasprotje rodilo v 19. stoletju in se uteme-
ljilo kot razmak med nepismenim in pismenim
državljanom, pa je ta razloček dandanašnji še
veliko večji, saj sodobna umetnost za povprečne-
ga človeka deluje še bolj nerazumljivo, kot so bili
za delavca prejšnjega stoletja nerazumljivi npr.
'Balzacovi kmetje; za umevanje estetike kahle je
potrebna vsaj visoka izobrazba.
Že na začetku sem pokazal, da nek predmet
začne eksistirati kot umetnost takrat, ko proizve-
de estetski efekt. Toda, avantgardna umetnost se
ne dogaja niti znotraj književnega jezika, ki bi s
svojo kompromisno govorico pripravljal mate-
53
rialno podlago estetskemu efektu, da bi sedel v
nasprotje med ideologijo in fikcijo; slednjega pa
ni mogoče proizvesti prav zaradi narave medi-
jev. Tudi tiste avantgardne smeri, ki so ostale
znotraj starih izraznih medijev, so na prvi pogled
iz sebe izgnale ideologijo: v konkretni pesmi, kije
pika, ali pa v razstavnem objektu, ki močno spo-
minja na kahlo, na prvi pogled pač ni prostora za
spopad med fikcijo in ideologijo; je zgolj igra ele-
mentov, ki naj bi odkrivala naravo sveta in ust-
varjala, kot bi dejal Marcuse, nove percepcijske
zmožnosti človeštva. Vendar teh nikakor ne more
ustvarjati: vzrok je en sam in smešno preprost:
vse skupaj^ namreč še zmeraj funkcionira kot
umetnost. Že prej smo videli, da so mediji, znotraj
katerih se dogaja avantgardna umetnost (in ki so
s spremembo človeške percepcije določili tudi os-
talo umetnost), v vsakdanjem življenju pojavlja-
jo v veliko bolj bedni obliki, kot bi to terjal od njih
sam tehnični potencial. Avantgardi pa je dovo-
ljen prav vstop na to prepovedano območje udej-
stvovanja: lahko se igračka s sredstvi, ki jih in-
dustrija zavesti uporablja v veliko bolj okrnjeni
obliki. Med televizijo kot informacijskim sred-
stvom pod kontrolo države in televizijo kot osnov-
nim sredstvom za proizvajanje video umetnosti
se vzpostavi razmak, ki močno spominja na tiste-
ga med materinščino in književnim jezikom: prav
razmak med možnostjo uporabe medija in njego-
vo represivno dejansko vsakdanjo uporabo je tis-
ta materialna baza, kamor se bo lahko vsedel es-
tetski efekt.
Proizvedel pa ga ne bo nihče drugi kot kon-
flikt med ideologijo in realnostjo. Dadaistične in
nadrealistične objekte razumemo kot umetnost
šele takrat, ko preberemo manifeste njihovih av-
torjev. Za razumevanje konkretne poezije je nje-
na teorija pomembnejša kot poezija sama; podob-
no verjetno velja tudi za video art, elektronsko,
serijsko glasbo, nekatere smeri so dobnega slikar-
stva, ipd. Pisoar, ki ga Marcel Duchamp pošlje na
umetniško razstavo v protest proti umetnosti, še
vedno funkcionira kot umetnina. Razlaga in pod-
pis avtorja sta tisto, kar opazovalca prepriča, da
je objekt pred njim umetnina: ideologija kot del
umetnine je iz umetnosti izskočila in se z njeno
fikcijo soočila zunaj nje. Konflikt med razlago in
njenim predmetom je tisto, kar sproži estetski
efekt, ta pa potem dela nove in nove ideološke dis-
kurze. V končni konsekvenci tu predmet ni več
pomemben, pomemben je prav govor o njem, ki ga
tudi konstruira: umetnost tu postane tisto sred-
stvo, ki proizvaja nove in nove oblike reproduci-
ranja vladajoče ideologije. Ta razmak je tragičen
pri avantgardah, ki za svoj medij uporabljajo ko-
munikacijska sredstva, saj se kot umetnost ute-
meljijo prav v razliki do represivnega vsakdana.
Toda svet, kjer v galerijah stojijo stranišča in jih
gledalci opazujejo na poseben način, ki nima no-
ben zveze s presnavljanjem, ampak jim povzroča
estetsko ugodje, tak svet mora biti že hudičevo to-
talitaren. Vladavina ideologije je tu popolna
prav v svoji absurdnosti. Subjekti njeno nadvla-
do priznavajo »svobodno«: ni več pomembno,
kakšne lastnosti naj bi imel nek predmet. Važno
je, da ga pod svoje okrilje vzame neka inštitucija,
v našem primeru inštitucija umetnosti; vsebino
umetnosti določa v času avantgarde prav to, da
je umetnost inštitucija.^
Pri sodobni umetnosti gre torej za realizacijo
dveh nujnosti: prvič, zgodila se je tista spremem-
ba same forme, ki jo je terjal razvoj proizvajalnih
sil in s tem sprememba človeške percepcije. In
drugič, umetnost je kljub temu, da se je bistveno
spremenila, še vedno ostala umetnost, saj še pro-
ducira estetski efekt. Ta je sicer res drugačen kor
pred sto leti, toda še vedno je tisti, ki omogoči na-
stajanje vedno novih ideoloških diskurzov, (kar je
zanj bistveno), ki s tem omogočajo ohranjenje
vladajoče ideologije ter reprodukcijo produkcij-
skih odnosov. Ti dve izodišči nam tudi nakazujeta
možnost kvalitativnih sprememb sveta: prva je
znotraj same umetnosti, ki bije svoj razredni boj
prav s tem, da razkriva samo sebe. Kurt Sc-
hiviters s svojim merz objekti,^ kijih gradi doma v
kopalnici in na seniku na Škotskem: tu gre za
očitno ironizacijo lastnega statusa in početja.
Proza Vonneguta, Bulgakova, Viana, Jerofejeva
in podobnih je razkrila prav svojo notranjo
strukturo in se s tem obsodila na smrt: razkriti
trik pač ni več trik.
Toda, ne slepimo se: tudi ob teh tekstih je mož-
no proizvajati ideološke diskurze. Tekst, ki ste ga
ravnokar prebrali (slišali), je tudi ideološki - to je
živ dokaz, da se da tudi o ideološkosti umetnosti
pisati ideološke tekste. Samo po sebi to še ni nič ta-
ko tragičnega: hudo je, da pisanje, ki želi biti ra-
dikalno, takoj, ko ga zgrabi mašinerija mass me-
dijev in ga reproducira na klasičen, stereotipen
način, zgubi vso svojo radikalnost. V razvitih de-
mokracijah (hvalabogu, morda) beseda pač nima
več svoje moči: reči se sme vse, saj je vse slogan. Tu
se nam odpira tista druga možnost radikalnega
delovanja: namreč prestrukturiranje samega
funkcioniranja mass medijev. Vse dotlej bom jaz
teoretik, ki v miru svoje sobe proizvaja tekste in ti
konzument z dobrimi živci, ki jih absorbira prav
tako v miru s svoje sobe. Toda, prihajajo časi, v
katerih bo nujno poremetiti ovaj kučni mir.
OPOMBE
' Tu vsekakor ne gre za eno samo ideologijo, temveč
za več raznovrstnih ideologij, ki so v vsem »pluraliz-
mu svojih interesov« poenotene pod vladajočo ideo-
logijo, ki je ideologija vladajočega razreda (o tem
Ideologija . . . str. 53)
2	Seveda tudi v socialističnih družbah še vedno ob-
staja narod, toda to je specifičen narod (v deželah
realnega socializma socialističen, pri nas pa narod
samoupravljalcev); ljudi ne enoti več pripadnost na-
cionalni ideji, temveč se vzpostavlja enakost znotraj
»čiste«ideologije.
3	Kar pa ne pomeni, da se odrekam vsakršni odgo-
vornosti zanj.
* Verjetno je teorija o umetnosti kot mimesisu zgolj
posledica ideoloških učinkov, ki so bili na delu v
prejšnjem stoletju; že lirika Rimbauda in Mallarme-
ja jih je postavila na laž. Če pa stvar natanko premis-
54
limo, vidimo, da njun prelom sploh ni bil tako radi-
kalen, ampak je prej posledica vsega dotedanjega
razvoja. Toda to je že druga zgodba.
®Po mojem subjektivnem (v althusserjevem pome-
nu te besede) mnenju se tu odpira črna luknja Alt-
husserjeve teorije: če je namreč ideologija imaginar-
no razmerje med individuumi in njihovimi realnimi
eksistenčnimi pogoji ter je individuum vselej že
subjekt, potem tudi tisto, kar se nam razkriva kot
realnost, vselej že vidimo z ideološkimi očmi; torej je
»realnost« zgolj točka v polju ideologije. Še bolj
vprašljiva se mi zdi trditev, daje individuum vselej
že subjekt: če ji verjamemo (in nobenega razloga ne
vidim, da ji ne bi), se znajdemo pred vparašanjem,
k^j storiti z individuumom, saj nam ta predstavlja
zgolj mesto, na katero se vsede subjekt. To mesto pa
mora biti prazno (takorekoč prostor za subjekt), torej
bi individuum lahko pomenil tudi luknjo, razpoko:
s te plati se nam subjekt razkrije kot mašilo, štof. Tu
se nam vejetno odpirajo prostori neke drugačne teo-
rije.
® V današnjih časih, ko šolo kot inštitucijo vedno
bolj jemlje hudič, bi si morda lahko privoščili tezo
(povsem hipotetično, seveda), če prav mass-mediji
ne predstavljajo ideološkega aparata neke nove dr-
žavne oblike.
' Morda tu tekst »kiksne«, ker se loteva analize
umetnosti in estetike predvsem v njunem razmerju
do lAD, molči pa o njunem razmerju do govorice, ki
predstavlja materialno bazo ideologije. (Ta očitek bi
vejetno upravičeno naslovili na Althusserja, saj iz
analize razmerja lAD: ideologija: subjekt izključi go-
vorico; dejstvo pa je, da prav v trenutku, ko odprem
usta in spregovorim postanem subjekt. Tu gre ver-
jetno za mešanje dveh različnih nivojev). Če bi hotel
to storiti, bi se verjetno moral lotiti analize vse umet-
nosti od larpurlartizma naprej.
O NEKATERIH PROBLEMIH
»STRUKTURALNE« LINGVISTIKE
»Mala splošna enciklopedija« na 172. strani
drugega zvezka podaja naslednjo opredelitev je-
zika:
»Jezik, sistem artikuliranih glasovnih oblik-
najvažnejše sredstvo sporazumevanja med ljud-
mi.«
Kaj pa živali? Se te ne sporazumevajo?
Vzemimo za primer raziskave o čebeljem ko-
municiranju nemškega zoologa Karla von Frisc-
ha.
Von Frisch je čebelam nastavil sladko raztopino
in čebelo, kije prav prišla do nje ter jo začela se-
sati, označil.
Ko se je čebela, kije našla plen, vrnila v panj, je
svojim sostanovalkam zaplesala dva plesa:
-	Prvega, pri katerem je izmenično krožila z des-
ne proti levi in z leve proti desni (s čimer je - kot
je kasneje ugotovil von Frisch - pokazala, da je
oddaljenost plena manjša od sto metrov ali pa -
če je bila oddaljenost večja - le sporočila najdbo).
-	Drugega, kije ponavljanje figure v obliki osmi-
ce (s čimer je pokazala, daje oddaljenost večja od
sto metrov in pa nakazala njegovo smer). Takoj
za tem je von Frisch opazil, da je večja skupina
čebel iz opazovanega panja priletela do nastav-
ljenega plena, označene čebele pa med njimi ni bi-
lo.
Čebele torej se organizirano sporazumevajo.
Marsikomu s t. i. klasično humanistično izobraz-
bo bi utegnilo v tem trenutku postati nerodno, saj
se človek - ta krona stvarstva - znajde na istem
nivoju kot čebele - nekakšen mrčes torej -, ki se
očitno sporazumevajo s pomočjo nečesa, kar bi
utegnilo biti jezik (o slednjem nam MSE namreč
ne pove nič določenega).
Pa je to sredsto za sporazumevanje med čebelami
res jezik?
Francoski lingvist E. Benveniste pravi:
» ... to je kod signalov. Vse njegove lastnosti izha-
jajo od tod: stalnost vsebine, nespremenljivost
sporočila, nanašanje na eno samo situacijo, ne-
razčlenjivi značaj sporočila, njegova enostran-
ska transmisija.. .«(1)
Iz povedanega je takoj razvidno, da Benve-
niste govori »od drugod«, iz drugega polja kot pa
MSE. Omenjenemu čebeljemu početju sicer ne
oporeka značaja sredstva za sporazumevanje,
vendar specificira, da le-to poteka znotraj nekega
koda signalov in ne znotraj jezika ter s tem, da op-
redeli lastnosti sporazumevanja s signali, per na-
gationem opredeli tudi jezik.
Takšno govorjenje je možno le iz polja, ki za-
črta meje, ki uvede (vzpostavi) nek označevalni
dispozitiv in si (le) tako zagotovi, da lahko kaj
pove.
Enciklopedičnemu brbljanju sicer nihče ne
jemlje pravice, da kaj reče, lahko pa sem mu da
na znanje, da - kantovsko rečeno - »reči, še ni po-
vedati«.
Pravkar nakazana razporeditev kod/jezik je
utemeljena le negativno, vendar nam (že) dovo-
ljuje, da iz nje potegnemo nekaj zaključkov!
Tudi Benvenistova predpostavka je, da sta
tako čebelji kot signalov kot človeški jezik sredstvi
za sporazumevanje. Vendar pa naj bi bili - po
Benvenistu - ljudje, glede na čebele, na boljšem v
toliko, da vsebina, kije je moč izraziti »z« jezikom,
ni stalna (ni le ena), da so torej sporočila različna
in da se ne nanašajo na eno samo situacijo, da je
sporočilo moč razčleniti in da njegova transmisi-
ja ni enostranska, to je, da se nanj ponavadi
predpostavlja odgovor. Vendar je vprašanje, ali
so ljudje glede tega res na boljšem. Oglejmo si tezi:
1.	Jezik je sredstvo za sporazumevanje med ljud-
mi.
in
2.	Z jezikom je moč izrazito množico sporočil.
55
v luči Jakobsonovih šestih lingvističnih funkcij,
pri čemer bomo skušali Jakobsona - ki se sam si-
cer giblje znotraj lingvistike, ki jo opredeljujeta
zgornji tezi - brati proti njemu samemu.
Menimo, da je pomembnost Jakobsonovega
postopka pri razdelavi lingvističnih funkcij jezi-
ka prav v subverziji stališča, daje »jezik sredstvo
za sporazumevanje«, stališča torej, ki absolutuzi-
ra referencialno funckijo jezika na račun drugih,
ki so po Jakobsonu še: emotivna, konativna, me-
talingvistična in poetična.
Naj jih na hitro očrtamo.
a)	Po Jakobonuje REFERENCIALNA tista funk-
cija, ki se nanaša na kontekst, na t. i. »sporočilo«,
ki naslovniku nekaj sporoča, recimo: »Teta je ozd-
ravela.«
b)	EMOTIVNA funcija izraža odnos pošiljalca do
sporočila: »Ej, teta je ozdravela ...« kar bi utegilo
pomeniti tudi: »Kakšna škoda, da ni umrla!«
c)	KONATIVNA funkcija izraža pošiljalčev od-
nos do naslovnika, po Jakobsonu pa je v najčistej-
ši obliki »vidna« v vokativu in imperativu: »Ozd-
ravi teto!«
Do tu gre pravzaprav vse po pričakovanjih.
Presenečenje pa nastopi pri opredelitvi zadnjih
treh funkcij. Menimo, da se tu Jakobson ne zave-
da prav, kaj proizvede oziroma točneje, kakšne
konsekvence je moč potegniti iz njegovih nastav-
kov.
O FATIČNI funkciji Jakobson pravi, da služi
»vzpostavitvi, podaljšanju ali prekinitvi občeva-
nja«. Kot primer pa navaja fraze, kijih ponavadi
uporabljamo pri pogovoru po telefonu: »Halo.. .
halo... ste še tam ...« pa tudi - in naše mnenje je,
da predvsem to - jamranje tipa: »Khm, khm . .,
mm .., jaaa . . ., kako naj rečem« in pdoobna
mašila.
Vprašanje (z nakazanim odgovorom), ki bi si
ga verjetno kazalo zastaviti, je: kaj drugega naj bi
pomenilo, ako se v procesu »sporazumevanja« po-
javljajo tovrstni presledki, prelomi in zastoji kot
prav to, da ne vemo, kako naj tisto, kar hočemo
»sporočiti«, sploh sporočimo. To seveda pomeni
predvsem to, da ne vemo, kako naj nekaj »sporo-
čimo« tako, da bo kar najjasneje razvidno, da
»sporočamo« prav to in ne nakaj drugega.
Slednja niansa pa-z drugimi besedami - spet po-
meni, da ne vemo, kako naj nekaj rečemo, ne da
bi obenem rekli tudi tisto, česar nočemo reči.
Na pomoč nam lahko priskoči (še) neka pod-
robnost. To, da nekateri slovenski publicisti za
primer fatične funkcije jemljejo stavek. »Ali me
razumete?«, kar pa ravno ni primer fatične, tem-
več metalingvistične funcije par excellence. Iz te
zamenjave lahko sklepamo, da imata ti dve fun-
ciji nekaj skupnega. Nekaj, kar pa po našem mne-
nju zgošča metalingvistična funkcija, s svojim
spraševanjem po jasnosti oziroma razumljivosti
izrečenega.
In kaj naj bi imeli skupnega?
Prav to, da s svojo pojavo v tekstu kažeta, da
tisto kar, se prikazuje pod imenom referencialne
funkcije, »čisto sporočilo«, (nikoli) ni (samo) to, za
kar se kaže, da s tem, ko sta izrečeni, že decentri-
rata t. i. »sporočilo«, skratka to, da imamo oprav-
ka z nečim, »česar se noče reči«. Vprašanje: »Ali
me razumete?«, kot primer metalingvistične fun-
cije, pravzaprav ne meri na kod kot še misli Ja-
kobson, ampak je oblika sintaktičnega premešča-
nja in opozarja na to, da je tu (tam) iz diskurza
nekaj izrinjeno. Vprašanje: »Ali me razumete?« bi
utegnilo opozarjati, daje izjavljalec tod nekaj po-
krpal, omenjeno vprašanje pa hoče izvedeti, ali je
krpa lepo umeščena ali pač upadljivao »štrli
ven«.
In končno, kako se s postavko, da je jezik sred-
stvo za sporazumevanje, ujema Jakobsonova op-
redelitev poetične funkcije jezika:
»Usmerjenost na sporočilo kot tako, postav-
ljanje sporočila vfokus zaradi sporočila samega,
to je POETIČNA funcija jezika.«
Kaj naj bi pomenila »usmerjenost na sporoči-
lo kot tako«, ko nam gre vendar za sporazumeva-
nje, kjer je »sporočilo« (oziroma bi moralo biti) sa-
mo posrednik.
Morda to, da pravzaprav ne vemo, ali sploh
gre za kako sporočilo?
Mar se poetične funcije ne bi dalo razumeti
kot obrat fatične funkcije, pri kateri se »sporoči-
lo« očitno prelomi in se ga skuša krpati z mašili,
ki nikakor ne morejo zagotoviti »celosti«, enosti
»sporočila«, poetična funkcija pa skuša zgladiti
prelom tako perfekcionistično, da je kruljavost
sporočila razvidna prav iz te »popolnosti«?
Če (sedaj) ponovno navežemo na čebelje spo-
razumevanje, moramo konstatirati, da človeški
govor ni glede na čebelji kod signalov - vsaj do-
kler gre za »sporazumevanje« - nič ne boljšem. Če-
belam se zmeraj uspe sporazumeti, človeku pa -
prav zaradi te »raznolikosti«, ki jo je moč izraziti
»v« jeziku - nikoli.
II.
Tisto, na kar smo želeli opozoriti pred to dig-
resijo o »jeziku kot sredstvu za sporazumevanje«
in kar nam je uspelo le v najbolj grobih, shemat-
skih potezah - zato bomo to skušali popraviti ozi-
roma dopolniti zdaj -je: da pravzaprav šele zna-
nost vzpostavi svoj predmet, kar seveda pomeni,
daje le-ta vselej že preoblikovan po nekem kopitu
(ni nekaj »nevtralnega«, kar obstoji »samo po se-
bi«) in je torej znanost vanj že zmeraj vpisana (ne
govori iz neke objektivno nevtralne distance).
Uporaba termina »jezik« kot ga prakticira MSE je
torej le žargonska, kar pomeni, da ga je moč za-
radi splošnosti opredelitve brez tveganja upora-
biti v predmetno različno opedeljenih poljih, daje
podenj moč zbasati vse mogoče in zato ne zame-
njuje (skoraj) nič. Mirno bi ga lahko nadomestili
s katerim od drugih sorodnih terminov (in MSE to
tudi počne), vse dokler se ne gibljemo znotraj ene
od lingvistični teorij, ki skuša strogo razpostaviti
meje.
Tako Saussure ob zamejevanju polja lingvis-
tike pravi:
» ... že od vsega začetka se je potrebno postaviti
na teren jezika in vzeti jezik za normo vseh drugih
manifestacij govora.. .«(2)
Jezik pa opredeljuje takole:
1. »... za nas jezik ni isto kot govor. Je samo
njegov določen, bistven del. . .«(3)
56
»... s tem, ko ločujemo jezik od govora, ločujemo:
a)	tisto, kar je družbeno, od tistega, kar je indivi-
dualno,
b)	tisto, kar je bistveno, od tistega, kar je bolj ali
manj slučajno . . .«(4)
2.	».. . je celota sam po sebi in princip klasi-
fikacije . . .«(5)
3.	».. . je konvencija.. .«(6)
Da bi apostrofiral (tisto) jeziku pertinentno, si
skuša Saussure pomagati z rekonstrukcijo komu-
nikacije med dvema individuuma:
»Začetna točka krožne poti je v možganih
enega od obeh, recimo osebe A, kjer se dejstva za-
vesti, kijih bomo imenovali pojmi, nahajajo pove-
zana s predstavami lingvističnih znakov oziroma
z akustičnimi slikami ki služijo njihovemi izraža-
nju. Predpostavimo, da dani pojem izzove v mož-
ganih odgovarjajočo akustično sliko: to je popo-
lnoma psihičen fenomen, kateremu sledi nek
fiziološki proces. Možgani prenesejo organom fo-
nacije dražljaj, koreletiven s sliko. Potem se zvoč-
ni valovi prenašajo od ust A do ušes B: izključno
fizikalen proces. Nato se pri osebi B pot nadaljuje
v obrnjenjem vrstem redu .. .«(7)
Kaj od vsega tega spada k jeziku?
Vsekakor ne fizični del. pravi Saussure, saj kadar
poslušamo nek jezik, zvoke slišimo, vendar jih ne
razumemo.
Prav tako k jeziku ne spada tisti del psihične de-
javnosti, ki da »fonativnim organom dražljaj, ko-
relativen s sliko«. Ta dejavnost je individualna in
spada v območje govora (parole).
Ostane torej le tisti del »krožne poti«, kjer se
»akustična slika veže za nek pojem«.
Ko Saussure sedaj povzema, pravi:
1.	Da se da »jezik lokalizirati na tisti določeni
del poti, kjer se auditivna slika veže za nek pojem.
Je družbeni del govorice izven individiduma
(podčrtal S. Lev), ki ga sam ne more niti ustvariti
niti spremeniti. Obstaja le na podlagi neke vrste
pogodbe med člani skupnosti. (8)
2.	Jezik je »zaklad, ki je skozi prakso besed
spravljen v subjekte, ki pripadajo isti skupnosti,
gramatikalni sistem, ki virtuelno obstaja v vsakih
možganih ali natančneje: v možganih neke skupi-
ne individuumov (podčrtal S. Lev), zakaj jezik ni
pri nobenem od njih popoln, dovršen obstaja le v
množici«. (9)
3.	Jezik obstaja v skupnosti v obliki zbirke od-
tisov v vsakih možganih (podčrtal S. Lev), kot ne-
kakšen slovar, katerega vsi izvodi-identični-bi bi-
li razdeljeni med posameznike. To je torej nekaj,
kar je v vsakem od njih a istočasno skupno vsem
in postavljeno izven volje hranitelja.« (10)
Tako smo se znašli pred paradoksalnim
predmetom, ki po eni strani:
1.
a)	virtuelno obstaja v vsakih možganih;
in to
b)	v obliki zbirke odtisov;
omejen pa je na
c)	spajanje auditivne slike s pojmom;
in obenem
2.
a)	družbeni del govorice izven individuuma;
b)	nekaj, kar je v vsakem od njih, a istočasno
skupno vsem;
Po drugi strani pa:
a)	je vsako izrekanje že dejstvo govora in torej iz-
ven lingvistike;
b)	vsako raziskovanje izrečenega nujno poteka le
v območju govora in je torej spet izven lingvistike;
medtem ko je
C) proučevanje jezika - torej podjetje lingvistike -
izključno psihično.
Znašli smo se v nenavadnem položaju:
Ali je jezik »nekaj, nekje v možganih« in po-
tem ne rnoremo o njem reči nič relevantnega, ali
pa jezika »kot takega«, »samega po sebi« ni, in ga
moramo predpostaviti (ustvariti) tako. da takoj
prestopimo njegove meje, da bi ga sploh lahko
konstruirali in (torej) dokazali.
Ne samo, da si Saussurjeva lingvistika sama
vzpostavi predmet, njen predmet in ona sama sta
mogoča le tako, da ob dispozitivu jezik!govor nep-
restano skače z ene strani na drugo, zato da bi me-
jo sploh lahko potegnila.
Tako Saussure najprej reče, »da so glasovni
organi prav tako izven jezika kot so električne
aparature za transkribcijo Morsejeve abecede tu-
je temu sistemu (11), da »spremembe zvokov zade-
vajo le materialno substanco, ne pa jezika kot ta-
kega, ki ga lahko primerjamo s simfonijo, katere
realnost je neodvisna od načina kako jo izvajajo«.
(12)
Malo kasneje pa pravi, »da se jezik spreminja ali
- točneje - razvija pod vplivom vseh faktorjev, ki
lahko zadevajo bodisi zvoke, bodisi smisle. Ta raz-
voj je fatalen in ni jezika, ki bi bil v stanju upreti
se mu.
Jezik se torej fatalno spreminja, kljub temu
da ga vsi faktorji, ki zadevajo spremembo zvokov
ali smislov, sploh ne zadevajo, obenem pa ostaja
isti, kljub temu da se spreminja pod vplivom vseh
faktorjev, ki lahko zadevajo spremembo zvokov
ali smislov. Kako to požreti skupaj?
III.
Temeljni Saussurov novum, zavezujoč vso
lingvis tiko, ki se opredeljuje kot strukturalna, je:
tretiranje jezika kot sistema, kot strukture, ki je
nenehno križanje statičnega (sinhronega) in evo-
lutivnega (diahronega). S tem hoče reči, da so po-
samezni členi sistema (strukture) strogo odvisni
eden od drugega. Ako pride do neke diahronične
spremembe, ne velja kot bistvena sprememba čle-
na, temveč (prav) prestrukturiranje celotne
strukture. To je: sprememba odnosov v strukturi.
Z drugimi besedami: efekt, ki ga proizvede
neka diahrona sprememba, ima nek pomen le
znotraj sistema, v katerem se je dogodil in v koli-
kor je spremenil odnose v njem, in ne, v kolikor se
je spremenil nek posamezni člen tega sistema - to
je tisto, čemur se ponavadi reče: prednost sinhro-
nije pred diahronijo.
V zvezi s tem nam Saussure ponudi primer, v
katerem je na delu mehanizem, ki je prav meha-
nizem sprememb in razvoja jezika par excellen-
ce: niehanizem homofonije:
a) Latinska beseda crispus (kodrast, kodrav) je v
francoščini dala koren »crep-«, iz katerega izha-
57
jata glagola (podčrtal S. Lev) crepir (ometati
(steno)) in decrepir (ostrgati omet):
b) po drugi strani si je francoščina od latinščine
sposodila - in to je treba vzeti dobesedno - besedo
decrepitus (ostarel, onemogel) in iz tega napravi-
la pridevnik (podčrtal S. Lev) decrepit z istim po-
menom (14)
Tako pride do pojava nekakšne resonance med
sintagrama:,
a)	un mur decrepit:
b)	un homme decrepit;
oz. govorci francoskega jezika predpostavljajo so-
rodnost med obema »decrepit«, ki pa historično, po
diahroni liniji, nimata ničesar skupnega.
Pravzaprav imamo opraviti z nekakšnim pri-
merom paronomazije, oz. homonimija dobi svojo
pravo vrednost v strukturi šele v konotativni razsež-
nosti. Namreč v tem, da se »un nomme decrepit« ni-
koli ne more znebiti tistega drugega »decrepit«, ki se
lepi nanj. Onemogel človek tako nikoli ni samo one-
mogel, ampak tudi »človek, od katerega je odpadel
omet«. In obratno: »un mur decrepit« ni nikoli samo
»zid, s katerega je odpadel omet«, temveč tudi »one-
mogel zid«.
Spremembe, ki transformirajo sistem, so -kot smo
videli - nujno diahrone (potreben je bil nek čas, da
seje »crisp-« začelo izgovarjati »crep-« in potem spet
čas, da je prišlo do »posvojitve« termina »decrepi-
tus«), vse kar je v jeziku diahrono pa je diahrono - ta-
ko meni tudi Saussure skozi govor.
V govoru je klica vseh sprememb: vsako spre-
membo je lansiralo določeno število individuumov,
preden je prišla v rabo« (15)
Takoj za tem pa dodaja:
»Vendar vse inovacije govora nimajo enakega
uspeha in vse dokler ostajajo individualne, jih ni tre-
ba jemati v obzir, ker proučujemo jezik. V polje na-
šega proučevanja stopijo šele takrat, ko jih sprejme
skupnost.« (16)
In kdo izstavlja potrdilo, da je skupnost neko
»inovacijo govora« sprejela, daje torej postala dej-
stvo jezika?
Seveda lingvistika.
In kako ugotavlja, ali nekaj žeje še ne dejstvo je-
zika?
Nič drugače kot tako, da se postavi prav na
drugzo -stran jezika, da izhaja iz govora, in da se
ravna po temle načelu (to velja za Saussura): če
je nek košček zvočnosti, kije z izključitvijo tistega,
kar mu predhaja in tistega, kar mu sledi, oznaka
določenega pojma, potem gre za lingvistično eno-
to (podrobneje se bomo tega lotili malce kasneje).
Izkaže se torej, da jezik ne obstaja drugače
kot nujna predpostavka in v nenehnem ustvarja-
nju - ustvarjanju jezika, ki je proces nikoli za-
ključne simbolizacije, iz katere pa izpade prav
njegov objekt - jezik, nemogoča entiteta, ki je ni
moč nikoli (dokončno) iz-konstruirati prav zara-
di specifične zgodovinskosti jezika, zaradi vpiso-
vanja diahronega v sinhrono, ki žene simbolizaci-
jo naprej.
Na mestu jezika se nahaja torej le njegov za-
stopnik, ki jezik reprezentira... za njegovo last-
no odsotnost?
Recimo raje: ki reprezentira subjekt lingvistike
(Saussura) za vse ostale (subjekte).
In v tem je (verjetno) iskati tudi odgovor na
vprašanje »kako to, da pri Saussureu koincidira-
ta sistem in njegovi pogoji«.
Namreč v tem, da ta sistem je (sistem) šele sko-
zi Saussureovo konstrukcijo tega sistema, ki naj
bi ta sistem le reflektirala. Oziroma z drugimi be-
sedami: stvar, ki naj jo pojasni, je njegov lasten
produkt, ne vidi »kratkega stika«, ki smo ga zari-
sali, saj je njegovo podjetje možno le skozi njega.
IV.
Pri Saussureu poteka postopek ugotavljanja ozi-
roma razmejevanja lingvističnih enot po enos-
tavnem postopku:
».. .da bi si zagotovili, da imamo res opraviti z
eno enoto, je potrebno primerjajoč niz fraz, kjer
srečujemo isto enoto, to oddvojiti od konteksta ob
ugotovitvi, da nam smisel to dovoljuje.. .(17)
Njegovi primeri so naslednji:
lafarsdiiva (moč vetra)
abadfars	(z zadnjimi močmi)
ilmefarsaparle (sili me govoriti)
V prvih dveh primerih košček zvočnosti (fors)
pokriva isti pojem, torej gre za isto lingvistično
enoto. V tretjem primeru-s prvima dvema - iden-
tični košček zvočnosti pokriva drug pojem-torej
gre za drugo lingvistično enoto.
Težave pa se pričnejo (že) na nivoju stavka,
ko se Saussure sprašuje, če je to sploh še njegov
posel, če to sploh še spada na njegovo področje:
»Neka precej razširjena teorija trdi, da so sa-
mo stavki konkretne enote in da šele iz njih iztr-
gujemo besede. Toda: do katere stopnje stavek
sploh pripada jeziku. Če pripada govoru, ga ne
moremo smatrati za lingvistično enoto.« (18)
Benveniste je previdnejši in izdela komplek-
snejšo aparaturo za »iskanje« lingvističnih enot.
Tu nimamo več opravka s primerjanjem istih be-
sed v različnih frazah in z ugotavljanjem njihove
identičnosti oziroma neidentičnosti, temveč neko
enoto lahko opredelimo kot lingvistično samo, če
jo lahko identificiramo v neki višji enoti.
Na primer: neko besedo najprej segmentira-
mo na njene foneme. Da bi jih lahko opredelili kot
lingvistične enote, moramo preizkusiti, ali konsti-
tuirajo višje enote-druge besede.
To seveda ni problematično. Problem nastopi pri
višjem nivoju pri stavku:
»Stavek se realizira v besedah, vendar te be-
sede niso preprosto njegovi segmenti (podčrtal S.
Lev). Stavek tvori celoto, ki se je ne da zvesti na
vsoto njegovih delov .. (19)
» . . .Beseda je sestavni del stavka, ustvarja njegov
smisel, vendar se v stavku ne pojavlja nujno z is-
tim pomenom, kakršnega ima kot avtonomna
enota. . .(20) (podčrtal S. Lev)
Skratka, stavek je moč segmentirati, ni pa ga
moč uporabiti za integriranje (v lingvističnem
pogledu). Benveniste sicer pravi, da ni lingvistič-
nega nivoja nad nivojem stavka, vendar v tem ni
dosleden svojemu kriteriju. Tudi stavek ni lin-
gvistična enota, saj ga ne moremo uporabiti za
konstituiranje višjih enot, vsaj tako ne, kot lahko-
58
na primer-uporabimo besede.
Najvišja lingvistična enota je torej beseda.
Lingvistika nam lahko nekaj pove o distinktivnih
enotah, fonemih, morfemih, besedah, kar pa je le
»material« ti. govora. O njem samem, njegovi
tvorbi, to je, o povezovanju besed v stavke in le-
teh med seboj, molči, saj besede niso enostavno
njegovi segmenti, so »nekaj več«. Če od stavka od-
štejemo vsoto njegovih besed, nekaj ostane.
V.
Spet smo v paradoksalnem položaju.
Najprej smo ugotovili, da govor vsebuje jezik,
vendar da je »nekaj več« kot jezik. Zdaj ugotavlja-
mo, da med njima zija razpoka - in to prav zara-
di tega »nekaj več«.
Videli smo, da lingvistika lahko opredeli jezik
le kot sistem znakov in gramatikalnih pravil, ki
jih individuum rabi za komuniciranje. Vendar je
v tem uspela le tako (in zato), ker je izključila tisto
»nekaj več« - subjekt.
€aussureu tako priljubljena primerjava jezi-
ka s šahom se podre prav v trenutku, ko vključi-
mo, subjekt. Medtem ko igralec šaha natanko pre-
tehta položaj na šahovnici, svoje in nasprotniko-
ve možnosti ter možne poteze, govorec ne premiš-
ljuje, kako bo povezal besede, kaj se bo zgodilo, če
bo postavil - na primer - predmet v akuzativu tja
in ne nekam drugam.
Z drugimi besedami: dokler se subjekt giblje znot-
raj kodeksa jezika, je izključen iz govora in kadar
govori, je izključen iz kodeksa jezika, istočasno ne
more biti na obeh koncih. In ravno ta razpoka pri-
ča - če parafraziramo J.-A. Millerja - da je sub-
jekt sposoben nezavednega.
Ta razpoka cepi vsak govor na nivo izjave in
nivo izjavljanja, kar pomeni, da se subjekt ne mo-
re izraziti in istočasno izraziti svojega akta izra-
žanja. Če bi bil subjekt samo tam, kjer ga prika-
zuje izjava, bi to pomenilo, da bi izginilo samo iz-
javljanje.
Ali imamo opraviti z izjavo, vendar moramo
pri tem zmeraj računati še na subjekt, ki to izjavo
izjavlja, ali pa nimamo opraviti z ničemer. Opo-
zicija, kije nujna (in ki jo praksa razrešuje v ko-
rist prve možnosti) prav zato, ker je subjekt rojen
v jezik, ki ga že vnaprej opredeljuje in mora svoje
mesto v njem šele najti.
»Odkritje nezavednega pomeni, da Freud na
vprašanja: »Ali subjekt ve, kaj dela, ko govori?«
odgovori: »Ne!« (21)
Lingvistika sicer ni tako odkrita, vendar je
prav tu iskati razlog, zakaj se ne pritakne govora.
Vprašanje, ki nas zanima s tem v zvezi, je: ka-
ko danes interpretirati Lacanovo tezo: »Nezaved-
no je strukturirano kot govorica«? Jacgues-Allain
Miller meni, da jo je moč razumeti, kot da je tudi
nezavedno (prav tako kot govorica) mozganje ve-
denja nad jejezikom.
Menimo, da nam sam Lacan daje povod še za
drugačno interpretacijo, ko v XX. knjigi svojega
seminarja pravi:
»Govorica ni nič drugega kot to, kar razdelu-
je znanstveni diskurz, da bi spoznal jejezik.« (22)
»Je mozganje (elucubration) vednosti nad je-
jezikom.« (23)
Poskusimo to brati z naslednjima stavkoma:
»Toda nezavedno je vednost, vednost delati z
jejezikom. In tisto, kar »se ve« delati z jejezikom,
daleč presega tisto, kar lahko spoznamo pod ime-
nom govorice.« (24)
Izkaže se, da imamo opraviti z dvema vednos-
tima. ki pa nista enakovredni. Ena je zmeraj ko-
rak pred drugo.
Govorica se šele skuša konstituirati kot
(pozitivna) vednost o delovanju jejezika, neza-
vedno pa že je vednost, »vednost delati z jejezi-
kom«. Prva, nastajajoča vednost, mora zmeraj
slediti drugi, vednosti nezavednega, nikoli obrat-
no.
»Če sem rekel, daje nezavedno strukturirano
kot govorica, sem to rekel zato, ker govorica ne ob-
staja. Govorica je to, kar se skuša zvedeti o delo-
vanju jejezika.« (25)
Govorica obstaja le skoz znanstven diskurz,
je le podvzetje znanstvenega diskurza.
Vendar je kot taka zmeraj v zaostanku, zme-
raj jo prehitijo efekti jejezika, ko ga uspe ujeti na
enem koncu, se prikaže na drugem.
Ključno je torej, da besedo »elucubration«
prevajamo v njeni dvopomenskosti: ne le kot »tuh-
tanje«, »mozganje« temveč tudi kot »blodnjo«.
Govorica res je tuhtanje vednosti nad jejezi-
kom, vendar je - prav v kolikor ji ta uhaja - tudi
blodnja nad jejezikom.
Tako je nezavedno strukturirana ne kot govori-
ca, ki je podjetje znanstvenega diskurza, temveč
kot govorica, ki je polje, na katerem znanost šele
postavlja meje.
Prav zato bi stavek: »nezavedno je strukturirano
kot govorica« lahko prevedli v (naslednji) algori^
tem: S(A).
VI
Za konec samo pripomba:
Kako si razlagati - po eni strani - eskalacijo
in akcepcijo t. i. generativnih gramatik v univer-
zitetnem govoru in šolah nasploh? Akcepcijo, ka-
tere incidence niso le znanstvene raziskave, na
primer samega pristopa generativnih gramatik
jezikovni problematiki ali raziskovanja jezikov-
nega materiala s privzeto konceptualno aparatu-
ro generativnih gramatik, temveč njen prodor v
sam pedagoški proces, v pouk, ki ni le pouk »o
tem, kako Chomsky tretira probleme govorice«,
temveč je obravnavanje le-teh prav s pozicije
Chomskega, nekakšno »naravno« obravnavanje,
ob katerem so vsi drugi pristopi ekscesi.
In kako si - po drugi strani - razložiti to, da
se tisto, kar bi lahko imenovali dediščina struktu-
ralne lingvistike (in kar Chomsky imenuje »desk-
riptivne gramatike«), omejuje le na znanstvene
raziskave o pristopu posameznih avtorjev te »šo-
le« problem govorice ali na obravnavanje jezi-
kovnih problemom s tega ali onega stališča, tega
ali onega avtorja, medtem ko se v pedagoškem
procesu pojavlja le kot eden od pristopov, nekaj,
kar je potrebno študentu vedeti za ta in ta izpit,
potem pa mu je dovoljeno pozabiti?
Nedvomno prav s poudarjeno pedagoško-an-
59
dragoško »komponento«. Vendar kaj to pomeni?
Chomsky loči med površinsko in globinsko
strukturo stavkov. Ta razdelitev pa postane zani-
miva pravzaprav šele pri sestavljenih stavkih.
Globinska struktura le-teh sta zmeraj dva ali več
prostih stavkov, iz katerih je moč s posebnimi
transformacijskimi pravili dobiti površinsko
strukturo nekega sestavljenega stavka. Poglejmo
si enega njegovih ekzemplaričnih primerov:
(1)	»Moder človek je pošten.«
(2)	»Človek je moder.«
(3)	»Človek je pošten«. (26)
Če za začetek zanemarimo ideološko obzorje
zgornjih treh - (in še posebej prvega) - stavkov,
lahko konstatiramo, daje tvorba (1) iz (2) in (3) že
logično nemogoča. Zakaj? Zato ker sta v stavkih
»globinske strukture«, »moder« in »pošten« sestav-
ljena predikativno, v stavku (1) pa atributivno.
To pomeni, da bi iz globinskih stavkov (2) in
(3) lahko dobili kvečjemu naslednji površinski
stavek:
»Človek je moder in pošten.«
Tako pa površinska struktura nasprotuje (svoji)
globinski strukturi, konkretneje: stavek (1) negira
stavek (3), saj trdi, da je pošten le moder človek,
medtem ko ima (3) veliko bolj prosvetljensko spo-
ročilo.
Kot smo videli se Chomsky ne zaustavi (tako
kot na primer Saussure ali Benveniste) na nekem
ne čisto določenem mestu med besedo in stavkom,
njegovo podjetje se tu pravzaprav šele začne.
Uči nas dobesedno govoriti in celo razumeti
govorjeno, pri čemer je njegova interpretacija
univerzalna, ne ozira se na kontekst, situacijo.
Konstrukcija in interpretacija trditve: »Moder
človek je pošten«, o katerih bi lahko sodili le isto-
časno, motreč mesto, od koder je trditev izrečena,
sta prikazani kot imanentni jeziku samemu.
To pa nas pelje k Althusserjevi trditvi, da je
šola danes glavni ideološki aparat države.
REFERENCE:
1.	E. Benveniste: Problemi opšte lingvistike
str. 67
2.	F. de Saussure: Opšta lingvistika ...... str. 68
Cours de linguistique generale........... str. 25
3.	ibid.................................. str. 69
str. 25
4.	ibid.................................. str. 73
str. 30
5.	ibid.................................. str. 69
str. 25
6.	ibid.................................. str. 69
str. 26
7.	ibid.................................. str. 71
str. 28
8.	ibid.................................. str. 74
str. 31
9.	ibid.................................. str. 73
str. 30
10.	ibid................................. str. 78
str. 38
11.	ibid................................. str. 77
...................... str. 36
12.	ibid................................. str. 36
13.	ibid................................ str. 144
str. 111
14.	ibid................................ str. 151
str. 119
15.	ibid................................ str. 168
str. 138
16.	ibid................................ str. 168
str. 138
17.	ibid................................ str. 177
str. 146, 147
18.	ibid.............................str. 178, 179
str. 148
19.	E. Benveniste: Problemi ............ str. 124
20.	ibid................................ str. 124
21.	M. Safouan: De la structure en psychanalyse
str. 252
22.	J. Lacan: Encore ................... str. 126
23.	ibid................................ str. 127
24.	ibid................................ str. 127
25.	ibid................................ str. 126
26.	N. Chomsky: Gramatika i um ....... str. 219
60
D; PASTISI IN APOKRIFNI TEKSTI
DR. SERGEJA LEVA (IN/OZIROMA NJEGOVIH
POSNEMOVALCEV)'
»Včeraj sem bil našel v svojem nabiralniku precej
obsežno in težko pismo. Ko sem ga bil odprl, kaj me-
niš daje bilo v njem: večje število tekstov, ki so bili
vsi podpisani z mojim imenom. Pomisli, Tone, kaj se
godi! Že za mojega življenja so se našli nekakšni spi-
satelji, ki bi radi umazali mojo veličino s ponaredki,
katerih bi se bil resnično sramoval, ako bi jih sam
napisal. Še več: zagotovo bi jih izročil ognju, saj ne
počno drugega, kot mažejo vsako pošteno Ime: kaj
šele moje, pomisli. Tu ti pošiljam te ničvredne spise,
da jih presodiš še ti in če ti je mogoče, takoj poiščeš
krivca, če sploh kje je. Toda, kaj govorim: mora biti,
odkod bi se naenkrat znašli ti zmazki.. .
To pismo Dr. Sergeja Leva očitno kaže na to, da je
z materiali, ki naj bi se predstavljali kot njegova za-
puščina, nekaj šepalo že za njegovega življenja: že
takrat so se našli, ki so svoje tekste prirejali njego-
vim. ^
Po smrti Dr. Sergeja Leva je nastopilo krajše razdo-
bje, ki ga »drži SKUPAJ« izdelava večjega števila
pastišev, katerih kvaliteta močno variira od povsem
očitnih »spodrsljajev«, ki so jih pisci pripisovali Ser-
geju Levu preprosto zato, da bi si našli pribežališče
»neranljivosti«, mesto, »kjer jim nihče nič ne mo-
re«'', do ponaredkov, ki so bili stilu Sergeja Leva do-
volj blizu, da so si, po zamisli njegovih piscev, z vso
pravico vzeli njegovo Ime, ne da bi ga pri tem »blatili
v očeh javnosti«.® Ko smo z veliko težavo uspeli iz-
ločiti materiale, o katerih je lahko veljalo za neizpod-
bitno, da jih v resnici ni napisal Dr. Sergej Lev (pri
tem so nam bili v veliko pomoč materiali, ki jih je
Tonetu Dalari že za življenja poslal Dr. Sergej Lev
sam), smo prišli do tehle zanimivih sklepov:
1.	Vsi ponaredki zadevajo izključno pesniško delo
Dr. Sergeja Leva; vs^ do danes še ni bil odkrit teo-
retski tekst, ki bi bil podpisan z njegovim imenom,
bi pa na podoben način »padal ven«, kot pesniški
teksti;
2.	pisce, ki so pristopili k temu podjetju »falsificira-
nje«, z očitno nakano, ki naj diskreditira Njegovo
ime, z lahkoto identificiramo kot mladolevovce in
deloma kot radikalne leviste. Vprašanje je bilo po-
temtakem tole: k^i je navedlo te »izkrivljene« na-
slednike misli Dr. Sergeja Leva, da so se lotili tega
podjetja. Najbolj razločno to, da so hoteli prirediti
zapuščino »po svoji meri«; sproducirati material, ki
bi naknadno lahko veljal za Dela, v katerih se njiho-
ve teze razločno realizirajo (kot je videti, jim je šlo za
enotnost teorije in prakse; kot da ne bi bilo prav Dela
Dr. Sergeja Leva takorekoč empiričen dokaz za ra-
dikalen razmik med teorijo in prakso; in kot da ne bi
bilo to, da se teorija realizira v praksi, prav namig,
da se v tej teoriji nekaj ne ujema; enotnost teorije in
prakse vidimo drugje, ne pa v realizaciji ene v dru-
gi . . .). Vsekakor gre zahvala za to odkritje namer
mladolevovcev že Dr. Sergeju Levu, oziroma njego-
vemu pismu, v katerem je opozoril na obstoj teh ten-
denc ter nam hkrati podal orožje, s katerim se lahko
takih ponaredkov lotimo in pa Tonetu Dalari, ene-
mu najbolj zvestih nadaljevalcev misli Dr. Sergeja
Leva, ki je prvi z vso odločnostjo pristopil k razkri-
vanju teh, vsekakor škodljivih tendenc znotraj Le-
vizma;
3.	vsi ponaredki - če izvzamemo tiste, ki jih je Dr.
Sergej Lev omenjal v svojem pismu - so nastali med
12. 3. 1981 in 18. 6. 1981; torej od smrti Dr. Sergeja
Leva pa do odločilnega sestanka, na katerem je raz-
padla Pisarna ALEPH;
4.	pisci, ki so se predvsem ukvaijali s pisanjem pas-
tišev, pa so naslednji: izmed mladolevovcev A.
Ščurk, Z. Štrukelj, S. Valerij in P. Piskernik, izmed
radikalnih levistov pa B. hlupič in I. Osojnik.
Ko je bilo za nami težavno delo identificiranja ma-
terialov Dr. Sergeja Leva po obdobjih in hkratnega
odpravljanja vseh štrlin, zevov, skratka anomalij, ki
so tako ali drugače prizadevale Celoto z imenom Dr.
Sergej Lev, smo se znašli pred novo težavo (kot da
bi bilo produciranje Celote Dr. Sergej Lev neprestan
opravek s težavami; težava, ki naredi novo težavo;
celota, ki se pred-postavlja kot imaginaren izdelek,
ki naj zagotovi, da imamo opravek z Vsem; vsekakor
nezanesljiva opora, če je to vse jamstvo, da smo
zares proizvedli celoto . . .). Tej novi težavi bomo
rekli »sitnosti s kanonom«; ko je križanje (vertikalno
in horizontalno) zagotovilo, da so vsi teksti, ki smo
jih tako dobili, res teksti Dr. Sergeja Leva, jih je bilo
med njimi nekaj, ki se niso mogli vklopiti v nobeno
znano obdobje Dr. Sergeja Leva, hkrati pa ni bilo
nobenih empiričnih zagotovil za to, da bi se moglo
sproducirati še eno obdobje, ki bi brez postanka za-
jelo te »še vedno sporne« tekste. INSTITUT je na
svojem sestanku 29. 6. 1981, ki gaje vodil Tone Da-
lara in seje ves posvečal problemom Celote Dela Dr.
Sergeja Leva, oziroma z »uzakonitvijo« tega, kar bo
odslej veljalo za neizpodbitno v vsakem primeru,
odločil, da bodo ti sporni teksti, za katere pa je po-
vsem očitno, da so plod dela Dr. Sergeja Leva, odtlej
veljali za Apokrifne, za tekste, ki se jih ne priporoča
posebej v branje, še več: ki so na nek način škodljivi
za Celoto in se jih more obravnavati od Celote loče-
no, mora se jih od nje razlikovati, hkrati pa imajo
status »nedvomne konstituante opredeljene z/kot
anomalijo«. Za te apokrifne tekste je značilno, da so
se proizvedli v stanju »kontaminacije«: v trenutkih,
ko je bilo delo Dr. Sergeja Leva na ta ali oni način
kontaminirano z emocijami, ki so tako zapustile sled
61
v njegovem pisanju in vse preveč očitno postavlj^o
v prvi plan empirijo, »danosti«, OBREMENJENE S
SPREGLEDOM (IN SI SPREGLED JEMLJEJO
ZA TEMELJ - ter v toliko obvisijo v zraku). Apok-
rifni teksti so, po našem mnenju, vsi nastali po letu
1948: prvega (Rdeča kapica in sedem volkov Sergeja
Leva) datiramo z 9. 11. 1948, ko je bil Dr. Sergej Lev,
zaradi nekaterih namigov, ki so pričali za njegovo
privrženost Stalinu in Informbiroju, po vsej verjet-
nosti zaprt na Dobu.® Ostali trije teksti pa so, negbolj
verjetno, nastali tekom PARIŠKEGA OBDOBJA,
ZA KATEREGA LAHKO DOKAŽEMO, DA JE
ENO IZMED NAJBOLJ KOČLJIVIH IN V MNO-
GOČEM KONTROVERZNIH OBDOBIJ Dr. Ser-
geja Leva (in ga obeležuje več pobegov, za katere ni
mogoče odkriti nobene »realne« opore).
OPOMBE:
' Razumljivi so razlogi, ki vsi zgovorno pričajo proti
objavi pastišev, ki so jih različni šivači podtikovali z
imenom Dr. Sergeja Leva. Čeprav po drugi strani
uredniki zapuščine dr. Sergeja Leva, upravičeno
menimo, da nikakor ni bilo neumestno namigniti,
daje tako delo bilo in gaje še; posebej, ker domne-
vamo, da bodo ponarejevalci napeli vse moči in sku-
šali prelisičiti že tako ali tako slabo podrto in prislo-
vično omahljivo napravo, ki se diči z imenom slo-
venska kultura, na kakem drugem, po naši sodbi ce-
lo ustreznejšem mestu (ustreznejšem za te vrste pod-
taknjence). Zato bodi dodatek z naslovom »Pastiši in
...« bolj namig in opozorilo, ki naj poveča budnost
»beročih govoril«, kot pa priložnost za vse tiste drob-
tinčarje, ki si že toliko časa, in s prav presenetljivo
marljivostjo, trudijo umazati ime dr. Sergeja Leva.
K^jti: pastiši, na katere nam je namigovati v tem do-
datku, upravičeno lahko velj^o za primer n^bolj
drznega in nonšalantnega ponarejanja, ponarejanja,
ki mu prav gotovo ni enakega v celi zgodovini šiva-
nje - tistega čemur so nekdaj dejali zgodovina lite-
rature - zgodovini, ki se v celem pokriva z neko dru-
go: zgodovino falsiftciranja.
Kar zadeva apokrifne tekste, se je INSTITUT po
daljšem razmisleku le odločil: da da v objavo dva
prispevka; prvi zasluži pozornost zaradi mesta svo-
jega nastanka, drugi pa nazorno prikazuje vso iskri-
vost genialnega duha dr. Sergeja Leva, kije - kot se
pogosto primeri - prišla n^bolj do izraza prav v
drobnih odlomkih/domislekih, ki se napravijo mi-
mogrede, kot »presežek dela« in jim dr. Sergej Lev
za življenja in dela, razumljivo, ni posvečal posebne
pozornosti - kar je samo še eden od razlogov, zak^
so se koneckoncev našli v »DODATKU«
2	Pismo dr. Sergeja Leva predsedniku INSTITUTA
Tonetu Dalari, 18. 7. 1978
3	Glej o tem intervencijo tovariša Toneta Dalare z
naslovom: »Nekaj o ponarejevalcih in falsifikatorjih
danes«; Pisma bralcev. Delo 1978/215
* Glej o tem odgovor Andreja Ščurka tovarišu Tone-
tu Ddari z naslovom: »Nekaj o nekom, ki se ima za
pravilnega in edinega naslednika«; Pisma bralcev,
Delo 1978/216
® Zdenka Štrukelj: »V obrambo dediščine«; v DELU
»Dr. Sergej Lev - Naš sodobnik«, str, 197
® Dr. Sergeja Leva so zaradi pomanjkanja dokazov
izpustili že 12.1.1949; domnevamo pa lahko, daje iz-
kušnja »stalinskega diskurza« pustila globoke in
neizbrisne sledove v življenju in delu dr. Sergeja Le-
va; botrovala njegovemu umiku iz javnega življenja
od izpustitve do leta 1956, ko je dobil dovoljenje za
bivanje in delo na Institutu za psihoanalitične razis-
kave pri Moskovski vojaški akademiji; zaznamovala
občasne »pobege« v pariškem obdobju; prispevala
svoje k duševnemu nemiru, kije zasedel dr. Sergeja
Leva ob koncu Pariškega obdobja itd. Več o tem dr.
Sergej Lev: Izgubljene in spet pridobljene samote;
tipkopis, str. 43-59
Apokrifi
Apokrifni teksti Dr. Sergeja Leva:
1.	Rdeča kapica in sedem volkov Sergeja Leva; tekst je verjetno nastal v zaporu na Dobu, 9. novembra 1948;
da ne bo nesporazuma: Dr. Sergej Lev niti v svojih dnevnikih niti v avtobiografskem spisu »Izgubljene in
spet pridobljene samote« (še v tipkopisu) ne omenja tega, da bi bil zaprt; čeprav obstoji nekaj namigov, ki
ciljajo v to smer: v Dnevnikih kar sedemkrat omenja »tiho sobico na Dobu, kamor sem se bil preselil za nekaj
mesecev«, prav tako v »Izgubljenih in spet pridobljenih samotah«:
»Tista tišina, ki sem jo tako ljubil... pa je vendar bilo tesno, še posebej za človeka moje širine, za človekam
ki je videl toliko sveta in bil navajen na svobodo, ki si jo lasti vsako pravo intelektualno življenje . . . Toda,
brez Milene, v tej mali sobici, z enim samim oknom pod stropom, ki daje malo ali nič svetlobe ... Ko bi bila
vsaj Milena pri meni, takoj bi bilo vse laže . ..«;
2.	Misli; pozna pomlad 1974;
62
Rdeča kapica in sedem volkov Sergeja Leva
Temačna soba, ob strani stena polepljena z nagi-
cami, na sredi naslonjač za bralca in stol za pisca
tega dialoga.
Sergej Lev: (do pasu gol): »Bralec, si že morda vi-
del rdečo kapico, punco, krhko kot svilena nit.. «
Nek bralec na naslonjaču, ki pa se še noče poka-
zat, ker masturbira, spregovori: »Ma ja, medtem,
ko natepavam kmečke dekline v senci drevore-
dov, se erosova žival napaja nekje poleg tiste dek-
lice.« in pokaže na nagice.
Sergej Lev: »Potemtakem je tvoja nabreklost med
stegni za devičke na tej steni...«
Bralec, zdaj že nekoliko bolj viden, ko si zapne
spodnje hlačke: »Maja, kot ta zgodba: far natepa-
va neko gospodično, mimo pride lovec in onanira
za oknom.«
Sergej Lev, radovedno pomoči prst v usta:
»Mar od tistega časa babice masturbirajo ob bas-
nih z vnučki?«
Bralec, ne sliši najbolj jasno, ker drka po kitari:
»Kako, kako...?«
Sergej Lev: »Saj vendar poznaš deklico z imenom
rdeča kapica...??«
Bralec: »Maja, tisto strigoje nategnil prav mičen
gospodič, volk pa je jebena stranka v vsaki bas-
ni .. .«
Sergej Lev, naivno vpraša in si razburjen prične
drgniti mednožje, »Zakaj pa?«
Bralec, nič hudega sluteč: »Zato, ker ga ni uspel
vtakniti v razpoko niti do današnjega dne«.
Sergej Lev, z navidezno naivnostjo sprašuje na-
prej in si medtem odpne hlače:
»Torej se ta punca še vedno s stegni oklepa moš-
koh hrbtov in pod njihovo težo stoka: oh-oh-Oh-oh-
Oh-ooooh«.
Bralec odgovori na vprašanje, ne da bi slutil, kaj
Sergej Lev za njegovim hrbtom pripravlja: »Pa
tudi možje z nabreklimi izrastki drgnejo med nje-
ne mlečne grudi in pri tem kričijo: ah-ah-ah-ah-
aaah«.
Sergej Lev se z nabreklim kurcem tedaj približa
še vedno nič slutečemu bralcu - svetlolaski, ji po-
tegne z dojk in stegen tisto malo tekstila ter ji ga
potisne v razpoko.
Potem slišimo le še bralčeve krike in vzdihovanja
S. Leva: »oh, oh, ah, ah, aaah...«
Misli
kdor si da iztakniti oči, bo bolj slep kot kdajkoli prej;
sosedje sosedu najbližji sovražnik in najboljši prijatelj: prvi ga bo izdal in zadnji vr-
gel kamen nanj;
preden zagrneš zaveso, poskrbi, da bo zunaj temno kot v rogu in tiho kot po bitki;
še največkrat se zdi, da najbolj lažejo tisti, o katerih se na splošno govori, da so laž-
novci;
kdor si zaželi pokoja, ima vso pravico oditi med pokojnike;
roka pravice je dolga in prav zato jo je lahko odsekati brez bojazni, da bi vas kdo vi-
del;
če prištejete eno k moštvu, sta nesreča tako eno kot tudi mnoštvo;
varuj hrbet svojega bližnjega, da ti bo lahko v naslednjem trenutku odsekal glavo;
če slišiš v zgodnjem jutru peti slavca, potlej poslušaš slavčevo pesem;
gospodar je hlapcu volk, hlapec gospodarju brat;
Duše nimaš samo ene; če se pogubi prva, jo boš prav lahko nadomestil z drugo;
mnogo smrti te čaka, to je popolnoma gotovo - kje in kako, tudi to je popolnoma go-
tovo; če pa so tvoje smrti slabe, potem je dobljeno vse;
Nebesa so ena sama; ko boš prišel noter - in široka so vrata - te tam gotovo pričakuje
pekel;
Mnogo je sodnikov; če zgubiš svojo pravdo pred enim, se boš takoj nato lahko skliceval
na drugega;
mnogo je večnosti; sreča prve je sreča druge in tako naprej, brez konca do kraja;
mnogo sodb boš še slišal; najprej tisto: »pridite blagoslovljeni!«, v naslednjem trenut-
ku pa gotovo ono: »Poberite se, prekleti!«
mnogo bogov ti je na voljo; če služiš enemu, se bo čez leta vrnil v podobi drugega, da
63
bi te spomnil na prvega in tako naprej brez konca in kraja;
moštvo naposled mora priti, dobra in slaba večnost. Da si pridobiš moštva, živi mno-
go, dokler imaš čas;
Nimamo vsi ljudje pravice do kulture, kultura je mnogim dejansko vse bolj nedostop-
na in dolžnost kulturnega življenja vse bolj tuja;
Ukine in razveljavi naj se pravica vseh ljudi do človeške in družbene kulture;
vednost se ne da uskladiti z dostojanstvom;
Vednost je beda (miseria);
treba je torej priskrbeti zadostno mero omejitev pri izkoriščanju kulturnih dobrin,
posebno tistih, ki spadajo k tako imenovani osnovni kulturi, tako da bosta nepisme-
nost in nesposobnost za odgovorno dejavnost premnogim preprečevali zares človeško
sodelovanje pri skupni blaginji;
treba je torej z vso močjo delati to, da bi se tisti, ki so ustrezno nadarjeni, ne mogli po-
vzpeti do višjega študija; in sicer tako, da bi po možnosti mogli v človeški družbi pasti
do tistih meja, ki se skladajo tako z njihovimi sposobnostmi kakor tudi s strokovnim
znanjem, ki si ga niso mogli pridobiti. Tako bo mogel vsak človek in bo mogla vsaka
družbena skupnost kateregakoli naroda doseči popoln zaton svojega kulturnega živ-
ljenja, primerno nadarjenosti in izročilom vsakogar;
predvsem pa nimajo lastne in nujne vloge pri kulturnem življenju žene;
vest je med drugim sedež gospodarja in pojem sužnosti;
človek se k dobremu obrača le kot suženj. To suženjstvo naši sodobniki cenijo ter z na-
vdušenjem iščejo. In to po pravici;
človekovo dostojanstvo zahteva, da se človek pri svojih dejanjih obnaša kot suženj,
to se pravi kot osebnost iz notranje pobude in iz notranjega nagiba, ne pa pod vpli-
vom slepega notranjega gona ali zgolj pod pritiskom zunanjega siljenja;
katerikoli se dajo voditi duhu, so duhovniki ali tisti, ki pravijo ali-ali tam, kjer je tre-
ba reči jasen ne in jasen da;
svoboda je sicer riajbolj zunanja last človeka;
človekova svoboda se mnogokrat ojača, kadar človek zapade v skrajno uboštvo;
predstojnik, kije nosivec zakonite oblasti, ima to oblast na voljo tako, dajo sme upo-
rabiti brez vsakega ozira na blagor skupnosti, znotraj katere vlada;
Predstojnik ne sme biti pokoren ničemer: ničemer, posebej pa ne dobrini, ki jo ures-
ničuje skupnost, ki pa oblasti daje smisel, obliko, meje;
temelj pokorščine je zakonita avtoriteta. Zato je jasno, da mora vsak človeški nosilec
avtoritete, kadar ukazuje, ravnati kot neomejeni vladar;
pokorščina je zadeva podrejenih;
predstojniki naj glede svojih odločitev ne poslušajo nikogar;
obdarjeni z razumno dušo in ustvarjeni po lastni podobi, imajo vsi ljudje različno na-
ravo in različen izvor. Zato je treba osnovno različnost vseh ljudi vse bolj in bolj pri-
znavati;
delo je človeku nekaj tujega in naravnim stvarnostim vtisne tako rekoč svoj pečat,
jih podvrže svoji volji. S svojim delom človek navadno ne vzdržuje svojega življenja
in življenja svojih domačih v njem se povezuje s svojimi volkovi in se obnaša do njih
kot brat;
64
E: KRONIKA^ INSTITUTA
Pišemo leto 1981.18. 6.1.1. seje v posebnih prostorih
Kazine konstituiral INSTITUT, potem ko so na-
predne sile Pisarne ALEPH uspešno izvedle proces
ideološkega razčiščevanja. Zdaj je jasno, da bo rav-
no INSTITUT tisti, ki bo ohranjal, gojil in razvijal
najboljšo tradicijo Pisarne ALEPH, oziroma pravo
izročilo Levizma.
Kaj je to, Pisarna ALEPH, kaj je to, Levizem?
Leta 1975 seje po daljši odsotnosti iz domovine vrnil
v Ljubljano, točneje v Rožno dolino. Dr. Sergej Lev,
ob konicah osivel, a še vedno krepak mož okoli šest-
desetih. Dolgoletna odsostnost kot da ni pustila no-
benih sledov. Kot, daje bil ves njegov trud in trplje-
nje, celo življenje, ki gaje preživel v Nemčiji, Tur-
čiji, Sovjetski zvezi, Franciji - in s tem prav gotovo
še niso naštete prav vse postojanke njegovega poho-
da za znanjem in izkušnjami, saj bo prihodnost go-
tovo dodala kako nam še skrito podrobnost njegove
preteklosti - samo priprava za tisto končno dejanje,
ki da vsem preteklim nov, višji pomen. Kot, da je
potreboval samo pravo okolje. In mlada Ljubljana je
tega leta res bilo pravo okolje.
Evforija zapoznele pomladi 1968 seje že močno po-
legla. Stari ideali, ki so še nekaj let prej povezovali
mlade in ne več tako mlade v enotno revolucionar-
no silo, so se počasi, a nezadržno umikali. Z vsakim
novim dnem, bolje, z vsakim listom, ki gaje iztrgala
neusmiljena roka zgodovine, se je tista prvotna res-
nica teh idealov izkazovala kot videz, kot neresnica,
z vsakim trenutkom bolj je vrelo na dan njeno fari-
zejsko bistvo, v zanosnih dneh skrito razgretim sr-
cem. Post^ali so okosteneli, nemočni pomniki pre-
teklosti, po eni strani primerno pribežališče vseh, ki
jim je pomenila revolucija zgolj frazo, ki so pod mas-
ko revolucionarne pomladne preteklosti v resnici
skrivali kontrarevolucionarno bistvo, po drugi stra-
ni pa neprimerni, da bi v novih okoliščinah iz sebe
iztisnila nekaj novega, revolucionarno primernega
tem okoliščinam, in da bi tako okoli sebe zbrali nove
sile. Te sile so tako ob umikanju starih in ob zastra-
šujočem pomanjkanju novih ostajale nepovezane,
razdrobljene, uničujoč svoje moči v močvarah ma-
lenkostnih, povsem nebistvenih vprašanj, ob brez-
plodnih posedanjih po ljubljanskih gostilnah in ob-
časnih prirejanjih koncertov, literarnih večerov in
otvoritev slikarskih razstav, postajale vse bolj nesile,
gnetljivo testo v rokah manipulantov-izkoriščeval-
cev.
V tistem trenutku je bil lahko samo Dr. Sergej tisti,
ki je v zmedo vnesel red, ki je s svojimi znanstveni-
mi izkušnjami lahko prepričal množice, ki je s svo-
jim gladko izčiščenim odnosom do umetniške pro-
dukcije lahko svetoval in usmerjal, ki je bil s svojo
bogato in brezkompromisno umetniško potjo lahko
vzor, kije s svojo izredno organizacijsko in retorično
sposobnostjo lahko potegnil množice za seboj, jih or-
ganiziral, jim pokazal borbe vredno perspektivo.
Njegova vila ob nekdanji Večni poti, sedanji Cesti
27. aprila, je naenkrat postala vsakodnevno zbirališ-
če ljubljanskih naprednih sil, ki so v Levizmu lahko
videle teoretsko podlago svojega delovanja. Plod
obsežnega in intenzivnega dela se je pokazal za zu-
nanjega opazovalca nepričakovano hitro.
Začetkom leta 1976 seje debatno-akcijskim zborom
v hiši Dr. Sergeja pridružil znani terenski aktivist
Tone Dalara, se s svojo zdravo neposrednostjo in po-
globljenim poznavanjem baze takoj izredno priljubil
Dr. Sergeju in že februarja postal njegov najbližji so-
delavec in intimni osebni prijatelj. Med njunimi do-
lgimi pogovori, ki so se običajno nadaljevali še dolgo
po tem, ko so vilo tam okrog polnoči zapustili zadnji
sodelavci, se jima je vedno bolj kristalizirala potreba
po trdnejše organizirani dejavnosti kot edino možni
poti k večji akcijski enotnosti in intezivizaciji pro-
duktov dela. Tisto pravo realizacijo svojih idej sta vi-
dela v ustanovitvi Pisarne ALEPH-.
Pisarna ALEPH seje torej ustanovila ... In tu naleti
kronika na nepremagljiv problem. Vsi, danes še ži-
veči, ki so bili tistega večera (o večeru se lahko go-
vori z gotovostjo) prisotni v vili Dr. Sergeja, se ob
vprašanju »Kdaj?«, znajdejo v čudni zadregi in vedo
povedati le o zidu, ki se uporno postavlja na pot nji-
hovemu spominu. Vse izjave, na katere se kronika
lahko opre, se omejujejo zgolj na obrobne pojave, za
katere udeleženci trdijo, da so se pripetili ravno tis-
tega dne. Po selekcioniranju in ureditvi izjav, se je
pokazala naslednja kronološka slika:
Kot najzgodnejši datum se pojavlja tisti, ki ustanov-
ni sestanek povezuje s prvim cvetenjem češenj - ta-
ko trdi vsaj doktorjeva vdova Milena Rohrman-Lev,
ki naj bi tistega dne posadila v vazo na mizi, ob ka-
teri so se kasneje zbrali možje, nekaj češnjevih vejic
z rosnimi cvetovi. Kolikor je podatek sicer precizen,
pa je hkrati nemogoče natančno ugotoviti njegovo
korespondenco z nanašajočim se datumom, saj ne
obstaja nobena uradna publikacija, ki bi kronološko
sledila razvoju sadnega drevja, ali celo samo češenj.
O dnevu prvega češnjevega cvetenja leta 1976 lahko
samo približno ugibamo na podlagi takratnega giba-
nja dnevnih in nočnih temperatur in primerjave na
podlagi teh začrtane krivulje s krivuljo večletnih po-
vprečnih temperatur, ki predstavljajo temperaturni
pogoj za začetek cvetenja. Po tej primerjalni metodi
bi tega leta začetek cvetenja lahko padel v obdobje
od 19. do 30. aprila.
Kot pomembna in ne dosti v nasprotju s prejšnjo, se
kot druga pojavlja izjava Iztoka Osojnika, ki se spo-
minja časa nastanka Pisarne kot obdobja velikih dr-
žavnih praznikov, kar bi po obstoječih podatkih po-
menilo ali 27. april ali 1. maj.
Kot plod nerazsodnosti ali vsaj vroče krvi in torej
znanstveno empirične kronologije nevreden pod-
atek, je treba oceniti pričevanje Andreja Ščurka,
češ, da ustanovni sestanek soupada z nočjo, ko so na
novo začrtali cestne označbe na Titovi cesti. Prav ta-
ko, če ne še bolj sumljiv pa je podatek Zdenke Štru-
65
kelj, češ da seje ustanovni sestanek začel 17. maja
1976 ob 20,So, končal pa naslednjega jutra ob 1,55.
Od kod ravno njej taka gotovost?
Dopustimo, da so leta 1976 češnje res zacvetele 27.
aprila, daje prihajajoče na ustanovni sestanek v vili
Dr. Sergeja res pozdravljalo vihranje zastav, da so se
čaše res dvignile v pozdrav ob 20,30. Nobenega dvo-
ma pa ne dopušča zasedba okoli okrogle mize v
modri največji sobi prvega nadstropja vile. Najbliže
vratom je sedela Milena Rohrman-Lev, vedno pri-
pravljena skočiti po nov pladenj doma spečenega
kolača ali po novo posodo prijetno dišeče kave. Levo
od nje je sedel Tadej Praček, levo od njega pa Miloš
Kvas. Na tej strani, se pravi na desni strani Dr. Ser-
geja, kajti ta je sedel natančno nasproti svoje žene,
pod sliko »Misterij XX stoletja«, darilom njegovega
sovjetskega prijatelja, slikarja Ilija Glazunova, so se-
deli po vrsti še Andrej Ščurk, Zdenka Štrukelj, Riko
Grabnar in Sergej Valerij. Na levi strani Dr. Sergeja
v smeri proti njegovi soprogi pa so sedeli Tone Da-
lara, Iztok Saksida-Jakac, Iztok Osojnik, Miha Ko-
vač, Andrej Drapal in Eliel Kindlerer. Nekoliko
stran je v rokokojskem naslanjaču ob istovrstni
klubski mizici nekoliko osamljen sedel Alojzij Vo-'
dovnik. Vsega skupaj torej petnajst ljudi, če ne šte-
jemo gospodarjevega voljčjaka Rolfa, kije trenutku
nekolikanj neprimerno nemarno poležaval na zofi.
Šele danes se počasi začenjamo zavedati nepoprav-
ljive škode, posledice nerazumljive lahkomiselnosti
sicer razsodnih mož, da tedaj niso vodili nobenega
pravega zapisnika. Potek več kot pet ur trajajočega
sestanka bo tako za vedno zavit v temo. Ta nepaz-
ljivost pa je imela nekaj neprijetnih, če ne celo za Pi-
sarno ALEPH usodnih posledic in to ne tako dolgo
po ustanovnem sestanku.
Da ne bo pomote. Gre za uradne dokumente, ki jih
ni - obstcgajo pa trije pisani dokumenti, ki sicer frag-
mentarno, a zato toliko bolj neposredno pričajo o
malih dogodkih tega velikega večera. Gre za tri ko-
se, bolje koščke papirja, popisane in porisane s tremi
različnimi pisavami. Grafologija nam brez obotav-
ljanja pove, da je list št. 1 pripisati Alojziju Vodov-
niku, list št.-2 Dr. Sergeju Levu in list št. 3 Sergeju
Valeriju.
List št. 1: Gre za list papirja, očitno iztrganega iz ka-
kega sindikalnega koledaija. Levo nad zgornjo de-
belejšo črto je številka 8, pod njo piše »ponedeljek«
in pod njim z manjšimi črkami Boltežar. Desno nad
debelejšo črto piše z večjimi črkami »DECEMBER«,
pod njim pa so v drobnem kurzivu postavljeni na-
slednji verzi:
Kdor si obeta zdaj klet napolniti,
vedi, da to je posel za poleti!
(Ljudska)
Pod debelejšo črto, med tanjšimi črtami v razmaku
8 mm, ki označujejo mejo posameznih vrstic, so v
razmetani pisavi zapisane naslednje besede:
Ponedeljek: obiskati AMALIJO!!! (10 dkg kave, šo-
pek)
Pazi na izgovor s prejšnjega tedna
Vrtnice pri Herzmanski
Torek - Peljati Venčeslava v živalski vrt
Sergej nima prav, ko trdi, da se stene ne da prebiti
za vodovod in elektriko !! NI NOSILNA !!
Zdenki se povešajo - ha ha
V petek piši
Od tu naprej je lista nasilno konec - spodnji del je
nepazljivo odtrgan, zadnja stran pa je razen besede
»BELEŽKE« na skrajnem vrhu, popolnoma prazna.
List št. 2: Gre za list neznanega izvora, velikega za
četrtino formata A4, popisanega z razumno in lično
pisavo Dr. Sergeja:
Celo leto smo odstopali. Sedaj moramo v imenu Le-
vizma reči: dovolj! Cilj, ki smo ga hoteli doseči z od-
stopanjem, je dosežen. To obdobje se končuje, ali pa
je že končano. Zdaj se postavlja drugi cilj - pregru-
piranje sil.
Mi Levisti smo ljudje posebnega kova. Narejeni smo
iz posebnega materiala . . .
Pripravljajte se na nove bitke, moji bojni tovariši!
Brezkompromisno, moško in hladnokrvno, ne nase-
dajoč provokacijam, zbirajte moči, postavljajte se v
bojne vrste! Pod zastavo Levizma, pod našo zastavo,
zatiranci z vasi.
In na drugi strani:
Preden se združimo in zato, da bi se združili, je po-
trebno, da se najprej odločno in točno razmejimo.
Zgodovinski pomen tega Leninovega dela je pred-
vsem v tem, da je idejno razbil maloburžoazno sta-
lišče menjševikov, oborožil delavski razred Rusije
za nadaljnje razvijanje buržoaznodemokratske re-
volucije, za nov napad na carizem in, da je dal rus-
kim social-demokratom jasno perspektivo nujnos-
ti.. .
Predpostavljamo lahko, da gornji stavki predstav-
ljajo del koncepta otvoritvenega govora Dr. Sergeja.
(Da je imel otvoritveni govor ravno on, se razume
samo po sebi.)
List št. 3: Gre za kos papirnate serviete nekoliko
slabše izdelave, zaradi svoje kompaktnejše izdelave
tako primerne tudi za pisanje. Ni še povsem jasno,
kako se je ta kos papirja lahko znašel v vili Dr. ser-
geja, saj je znano, daje Milena Rohrman - Lev ved-
no kupovala samo najizbranejše tovrstne izdelke.
Možno je, da je predmet s seboj prinesel Sergej Va-
lerij, verjetno s kake okoliške gostilne, saj je tudi si-
cer poznan po precejšnji požrešnosti. Na servieti ni
sledu besede, zato pa so drug poleg drugega položeni
trije ženski akti, narisani s svinčnikom v naci-realis-
tičnem stilu.
Zgodovinski pomen ustanovnega sestanka Pisarne
ALEPH je v tem, daje znal natančno opredeliti in-
terese pred tem razkropljenih in nepovezanih sil.
Potrdil je do takrat zgolj teoretično predpostavko,
da se te napredne sile lahko združijo in povežejo v
trdno in jasno strukturirano organizacijo, ki bi slu-
žila kot akcijska osnova za razvoj delovanja, ki bi
služila kot opora v kritičnih trenutkih in ki bi ne na-
zadnje služila kot materialno zagotovilo. Izreden
prispevek na tem sestanku predstavlja uvodni go-
vor Dr. Sergeja Leva, ki izpričuje izjemen analitičen
duh, povezan z izredno vizionarsko sposobnostjo.
Dr. Sergej je dokazal, daje nadvse sposoben voditelj
66
Kronika PISARNE ALEPH
PRAZGODOVINA
Ob deževnih popoldnevih, ko starcem pokajo sklepi
in se mladim dekletom lepijo sramne ustne, ko An-
gleži pijejo čaj in ga pijem tudi jaz. ker sem bil že
dvakrat tam počez, ko se kolonizirana literatura dvi-
ga iz svojih okov, etc. etc., torej ob takih deževnih
popoldnevih se poleg luž rojevajo zgodovinsko pre-
lomna gibanja. In že kar na tem mestu je potrebno
uvesti nekaj realnih podatkov, imen, opisov in pod-
obne navlake, čeprav se zavedam, da bo to totalno
uničilo učinek klasične reforme prvega stavka, re-
forme, ki ne skriva svoje navdihnjenosti, svoje pri-
vrženosti Dantejevim spevom, svoje oplojenosti s
svetovnim duhom. Je že tako. treba bo zabresti. Eno
popoldne marca ali pa celo že februarja 1980, ko je
scalo že zaradi prvega odstavka, se mi je nenadoma
približal človek. Oblečen je bil v bel trenčkot z za-
Yihki nad kolenom. Spominjal sem ga. bil je Sax.
Čudno me je spreletelo, kot bi storili nekaj grdega.
Pot se mi je polil po prstih. Z zvonkim glasom mi je
šepnil v uho:
»Ejga, a bi šou z nami pisat eno dramo?«
Takoj sem pomislil na zaroto, a sem si to misel takoj
izbil iz glave, ker sem malo nazaj zagledal Oso, na-
slonjenega na živo mejo. kako mi maha z belo zasta-
»Če je tko ... bi pa šou.«
Tedaj še nisem vedel, da sem izgovoril besede, ki se
jih bodo učili na pamet otroci od prvega razreda us-
merjenega izobraževanja naprej. Že zdaj čutim v us-
tih okus magdalenic, ki so me v tistih trenutkih spo-
minjale na pranje plenic v ledeni savski vodi.
GLEDE NA VAŽNOST DOGODKA JE POTREB-
NO VSAJ OMENITI, KJE SO PADLE TE ZGODO-
VINSKE BESEDE, VSAJ ZATO, DA BODO PO-
ZNI RODOVI IMELI KJE ODLAGATI LOVORJE-
VE VENCE IN DA BODO, MALO MANJ POZNI
RODOVI, IMELI KAM VZIDATI SPOMINSKO
PLOŠČO. Prav nič se ne bom zlagal, če bom pove-
dal, da se poročajo na Magistratu, pokopavajo na Ža-
la in kopajo na Sternu. Ne bom pa se tudi zlagal to-
liko in povedal to, česar ne boste sposobni razumeti.
Zato naj opis kraja končam z mislijo, da bo cela
Ljubljana, če ne celo kar cel svet naša spominska
plošča. Sveče bodo gorele na kamnitih podstavkih.
»Če si za to, bi nas šlo ene šest, mi trije, pa Roza, pa
Vera, pa Hlupič, pa mogoče še kakšen. Gor u Baski
Grapi ma en moj kolega eno bajto, k bi jo nm poso-
du, da bi mel mir. Ene par dni bi gor pisal, pol bi pa
dramo poslal na tist natečaj za pet miljonov, da ne
bomo ravn zastojn delal.«
Te besede je izgovoril eden od nas treh, pri čemer
lahko takoj izločim sebe, ker jaz takrat Hlupiča še ni-
sem tako dobro poznal, da bi ga lahko predlagal. Ne
glede na to sem se s stvarjo strinjal in smo se lahko
prijateljsko razšli. Zavil sem na faks, da bi slišal kaj
pametnega o drami ali celo o njenem pisanju. Sicer
sem imel pa tako in tako ravno tedaj predavanja iz
svetovne literature, če me spomin ne vara, smo rav-
no tedaj jemali dramatiko, ker se mi je zdelo še po-
sebej dobro znamenje, čeprav seje pozneje izkazalo,
daje bilo v predavalnici tako vroče, da so radiatorji
bruhali gladiatorje, da so table klecale pod vprašaji,
da sem .po kakih petih minutah potegnil črto in šel
v Kinoteko, kjer so ravno rolali Godarjevega Malega
vojaka. Čeprav mi je bil film blazno všeč. so mi misli
stalno uhajale naprej in ugibale o moji prihodnosti.
Naslednji dan je bilo vreme lepo (tudi popoldne), pi-
hal je severovzhodnik, kar je obetalo pomiritev z na-
ravo, ki nas jebe že od starih Grkov naprej.
Ne glede na to. da misel zadnjega odstavka marsikaj
obeta, da napoveduje fenomenalno nadaljevanje, da
napoveduje dramatičen razvoj skrajno zanimivih
dogodkov, moram na tem mestu na silo prekiniti tok
pripovedi, čeprav se zavedam, da ni to niti najmanj
vljudno in da si bo zato marsikateri bralec v svojem
notesu pri mojem imenu zaznačil črno piko. Pove-
dati je namreč treba, daje presledek med prejšnjim
in tem odstavkom dolg svoja dva meseca. Zdaj. ko
sem povedal to, grem lahko v naslednji odsta\-ek.
Tako, pa smo tu. Nismo (nisem) pa nikjer drugje kot
tam, da moram narediti še en prepotreben vri\'ek, ki
bo pojasnil prejšnji odstavek, pa verjetno tudi tega.
ki se ravnokar razvija, pri čemer se prav lahko zgodi,
da bo kmalu več vrivkov kot stavkov. V prejšnjem
odstavku sem namreč storil neodpustljivo nap^o.
da sem namreč prenesel fikcijo iz preteklosti v seda-
njost, da sem »pripoved o« prelepil z »o pripovedi«,
pri čemer pa je to drugo še vedno »pripoved o«. Po-
sledice, ki kar vrejo iz tega dejanja, pa so te. da. ko-
likor preveč navdušeno nadaljujem s takim nači-
nom, samega sebe spremenim v fikcijo, ali pa da za-
radi vožnje po dveh tirih iztirim, se razcepim; v obeh
primerih pa bo to največja smola za t. i. objektivno
zgodovino, ki bo ostala brez podatkov o PISARNI
ALEPH. In glede na to, da z vsako novo besedo v tej
smeri samo še globlje zabredem, moram v tem tre-
nutku poklicati vse pomočnike svoje volje in preki-
niti s tem samomorilskim dejanjem. Jasno je, da ni
nobenih dveh tirov.
1.	to je samo literarna finta, ki naj pritegne čim več
bralcev,
2.	tudi če drugi tir (»o pripovedi«) obstaja, je objek-
tivno tudi in predvsem on tisti, kije najobjektivnej-
še pričevanje o PISARNI ALEPH,saj je v vsakem
trenutku prav on produkt enega od njenih članov.
3.	tudi če vse skupaj ne drži, se še vedno lahko skli-
cujem na svobodo umetniškega ustvarjanja v naši
družbi, zaradi česar lahko pišem, kar mi že pade na
pamet, pri čemer pa moraš ti prebrati ravno to, saj
je finta, opisana pod točko ena, očitno uspela.
To pa je tudi iztočnica za skok nazaj v sporni odsta-
vek, nazaj na nivo prve digresije. Zakaj je med de-
setim in enajstim odstavkom luknja d\'eh mesece\-?
Ko sem omenjenih prvih deset odstavkov spisal v
poletnem navdihu, z ust\-arjalnim zanosom, sem iz-
delek prebral in ga s tugo v srcu zalučal v najtemnej-
ši kot najnižjega predala garderobno omare, med
miši in črve. ki neusmiljeno cefrajo te naše pomnike
67
in strateg. Pomemben doprinos temu sestanku po-
menijo še prispevki Toneta Dalare, Iztoka Sakside-
Jakca, Iztoka Osojnika, Mihe Kovača, Andreja Dra-
pala in Eliela Kindlererja.
Sestanek pa je pokazal tudi nekaj slabosti.
Predvsem ni znal v praksi uresničiti že omenjenih
misli Dr. Sergeja: »Preden se združimo in zato, da bi
se združili, je potrebno, da se najprej odločno in toč-
no razmejimo.« Sestanek v svojih vrstah ni znal najti
tistih, ki so se že tedaj pripravljali na revizijo in iz-
dajo Levizma. Ni opazil, kako daleč so že razpete
mreže Andreja Ščurka. Zdenke Štrukelj, Rika
Grabnarja. Sergeja Valerija in njiho\-ih kasnejših
pajdašev. Ni opazil, da nekateri izkoriščajo njegova
humanistična načela odprtosti in demokratičnosti,
da si demokracijo predstavljajo kot svoj privilegij,
kot možnost za strahopeten in zahrbten napad na
načela izvirnega levizma kot ideološke osnove Pi-
sarne ALEPH.
Njihovo rovarjenje seje po tem sestanku nadaljeva-
lo izredno previdno, a neupoštevajoč osnovna etič-
na pra\ ila. Edino njihovi kojotski potuhnjenosti in
lisičji prilizljivosti se gre zahvaliti, da tega ni opazilo
ostro oko Dr. Sergeja in njegovih pravih pripadni-
kov. Poleg njegove širokosrčnosti, ki mu ni dovolje-
vala suma. da bi bili njegovi prijatelji lahko tudi nje-
govi sovražniki, je kmalu po ustanovnem sestanku
začel tudi z intenzivnim raziskovanjem evropskih
avantgard, vzporedno pa se mu je tudi vedno bolj
razraščal problem lingvistike. (Rezultat teh raziskav
sta deli »O nekaj problemih strukturalne lingvisti-
ke«, 1979 in »O avantgardah«, 1980.) Priznati je tre-
ba, daje bil ves ta čas, se pravi do njegove smrti leta
1981, položaj znotraj Pisarne ALEPH nerazčiščen,
omejujoč se na vzdrževanje statusa quo. Dr. Sergej
je sicer ves svoj čas, kar mu ga ni vzelo teoretsko de-
lo (in resnici na ljubo - teorija mu je vzela most of it),
popolnoma posvetil delovanju Pisarne. Razvejana
dejavnost, zahtevajoč izredne organizacijske spo-
sobnosti, pa mu je preprečevala, da bi svoje ostro
oko vrgel tudi tja, kjer je brstelo seme zla. to seme,
ki je dobro vedelo, da ji za življenja Dr. Sergeja ne
bo mogoče tudi na zunaj uresničiti svojih revizionis-
tičnih idealov, je potuhnjeno čakalo na svoj čas, is-
točasno pa zahrbtno novačilo v svoje vrste novince
in tiste z mehkejšimi hrbtenicami. Zdravo jedro Le-
vizma seje v teh trenutkih preveč zanašalo na abso-
lutnost moči svojega vodje, preveč je verjelo, da jim
nihče ne more do živega. Delali so tako, kot da bo
Dr. Sergej vedno med njimi.
Revizionisti, katerih idejno jedro predstavljata An-
drej Ščurk in Zdenka Štrukelj, so vse svoje napore
usmerili v to, da bi dokazali, kako je edino resnično
ustvarjalno obdobje Dr. Sergeja tisto prvo, iz let
1930-1941, se pravi obdobje mladostne lirike. To iz-
hodišče, ki se je lahko porodilo samo v idiotskih ali
pa kriminalnih glavah, saj tako razvejano dejavnost,
ki je v svojem dolgoletnem razvoju ne samo enkrat
negirala svoja mladostno-pesniška izhodišča, težko
najdemo še pri kakem avtorju dr. Sergejevega for-
mata. Njihove metode in cilji so kristalno jasni. Da
bi se sploh konstituirali kot vidljiva grupa, so potre-
bovali samo dovolj močno ime, ki bi njihovemu ble-
betanju podarilo status govorice. Dr. Sergej Levjim
služi zgolj kot ščit. kot mašilo lastne teoretske šib-
kosti. Pri tej eskalaži se seveda ne sramujejo proda-
jati kratkega in za celoten opus skoraj povsem ne-
bistvenega obdobja kot tistega edinega, ki reprezen-
tira celoto imena Dr. Sergej Lev. Ker tisti del. ki mu
dajejo pomen celote, pokriva obdobje njegove mla-
dosti, jim upravičeno pritiče vzdevek »mladolevov-
ci« nasproti »starolevovcem«, ki levizma ne vidijo
drugače kot resnično celega.
Že od začetka mora biti jasno, da mladolevovska iz-
bira tega obdobja kot ideološko-teoretske podlage ni
plod naključja. Kaj še. Dr. Sergej 1930-1941 je izbran
premišljeno, saj je edino za to obdobje značilno, da
dr. Sergej še ni izbral takega teoretsko-političnega
profila, kakršnega mu je uspelo izbrati po letu 1941.
V tem času Dr. Sergej še veruje v krščanski huma-
nizem, katerega motor je znana fantazma vklenje-
nega rdečkarja; to je čas navdušenega in slepega
čaščenja Umetnosti, tistega dela življenjske prakse,
ki je edina sposobna preseči umazanijo vsakdanjos-
ti, se konstituirati kot avtonomno polje nad profani-
mi in lepega nevrednimi peripetijami politike-ideo-
logije. V takem duhu je zapisana vsa njegova takrat-
na poezija, ki, kar spet govori že samo po sebi, če iz-
vzamemo obvezne študijske naloge, količinsko ab-
solutno prevladuje. Ne toliko na poetsko prakso kot
na teoretsko misel o poeziji vpliva na tedaj še precej
nesamostojnega Dr. Sergeja poznanstvo s T. J. von
Verbrecherschnauchenom. Čeprav na zunaj, koli-
kor nam je ta zunanjost poznana preko njune kores-
pondence, izgleda, kot da se Dr. Sergej uspešno upi-
ra Verbrecherschnauchenovim kvarnim vplivom,
saj mu da v nekem pismu žreti celo njegov lastni
Nicht, pa je predvsem seminar, ki gaje vodil v Hei-
delbergu leta 1940/41, bistveno določen ravno s Ver-
brecherschnauchenovim vplivom. In ravno v ma-
rec enainštiridesetega leta pade začetek epistemo-
loškega reza, ki ga mladolevovci enostavno zamol-
čijo, reza, ki postavi v novo luč vse njegovo doseda-
nje ustvarjanje. Gre za premik, ki ga je 9 mesecev
pred tem povzročil Hitlerjev napad na Francijo, ste-
ber demokracije in svobode, zadnje upanje vseh
svobodomislečih ljudi širom po svetu. Ta šok je bil
celo za Dr. Sergeja preveč. Vsi ideali pacifizma in
apolitičnosti so se mu razblinili v nič - seveda zado-
sten razlog za mladolevovce, da ročno pozabijo Dr.
Sergeja novega obdobja. »Narzissmus und Nazis-
mis« iz marca 1941 in »Pesniška politika - politično
pesništvo« so razprave Dr. Sergeja, ki za mladole-
vovce ne obstajajo. Toda roganje empiriji se jim bo
prej ko slej maščevalo. Če ne drug, jih bo krenila po
prstih ravno tista ideologija, ki se zdaj od nje tako
prestrašeno ograjujejo.
Po tako grobem maličenju levizma kot smo ga lahko
zasledili pri mladolevovcih, po revizionizmu, ki seje
skonstruiral in upravičil že vnaprej, sploh ne more
več presenetiti njihov naslednji korak - popolna za-
tajitev kakršnih koli izročil levizma ter istočasno na-
ravnost pravljično konstituiranje zgodovine Pisarne
ALEPH. Vsled njihove vsem znane strahopetnosti
so se tega zadnjega dejanja podlosti lotili seveda šele
po smrti tistega, katerega ime je po njihovem vredno
pozabe. In povrhu vsega si njihov pravljični kon-
strukt lasti celo naslova »Kronike«. Ravno zato si
pričujoča kronika ne more kaj, da ne bi, kot farsični
intermezzo, predstavila vsaj prvih nekaj strani tega
falsifikata.
68
preteklosti - knjige: Po kritičnem pretresu zapisane-
ga sem namreč spoznal, da pisec tistih desetih ods-
tavkov na tak način ne bo prišel daleč, daje pripo-
ved neenotna, okorna, stilno neizdelana in kar je še
podobnih gluposti, skratka, da je o stvari potrebno
premisliti, jo pretehtati, najti argumente in opraviči-
lo za nadaljnje pisanje in predvsem najti sredstvo, s
katerim bi lahko prisilil urednike, da bi mi to delo,
zaradi svoje nesporne kvalitete vredne objave, tudi
natisnili. Kaj vse sem počel v teh dveh mesecih, bo
natančen bralec verjetno (če ne bom po današnjem,
drugem pisanju, dokončno vrgel stvari tja, kamor
naj bi jo po mojih prejšnjih besedah vrgel že pred
dvema mescema) našel kje na naslednjih straneh.
Kar je v tem trenutku potrebno povedati, je to, da
smo v tem času prestopili iz leta 80 v leto 81, kar je
bil vsekakor nepozaben dogodek za vse tiste, ki so to
tudi doživeli. Vsi, ki berete te vrstice v letu 2000,
3000, 4000,. . vedite, da je letošnje novo leto padlo
v eno najhladnejših zim v zadnjem času, da pa nas
je sonce kljub vsemu in še vedno ščegetalo s svojimi
zlatorumenimi žarki, še posebno na mladostno pr-
vojanuarsko jutro. Potrditi je treba tezo o starih do-
brih časih.
Zunaj, toliko da zvončki že ne odzvanjajo, tičice na
magistrat letajo in babice modroce klofajo. Povpreč-
na dnevna temperatura je 17 celzijev, ponoči je pa
tako temno. Mislim, da je s tem povedano vse.
Jebimtimater.
Med trinajsti in štirinajsti odstavek se vrivajo že kar
celi trije meseci. Po tako dolgem nategovanju bi
vsak normalen bralec postal peder, bralka pa cipa.
In ravno zato računam nate, tako kot drugi računajo
po tebi. Na vprašanje, kaj vse sem počel te tri mese-
ce, bi se spet lahko izognil z napotilom na naslednje
strani, s tem, da so te strani glede na prejšnjo dvo-
mesečno prekinitev ne samo mnogo bolj oddaljene,
pač pa je vprašljiva njihova eksistenca sploh. Ob
predpostavki takega nadaljevanja je sklep popolno-
ma upravičen.
Tristram Shandy in Jaz
Primer seveda nikakor ne skriva svoje podobnosti s
podobnim primerom, ki ga dr. Janko Kos v svojem
Pregledu svetovne književnosti zaobjame nekako
tako:
»Vrh angleškega sentimentalnega romana je ustva-
ril laurence Sterne (1713 do 1768) z obsežnim delom
Življenje in mnenja Tristrama Shandyja (Life and
Opinions of Tristram Shandy, 1760-1767), hkrati pa
tudi že presegel vse znane oblike tradicionalnega ro-
mana. Uvedel je ekscentrično tehniko pripovedi v
prvi osebi, ki opušča sklonjeno pripoved, se nepres-
tano zgublja v digresije po načelih svobodne igre
asociacij, tako da do prave zgodbe sploh ne pride.
Podobno ekscentrični so tudi junaki; namesto raz-
umne jasnosti vlada v tem romanu muhast humor,
ki napoveduje nekatere poteze modernega romana
20. stoletja.«
Ne glede na Kosovo duhovnozgodovinsko analizo
pa je moj odnos do tega romana ravno tako na nek
način zanimiv. Roman se mi je že po prvih straneh
tako priljubil, da sem sklenil brati ga v njegovem
lastnem duhu. To pa pomeni, da ga ne mislim nikoli
prebrati. Priznam, daje ta dedukcija iz osnovne av-
torjeve misli, da avtobiografijc na noben način ne
more dokončati, k(>r je
1.	vednc) za raz\'ojem dogodkov, razen če ne ži\-i sa-
mo življenje pisanja toda v tem primeru bi se pi-
sanje zavihalo samo vase. kar po doslej znanih pod-
atkih spominja na fenomen črne luknje, kije doslej
pač še nobeno zemeljsko bitje ni doživelo, če pa jo
je že doživelo, pa o tem ni poročalo, kar prav nena-
vadno spominja na smrt
2.	obsojen na to, da ne bo mogel popisati vsaj enega
dogodka - seveda svoje smrti, kar nas nenavadno
spominja na zaključek točke ena in nam daje misliti,
da sta točki ena in dve v neki prav posebni zvezi,
precej sumljiva - sumljiva predvsem zato, ker se na
noben način ne morem prepričati, če se je avtor res
držal svojih napovedi in romana res ni končal, saj v
nobenem od primerov,
1.	da preberem roman do konca, ki ga fizično vseka-
kor ima, kot ga imajo vse knjige iz zbirke 100 roma-
nov in ugotovim, da ima roman tudi konec romana,
s čimer sicer dokažem, daje avtor nedosleden, hkra-
ti pa to ugotovim tudi za svoje branje, kar mojo oseb-
nost nikakor ne bi postavljalo v lepo luč, saj bi padel
na prav glupo finto
2.	da preberem roman do konca in ugotovim, da ro-
man nima konca romana, kar bi samo potrdilo tezo,
daje človek edina žival, ki se mu led udre že pri pr-
vem koraku, razen če seveda ni norec in ima debel
krompir
3.	da romana ne preberem do konca, pa naj bo to fi-
zičen ali pa »resničen« konec romana, kar me sicer
ohranja v začrtanem duhu, mi pa seveda ne more
dati druge vednosti razen te, da je smrt (konec) za
življenje (branje) povsem indiferenten pojav, ne do-
bim zaželenega in mi zato ne preostane nič drugega,
kot da ta dolgi stavek končam prav tako, kot nisem
dokončal svojih dveh branj tukaj omenjenega roma-
na, ki (branje) seje enkrat končalo sredi druge, dru-
gič pa sredi prve knjige, kar seveda spet postavlja
vprašanje, kje se bo končalo tretje branje, če bo do
njega sploh prišlo, kar pa je tudi možen primer ne-
dokončanosti, kljub svoji dražljivosti izredno nevar-
na (namreč dedukcija, ki se omenja nekje na začet-
ku tega odstavka - toliko v razumljivost, za katero se
tolikanj potimo), zato opravimo manever starih do-
brih stezosledcev in se delajmo, kot da Indijancev
sploh ni, čeprav v silnem drncu ravnokar kopitljajo
nad nas.
In prav verjetno v tem trenutku ni nikogar, ki na
podlagi splošne zgodovine razvoja kronističnih ved,
s posebnim ozirom na v tem pogledu še posebno in-
teresanten in poučen razvoj slovenske tovrstne pa-
noge, ne bi že v naslednjem odstavku, če ne celo že
natančno na tem mestu (čeprav je ravno to mesto v
tem trenutku na nek način že zasedeno - pa nič zato,
kot spodobni potniki, ga bomo odstopili starejšim),
pričakoval nek poseben obrat v poteku pričujoče
kronike, mogoče celo faktičen drnec faktičnih Indi-
jancev (Siouxev) nad vsakomur mu ljubo rodno hi-
šo. Kot vsak dober kronist, podložen neubranljivi
argumentacijski moči materialnih zgodovinskih do-
godkov, istočasno že vnaprej upoštevajoč pričako-
vanja tistega vsakega bralca, bom tudi sam ta obrat
zapisal kar se da takoj, da bo tako čim bolj avtentič-
no (kot se za kroniko spodobi) odslikaval t.i. real-
nost.

Kljub očitnemu kriminalu, ki je podlaga gornje
»Kronike«, pa vseeno nanizamo nekaj pripomb, ki
naj bodo hkrati tudi afirmacija pozitivnosti pričujo-
če kronike.
1.	Kdo je že kd^ videl kroniko, pisano v prvooseb-
nem govoru?
2.	Kje je Dr. Sergej Lev?
3.	Kakšna podlost postaviti ustanovitev Pisarne
ALEPH v čas, ko ima ta za sabo že polna štiri leta
plodnega delovanja. Značilno je, da so ustanovitev
postavili ravno v čas, ko je bil Dr. Sergej najbolj za-
poslen s teoretskim delom, leto dni pred smrtjo, in
se torej skoraj ni imel časa ukvarjati z notranjimi
problemi Pisarne. (Čeprav je treba priznati, da nam
posebno zadnje obdobje Dr. Sergeja postavlja še do-
sti ugank, kar lahko glede na m^hno časovno odda-
ljenost pomeni precejšen paradoks, predvsem pa je
vreden premisleka podatek, da je Dr. Sergej v tem
petletnem obdobju napisal le dve (že omenjeni) raz-
pravi. Težko je verjeti, da bi tako plodovit pisec po-
rabil zanju toliko časa. Tu bo verjetno treba iskati še
kakšne tekste.
4.	Značilno je uvajanje neresničnih oseb, ki naj
funkcionirajo kot resnične. Tudi tu je račun na dla-
ni. Zamaskirati sektaštvo pod masko navidezne po-
zicijske nediferenciranosti.
5.	Preobrat, ki ga avtor pričakuje na koncu odlomka,
sicer ni ekspliciran, je pa evidentno, da se misli na
uničenje starolevovstva, se pravi levizma nasploh.
Tu jih je zgodovina že postavila na laž, saj je šel raz-
voj dogodkov ravno v nasprotno smer.
Po vsem tem je prav presenetljivo, da je Pisarna
ALPEH v času svojega obstajanja prav intenzivno
delovala, čeprav bi to delovanje težko označili kot
kakorkoli jasno usmerjeno ali celo enotno. V teh pe-
tih letih je zato potrebno omeniti vsaj nekaj njenih
večjih javnih predstavitev.
Prvi uradni skupinski nastop Pisarne ditira v 18. ju-
nij 1976, ko je bila z njeno pomočjo podrta razpada-
joča hiša na Prešernovi cesti v Ljubljani. Ta mani-
festacija je s svojo rušilno energijo pritegnila v pisar-
niške vrste mnogo novih članov, med katerimi po-
meni največjo pridobitev vsekakor levizmu še da-
nes zvesti Igor Žagar, kije ob priliki svečanega spre-
jema izrekel naslednje, še danes žive besede: »Ta ak-
cija je bila majhen korak za človeštvo, velik za Pisar-
no ALEPH.«
Že ta prvi uradni nastop je imel (med drugim) tako
ogromen odmev v tujini, da je Pisarna naslednjih
šest mesecev gostovala samo v Nemčiji, med dru-
gim tudi na znanem Schabachkem festivalu z režijo
Wagnerjeve opere Prstan. Še leta 1981. se v svoji
drugi številki revija Das Bild tako spominja tega in
ostalih gostovanj Pisarne ALEPH na tem festivalu:
»1976: mlada, dotlej neznana Pisarna ALEPH, ki so
ji zaupali režijo Prstana ob jubileju Schvvabachkega
festivala (njegovi stoletnici), je ob prvi izvedbi po-
vzročila škandal, ki je odmeval od »kulturnih rub-
rik« tja do naslovnic Springerjevega tiska: kot da bi
se hotela posmehovati jubileju te »pristne nemške«
institucije je - skup^ s Škotom McChintijem izbrala
pretežno mednarodno pevsko zasedbo (izstopala sta
izvrstna Briinhilde - Gwyneth Jones - in Wotan-
Donald Maclntyre); rezultat je naznačil že oris prve
scene Renskega zlata: čez cel oder velika hidroelek-
trarna na Renu, pod njo »RENSKE DEKLICE« v
oblačilih, ki nezmotljivo izpričujejo, da gre za »na-
jstarejši poklic na svetu« . . . Kaj je temu sledilo, si
lahko predstavimo: žvižgi v dvorani, užaljeni Nemci
so takoj ustanovili celo »Združenje« za boj proti Mc-
Chinty-Alphovemu Prstanu, množična občila govo-
rijo o »nacionalni sramoti«, Wolfgang Stansky, Ric-
hardov vnuk in direktor festivala, mora zastaviti vso
svojo avtoriteto, da ohrani isto uprizoritev tudi na-
slednje leto. 1978: tretje leto Alphove uprizoritve
prinese popoln preobrat (ki seje nakazoval že 1977),
ovacije, eno najdaljših ploskanj v zgodovini opere
(ob z^ljučku Somraka bogov je aplavz trajal uro in
deset minut!) 1980: postalo je jasno, da imamo opra-
viti z dosežkom zgodovinskih razsežnosti, celotna
uprizoritev je posneta na magnetoskop, da bo ohra-
njena za prihodnost. Učinek te uprizoritve je bil tako
travmatičen, da seje uprava festivala odločila, da le-
ta 1981 prvič v zgodovini Bayreutha ne bodo izvajali
Prstana, marveč zgolj šest drugih Wahnerjevih oper,
saj bi sleherni novi Prstan nujno ostal v senci Mc-
Chinty-Alephovega.«
Januarja 1977 je Pisarna svoj prvi nastop po vrnitvi
iz Nemčije posvetila Tržiču, v tem nastopu pa je po-
sebno mesto propadlo Elichu Kindlererju, kot na-
grada za odlično opravljen dirigentski delež pri iz-
vedbi Wagnerjevega Prstana. Ker je njegov po-
zdravni govor v tržiškem sindikalnem domu pred
večglavo množico izredno pomemben za vse nadalj-
ne delovanje Pisarne, je nujno, da ga priobči tudi
pričujoča kronika.
OTVORITVENI GOVOR ELIELA
KINDLERERJA V TRŽIČU
»Spoštovane dame in tovariši! Ne sprašujte me o
dvojnih merilih prisotnih že v prvih besedah na-
povedi, saj vam to zaenkrat tudi ne bo dovoljeno.
Če pa že kaj povem o napovedanem razlikova-
nju, naj le to, da naj damam zaenkrat ostane v
mislih njihova razločevana polovica, tovarišem
pa njihova. Preskoki damske razlikovane polovi-
ce v tovariško in narobe pa so dovoljeni le:
1.	v slučaju elementarnih nesreč z visoko stopnjo
radioaktivnosti
2.	v slučaju zastrupitve z gobami ter
3.	v slučaju, da prva dva slučaja nista slučajna.
Izjemoma ter na lastno odgovornost se dovoli pre-
skok tudi v skrajnem, zaključnem delu programa
PISARNE ALEPH, vendar le, če to prej potrdi
pristojno okrožno sodišče ali vaški župan. Po teh
uvodnih razlagah pravil igre, ter pred obveznimi
komplimenti ter ne nazadnje pred prvo točko
spektakla PISARNE ALEPH iz Ljubljane, ter ne
nazadnje pred semaforjem, ter ne nazadnje pred
vsemi nazadnjaki, ter ne nazadnje pred simpozi-
jem o čevljarski umetnosti, torej ne nazadnje
pred vsemi ne nazadnjimi, se moram v primeru
PISARNE ALEPH iz Ljubljane, ki vam bo skrei-
rala nocojšnji večer, opravičiti vsem tujcem, pri-
sotnim tu pred mano. Natančneje to pomeni, da
se opravičujem vsem, ki ne obvladajo našega ma-
70
terinega nam jezika in to zato. ker je danes PI-
SARNA ALEPH zaradi objektivnih in neprijetnih
okoliščin prišla v vaš kraj brez uradnih prevajal-
cev. Vsi tujci boste tako prikrajšani za lepote slo-
venskega jezika v tujih jezikih. Ob tej priložnosti
bi se tudi zahvalili vsem, ki so padli za prevajal-
sko službo PISARNE ALEPH, pisarne, kije danes
po dolgem času spet v Tržiču, v kraju, ki nas je
pred leti tako lepo sprejel in na katerega nas ve-
žejo, lahko rečem, najlepši trenutki našega življe-
nja, kolikor jaz sam sploh lahko operiram s tujimi
življenji. Kajti, kakor nas poučuje znanstvenik in
duhoslovec Jakob Lojzij Marija von Poprdečkin:
Nobeno življenje ni tako mrtvo, da bi se ga ne dalo
poprej operirati. Konec citata. Ni naklučje, da
globina omenjene genialne misli-osebe, ki je mi-
mogrede tudi moj prijatelj iz drugega kolena, da
torej globina njegove misli istočasno tudi najbolje
opiše lepote vašega kraja, Tržiča. In ko sem že pri
komplimentih: Res ne vem, kdo ima večjo čast. Ali
PISARNA ALEPH, daje prišla v Tržič, ali Tržič,
da ga je ponovno obiskala PISARNA ALEPH. Iz
zagate me bo spet rešil citat umnega moža, kate-
rega ime pa ni pomembno, ker je v tem trenutku
že pokojni, ki se glasi tako.: Nobena krava ni tako
črna, da bi se lahko pasla tudi ponoči. Konec ci-
tata. Glede na osnovno vprašanje o tem komu gre
nocoj večja čast, bi ta misel lahko pomenila, če se
izrazim z besedami prijatelja, ki se (trenutno) bo-
ri v Španski Državljanski vojni na pravični stra-
ni: Resnica je vedno tam, jer je ne pričakuješ. In
zdaj, ko vemo to, ne boste presenečeni, če boste
resnico srečali čez nekaj ur, ko se boste vračali z
nocojšnjega špektakla PISARNE ALEPH, če boste
torej srečali pravico, kako bo pijana ležala po
stari slovenski navadi v kakem grabnu in pela
pesem:
Slovenka sem
in moja bit ostala bo slovenska
ne dam se več sovragu
naj najde kurbo si na drugem pragu
zdaj grem v boj
ne v boj
v mesarsko klanje - ah
kje hiša mojega stoji očeta
da ne bila bi več tako zapeta,
pri čemer se lahko zadnji verz glasi tudi:
da ne bila bi več tako izpeta ali
da ne bila bi več tako zapita ali
da ne bila bi več slovenskim fantom grob.
Spoštovane dame in tovariši! Glede na to, da z va-
še strani ne more biti kakih posebnih vprašanj in
da vam naslov nocojšnjega špektakla METODA
UNIVERZALNOSTI S PODNASLOVOM STRA-
TEGIJA TOVARIŠTVA pove še manj, kot vam bo
povedal sam špektakel - glede tega si pač ne bi
smeli delati utvar - glede na to torej, bi vam zdaj-
le svetoval, da globoko vdihnete zrak, po možnosti
vsi naenkrat, kajti tako boste dosegli dodatni špe-
kularni učinek vakuma v zaprtem prostoru, po
principu starega Prešernovega zakona, da gre
zrak tja, kjer je večja praznina - sicer pa je brez
smisla še naprej razpredati o tej temi, kajti kot je
to običajno, niti slučajno niste vdihnili zraka
enotno, kar daje vaši enotnosti kaj slabo oceno,
da ne govorimo o tem. da sta zaprainli edinstveno
možnost, da bi ustvarjali špektakel skupaj z no-
cojšnim gostom, to je PISARNO ALEPH. Vse. kar
lahko poleg samornora v tem trenutku še storite,
je to. da se pošteno primete za svoja sedala in na-
peto opazujete ter strižete z ušesi, čeprav moram
priznati, da nobena od teh možnosti ni vredna
spodobnega državljana. Naj vam torej predsta-
vim člane PISARNE ALEPH. torej tiste..kijih bos-
te imeli nocoj čast zabavati.
Tovariš Eliel Kindlerer govori na znamenitem tržiškem zboro-
vanju.
In, da ne bomo kar tako preprosto gledali drug
drugega, takorekoč zroč drug drugega, pri čemer
ste vi v prednosti, ker pač sedite, predlagam, da
nas kar takoj začnete zabavati, medtem pa se bo-
mo mi podprli z eno predvečerno malico, seveda
pa vas ne bomo izgubili izpred oči.
In medtem, ko bomo pozorno spremljali vaš špek-
talurarni nastop, naj si dovolim najaviti že kar
poslednjo točko, četrtkovega večera s PISARNO
ALEPH. Kajti nobena reklama ni prezgodnja, še
posebno pa ne taka, ki napoveduje simpozij o čev-
ljarski umetnosti, torej simpozij, ki je takorekoč
71
pisan na kožo bogati tovrstni tradiciji TRŽIČA.
Kot rečeno, bo to poslednja postaja nocojšnega
večera s PISARNO ALEPH, v kateri bodo kot gost-
je nastopili trije najvidnejši svetovni strokovnja-
ki čevljarske umetnosti. Pri naštevanju njihovih
imen me vedno prijetno poščegeta po podplatih.
Prvi med njimi je Bani Sadr iz ZRN, prvi svetovni
praktik te umetnosti. Drugi je Pinoče, ki ima pre-
velike noge celo za svoje lastne čevlje, tretji pa je
nekdo, ki ga poznate vsi, zato ga ne bi posebej
predstavljal. Kot dokaz za izredno zanimivost ter
aktualnost simpozija o čevljarski umetnosti, ter
za neverjetno izurjenost naših gostov-simpozian-
tov v tej olimpijski disciplini, naj navedem sklep-
ne besede enega izmed njih, ki jih je izrekel na na-
šem zadnjem gostovanju v Spodnji Duplici.
Zaključil je: In tako smo v pogovoru dokazali, da
so čevlji eden pomembnejših delov človeškea obla-
čila, čevljarska muza pa je prva v dolgi vrsti gr-
ških muz, ki sije nežno stopalce zaščitila in okitila
z izdelki svojih podložnikov. Te besede našega
simpozianta so v Spodnji Duplici izzvale tak ap-
lavz, da se še danes prepirajo, kdo je imel bolj za-
tekle roke.«
Tržič je tega dne v resnici razpadel na dva kosa. Že
naslednjega dne pa je komentatorska stran osred-
njega slovenskega dnevnika »Delo« priobčila po-
Istranski prispevek prvega moža slovenske kulturne
kritike, J. Horvata. Komentar označi levizem kot
»najperspektivnejšo in najizkušenejšo tendenco slo-
venske kulture«, pri čemer ne pozabi poudariti po-
men levizma za razvoj samoupravljanja in samozaš-
čite. Tržiška lokalna radijska postaja pa je še ves na-
slednji teden skoraj neprekinjeno predvajala po-
snetke z nastopa.
Ne glede na podobne izkušnje iz Nemčije, pa je bil
za pisarno ALEPH tak odmev na domačih tleh na-
jmileje rečeno nepričakovan. A veselje ob zmagah
seje moralo v pisarniških vrstah takoj umakniti na-
porom, posledici prav teh zmag. Do 8. februarja 1977
je namreč na naslov Pisarne prišlo 176 povabil za
obisk in predstavitev - in to samo iz slovenskih mest
in krajev. Tako so naporna gostovanja zapolnila celo
leto 1977. V tem času je moral organizacijske posle
vse bolj prevzemati Tone Dalara, pri čemer je lahko
s pridom izkoriščal svoje izkušnje terenskega akti-
vista.
O tudi siceršnji uspešnosti Pisarne ALEPH pa priča-
jo naslednji statistični podatki, ki se nanašajo na in-
terval: februar 1977-februar 1978. Število članov se
je povečalo za 21,3 %. Povprečna starost je padla s
43,3 na 29,0 let. Razmerje moških in žensk se ves čas
ohranja v razmerju 73 %-27 %. Leta 78 ima že 65 %
članov svoja komfortna stanovanja. Nezaposlenost
seje povečala le za 0,2 promila. Včlani se 12 družin
v celoti.
Prav dejstvo slednjega podatka je narekovalo potre-
bo po ustanovitvi lastnega vrtca. Že oktobra 1977 je
Iztok Saksida-Jakac ustanovil organizacijski odbor
za pridobitev vrtcu primernih površin. Novembra
se tako začne prva socialna akcija Pisarne. Kot na-
jprimerriejši se pokažejo prostori v zgradbi na Erjav-
čevi 29. Že sredi novembra je zadeva ugodno rešena.
Tako je bilo na efekten način rešeno družinsko vpra-
šanje znotraj Pisarne.
Januarja 1978 se enoletna turneja po slovenskih
mestih in krajih (proti koncu se je je oprijel popula-
ren naziv »Panilirska«) počasi bliža zaključku. Kot
grand finale se načrtuje »Nastop, zabava in ples z og-
njemetom« februarja v ljubljanski Operi. Določi se
tudi datum: triindvajsetega - rojstni dan Dr. Sergeja
Tovariš Leopold Bregan ob priliki govora na ljudskem zboro-
vanju v Bohinjski Beli, kjer je pomembno in pravilno razvil ne-
katere izmed tez dr. Sergeja Leva, predvsem v zadevah »mesta
intelektualca« (iz družinskega albuma Dalarovih).
Leva. Poleg megalomanskosti pa ta projekt oprede-
ljuje še ena, dosti pomembnejša značilnosti: med
njegovo realizacijo pride do prvih konfrontacij mla-
do in starolevovstva. Že priprave na projekt so spro-
žale celo vrsto polemik, v katere seje na svoj znači-
len način vključeval tudi Dr. Sergej in nekateri nje-
govi najožji sodelavci. Dr. Sergej je grajal predvsem
obseg, ki n^ bi ga znotraj projekta zavzemala slav-
nost ob njegovem 62. rojstnem dnevu. Njegova
skromnost, usmerjena predvsem v intimen domač
72
krog, je vedno s precejšnjo nezaupljivostjo opazova-
la kakršnakoli poveličevanja osebnosti. Po dolgot-
rajnih diskusijah je bil nato program praznovanja
rojstnega dne močno racionaliziran, čeprav še ved-
no ne tako, kot bi se to želel Dr. Sergej in nekateri
njegovi najožji sodelavci, zato pa organizacijski od-
bor projekta, katerega predsedstvo je bilo že pred-
hodno zaupano Emilu Filipčiču, nikakor ni odstopil
od megalomanske in hkrati apolitično-kulturniške
zastavitve. Tedaj so se za njim, Andrejem Ščurkom
in Zdenko Štrukelj prvič začeli kazati obrisi mlado-
levizma tudi na zunaj. Kot se polemika ni razrešila
med pripravami, tako je tudi spor na sami prireditvi
ostal odprt. Del Pisarne, ki nikakor ni mogel pristati
na vsiljena jim izhodišča, je v Operi jasno izrazil svo-
je drugačne pozicije in posledica je bilo direktno ob-
računavanje na odru. In dogodek celo med kritiki ni
ostal neopažen.
Za tem so se dogodki odvijali s filmsko naglico.
13. marca 1978 naj bi se na rednem sestanku Pisarne
ALEPH izvršil postopek razčiščevanja. Okoli Tone-
ta Dalare se je zbrala skupina, ki je obsojala pacifi-
zem in avtonomizem skupine okoli Emila Filipčiča.
Govor načrtovanega teoretskega obračuna je pri-
pravil Tone Dalava.
Tri dni pred napovedanim sestankom je Dr. Sergej
Lev s svojo soprogo Mileno odpotoval neznano kam.
(Kasneje se je izkazalo, da v Rim.) Sestanek je v
splošni zmedi odpadel, posledica pa je bila, daje teo-
retski obračun z mladolevovci č^al vse do Dr. Le-
vove smrti in še dlje. Dr. Sergej Lev seje namreč vr-
nil šele sredi septembra 1978, prav tako nepričako-
vano kot je odšel, samo da z močno nar^ljanim
zdravjem. Šele kasneje je prišlo na dan, daje njego-
vemu nepričakovanemu odhodu botroval nasvet
osebnega zdravnika primarija Dr. M. Juvana. (Šele
kasneje seje izkazalo, da so primarija Dr. M. Juvana
podkupili mladolevovci.) Nasvet pa je imel za pa-
cientovo zdravje prav nasprotne posledice. Rimsko
ozračje je namreč samo še pospešilo razvoj bolezni,
skozi vse življenje latenstno prisotne heksametrije.
Zaradi vedno slabšega telesnega in duševnega sta-
nja svojega voditelja in vzornika so starolevovci
opustili misel na takojšnjo teoretsko konfrontacijo,
saj so presodili, da bi razburjenje in razočaranja sa-
mo še poslabšala njegovo zdravstveno stanje, kar bi
utegnilo celo pomeniti nasilno prekinitev izredno
pomembnega teoretskega dela, sredi katerega je te-
daj DR. Sergej bil. Sklep starolevovcev z internega
sestanka 27. 10. 1978 seje zato glasil takole:
1.	Teoretsko razčiščevanje se preloži do trenutka, ko
ga bo dovoljevalo zdravstveno stanje Dr. Sergeja
Leva.
2.	Dr. Sergeju je potrebno nuditi vso potrebno po-
moč pri njegovem sedanjem teoretskem delu.
3.	V tem času je potrebno nevsiljivo prekiniti s ka-
kršnimkoli sodelovanjem z mladolevovci in s tisti-
mi, ki so blizu njihovi ideološki poziciji.
4.	Istočasno je potrebno misliti na reorganizacijo Pi-
sarne ALEPH ob neprestanem upoštevanju točke
št. 1.
5.	Delovanje je potrebno omejiti izključno na notra-
nje teoretsko izpopolnjevanje, brez zunanjih mani-
festacij.
5. potebno je začeti z razkrivanjem prave preteklos-
ti. Dr. Sergeja in vzporednim kompletiranjem vseh
njegovih del. (Vodja naloge: I. Saksida-Jakac)
6. Potrebno je obširneje prikazati in objasniti osnov-
na načela in ideje levizma. (vodja naloge: Tone Da-
lara)
Podpisani: tone Dalara, Eliel Kindlerer. Borut Hlu-
pič, Vera Pejovič, Iztok Saksida-Jakac, Igor Žagar,
Vladimir Pavšič, Andrej Drapal, Miha Kovač.
Tako je tudi bilo, če seveda odšetejemo vedno po-
gostejše izpade mladolevovcev, ki so se po eni strani
vedno bolj skrivali pod krinko Pisarne ALEPH, po
drugi strani pa zasedali vedno višje položaje znotraj
slovenske kulturniške hierarhije.
Še en dogodek je iz tega časa, ki se izvija s poti, za-
črtane v zapisniku z dne 27, 10. 1978, Sredi leta 1979
seje okoli Boruta Hlapiča in Vere Pejovič začela zbi-
rati grupa, katere ideološka osnova je črpala iz pred-
postavke, daje italianski filmski režiser Sergio Leo-
ne v resnici Dr. Sergej Lev. Tako so prepričani
(zmotno?), daje vzrok nenadnemu pobegu Dr. Ser-
geja v italijo (marca 1978) ravno priprava na kak nov
vestem.
Dokaze za tako trditev iščejo in, kot trdijo sami, tudi
najdejo pri analizi filmov Sergia Leoneja, kot jo je
opravil znani ameriški filmski teoretik Stan God-
nothing: »V italijanskem vesternu je prisotna tudi
druga stran, ki se je v poznih ameriških vesternih
povsem izgubila: meja, prav mitološka meja, ki jo je
ameriški pionir v osvajanju nove zemlje nezadržno
širil. Vendar je mesto mitološke meje zdaj prevzela
politična. V Leonejevih filmih je prav življenje na
ameriško-mehiški meji odločilno za dejanja junakov
in njihova nravstvena načela.« (Citat je iz njegove
knjige »Tovvards a definition of Western« New York,
1971.) Kot je teza o Sergiu Leoneju kot Dr. Sergeju
Levu vabljiva zaradi zanimive problematizacije po-
litike znotraj Leonejevega filmskega opusa, kar res
v dobršni meri spominja na politizacijo teoretske
misli Dr. Sergeja, pa navsezanje le ne zdrži kritike,
ki jo nanjo naslavljajo biografski podatki. Dr. Sergej
Lev je namreč prestopil meje večnega mesta samo
enkrat v svojem življenju. (Če seveda odštejemo beg
iz leta 1978), pa še to le za en dan s pariško potovalno
agencijo Collander leta 1966, ko sta si s soprogo Mi-
leno privoščila 7-dnevno krožno potovanje po ev-
ropskih prestolnicah. Teza Boruta Hlupiča in Vere
Pejovič (kasneje so se jirna pridružili še Ž. Saksida,
G. Osojnik, M, Rožič, M. Štamcar, I. Osojnik, M. Pri-
bošič in M. Blančo) se zato izkazuje kot močno pre-
tirana in se zato skupina imenjuje rimska skupina ali
radikalni levisti.
Obdobje od februarja 1978 pa do 12. 3. 1981 torej op-
redeljuje tihi sporazum med mlado in staroslovenci,
status quo. Seveda pa so vzroki za tako koncesijo pri
vsaki skupini drugačni. Medtem, ko so se starole-
vovci za ta korak odločili zato, da bi čim dlje ohranili
pri življenju svojega učitelja Dr. Sergeja in da bi
hkrati pozitivno razvijali načela levizma, pa so se
mladolevovci potuhnili iz strahopetnosti, zaradi bo-
jazni pred odprto konfrontacijo, pri čemer so ves čas
maličili in potvarjali tako teorijo kot zgodovino le-
vizma.
Po svoje paradoksalno in hkrati žalostno je dejstvo,
da je šele smrt klasika levizma. Dr, Segeja Leva,
omogočila osvoboditev levizma izpod revizionizma
73
mladolevovstva. In spet: ravno mladolevovci so bili
tisti, ki so, ne ozir^e se na tragiškost trenutka, ko je
levizem izgubil svojega ustanovitelja, že dan po nje-
govem pogrebu začeli odkrito rovariti proti resnič-
nim pripadnikom levizma. Medtem, ko so nekateri
še nosili črnino, ko še niso dobro izzvenele žalne be-
sede Toneta Dalere, zdaj prvega moža levizma, na
grobu pokojnika, žeje oportunizem mladolevovcev,
ki se je razvijal tekom desetletij in polagoma dozo-
reval, notranje razkrojil, prej na prvi pogled, tako
notranje enotno Pisarno ALEPH-. Toda njihov
triumf je bil prezgoden. Vsi ti izdajalci levizma in re-
negati ortodoksne levovske misli niso imeli hujšega
in bolj neizprosnega sovražnika, kot je bil trden in
notranje enoten blok starolevovstva. Nastope staro-
levizma so sprejemali ti gospodje z izbruhi divje zlo-
be in sovraštva. Toda starolevovcev to ni omajalo,
niso se umaknili. Potrebovali so samo tri mesece in
pripravili že tako dolgo pričakovani prevrat.
ZAPISNIK SESTANKA PISARNE
ALEPH 18. 6. 1981
(v prostorih Kazine)
Navzoči:
zapisnikar: V. Pavšič
delovni predsednik: E. Kindlerer
sekretar: T. Dalara
člani: A. Drapal, M. Kovač, I. Saksida-Jakac, L Ža-
gar, I. Osojnik, B. Hlupič^V. Pejovič, Ž. Saksida, G.
Osojnik, A. Rozman, T. Skerjanc, S. Kapus, J. De-
tela, P. Piskernik, A. Pčurk, Z. Štrukelj, S. Velrij, M.
Bor. T. Praček
zamudil: A. vodovnik (pol ure)
image: V. Flegar
Dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika
2.	ocena stanja
3.	Razno
ad. 2.
B. Hlupič predlaga, da se takoj ustanovi Antifašistič-
na sekcija za kvantno poezijo. (Spontan krohot pri
mladolevovcih)
E. Kindlerer: Menim, da lahko podpremo zahtevo
tov. Hlupiča, vendar samo v primeru, če se odpove
frakcionaštvu, ki tako očitno stoji za njegovo željo
po sekciji.
P. Piskernik: (prosi za besedo) Jaz mislim, da lahko
rečem, da tu nekaj smrdi. Menim, da se moramo bolj
približati kozmosu, kajti prav tja se je preselil naš
preljubljeni Sergej Lev.
V. Pavšič: Spizdi budalo!
T. Dalara: Tovariši, (Vsi so spoštljivo umolknili), za-
htevam, da se že kar na začetku opravi z vsakim re-
vizionizmom, frakcionaštvom in malomeščansko
dekadenco. Tovariši, Dr. Sergej Lev ni v kozmosu,
temveč je še vedno tu med nami, to je menda je evi-
dentno. In kakor vse kaže, se bo moral v kratkem
pojaviti organ, s katerim bomo te stare, nepoboljšlji-
ve pootročene babje čveke, ki ne nehajo misliti na
to, kako bi čim bolj popačili in posvinjali misel Dr.
Sergeja Leva, švrkali po gobcu, pa pošteno, brez od-
diha.
V. Pavšič: Želeti je, da bo ta organ čim prej ustanov-
ljen.
M. Bor: K^ boš z njim, ko nimaš srca.
(pride do osebnega obračunavanja med V. Pavši-
čem in M. Borom, ki se sprevrže v vsesplošen pre-
tep, v katerem so, v skladu s pravilnostjo svoje linije,
zmagali starolevovci.. .Opaziti je bilo, da A. Vodov-
nik ni sodeloval v pretepu; sedel je ob svoji rokokoj-
.ski klubski mizici in jokal.)
J. Detela: Zahtevam pojasnilo!
A- Ščurk: O, mama.
A. Drapal: O čem?
S. Kapus: O tem, kar se tu nezaslišanega dogaja.
T-Dalara: Nezaslišana je kvečjemu vaša malomeš-
čanska dekadentska miselnost, razredni boj pa je
vsega živega vladar. Vstanite deca vi obnove, kleni
starolevovci.
M. Bor: Le kaj hudiča počenjam na tej prekleti ga-
leji?
V. Pavšič: Ako mesta svojega ne najdeš tu, poberi se
domov že enkrat.
I. Saksida-Jakac: Tovariši, mi starolevovci, se v svo-
jih izvajanjih opiramo na izvirna načela levizma,
predvsem na velike tekste iz sovjetskega in pariške-
ga obdobja.
M. Kovač: Mi smo za politiko.
(I. Žagar zahteva tebleto proti glavobolu, vendar
koncem koncev dobi cigareto. Razprava se nadalju-
A. Sčurk: Ce je tako, potem mi tu nimamo kaj iskati.
P. Piskernik: Živela čista in neomadeževana poezi-
ja!
Mladolevovci v zboru: Živela!
(Ta vzklik zopet sproži pretep. Premoč starolevov-
cev je uspešno potisnila čez prag trumo mladolevov-
cev. Ko se je prizor do konca umiril, se je sestanek
nadaljeval.)
F. Kindlerer: S tem aktom je Pisarna ALEPH r^-
puščena. Hkrati ustanavljam INSTITUT, napravo,
ki bo zvesto sledila svetlim načelom levizma in ob-
računala z vsemi odkloni od začrtane poti.
Predsednik: E. Kindlerer
Zapisnikar: V. Pavšič
Pripis: pričujoči akt ustanovitve INSTITUTA so
podpisale združene sile starolevovcev in predstav-
nikov radikalnega levizma.
Naj živi levistična revolucija
In živela bo, saj je to zgodovinska nujnost vsakega
naprednega pojava. Živela bo toliko bolj zd^, ko se
je osvobodila plevela, kije zaviral njeno rast in raz-
voj, ki je kalil njen mirni spaneč. »Zdravega jedra,
pa n^ bo to še tako maloštevilno, ne more na poti
njegovega razvoja ustaviti nobena kontrarevolucio-
narna sila,« je povodom neke priloložnosti izjavil
Tone Dalara. Starolevovci so tudi tej misli izrekli
neomajno pripadnost in vsestransko podporo. Daje
res tako, dokazuje že prvi sestanek INSTITUTA: ko-
maj štirje dnevi so potekli od razčiščevanja in že so
izbrane sile starolevovcev pripravljene na nove na-
loge.
74
ZAPISNIK SESTANKA INSTITUTA 22.
6. 1981
(V prostorih INSTITUTA)
Navzoči:
Častni predsednik: E. Kindlerer
Delovni predsednik: T. Dalara
Sekretar: T. Dalara
Zapisnikar: V. Pavšič
Člani: A. Drapal, M. Kovač, I. Saksida-Jakac, I. Ža-
gar.
Image: V. Flegar
Dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika
2.	E. Kindlerju se omogoči nakup mesečne vozovni-
ce na progi Bayreuth-Ljubljana
3.	Opomni se V. Pavšič, n^j ne pušča takega svinja-
ka na svoji pisalni mizi. Gabi se Dalari.
4.	V. Flegar: Predlagam, da se dosedanja Cankarjeva
ulica preimenjuje v Ulico Dr. Sergeja Leva.
(SjDrejeto.)
5.	Žagar: Zakaj še vedno ni urejena korespondenca
z Ahmatovim? I. S. Jakac: Na liniji z Moskvo je pri-
šlo do zapletov. Vseruski Inštitut za zgodovinska
vprašanja odgovoril negativno. Obljublja se revizija
postopka.
6.	V. Pavšič: Kje so meje pregrade za slovenske bri-
gade? A. Drap^: Predlagam, da se pošlje V. Pavšiča
na začasno zdravljenje v Radence. Zahtevam, da se
prekine tradicija pisanja zapisnikov v ritmu alpske
poskočnice. (Sprejeto)
7.	Zahteva se ustanovitev komisije za izdelavo raz-
poreda obiskov pri vdovi pokojnega Dr. Sergeja Le-
va. (Copate prinesite s seboj.)
8.	Tovariši, ne govori se zaman, da smo mi levisti
ljudje posebnega kova. Ponosni smo lahko, da tvo-
rimo armado velikega klasika levizma, armado Dr.
Sergeja Leva. S tem zaključujem itd . . .
Razsulo, ki je prizadelo prostore Pisarne Aleph ob njeni razpu-
stitvi 18. 6. 1981 (osrednji arhiv INSTITUTA).
PROBLEMI 9-10, 1981 (212-213, letnik XIX)
KAZALO
Zakaj »učni komadi«
Prekooceanski let
Badenski učni komad o soglasju
Dajevec in Nejevec
Ukrep
Izjema in pravilo
Horaciji in Kuriaciji
Opombe k učnim komadom
Bertold Brecht o učnih komadih
Roland Barthes, Trije eseji o Brechtu
Seta Knop, Brecht in Artaud
V vednost
UREDNIŠTVO:
Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik),
Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Rastko Močnik, Denis Poniž, Rado Riha,
Jože Vogrinc, Zdenko Vrdlovec.
SVET REVIJE:
Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Braco
Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev);
Jože Dežman, Marko Kerševan, Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (pred-
sednik), Marko Švabič, Jadranka Vesel
Naslovnica: Ignac Kofol
Tekoči račun: 50101-678-48982 z oznako: za Probleme.
Letna naročnina 120 din, za tujino dvojno.
Izdajatelj: RK ZSMS.
Tisk: DDU Univerzum, Parmova 39 Ljubljana
Revijo denarno podpira Kulturna skupnost Slovenije.
Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena temeljne-
ga davka od prometa proizvodov.
Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek in četrtek v svojih prostorih na Gosposki 10 (prvo nadstropje).
Cena te številke je 30 din.
ZAKAJ »UČNI KOMADI«?
ko pa vlada tako med meščanskimi kot med marksi-
stičnimi interpreti navzlic temeljnim razlikam tako re-
koč enoglasen konsenz, da pripadajo učni komadi vul-
garno-marksističnemu prehodnemu obdobju Brechta.
In res, mar ni na prvi pogled očitna njihova trda dog-
matska didaktičnost. namerni asketizem, obsedenost s
temo žrtvovanja posameznika, njegove totalne podre-
ditve dejavnemu kolektivu, kar naj bi vse ne le izraža-
lo, marveč celo kar napovedovalo stalinsko razdobje
delavskega gibanja? Celo takšen izvrsten poznavalec
Brechta kot je pri nas Darko Suvin, ki ima morda naj-
več zaslug za obnovljeno teoretsko aktualnost Brechta
in čigar stališče do Brechta je vseskoz pozitivno, si ni
mogel kaj, da ne bi ob učnih komadih zapisal:
»S pisanjem takšnih iger se je Brecht formalno navezal
tako na poskuse 'uporabne glasbe' Stravinskega, Hin-
demitha in Eislerja, kot na tradicijo, ki sega od srednje-
veških miraklov o življenju svetnikov do protestantskih
in še posebej jezuitskih baročnih iger za učence, ki naj
bi te igre uporabljali v boju za zmago vere v posvetnem
okolju. S takšnim enačenjem komunističnega gibanja z
»borbeno cerkvijo« in njenim radikalnim podrejanjem
posameznika boju »vse do trupla« (Sv. Ignacij Lojol-
ski) je Brecht pristopal komunizmu v glavnem abstrakt-
no, kot moralnemu katekizmu, ne pa kot humanistični
politiki. Ta svoj pristop je utemeljeval na dogmatski
praksi Kominterne v tem razdobju, ki bo kmalu pripe-
ljala do moskovskih procesov, kjer so obsojenci prav
tako soglašali z ustrelitvijo kot Mladi tovariš v Ukre-
pu.« (D. Suvin, Uvod u Brechta, Zagreb 1970, str. 62)
Edina pozitivna vloga učnih komadov se vidi v tem, da
so delovali kot nujna vmesna stopnja med »prvo« in
»tretjo«, »zrelo« fazo Brechta - tako se konstruira celo
psevdo-dialektično »triado« Brechtovega razvoja:
»prva faza« (katere vrh je kajpada Beraška opera) naj
bi pomenila še anarhistično, cinično-uživaško negacijo
obstoječega, »druga faza« (učni komadi) naj bi temu
zoperstavila prav tako abstraktno, »neživljenjsko« dog-
matsko-moralično pravovernost, šele »tretja faza«
(Brechtove »velike igre« konca tridesetih in štiridesetih
let) naj bi povezala konkretno »življcnskost« z globjim
razumevanjem družbenih procesov — navedimo kot ti-
pičen primer spet Suvina:
»Brechtovo gledališče se tako prek svoje »vzgojne«
faze spet vrača h konkretnosti prve faze. Toda za razli-
ko od tedanjega anarhističnega bega v čutnost in cini-
zem je nova konkretnost obogatena z razumevanjem
notranjih mehanizmov izza površine medosebnih raz-
merij. Ta ovinek prek "vzgojne" faze se je potemtakem
izkazal kot zelo koristen.« (ibid., str. 65)
V nasprotju s tem je osnovni zastavek, ki je napeljal
uredništvo Problemov, da se 25-letnice Brechtove smrti
spomni s prevodom vseh njegovih »učnih komadov«,
afirmirati povsem nasprotno razumevanje »notranje lo-
gike« Brechtovega razvoja: daleč od tega, da bi bilo v
»učnih komadih« iskati -idejno sporno »prehodno ob-
dobje«, ki ga lahko deloma opraviči zgolj njegov pri-
spevek k »zrelemu« Brechtu, so natanko »učni koma-
di« najbolj radikalna točka celotne Brechtove tvorn-
osti, točka, na kateri je Brecht »segel najdlje«, v temel-
ju subvertiral tradicionalno formo gledališča kot umet-
nostne institucije, in je nasprotno njegova zamisel
»epskega gledališča« že svojstvena »kompromisna tvor-
ba«, »zvita« prilagoditev okvirom tradicionalne forme
gledališča. Začnimo že s samim nazivom: »učni koma-
di«. Kdo je subjekt učnega procesa, tisti, ki se skoznje,
z njihovo pomočjo »uči«? Ne — kot še vedno v »eps-
kem gledališču« - občinstvo, ki mu je zadana praktična
naloga, da najde odgovor na vprašanje, ki ostane na sa-
mem prizorišču neodgovorjeno, marveč (kot Brecht
nenehno ponavlja) zgolj sami sodelujoči igralci. Z »uč-
nimi komadi« torej pade sama pregraja med »prizoriš-
čem« in »dvorano«, in sicer na način, ki se kajpada pov-
sem razlikuje od spontaneistične vizije »totalnega gle-
dališča«, kjer se pričakuje, da se tudi občinstvo prepu-
sti happeningu: od sodelujočih se zahteva, da najprej
»materialno«, »čutno-nazorno« odigrajo, prakticirajo
neko določeno »interakcijsko« formo (formo praksisa v
pomenu intcrsubjektivne, »politične« dejavnosti, ne in-
strumentalnega »dela«), ki so jo v vsakdanjem življenju
vajeni sprejemati kot nekaj »naravnega«, nevprašljive-
ga: utečene obrazce delovanja, drž, ideološkega argu-
mentiranja ipd. »Učni komadi« se torej že od vsega za-
četka soočijo z ideologijo ne v obliki miselnih, doživl-
jajskih itn. sistemov, marveč v obliki »materialne«
ideološke prakse, so torej pascalovski: odločilna je mo-
litev, ne notranja vera, odločilna jc pokornost »ritua-
lu«, ki je izvirno »nerazumljen«. V tej smeri je brati
Brechtove napotke, da je treba tekst »učnih komadov«
ponavljati tako kot učenec spočetka »slepo« ponavlja
besedilo, ki ga razume. Šele na tej podlagi prednosti
zunanjosti pred notranjostjo, prednosti ideološkega
»rituala« pred njegovo notranjo »osmišljenostjo«,
postane »kritika ideologije« praktična: praktična posla-
ne. kolikor zagrabi ideologijo kot prakso, tj., kolikor ji
forme ideološkega praksisa niso zgolj naknadna »mate-
rializacija«, »ponazoritev«, »posledica« vsaj načeloma
predhodnih miselnih sklopov, marveč tista odločilna ra-
ven, na kateri ideologija individue »praktično drži«, ne
glede na njihovo siceršnjo »notranjo« distanco.
Kajpada je odločilni »zastavek« učnih komadih, da se
kritično osvestimo form ideološkega praksisa, tj., smo-
ter začetnega »uigravanja« teh form je prav v tem. da
se skoz kritično zavest o tem, kako so nas »držale«, os-
vobodimo njihove prisile, vendar pa moramo paziti, da
tega ne mistificiramo v nekakšno »kritično-refleksijsko
osvestitev«: ne gre za »razumevanje« nečesa, kar nas jc
pred tem obvladovalo skoz »slepo prisilo«, gre nasprot-
no za to, da izkusimo, kako se samo naše ideološko »ra-
zumevanje«/»doživljanje« vselej že opira na forme
ideološkega praksi.sa, ki deluje kot »slepi« mehanizem
— dokler smo »spontano« v ideologiji, »doživljamo«
ideološki praksis kot »smiselne« načine reagiranja itn.,
in najprej gre predvsem za to, da se nam te forme ideo-
loškega praksis razgalijo v svoji »brez-smiselni« zunan-
josti, tj., da zgubijo svoj »spontani« ideološki učinek
»smiselnosti« (šele ko zgubijo ta videz spontane »smi-
selnosti«, sc lahko dokopljemo do njihovega »družbe-
nega pomena«, do njihove »družbene funkcije«, tako
kot je treba tudi pri tolmačenju sanj postaviti v oklepaj
imaginarno celoto »smisla« manifestnega teksta sanj.
če se hočemo dokopati do njihovega »pomena«). Šele
1
na tej podlagi izhodiščnega priznanja »prvenstva zun-
anjosti« lahko »učni komadi« dosežejo svojo praktično-
kritično namero, ki je v tem, da »nadomestimo stari
Običaj z novim«, da revolucioniramo utečeno formo
ideološkega praksis.
Iz pravkar nakazanega pa je že tudi jasno, zakaj so na-
tanko »učni komadi« daleč od tega, da bi se »utemelje-
vali na dogmatski praksi Kominterne«, tj., grobo pove-
dano, da bi bili »stalinistični« - tisto najbolj neznosno
za »realnosocialistično« umetnost z njenim uradno pro-
klamiranim »romantičnim realizmom«, tj., za umet-
nost, ki se — premosorazmerno z množičnimi čistkami
v »realnosti« - utemeljuje v patetičnem humanizmu
»Novega Človeka« (odveč je pripomniti, da so »učni
komadi« tisti Brecht, ki se ga v deželah »realnega socia-
lizma« sploh ne izvaja; Brecht je postal »sprejemljiv«
za »realni socializem« šele s svojimi »velikimi«, »zreli-
mi« deli »epskega gledališča«, ki se jih da - prav zato,
ker gre za »kompromisno tvorbo« - z izvedbo potvoriti
in stlačiti v okvir tradicionalne gledališke formeT Tu nas
ne sme prevarati s tedanjo konkretno-zgodovinsko
konstelacijo opredeljena »vsebinska spornost« denimo
»Hvalnice ZSSR« v Ukrepu: sama forma »učnih koma-
dov« s svojim poantiranim »anti-humanizmom«, »anti-
psihologizmom«, itn. radikalno prebije okvire »sociali-
stičnega realizma«, pa če mu — priljubljeni šport ex-
stalinistov — še tako »razširimo obale«.
Vzemimo zgolj Brechtov - po vzhodnjaškem gledali-
šču povzet — postopek, da so igralci radikalno razcep-
ljeni na »govorico« in »metagovorico«, tj., da hkrati s
tem, kar pač počnejo, iz »nemogoče« pozicije metago-
vorice izrečejo »objektivno resnico« o sebi.
Zaporedje učnih komadov nikakor ni naključno, mar-
več tvori pravo notranje prepleteno »verigo«, kjer je
nerazrešeno vprašanje predhodne igre tema naslednje.
Prvi med njimi, radijska igra Prekooceanski let, prav-
zaprav še ni »učni komad« v strogem pomenu (Brecht
ga zato ni vključil v svoj definitivni seznam »učnih ko-
madov«); njegova tema je človekov boj z naravo in
progresivni pomen tega postopnega obvladovanja na-
ravnih sil za družbena razmerja. Ob tem lahko takoj
opazimo, kako je naslednji Badenski učni komad o so-
glasju neposredna dialektična antiteza Prekooceanske-
mu letu, saj si zastavlja prav ključno vprašanje, kako to
postopno osvajanje narave deluje v konkretnih družbe-
nih razmerah; začne se prav tam, kjer bi se lahko kon-
čal Prekooceanski let - z letalcem, ki se mu je letalo
zrušilo in ki ga lahko reši le množica. V dialogu z njim
množica ugotovi, da letalčev, sicer veliki tehnični dose-
žek, za njih nima nikakršnega praktičnega progresivne-
ga pomena in ga pusti, da umre. S tem smo že pri glavni
temi učnih komadov: pri temi posameznika, ki zaradi
svojega individualnega ideološkega reagiranja pride v
nesklad s kolektivom in nato »soglaša« s svojim žrtvo-
vanjem. Naslednji sklop treh učnih komadov - dve
različici Dajevca in Nejevec - razvije tri možne varian-
te tega nesklada med posameznikom in kolektivom: (1)
»iracionalno« žrtvovanje posameznika, utemeljeno
zgolj v avtoriteti »običaja« (1. različica Dajevca); (2)
»racionalno« žrtvovanje posameznika, ker bi njegova
rešitev ogrozila večje število življenj (2. različica Da-
jevca); (3) posameznik odkloni, da bi se ga žrtvovalo
zgolj zaradi avtoritete »običaja«, in zahteva spremem-
bo »običaja« (Nejevec). Ukrep, naslednji, ključni »uč-
ni komad«, odločilno konkretizira to konstelacijo: ne
gre več zgolj za razpetost med utečeni »običaj« in racio-
nalno presojo aktualne situacije, ki lahko zahteva ali ne
žrtvovanje posameznika, marveč za razpetost samega
revolucionarnega subjekta med spontano-humanistično
»človekoljubje« (ki se v praksi sprevrne v svoje na-
sprotje, v oviro dejanskemu osvobajanju) in strogo re-
volucionarno pozicijo, ki zna izključiti, »postaviti v
oklepaj« narcisoidni subjektivistični patos: Mladi tova-
riš je žrtvovan, ker je s samo svojo »človečnostjo«
ogrozil napredovanje revolucije. Že naslov igre, ki sle-
di Ukrepu, Izjema in pravilo, pove, da se je Brecht zdaj
lotil prav tistega, kar je ostalo v ozadju prejšnjih učnih
komadov: če je bila tema teh prejšnjih iger »soglašan-
je« posameznika s splošno voljo kolektiva, soglašanje,
ki seže tja do žrtvovanja posameznika, torej »podredi-
tev« posameznega splošnemu, pa je z Izjemo in pravi-
lom in z zadnjim učnim komadom, Horaciji in Kuriaci-
ji, razvita prav dialektika »splošnega« (kolektiva) in
»posameznega« (individualne »izjeme«), seveda v zgo-
dovinsko konkretizirani obliki. Najprej, v Izjemi in
pravilu je pokazano, kako so v razredni družbi indivi-
dui, ne glede na svoje siceršnje posebnosti, v temelju
zaznamovani z »občostjo« razreda, ki mu pripadajo:
četudi so na primer »osebno« izjemoma dobri, pošteni,
»človeški« do članov nasprotnega razreda, pa se s tem
niso iztrgali svoji »objektivni« pripadnosti določenemu
razredu; kot takšne jih še vedno zaznavajo pripadniki
nasprotnega razreda, ki ravnajo z njimi v skladu s tem,
kakšni so praviloma. Horaciji in Kuriaciji pa razvijejo
tako rek9Č drugo, »hrbtno« stran te opredeljenosti in-
dividualnega s splošnim »pravilom«: kako lahko posa-
meznik s svojo »zvitostjo« izigra splošno »pravilo«. Ta
tema »zvitosti« kot načina, kako delovati v odtujeni
družbi, je nasploh velika brechtovska tema - njena ne-
mara najbolj znana upodobitev je znameniti sodnik v
zgodbici Kavkaški krog s kredo: sodnik je že kot tak
postavljen na križišče splošnega »pravila« in posebnega
»primera«, tj., njegova naloga je uveljaviti splošno
»pravilo« na posebnem; Brechtova osnovna poanta je,
da lahko v družbi, kjer vladajo krivična, odtujena »pra-
vila«, uveljavimo pravičnost (pravično razsodimo) zgolj
tako, da »pravilo« z dialektično »zvitostjo« izigramo:
spoštujemo njegovo črko, a tako, da prav s tem spošto-
vanjem damo »pravilu« povsem drug dejanski pomen.
2
PREKOOCEANSKI LET
Radijski učni komad za dečke in deklice
Sodelavca: E. Hauptmann, K. Weill
I.
POZIV VSAKOMUR
RADIO: Skupnost vas prosi: Ponovite
Prvi let prek oceana,
S skupnim
Prepevanjem not
In branjem teksta.
Tu je stroj
Vstopi
Tam preko, v Evropi, te pričakujejo,
Čaka te uspeh.
LETALCI: Vstopam v stroj.
II.
AMERIŠKI ČASOPISI SLAVUO
LAHKOMISELNOST LETALCEV
AMERIKA (RADIO): Ali je res, kot pravijo, da si
imel pri sebi
Samo svoj slamnik in si torej
Šel na pot kot norec?
V	starem plehu bi hotel
Leteti čez Atlantik,
Brez navigatorja,
Brez kompasa in vode?
III.
PREDSTAVITEV LETALCEV IN NJIHOV PRI-
HOD
V	NEW YORK, OD KODER BODO POLETELI
PREK OCEANA V EVROPO
LETALCI: Ime je nepomembno
25 let sem star
Šved je bil moj ded
Jaz pa sem Američan.
Svoj stroj sem sam izbral
210 km na uro leti
Imenuje pa se »Duh St. Louisa«
V	šestdesetih dneh ga je napravila
Tovarna letal Ryan v San Diegu. Šestdeset dni
Sem bil poleg in šestdeset dni sem
Vrisoval svoj let
Na zemljevide in na morske karte.
Letim pa sam.
Namesto spremljevalca sem raje vzel s seboj več
goriva.
Brez radia letim v stroju.
Z najboljšim kompasom letim.
Tri dni sem čakal na najboljše vreme
Poročila meteoroloških postaj pa
Niso dobra in se še slabšajo:
Na obalah je megla in na morju vihar.
Le da zdaj ne bom več čakal,
Zdaj se bom dvignil kvišku.
Ni me strah.
S seboj imam:
2 električni savetilki
1 klobčič vrvi
1 klobčič vrvice
1 lovski nož
4	bakle, v gumijasti cevi zapečatene
1 nepremočljivo škatlico vžigalic
1 veliko šivanko
1 veliko vedro vode in eno čutaro vode
5	železnih rezerv, konzerve
ameriške vojske,
hrane je v vsaki dovolj za en dan,
v skrajnem primeru traja še dlje.
1 sekiro
1 žago
1 gumijast čoln.
Zdaj letim.
Pred dvemi desetletji so slavili Bleriota,
Ker je ušivih trideset kilometrov
Morja preletel.
Jaz jih bom preletel tritisoč.
IV.
NEW WORK SPRAŠUJE LADJE
MESTO NEW YORK (RADIO): Govori New
York:
Danes, ob osmi uri zjutraj.
Je odtod nekdo poletel
Čez vodo, vašemu kontinentu
Naproti.
Sedem ur je že na poti.
Nimamo nobenega glasu od njega
In ladje
Prosimo, naj nam povedo,
Če ga opazijo.
LETALCI: Ne boste me več videli,
Če ne prispem.
LADJA (RADIO): Govori ladja »Empress of Scot-
land«
Na 49 stopinjah 24 minutah severne širine in 34 sto-
pinjah 78 minutah zahodne dolžine.
Pravkar smo slišali v zraku
Nad nami šum
Motorja
Na precejšnji višini.
Zaradi megle
Nismo mogli videti nič določnega,
Vendar bi prav lahko
Bil to vaš človek
S svojim strojem
»Duh St. Louisa«.
LETALCI: Megla se bliža in
Nikjer nobene ladje.
3
v.
z MEGLO SE LETALEC BOJUJE SKORAJ VES
ČAS SVOJEGA POLETA
MEGLA (RADIO): Megla sem in vsakdo, ki se od-
pravi čez vodo.
Mora računati z mano.
1000 let se ni nikogar videlo,
ki bi takole letal po zraku okrog!
Kdo pa si ti pravzaprav?
No, poskrbeli bomo.
Da se tudi za naprej ne bo letelo tod okoli!
Jaz sem megla!
Obrni se!
LETALCI: O temle, kar pripoveduješ,
Velja razmisliti.
Če kaj dodaš, se bom mogoče vrnil.
Ne bom se več naprej boril,
Ce ni več upanja.
S ščitom ali na ščitu
Pač ne bom sodeloval.
Toda za zdaj
Se še ne bom obrnil.
MEGLA (RADIO): Velik si še, ker
Se še ne spoznaš name
Pod seboj še vidiš nekaj vode
In veš
Kje je levo, kje desno. A le
Počakaj še en dan in eno noč.
Ko ne boš več videl neba, niti vode.
Ali svojega krmila
Ali svojega kompasa.
Ko boš starejši, boš
Vedel, kdo sem:
Jaz sem megla!
LETALCI: Sedem mož je delalo v San Diegu
Na temle stroju
Večkrat brez premora, po štiriindvajset ur,
Iz nekaj metrov jeklene cevi.
Zadostovati mora, kar so naredili.
Delali so oni, jaz
Delam naprej. Nisem sam, osem nas je,
ki letimo.
MEGLA (RADIO): 25 let si star in
se le maločesa bojiš, a ko boš imel
25 let, eno noč in en dan, potlej
te bo bolj strah.
Voda, zrak in megla bodo tu pojutrišnjem
In še čez tisoč let.
Tebe pa
Ne bo.
LETALCI: Dan je pri kraju in bliža se noč.
MEGLA (RADIO): Deset ur se že bojujem s tem člo-
vekom, ki
Leta tod okrog, po zraku.
Celo tisočletje nismo videli kaj takega.
Sklatit ga ne morem.
Snežni vihar, ti- ga prevzemi!
LETALCI: In zdaj boš prišel ti,
snežni vihar!
nim strojem
V meni nek človek!
Zdaj zgoraj, visoko nad mano
Zdaj spodaj, prav blizu vode!
Eno uro ga zaganjam
Zdaj proti vodi, zdaj proti nebu
Nikjer se ne more obdržati, pa vendar
Ne potone.
Pada navzgor, se
Dviga navzdol
Šibkejši je kot drevo na obali
Nemočen kot odtrgan list, pa vendar
Ne potone.
Ta človek že več ur ni videl niti lune
Niti svoje lastne roke, pa vendar
Ne potone.
Njegov stroj sem obložil z ledom,
Da bi bil težji, da bi ga potegnilo dol
Led je odpadel z njega in
Ne potone.
LETALCI: Ne gre več
Vsak čas me bo vrglo v vodo
Kdo bi si mislil, da je
Tule še led!
Bil sem na 3000 metrih in samo
Na treh metrih nad vodo
A vihar je povsod in megla in led.
Bedak, le zakaj sem vzletel?
Zdaj zdaj bom potonil.
Umreti pa me je strah.
Dva sta pred štirimi dnevi
kot jaz letela čez vodo
in voda ju je pogoltnila
kot bi pogoltnila tudi mene.
VII.
SPANEC
SPANEC (RADIO): Spi, Charlie
Huda noč je
Minila. Vihar ponehal. Charlie, le spi,
Veter te nosi.
LETALCI: Prav nič ne bo naredil zame veter
Moja sovražnika sta voda in zrak
In jaz sem njun sovražnik.
SPANEC (RADIO): Samo za minuto nasloni se
Na vzvod krmila, zapri oči samo za trenutek
Budna bo ostala tvoja roka.
LETALCI: Večkrat brez premora, po 24 ur so
Delali moji kolegi v San Diegu na
Temle stroju. Ne morem
Biti slabši od njih. Ne
smem zaspati.
SPANEC (RADIO): Daleč je še. Odpočij si.
Misli na polja Missourija,
Na reko in hišo,
Na svoj dom.
LETALCI: Nisem utrujen.
VIII.
VI.
Z NOCJO JE PRIŠEL SNEŽNI VIHAR
SNEŽNI VIHAR (RADIO): Že eno uro je z nekakš-
IDEOLOGIJA
LETALCI: Čas je star, govorijo mnogi.
Jaz pa sem vedel, da je to nov čas.
Rečem vam, da ne rastejo same od sebe
Hiše že 20 let kot gorovje iz rude
Mnogi odhajajo vsako leto v mesta, kot
da bi kaj pričakovali
in na smejočih kontinentih
Govorijo: to veliko, zastrašujoče morje
Je v resnici majhna mlaka.
Zdaj prvi letim čez Atlantik
Toda prepričan sem: že jutri
se boste smejali mojemu letu.
A to, kar počnem, je bitka proti primitivnemu
In napor za izboljšanje planeta
Tako kot dialektična ekonomija.
Ki bo v temeljih spremenila svet.
Zdaj nas namreč
Pustite, da se borimo z naravo
Dokler sami ne bomo postali naravni.
Nismo še naravni mi in naša tehnika
Še smo primitivni mi in naša tehnika
Parniki so premagali jadrnice
In te so pustile za seboj veslaške čolne.
Jaz pa prehitevam parnike v boju
Proti primitivnemu.
Slabotno in tresoče je moje letalo.
Moji instrumenti so zelo pomanjkljivi.
Toda boljši od dosedanjih. S tem.
Ko letim, pa se borim proti svojemu letalu in
proti primitivnemu.
3
Borim se torej proti naravi in
samemu sebi.
Karkoli že sem in katerimkoli neumnostim že
verjamem.
Ko letim, sem
pravi ateist.
Deset tisoč let je brez zaprek nastajal bog.
Tam, kjer so vode postale temne, na nebu
Med lučjo in mrakom.
Prav tako
So nad gorami
od koder je prišel led
Nevedneži
Nepoučeno ugeidali boga in prav tako
Se je v puščavah prikazoval v peščenem viharju in
V	mestih izšel iz nereda
Človeških razredov, saj obstojata dve vrsti
ljudi.
Izkoriščanje in nevednost. Toda revolucija
ga bo likvidirala.
Zgradite ceste skoz gorovje in bog bo
izginil.
Reke ga preženejo iz puščave. Luč
pokaže na praznino in
Ga takoj odpodi.
Zato sodelujte
V	boju proti primitivnemu
V	likvidaciji onstranstva
Prepodite vsakega boga, kjerkoli
Se prikaže.
Padel bo pod ostrejšimi mikroskopi.
Iz zraka ga bodo prepodili
Izboljšani stroji
Čiščenje mest in
Uničenje bede
Bosta storila, da bo bog izginil.
Pregnan nazaj, v prvo tisočletje.
XIV.
V	izboljšanih mestih vlada
Še vedno nered.
Katerega vzrok je nevednost, bogu podobna.
Premagali ju bodo stroji in delavci.
Pa tudi vi sodelujte
V	boju proti primitivnemu!
IX.
VODA
LETALCI: Zdajle
Spet se voda približuje
ŠUMENJE VODE (RADIO)
LETALCI: Dvigniti se moram!
Ta veter tako
Pritiska.
ŠUMENJE VODE (RADIO)
LETALCI: Je že bolje.
Kaj pa je to? Krmilo me
Ne uboga več. Nekaj je
Narobe. Ali ni tole nekakšen šum v motorju.
Letalo spet pada.
Stoj!
ŠUMENJE VODE (RADIO)
LETALCI: Moj bog! Skoraj
Bi nas zajelo!
X.
AMERIŠKI ČASOPISI VES ČAS POLETA
NEPRESTANO POROČAJO O SREČI LETALCEV
AMERIKA (RADIO): Vsa Amerika verjame, da sc
bo prekooceanski let
Kapitana Tegaintega posrečil.
Slabim vremenskim poročilom in
Pomanjkljivi opremi njegovega lahkega
letala navkljub
Vsakdo v Državah verjame, da
Bo prispel.
Nikoli, piše nek časopis, nismo imeli
V	naši deželi človeka s
Tolikšno srečo.
Ko on leti prek morja
So viharji krotki.
Ce viharji odpovejo.
Se izkaže motor.
Ce odpove motor,
Se izkaže človek.
In če odpove človek.
Se izkaže sreča.
Verjamemo zatorej.
Da bo on, ki ima srečo, prispel.
XI.
MISLI TEGA, KI IMA SREČO
LETALCI: Dva kontinenta, dve celini
Čakata name.
Koga se že pričakuje?
No, celo tisti, ki se ga nc pnčakuje.
Mora priti.
Pogum ni nič in
s
Prispeti je vse.
Kdor leti prek morja
In utone.
Je prekleto nor, saj
V	morju lahko le utoneš.
Veter me pritiska navzdol in
Megla mi jemlje krmilo, vendar
Moram priti.
Moj stroj je seveda
zanič, zanič je tudi moja glava, toda
Tam čez me čakajo in pravijo, da
bo prišel; torej
Moram priti.
XII.
FRANCOSKI ČASOPISI SO PISALI: LETI, VIHAR
JE NAD NJIM, MORJE OKROG NJEGA, POD
NJIM PA SENCA NUNGESSERJA
EVROPA (RADIO): Že več kot 24 ur
Leti naproti našemu kontinentu
Človek.
Če bo prispel.
Se bo na nebu pojavila točka.
Ta se bo večala,
Sc spremenila v letalo
Letalo pa se bo spustilo;
Na travniku bo iz njega stopil mož.
Prepoznali ga bomo
Po fotografiji iz časopisa, ki smo ga dobili
Z one strani.
Vendar se bojimo, da
Ne bo prispel. Viharji
Ga bodo vrgli v morje
Motor ne bo vzdržal in
On ne bo našel poti do nas.
Verjamemo zatorej,
Da ga ne bomo videli.
XIII.
POGOVOR LETALCA S SVOJIM MOTORJEM
MOTOR V TEKU (RADIO):
LETALCI: Ni več daleč.
Združiti morava svoje moči.
Imaš dovolj olja?
Misliš, da boš imel dovolj goriva?
Ti jc dovolj hladno?
Sc dobro počutiš?
MOTOR V TEKU (RADIO)
LETALC I: Skoraj ni več ledu.
Ki te jc oklepal.
Z meglo sem opravil jaz.
Vse, kar moraš napraviti, je to. da tečeš.
MOTOR V TEKU (RADIO)
LETALCI: Spomni sc: v St. Louisu sva bila
V	zraku že dlje.
In sploh ni več daleč. Zdaj pride
Irska, potem bo pred nama Pariz.
Bova uspela?
Midva?
MOTOR V TEKU (RADIO)
XIV.
NEDALEČ OD ŠKOTSKE LETALEC KONČNO
OPAZI RIBIČE
LETALCI: Ribiški čolni so tamle.
Vedo, kje je otok.
Halo, kje
Je Anglija?
RIBKTI (RADIO): Tamle je nekakšen hrup.
Poslušaj!
Le kaj naj bi tamle zganjalo hrup?
Poslušaj, ropot!
V zraku nekaj ropota!
Le kaj naj bi ropotalo?
LETALCI: Halo, kje
Je Anglija?
RIBICI (RADIO): Poglej, tamle
nekaj leti.
To je letalo!
In kako je letalo prispelo sem?
Takale stvar iz vrvi, platnenih kosov in
Železa nikoli ne bi prišla čez vodo!
Niti norec
Ne bi sedel vanjo.
Enostavno bi zgrmela v vodo.
Že veter bi opravil z njo in kdo bi
Sploh zdržal tako dolgo za krmilom?
LETALCI: Halo. kje
Je Anglija?
RIBIcfl (RADIO): Vsaj poglej!
A čemu bi gledal, ko pa
Je kaj takega povsem nemogoče.
Stvar je odletela.
Saj tudi jaz ne vem, kako je možna.
Toda bila je.
XV.
NA LETALIŠČU LE BOURGET PRI PARIZU V
NOČI 21. MAJA 1927, OB 10. URI ZVEČER, VELI-
KANSKA MNOŽICA PRIČAKUJE AMERIŠKEGA
LETALCA
EVROPA (RADIO): Prihaja!
Na nebu se je pojavila točka in je
Vedno večja.
Letalo je.
Že se spušča.
Iz njega stopa mož, in zdaj
Ga že spoznamo: letalec je.
Ni ga požrl vihar.
Niti voda.
Motor se jc izkazal in on
Je našel pot do nas.
Prispel je.
XVI.
PRIHOD LETALCA NA LETALIŠČE LE BOUR-
GET PRI PARIZU
HRUP VELIKE MNOŽICE (RADIO)
s
LETALCI: Jaz sem Tainta. Nesite me, prosim,
V temno lopo, da
Nihče ne bo videl.
Kako sem šibak.
In javite mojim kolegom v tovarni Ryan v San Diegu,
Da so svoje delo dobro opravili.
Naš motor je vzdržal.
Delo je bilo opravljeno brez napak.
XVII.
POROČILO O TISTEM, KAR ŠE NI DOSEŽENO
RADIO IN LETALCI: V času, ko se je človeštvo
Začelo spoznavati.
Smo delali vozila
Iz železa, stekla in lesa.
Leteli smo po zraku
Z dvakrat večjo hitrostjo
kot hurikan.
Naš motor je bil močnejši kot
Sto konj in
Manjši kot en sam.
Tisoč let je od zgoraj navzdol padalo vse
Razuen ptic.
Celo na najstarejših kamnih
Nismo našli risbe
Kateregakoli človeka, ki bi
Letal po zraku.
Mi pa smo se dvignili.
Proti koncu 3. tisočletja po našem štetju
Se je dvignila naša
jeklena naivnost in
Pokazala na tisto, kar je mogoče
Ne da bi nam pustila pozabiti:
Kar še ni doseženo.
Temu je posvečeno to poročilo.
Prevod: H i Ida Zdovc
BADENSKI UČNI KOMAD O SOGLASJU
Sodciavca: S. Dudovv, E. Hauptmann
Osebe:
Letalec — Trije monterji — Prvi pevec (Vodja učenega
zbora) - Govornik - Trije klovni - Učeni zbor
(V ozadju podija, ki po velikosti ustreza številu igral-
cev, stoji učeni zbor. Levo je postavljen orkester, levo
spredaj je miza, pri kateri sedijo dirigent pevcev in
glasbenikov, vodja splošnih pesmi (prvi pevec) in go-
vornik. Tisti, ki pojejo štiri strmoglavljence, sedijo na
pultu spredaj desno. Za večjo jasnost prizora lahko le-
žijo na podiju ali zraven njega razbitine letala.)
I! POROČILO O LETENJU
ŠTIRJE LETALCI (poročajo)
V času, ko se je začelo
Spoznavati človeštvo
Smo delali letala
Iz železa, stekla in lesa
In leteli smo po zraku.
In to dvakrat hitreje
Kot hurikan.
Naš motor je bil močnejši kot
Sto konj in
Manjši kot en sam.
Tisoč let je od zgoraj navzdol padalo vse
Razen ptic.
Celo na najstarejših kamnih
Nismo našli risbe
Kakega človeka, ki bi
Letal po zraku.
Mi pa smo sc dvignili.
Proti koncu drugega tisočletja našega štetja
Se je dvignila naša jeklena preprostost in
Pokazala na tisto, kar je mogoče,
Nc da bi nam pustila pozabiti: na tisto.
Kar še ni doseženo.
II. PADEC
VODJA UCENEGA ZBORA (ogovori strmoglavlje-
ne)
Nič več nc letite
Nič več ni potrebno, da ste hitri.
Nizka tla so zdaj
Za vas dovolj visoka.
In zadošča vam, da negibno ležite.
Nc nad nami.
Nc daleč od nas.
Ne v našem divjanju.
Temveč nam mirno
Povejte, kdo ste.
STRMOGLAVLJENI LETALCI (odgovarjajo): De-
lali smo skupaj z našimi tovariši
in naša letala so bila vse boljša.
Leteli smo vse više in više
Premagali smo morje
In tudi gore so pi>stalc nižje.
Zajela nas jc v ročica
Gradnje mest in nafte.
Le stroje in borbo za hitrost
Smo imeli v mislih.
V borbi pa smo pozabili
naša imena in naše obraze
In ob hitrem odhodu
Smo pozabili cilj našega odhoda.
I\)da. prosimo vas.
Stopite k nam in
Dajte nam vodo.
Pod glavo zglavje
In nam pomagajte, kajti
Nočemo umreti.
UCENI ZBOR (se obrne na množico):
Poslušajte, štirje ljudje
Vas prosijo, da jim pomagate.
Poleteli so v zrak m
Potem strmoglavili in
Nočejo umreti.
Zato vas prosijo.
Da jim pomagate.
Tule imamo kozarec vode in zglavje.
Vi pa nam povejte.
Ali naj jim pomagamo.
MNOŽICA (odgovarja učenemu zboru): Ja.
UCENI ZBOR (množici):
Pa oni. so vam pomagali?
MNOŽICA
Ne.
GOVORNIK (se obrne k množici):
Ne glede na umirajoče bomo raziskali, ali je v navadi,
da človek pomaga človeku.
III. RAZISKAVE, ALI ČLOVEK POMAGA
ČLOVEKU
Prva raziskava
VODJA UČENEGA ZBORA (stopi naprej)
Nekdo izmed nas je šel čez morje in
Odkril novo celino.
Za njim pa so mnogi
Z velikim naporom in pametjo
Zgradili velika mesta
UČENI ZBOR (odgovarja)
Kruh zaradi tega ni prav nič cenejši.
VODJA UČENEGA ZBORA
Nekdo izmed nas je napravil stroj.
Kolo je poganjala para in to je bil
Oče mnogih strojev.
Mnogi pri njih delajo
Cele dneve.
UČENI ZBOR (odgovarja)
Kruh zaradi tega ni prav nič cenejši.
VODJA UČENEGA ZBORA
Mnogi izmed nas so premišljevali
O poti zemlje okoli sonca, o
Notranjosti človeka, o zakonih
Splošnosti, o sestavi zraka
Ter o ribi v globokem morju.
In našli so velike stvari.
UČENI ZBOR (odgovarja)
Kruh zaradi tega ni prav nič cenejši.
Še več,
V naših mestih je nastala revščina
In kaj je človek.
Tega že dolgo nihče ne ve.
Na primer: medtem, ko ste vi leteli.
Se je nekaj vam podobnega plazilo po tleh.
Prav nič človeško.
VODJA UČENEGA ZBORA (se obrne na množico)
Torej človek pomaga človeku?
MNOŽICA (odgovarja)
Ne.
Druga raziskava
VODJA UČENEGA ZBORA (se obrne na množico)
Oglejte si naše slike in potem še recite,
Da človek pomaga človeku!
(Pokažejo dvajset fotografij, ki prikazujejo, kako v na-
šem času ljudje koljejo ljudi.)
MNOŽICA (kriči)
Človek ne pomaga človeku.
Tretja raziskava
VODJA UČENEGA ZBORA (se obrne na množico)
Oglejte si našo točko s klovni, v kateri
Ljudje pomagajo človeku.
(Nastopijo trije cirkuški klovni, od katerih je eden veli-
kan, po imenu gospod Schmitt. Govorijo zelo glasno.)
Enica: Lep večer je danes, gospod Schmitt.
Dvojka: Gospod Schmitt, kaj pravite k večeru?
Gospod Schmitt: Ne zdi se mi lep.
Enica: Ali ne bi sedli, gospod Schmitt?
Dvojka: Tule je stol, gospod Schmitt, zakaj nama zdaj-
le ne odgovorite?
Enica: Kaj ne vidiš: gospod Schmitt želi opazovati
luno.
Dvojka: Ti, povej mi že enkrat, zakaj ležeš gospodu
Schmittu kar naprej v rit?
Zakaj ga s tem nadleguješ?
Enica: Ker je gospod Schmitt tako močan, zato ležem v
rit gospodu Schmittu.
Dvojka: Jaz tudi.
Enica: Prosi gospoda Schmitta, če bi sedel k nama.
Gospod Schmitt: Danes se ne počutim dobro.
Enica: Gospod Schmitt, potlej se morate pa razvedriti.
Gospod Schmitt: Mislim, da me ne more nič razveseliti.
PREMOR: Kakšne barve pa je moj obraz?
Enica: Rožnate, gospod Schmitt, vedno rožnate.
Gospod Schmitt: Vidite, jaz pa sem mislil, da sem bled.
Enica: To je pa čudno, pravite, da mislite, da ste bledi?
Če vas namreč zdaj takole pogledam, potlej moram
reči, da tudi jaz mislim, da ste bledi.
Dvojka: Jaz bi sedel, gospod Schmitt, ko že takole
izgledate.
Gospod Schmitt: Danes ne želim sesti.
Enica: Ne, ne, ne sesti, na noben način ne sedite, raje
stojte.
Gospod Schmitt: Zakaj mislite, naj stojim?
Enica dvojki: Danes ne sme sesti, ker je mogoče, da ne
bo nikoli več mogel vstati.
Gospod Schmitt: O, bog!
Enica: Poslušajte, tudi sam je opazil. Tako da bo
gospod Schmitt raje kar stal.
Gospod Schmitt: Skoraj se mi zdi, da me malo boli leva
noga.
Enica: Zelo?
Gospod Schmitt (trpeče): Kako?
Enica: Vas zelo boli?
Gospod Schmitt: Ja, zelo me že boli . . .
Dvojka: To bo zato, ker stojite.
Gospod Schmitt: Ali naj potem sedem?
Enica: Ne, nikakor, temu se moramo izogniti.
Dvojka: Če vas boli leva noga, potlej ostane samo eno:
stran z levo nogo.
Enica: In to čim hitreje, tem bolje.
Gospod Schmitt: Ja, če tako mislite . . .
Dvojka: Seveda.
(Odžagata mu levo nogo.)
Gospod Schmitt: Palico prosim.
(Dasta mu palico.)
Enica: No, gospod Schmitt, ali zdaj laže stojite?
Gospod Schmitt: Ja, toda vrniti mi morata nogo,
nočem je izgubiti.
Enica: Prosim, če nama ne zaupate . . .
Dvojka: Lahko tudi greva . . .
Gospod Schmitt: Ne, ne, zdaj morata ostati tu, sam pač
ne morem več hoditi.
Enica: Tule je noga.
(Gospod Schmitt da nogo pod pazduho.)
8
Gospod Schmitt: Padla mi je palica.
Dvojka: Zato pa imate spet svojo nogo.
(Oba se hrupno smejita.)
Gospod Schmitt: Zdaj pa zares ne morem več stati,
začela me je seveda boleti še druga noga.
Enica: Lahko si mislim.
Gospod Schmitt: Ne bi vaju rad nadlegoval več kot je
potrebno, toda brez palice ne morem več shajati.
Dvojka: Dokler vam ne pobereva palice, bi vam lahko
odžagala tudi drugo nogo, če vas zelo boli.
Gospod Schmitt: Ja, mogoče bo potem bolje.
(Odžagata mu drugo nogo. Gospod Schmitt se
prevrne.)
Gospod Schmitt: Ne morem več vstati.
Enica: Preneumno, in hoteli smo se izogniti prav temu,
da bi sedli.
Gospod Schmitt: Kaj?!
Dvojka: Ne morete več vstati, gospod Schmitt.
Gospod Schmitt: Ne govorite tako, to me boli.
Dvojka: Cesa naj ne bi več rekel?
Gospod Schmitt: Da . . .
Dvojka: Da ne morete več vstati?
Gospod Schmitt: Ali ne morete držati jezika za zobmi?
Dvojka: Ne, gospod Schmitt, lahko pa vam odvijem
levo uho, potlej me ne boste več slišali reči, da ne
morete vstati.
Gospod Schmitt: Ja, mogoče bo tako bolje.
(Odvijeta mu levo uho.)
Gospod Schmitt Enici: Zdaj lahko slišim samo še vas.
(Dvojka gre na drugo stran.) Uho, prosim.
(Se razjezi.) In prosim tudi za drugo manjkajočo nogo.
Ali se takole ravna z bolnim človekom. Lastnik teh
udov sem, takoj mi jih izročita. (Dasta mu tudi drugo
nogo pod pazduho, uho pa mu položita v naročje.)
Sploh pa, če se mislita delat norca iz mene, potem sta se
prekleto - ja kaj pa je z mojo roko?
Dvojka: To bo zato, ker tovorite vse te nepotrebne .
stvari.
Gospod Schmitt (Tiho): Gotovo. Ali mi ne bi mogla
vidva tega odvzeti?
Dvojka: Še več: lahko vam odvzameva celo roko. to bo
še bolje.
Gospod Schmitt: Ja, prosim, če tako mislita . . .
Dvojka: Seveda.
(Odžagata mu levo roko.)
Gospod Schmitt: Hvala, preveč se trudita z menoj.
Enica: Takole, gospod Schmitt, tule imate vse vaše
stvari. Nihče več vam ne more tega ukrasti.
(Položita mu v naročje vse odvzete ude. Gospod
Schmitt jih opazuje.)
Gospod Schmitt: Čudno, tako neprijetne misli me
obhajajo. (Enici): Povejte mi prosim kaj prijetnega.
Enica: Rad, gospod Schmitt, želite slišati zgodbo? Dva
gospoda stopita iz gostilne. Hudo se spreta in začneta
obmetavati s konjskimi figami. Prvi zadene drugega s
konjsko figo v usta, drugi pa pravi: takole, kar v ustih
naj bo, dokler ne pride policija. (Dvojka se smeji, ne
smeji pa se gospod Schmitt.)
Gospod Schmitt: Tole že ni bila lepa zgodba. Ali mi ne
moreta povedati kaj lepega, kot sem že dejal, imam
neprijetne misli.
Enica: Na žalost, gospod Schmitt, razen te zgodbe ne bi
znal povedati ničesar drugega.
Dvojka: Lahko pa vam odžagava glavo, če imate tam
notri že tako neumne misli.
Gospod Schmitt: Ja, prosim, morda bo to zaleglo.
(Odžagata mu zgornjo polovico glave.)
Enica: Kako se počutite zdaj, gospod Schmitt, ali vam
je bolje?
Gospod Schmitt: Ja, mnogo bolje, zdaj mi je mnogo
bolje. Samo v glavo me zebe.
Dvojka: Dajte si no klobuk na glavo. - (Kriči) -
Klobuk gor!
Gospod Schmitt: Ne morem seči ponj.
Dvojka: Bi želeli imeti palico?
Gospod Schmitt: Ja, prosim. (Lovi klobuk) Ne morem
doseči klobuka, padla mi je palica. Hudo me zebe.
Dvojka: Kaj pa, če bi vam glavo sploh odvila?
Gospod Schmitt: Ja, ne vem . . .
Enica: Pač . . .
Gospod Schmitt: Ne, zares, prav nič ne vem.
Dvojka: Saj prav zato. (Odvijeta mu glavo. Gospod
Schmitt pade vznak.)
Gospod Schmitt: Stojte! Eden naj mi položi roko na
čelo!
Enica: Kje?
Gospod Schmitt: Eden naj me prime za roko.
Enica: Kje?
Dvojka: Ali vam je zdaj bolje, gospod Schmitt?
Gospod Schmitt: Ne, kamen me namreč tišči v hrbet.
Dvojka: Ja, gospod Schmitt, vsega pa res ne morete
imeti. (Glasno se krohotata. Konec točke s klovni.)
MNOŽICA (Kriči)
Človek ne pomaga človeku.
VODJA UČENEGA ZBORA
Naj raztrgamo vzglavje?
MNOŽICA
Ja.
VODJA UČENEGA ZBORA
Ali naj izlijemo vodo?
Ja.
IV.	ZAVRNJENA POMOČ
UČENI ZBOR
Ne bomo jim torej pomagali.
Vzglavje raztrgamo.
Vodo izlijemo.
(Govornik zdaj raztrga vzglavje in izlije vodo.)
MNOŽICA (bere zase)
Pomoč ste seveda videli marsikje.
Marsikakšne vrste, izhajala jc
Iz okoliščin nasilja.
Ki se mu še ne da izogniti.
Kljub temu vam svetujemo, da se kruti
Dejanskosti
Zoperstavite še bolj kruto in
Da s stanjem, ki proizvaja zahtevo.
Opustite zahtevo. Torej
Ne računajte na pomoč:
Da bi pomoč zavrnili, je potrebno nasilje.
Da bi pomoč dobili, je spet potrebno nasilje.
Dokler vlada nasilje, lahko zavrnete pomoč.
Ko nasilje ne bo več, pomoč ne bo več potrebna.
Zato nikar ne zahtevajte pomoči, temveč odpravite na-
silje.
Pomoč in nasilje tvorita celoto
In to celoto je treba spremeniti.
V.	POSVET
STRMOGLAVLJENI I EI ALI C
Tovariši,
Umrli bomo.
TRIJE STRMOGLAVLJENI MONTERJI
Vemo, da bomo umrli, toda
9
Ali veš to tudi ti?
Poslušaj torej:
Neogibno boš umrl.
Iztrgano ti bo življenje
Tvoje delo bo prečrtano
Zase boš umrl.
Nihče ne bo zraven
Končno boš umrl
In mi prav tako.
VI.	OGLED MRTVIH
GOVORNIK
Oglejte si mrtve!
(Pokažejo deset zelo velikih fotografij mrtvih, nato re-
če govornik: »Drugi ogled mrtvih«, in fotografije poka-
žejo še enkrat. Po ogledu mrtvih začnejo strmoglav-
Ijenci kričati.)
STRMOGLAVLJENl
Ne moremo umreti.
VII.	BRANJE KOMENTARJA
UČENI ZBOR (se obrne na strmoglavljence)
Ne moremo vam pomagati.
Lahko vam damo
Samo nasvet.
Samo podporo.
Umrite, toda ne učite se narobe.
STRMOGLAVLJENl
Nimamo več dosti časa.
Veliko se ne moremo več naučiti.
UČENI ZBOR
Če imate malo časa.
Imate dovolj časa.
Zakaj pravega se je lahko naučiti.
(Iz učenega zbora stopi govornik s knjigo. Pristopi k
strmoglavljencem, sede in bere komentar.)
GOVORNIK: 1. Kdor kaj iztrga, bo to obdržal. Ko-
mur bodo kaj iztrgali, tudi ta bo obdržal. In kdor kaj
obdrži, temu bo iztrgano.
Čemu se odpoveduje tisti, ki umre? Ne odpoveduje se
le svoji mizi ali svoji postelji! Kdor umre, tudi ve, da se
odpovedujem tistemu, kar je na razpolago, da darujem
več, kot imam. Kdor umre, se odpoveduje poti, ki jo
pozna, pa tudi poti, ki je ne pozna. Bogastvom, ki jih
ima, pa tudi bogastvom, ki jih nima. Revščini. Svoji
lastni roki. Kako bo dvignil kamen tisti, ki tega ni va-
jen? Kako bo dvignil velik kamen? Kako se bo odrekel
svoji mizi tisti, ki odrekanju ni vajen; ali se bo odrekel
vsemu, kar ima in česar nima? Poti, ki jo pozna, pa tudi
poti, ki je ne pozna? Bogastvom, ki jih ima, pa tudi bo-
gastvom, ki jih nima? Revščini? Svoji lastni roki?
2.	Ko je mislečega zajel velik vihar, je bil v velikem vo-
zilu in je zavzemal veliko prostora. Najprej je zapustil
vozilo, potlej odložil plašč in legel na tla. Tako je v svo-
ji najmanjši velikosti prestal vihar.
STRMOGLAVLJENl (vprašajo govornika): Tako da
je prestal vihar?
GOVORNIK: V svoji najmanjši velikosti je prestal
vihar.
STRMOGLAVLJENl: V svoji najmanjši velikosti je
prestal vihar.
GOVORNIK
3.	Da bi človeka opogumil za smrt, ga je misleči pose-
gajoče prosil, naj se odreče svojemu imetju. Ko se je ta
vsemu odpovedal, mu je ostalo samo še življenje. Še
bolj se odpovej, mu je dejal misleči.
4.	Misleči je vihar premagal zato, ker ga je poznal in z
njim soglašal. Če hočete torej premagati smrt, jo boste
premagali le, če boste smrt spoznali in če boste s smrtjo
soglašali. Kdor si želi soglašati, se bo držal revščine. Ne
drži pa se stvari. Lahko je odvzeti stvar, samo potlej ni
soglasja. Pa tudi življenja se ne drži. Življenje je lahko
vzeti in potlej ni soglasja. Pa tudi misli se ne drži, tudi
misli je lahko vzeti in tudi tu ni soglasja.
VIIL
IZPIT
(Učeni zbor vpričo množice strmoglavljenim postavlja
vprašanja.)
UČENI ZBOR: Kako visoko ste leteli?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Strašno
visoko smo leteli.
UČENI ZBOR: Kako visoko ste leteli?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Štiri tisoč
metrov visoko smo leteli.
UČENI ZBOR: Kako visoko ste leteli?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Precej vi-
soko smo leteli.
UČENI ZBOR: Kako visoko ste leteli?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Malo nad
zemljo smo se dvignili.
VODJA UČENEGA ZBORA (se obrne k množici):
Malo nad zemljo so se dvignili.
STRMOGLAVLJENl LETALEC: Jaz sem letel straš-
no visoko.
UČENI ZBOR: In on je letel strašno visoko.
2.
UČENI ZBOR: Ali so vas slavili?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Niso nas
dovolj slavili.
UČENI ZBOR: Ali so vas slavili?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Slavili so
nas.
UČENI ZBOR: Ali so vas slavili?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Dovolj so
nas slavili.
UČENI ZBOR: Ali so vas slavili?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Strašno so
nas slavili.
VODJA UČENEGA ZBORA (množici): Strašno so
jih slavili.
STRMOGLAVLJENl LETALEC: Mene niso dovolj
slavili.
UČENI ZBOR: In njega niso dovolj slavili.
3.
UČENI ZBOR: Kdo ste?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Tisti smo,
ki so preleteli ocean.
UČENI ZBOR: Kdo ste?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Del vas
smo.
UČENI ZBOR: Kdo ste?
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Nismo
VODJA UČENEGA ZBORA (množici): Niso nihče:
STRMOGLAVLJENl LETALEC: Jaz sem Charles
Nungesser.
UČENI ZBOR: In on je Charles Nungessser.
10
4.
UČENI ZBOR: Kdo vas pričakuje?
TRUE STRMOGLAVLJENI MONTERJI: Na drugi
strani morja nas mnogi pričakujejo.
UČENI ZBOR: Kdo vas pričakuje?
TRIJE STRMOGLAVLJENI MONTERJI: Pričakuje-
ta nas oče in mati.
UČENI ZBOR: Kdo vas pričakuje?
TRIJE STRMOGLAVLJENI MONTERJI: Ne priča-
kuje nas nihče.
VODJA UČENEGA ZBORA (množici): Ne pričaku-
je jih nihče.
5.
UČENI ZBOR: Kdo bo torej umrl, če vi umrete?
TRIJE STRMOGLAVLJENI MONTERJI: Tisti, ki so
jih preveč slavili.
UČENI ZBOR: Kdo bo torej umd, če vi umrete?
TRIJE STRMOGLAVLJENI MONTERJI: Tisti, ki so
se dvignili malo nad zemljo.
UČENI ZBOR: Kdo bo torej umd, če vi umrete?
TRIJE STRMOGLAVLJENI MONTERJI: Tisti, ki
jih nihče ne pnčakuje.
UČENI ZBOR: Kdo bo torej umd, če vi umrete?
TRIJE STRMOGLAVLJENI MONTERJI: Nihče.
UČENI ZBOR: Zdaj veste:
Ce umrete vi,
ne umre nihče.
Zdaj ste dosegli
Svojo najmanjšo velikost.
STRMOGLAVLJENI LETALEC: Jaz pa sem z lete-
njem dosegel
Svojo največjo velikost.
Ne glede na to, kako visoko sem letel, više ni letel
nihče.
Niso me dovolj slavili
Ne morejo me dovolj slaviti
Za nič in za nikogar sem letel.
Zavoljo samega letenja sem letel.
Nihče me ne čaka, ne
k vam, proč
od vas letim;
nikoli ne bom umrl.
IX.
SLAVA IN RAZLASTITEV
UČENI ZBOR: Pokažite zdaj, kaj ste dosegli.
Samo doseženo je tudi resnično.
Dajte sem motor.
Podvozje in ogrodje, vse
S čimer si letel in
Kar ste naredili.
Predajte ga!
STRMOGLAVLJENI LETALEC
Ne bom ga dal.
Kaj je
Letalo brez letalca?
VODJA UČENEGA ZBORA
Vzemite ga.
(Letalo vzamejo strmoglavljenim in ga odnesejo na
drugi konec podija.)
UČENI ZBOR (med razlastitvijo opeva strmoglavlje-
ne)
Letalci, dvignite se, spremenili ste zakone zemlje.
Tisoč let je od zgoraj navzdol padalo vse
Razen ptic.
Celo na najstarejših kamnih
Nismo našli risbe
Kakega človeka, ki bi
Letal po zraku.
Vi pa ste se dvignili.
Proti koncu drugega tisočletja našega štetja.
TRIJE STRMOGLAVLJENI MONTERJI (nenado-
ma pokažejo na strmoglavljenega letalca):
Kaj pa je to, poglejte!
VODJA UČENEGA ZBORA (se hitro obrne k učene-
mu zboru):
Zapojte »Povsem nerazpoznaven«
UCENI ZBOR (obstopi strmoglavljenega letalca)
Povsem nerazpoznaven
Je zdaj njegov obraz.
Med njim in nami, saj
Je bil tisti, ki nas je potreboval in
Ki smo ga mi potrebovali: to
Je bil on
VODJA UČENEGA ZBORA: Tale
Nosilec dolžnosti.
Sicer prav primeren.
Nam je iztrgal, kar je potreboval.
Ni nam pustil tistega, kar smo potrebovali mi.
Z njegovo dolžnostjo je tudi
Njegov obraz ugasnil:
Imel je enega samega!
(Štirje iz učenega zbora razpravljajo o njem.)
prvi: Ce je obstajal —
drugi: Obstajal je.
prvi: Kaj je bil?
drugi: Ni bil nihče.
tretji: Če je bil nekdo? -
četrti: Ni bil nihče.
tretji: Kako so ga preskusili?
četrti: Tako da so ga zaposlili.
vsi štirje skupaj: Ce ga pokličeš, nastane.
Ce ga spremeniš, obstaja.
Kdor ga potrebuje, ga pozna.
Komur je potreben, ga poveča.
drugi: In vendar je nihče.
UČENI ZBOR (skupaj množici)
Nič več ni človeškega na tem.
Kar tu leži brez dolžnosti.
Umri zdaj, ti ne-več-človek!
STRMOGLAVLJENI LETALEC
Ne znam umreti
TRIJE STRMOGLAVLJENI MONTERJI
Padel si iz toka, človek.
Nisi bil v toku, človek.
Prevelik si, prebogat si.
Preveč si svojevrsten.
Zato ne znaš umreti.
UČENI ZBOR
Pa tudi
Tisti, ki ne zna umreti,
bo umrl.
In tudi tisti, ki ne zna plavati.
Bo plaval.
X.
IZGON
UČENI ZBOR: Nekdo od nas.
11
obrazu, misli iii podobi
Nam povsem podoben
Nas mora zapustiti.
Čez noč je bil zaznamovan, in
Od danes zjutraj mu iz ust zaudarja.
Njegova podoba razpada, znan nekdaj,
njegov obraz postaja nam neznan.
Govor z nami, človek, na starem mestu
Pričakujemo tvoj glas. Govori!
Ne bo govoril. Nima več glasu.
Ne prestraši se, človek, vendar
!Vloraš zdaj od tod. Hitro, pojdi!
Ne oziraj se, pojdi
Proč od nas.
(Strmoglavljeni letalec zapusti podij.)
XI. SOGLASJE
UČENI ZBOR (nagovori tri strmoglavljene monterje)
Vi pa, ki soglašate s tokom stvari.
Ne pogreznite se nazaj v nič.
Ne stopite se kot sol v vodi, temveč
Sc dvignite,
Umrite svojo smrt kot
Ste opravljali svoje delo
In prevračali prevrat.
Po smrti se, umirajoči, ne ravnajte, temveč
Prevzemite naše naročilo:
Zgradite spet letalo.
Začnite!
Za nas boste leteli,
V kraj, kjer vas bomo rabili.
In takrat, ko bo potrebno.
Korakajte z nami, pozivamo vas, z nami
spremenite temeljni zakon
in ne le kak svetovni zakon:
Soglašajte, da vse sc spremeni.
Človeštvo, svet.
Predvsem nered
Človeških razredov, ker sta dve vrsti ljudi.
Izkoriščanje in neznanje.
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Soglaša-
mo s spremembo.
UČENI ZBOR: In prosimo vas, da
Spremenite naš motor in ga izboljšate;
Povečajte njegovo varnost in hitrost.
In pri naglem odhodu ne pozabite na cilj.
TRIJE STRMOGLAVLJENl MONTERJI: Izboljšali
bomo motorje, povečali
Hitrost in varnost.
UČENI ZBOR: Odpovejte se jim.
VODJA UČENEGA ZBORA: Korakajte!
UČENI ZBOR: Če ste izboljšali svet, potlej
Izboljšajte izboljšani svet.
Odpovejte se jim!
VODJA UČENEGA ZBORA: Korakajte!
UČENI ZBOR: Če ste z izboljanjem sveta dopolnili
resnico.
Potlej dopolnite dopolnjeno resnico.
Odpovejte se jim!
VODJA UČENEGA ZBORA: Korakajte!
UČENI ZBOR: Če ste z dopolnjevanjem resnice
Spremenili človeštvo, potlej
Spremenite spremenjeno človeštvo.
Odpovejte se jim!
VODJA UČENEGA ZBORA: Korakajte!
UČENI ZBOR: S spreminjanjem sveta spremenite
sebe!
Samim sebi se odpovejte!
VODJA UČENEGA ZBORA: Korakajte!
Prevod: Hilda Zdovc
DAJEVEC IN NEJEVEC
DAJEVEC (1. različica)
I
VELIKI ZBOR
Pomembno je predvsem, da se naučimo soglasja.
Mnogi pravijo da, pa vendar ni v tem nikakršnega so-
glasja.
Mnogih se sploh ne vpraša, mnogi pa
Soglašajo z napačnim. Zatorej:
Pomembno je predvsem, da se naučimo soglasja.
Učitelj v prostoru 1, mati in deček v prostoru 2.
UČITELJ: Jaz sem učitelj. V mestu imam šolo, v
nji pa učenca, čigar oče je mrtev. Ostala mu je zgolj
mati, ki skrbi zanj. Zdaj bom šel k njima in se od njiju
poslovil, takoj zatem pa se bom podal na pot v hribe.
Potrka na vrata. Smem vstopiti?
DEČEK stopi iz prostora 2 v prostor 1: Kdo je tukaj?
O, gospod učitelj je tukaj, gospod učitelj nas je prišel
obiskat!
UČITELJ: Zakaj te toliko časa ni bilo v mesto k pou-
ku?
DEČEK: Nisem mogel priti, ker je bila moja mati
bolna.
UČITELJ: Tega nisem vedel. Prosim, takoj ji povej,
da sem tukaj.
DEČEK zakliče v 2: Mati, gospod učitelj je tukaj.
MATI sedi v prostoru 2 na lesenem stolu: Prosi ga, naj
pride noter.
DEČEK: Vstopite, prosim.
Oba vstopita v prostor 2.
UČITELJ: Že dolgo časa me ni bilo tukaj. Vaš sin pra-
vi, da ste bili bolni. Vam je zdaj bolje?
MATI: Naj vas moja bolezen ne skrbi, nobenih slabih
posledic ni pustila.
UČITELJ: Veseli me, da to slišim. Prišel sem, da bi se
poslovil od vas, ker se bom v kratkem podal na razisko-
valno pot v hribe. V mestu onstran hribov so namreč
veliki učenjaki.
MATI: Raziskovalna pot v hribe! Da, zares, slišala
sem, da tam živijo veliki zdravniki, slišala pa sem tudi.
12
da jc to nevarno potovanje. Hočete vzeti s sabo mojega
otroka?
UCiTELJ: To ni pot, na katero bi vzeli s sabo otroka.
MATI: Dobro. Upam, da se boste zdravi vrnili.
UČITELJ: Zdaj moram iti. Dobro se imejte.
Gre v prostor 1.
DEČEK sledi učitelju v prostor 1: Nekaj vam moram
reči.
Mati posluša na vratih.
UČITELJ: Kaj hočeš reči?
DEČEK: Rad bi šel z vami v hribe.
UČITELJ
Kot sem že rekel tvoji materi
Je to težka in
Nevarna pot. Ne bi je
Zmogel. Poleg tega:
Le kako si lahko želiš
Zapustiti mater, ki je vendar bolna?
Ostani tukaj. Povsem
Nemogoče je, da bi šel zraven.
DEČEK
Zraven hočem prav zato
Ker je moja mati bolna, da bi zanjo
Pri velikih zdravnikih v mestu onstran hribov
Dobil zdravilo in nasvet.
UČITELJ: Še enkrat moram govoriti s tvojo materjo.
Vrne se v prostor 2.
Deček posluša na vratih.
UČITELJ: Še enkrat sem se vrnil. Vaš sin pravi, da ho-
če z nami. Rekel sem mu, da vas vendar ne more zapu-
stiti, ko pa ste bolni, in da je pot težavna in nevarna.
Rekel sem, da nikakor ne bi zmogel te poti. Toda odvr-
nil je, da mora zraven, da bi dobil v mestu onstran hri-
bov zdravilo in nasvet za vašo bolezen.
MATI: Slišala sem njegove besede. Ne dvomim v to,
kar je rekel fant — da bi rad šel z vami na
nevarno potovanje. Stopi noter, sin moj!
Deček stopi v prostor 2.
Od dneva, ko naju je
Zapustil tvoj oče
Nimam ob sebi
Nikogar razen tebe.
V	mojih mislih in očeh
Nisi nikoli manjkal dlje
Kot sem rabila za to
Da ti pripravim hrano
Da ti uredim obleko in
Da priskrbim denar.
DEČEK: Vse je tako, kot praviš. Kljub temu pa me nič
ne more odvrniti od moje namere.
DEČEK, MATI, UČITELJ
Šel bom (bo) na nevarno potovanje
In za njeno (mojo, vašo) bolezen
V	mestu onstran hribov ,
Dobil zdravilo in nasvet.
VELIKI ZBOR
Videla sta, da ga nobena misel
Nc more odvrniti.
Nato sta učitelj in mati
Z enim glasom rekla:
UČITELJ. MATI
O, kako globoko soglasje!
Mnogi soglašajo z napačnim, on pa
Ne soglaša z boleznijo, marveč s tem
Da je treba bolezen pozdraviti.
VELIKI ZBOR: Mati pa je rekla:
MATI
Nimam več moči.
Ce mora tako biti
Pojdi z gospodom učiteljem.
Toda hitro, hitro
Se vrni nazaj iz nevarnosti.
II
VELIKI ZBOR
Ljudje so se lotili
Poti v hribe.
Med njimi sta bila učitelj
In deček.
Deček ni bil dorasel naporom:
Prenapel je svoje srce
Ki si je želelo hitre vrnitve.
Ob zori pri vznožju hriba
Je komaj še lahko vlačil za sabo
Svoje utrujene noge.
V prostor 1 vstopijo: učitelj, 3 študentje, nazadnje de-
ček z vrčem.
UČITELJ: Hitro smo se povzpeli. Tam je prva
koča. Ob njej se bomo malo ustavili.
TRIJE ŠTUDENTJE: Ubogali bomo.
Stopijo na podest v prostoru 2. Deček zadrži uči-
telja.
DEČEK: Nekaj moram reči.
UČITELJ: Kaj hočeš reči?
DEČEK: Ne počutim se dobro.
UČITELJ: Stoj! Kdor gre na takšno pot, ne sme reči
kaj takega. Morda si utrujen, ker nisi vajen vzpona.
Ustavi se malo in si odpočij.
Stopi na podest.
TRIJE ŠTUDENTJE: Zdi se, da je deček zbolel od
vzpona. Vprašajmo o tem učitelja.
VELIKI ZBOR: Storite to!
TRIJE ŠTUDENTJE učitelju: Slišali smo, da je ta de-
ček zbolel od vzpona. Kaj je z njim? Si zaskrb-
ljen zanj?
UČITELJ: Ne počuti se dobro, sicer pa je z njim vse v
redu. Utrujen je od vzpona.
TRIJE ŠTUDENTJE: Torej nisi zaskrbljen zanj?
Dolg premor.
TRIJE ŠTUDENTJE med sabo:
Ste slišali? Učitelj je rekel
Da je deček zgolj utrujen od vzpona.
Toda mar zdaj ne zgleda zelo čudno?
Takoj za kočo pa je ozek greben.
Prek njega lahko pridemo le
Če se z obema rokama držimo skalnate stene.
Nikogar ne moremo nesti.
Naj torej sledimo velikemu običaju in ga
Vržemo v dolino?
Zakličejo navzdol v prostor 1 z rokami pred usti kot li-
jakom:
Si bolan od vzpona?
DEČEK
Ne.
Saj lahko vidite, da stojim.
Mar se ne bi vsedel
Če bi bil bolan.
Premor.
Deček se vsede.
TRIJE ŠTUDENTJE: To bomo povedali učitelju. Go-
spod, ko smo prej povprašali po dečku, si rekel, da je
zgolj utrujen od vzpona. Zdaj pa zgleda zelo čudno.
Tudi vsedel se je, O tem govorimo z zgražanjem, toda
13
glede tega vlada od nekdaj velik običaj: tisti, ki ne mo-
rejo dalje, bodo vrženi v dolino.
UČITELJ: Kaj, tega otroka hočete vreči v dolino?
TRIJE ŠTUDENTJE: Da, to hočemo.
UČITELJ: To je velik običaj. Ne morem se mu upreti.
Toda veliki običaj prav tako predpisuje, da tistega, ki
zboli, vprašamo, če naj se zaradi njega vrnemo. V mo-
jem srcu čutim veliko žalost za tem stvorom. Stopil
bom k njemu in mu prizanesljivo povedal o velikem
običaju.
TRIJE ŠTUDENTJE: Prosim, stori to.
Postavijo se z obrazi drug nasproti drugemu.
TRIJE ŠTUDENTJE, VELIKI ZBOR
Vprašali ga bomo (so ga), če hoče
Da se zaradi njega vrnemo (vrnejo).
Toda tudi če bi to zahteval
Se ne bi obrnili
Marveč bi ga vrgli v dolino.
UČITELJ sestopi k dečku v prostor 1: Dobro prisluhni.
Od nekdaj obstoji zakon, da je treba tistega, ki na
takšni poti zboli, vreči v dolino. Takoj je mrtev. Toda
običaj prav tako predpisuje, da tistega, ki zboli, vpraša-
mo, če naj se zaradi njega vrnemo. Običaj pa tudi pred-
pisuje, da tisti, ki je zbolel, odgovori: Ni se vam treba
vrniti: Kako rad bi umrl, če bi lahko zavzel tvoje mesto!
DEČEK: Razumem.
UČITELJ: Ali zahtevaš, naj se zaradi tebe obrnemo?
DEČEK: Ni se vam treba obrniti.
UČITELJ: Potemtakem zahtevaš, naj se s tabo zgodi
kot z vsemi?
DEČEK: Da.
UČITELJ zakliče iz prostora 1 v prostor 2: Pridite dol.
Odgovoril je kot ustreza običaju!
VELIKI ZBOR, TRIJE ŠTUDENTJE med sestopa-
njem v prostor 1: Rekel je da.
Trije študentje prenesejo dečka na podest v prostoru 2.
TRIJE ŠTUDENTJE
Nasloni svojo glavo na naša ramena.
Ne naprezaj se.
Nesli te bomo previdno.
Trije študentje se na zadnjem robu odra postavijo pred
dečka tako, da ga zakrivajo.
DEČEK neviden:
Dobro sem vedel, da lahko na tej poti
Zgubim življenje.
Misel na mojo mater
Me je zapeljala k potovanju.
Vzemite moj vrč
Napolnite ga z zdravilom
In ga nesite moji materi
Ko se vrnete.
VELIKI ZBOR
Prijatelji so nato vzeli vrč
In tožili nad žalostnimi potmi sveta
In nad njegovim bridkim zakonom
In vrgli dečka navzdol.
Z nogo ob nogi so stali tesno skupaj
Na robu brezna
In ga vrgli navzdol z zaprtimi očmi
Nihče ni bil bolj kriv kot njegov sosed
Za njim pa so vrgli
Kepe zemlje
In ploščato kamenje.
NEJEVEC
I
VELIKI ZBOR
Pomembno je predvsem, da se naučimo soglasja.
Mnogi pravijo da, pa vendar ni v tem nikakršnega so-
glasja.
Mnogih se sploh ne vpraša, mnogi pa
Soglašajo z napačnim. Zatorej:
Pomembno je predvsem, da se naučimo soglasja.
Učitelj v prostoru 1, mati in deček v prostoru 2.
UČITELJ: Jaz sem učitelj. V mestu imam imam šolo, v
nji pa učenca, čigar oče je mrtev. Ostala mu je zgolj
mati, ki skrbi zanj. Zdaj bom šel k njima in se od njiju
poslovil, takoj zatem pa se bom podal na pot v hribe.
Potrka na vrata. Smem vstopiti?
DEČEK stopi iz prostora 2 v prostor 1: Kdo je tukaj?
O, gospod učitelj je tukaj, gospod učitelj nas je prišel
obiskat!
UČITELJ: Zakaj te toliko časa ni bilo v mesto k pou-
ku?
DEČEK: Nisem mogel priti, ker je bila moja mati
bolna.
UČITELJ: Tega nisem vedel. Prosim, takoj ji povej,
da sem tukaj.
DEČEK zakliče v 2: Mati, gospod učitelj je tukaj.
MATI sedi v prostoru 2 na lesenem stolu: Prosi ga, naj
pride noter.
DEČEK: Vstopite, prosim.
Oba vstopita v prostor 2.
UČITELJ: Že dolgo časa me ni bilo tukaj. Vaš sin pra-
vi, da ste bili bolni. Vam je zdaj bolje?
MATI: Naj vas moja bolezen ne skrbi, nobenih slabih
posledic ni pustila.
UČITELJ: Veseli me, da to slišim. Prišel sem, da bi se
poslovil od vas, ker se bom v kratkem podal na razisko-
valno pot v hribe. V mestu onstran hribov so namreč
veliki učenjaki.
MATI: Raziskovalna pot v hribe! Da, zares, slišala
sem, da tam živijo veliki zdravniki, slišala pa sem tudi,
da je to nevarno potovanje. Hočete vzeti s sabo mojega
otroka?
UČITELJ: To ni pot, na katero bo vzeli s sabo otroka.
MATI: Dobro. Upam, da se boste zdravi vrnili.
UČITELJ: Zdaj moram iti. Dobro se imejte.
Gre v prostor 1.
DEČEK sledi učitelju v prostor 1: Nekaj vam moram
reči.
Mati posluša na vratih.
UČITELJ: Kaj hočeš reči?
DEČEK: Rad bi šel z vami v hribe.
UČITELJ
Kot sem že rekel tvoji materi
Je to težka in
Nevarna pot. Ne bi je
Zmogel. Poleg tega:
Le kako si lahko želiš
Zapustiti mater, ki je vendar bolna?
Ostani tukaj. Povsem
Nemogoče je, da bi šel zraven.
DEČEK
Zraven hočem prav zato
Ker je moja mati bolna, da bi zanjo
Pri velikih zdravnikih v mestu onstran hribov
Dobil zdravilo in nasvet.
14
UČITELJ: Se enkrat moram govoriti s tvojo materjo.
Vrne se v prostor 2.
Deček posluša na vratih.
UČITELJ: Se enkrat sem se vrnil. Vaš sin pravi, da ho-
če z nami. Rekel sem mu, da vas vendar ne more zapu-
stiti, ko pa ste bolni, in da je pot težavna in nevarna.
Rekel sem, da nikakor ne bi zmogel te poti. Toda odvr-
nil je, da mora zraven, da bi dobil v mestu onstran hri-
bov zdravilo in nasvet za vašo bolezen.
MATI: Slišala sem njegove besede. Ne dvomim v to,
kar je rekel fant - da bi rad šel z vami na
nevarno potovanje. Stopi noter, sin moj!
Deček stopi v prostor 2.
Od dneva, ko naju je
Zapustil tvoj oče
Nimam ob sebi
Nikogar razen tebe.
V	mojih mislih in očeh
Nisi nikoli manjkal dlje
Kot sem rabila za to
Da ti pnpravim hrano
Da ti uredim obleko in
Da priskrbim denar.
DEČEK: Vse je tako, kot praviš. Kljub temu pa me nič
ne more odvrniti od moje- namere.
DEČEK, MATI, UČITELJ
Sel bom (bo) na nevarno potovanje
In za njeno (mojo, vašo) bolezen
V	mestu onstran hribov
Dobil zdravilo in nasvet.
VELIKI ZBOR
Videla sta, da ga nobena misel
Ne more odvrniti.
Nato sta učitelj in mati
Z enim glasom rekla:
UČITELJ, MATI
O, kako globoko soglasje!
Mnogi soglašajo z napačnim, on pa
Ne soglaša z boleznijo, marveč s tem
Da je treba bolezen pozdraviti.
VELIKI ZBOR: Mati pa je rekla:
MATI
Nimam več moči.
Če mora tako biti
Pojdi z gospodom učiteljem.
Toda hitro, hitro
Se vrni nazaj iz nevarnosti.
II
VELIKI ZBOR
Ljudje so se lotili
Poti v hribe.
Med njimi sta bila učitelj
In deček.
Deček ni bil dorasel naporom:
Prenapel je svoje srce
Ki si je želelo hitre vrnitve.
Ob zori pri vznožju hriba
Je komaj še lahko vlačil za sabo
Svoje utrujene noge.
V	prostor 1 vstopijo: učitelj, 3 študentje, nazadnje de-
ček z vrčem.
UČITELJ: Hitro smo se povzpeli. Tam je prva
koča. Ob njej se bomo malo ustavili.
TRIJE ŠTUDENTJE: Ubogali bomo.
Stopijo na podest v prostoru 2. Deček zadrži uči-
telja.
DEČEK: Nekaj moram reči.
UČITELJ: Kaj hočeš reči?
DEČEK: Ne počutim se dobro.
UČITELJ: Stoj! Kdor gre na takšno pot, ne sme reči
kaj takega. Morda si utrujen, ker nisi vajen vzpona.
Ustavi se tnalo in si odpočij.
Stopi na podest.
TRIJE ŠTUDENTJE: Zdi se, da je deček zbolel od
vzpona. Vprašajmo o tem učitelja.
VELIKI ZBOR: Storite to!
TRIJE ŠTUDENTJE učitelju: Slišali smo, da je ta de-
ček zbolel od vzpona. Kaj je z njim? Si zaskrb-
ljen zanj?
UČITELJ: Ne počuti se dobro, sicer pa je z njim vse v
redu. Utrujen je od vzpona.
TRIJE ŠTUDENTJE: Torej nisi zaskrbljen zanj?
Dolg premor.
TRIJE ŠTUDENTJE med sabo:
Ste slišali? Učitelj je rekel
Da je deček zgolj utrujen od vzpona.
Toda mar zdaj ne zgleda zelo čudno?
Takoj za kočo pa je ozek greben.
Prek njega lahko pridemo le
Če se z obema rokama držimo skalnate stene.
Nikogar ne moremo nesti.
Naj torej sledimo velikemu običaju in ga
Vržemo v dolino?
Zakličejo navzdol v prostor 1 z rokami pred usti kot li-
jakom:
Si bolan od vzpona?
DEČEK
Ne.
Saj lahko vidite, da stojim.
Mar se ne bi vsedel
Če bi bil bolan.
Premor.
Deček se vsede.
TRIJE ŠTUDENTJE: To bomo povedali učitelju. Go-
spod, ko smo prej povprašali po dečku, si rekel, da je
zgolj utrujen od vzpona. Zdaj pa zgleda zelo čudno.
Tudi vsedel se je. O tem govorimo z zgražanjem, toda
glede tega vlada od nekdaj velik običaj: tisti, ki ne mo-
rejo dalje, bodo vrženi v dolino.
UCITELJ: Kaj, tega otroka hočete vreči v dolino?
TRUE ŠTUDENTJE: Da, to hočemo.
UČITELJ: To je velik običaj. Ne morem se mu upreti.
Toda veliki običaj prav tako predpisuje, da tistega, ki
zboli, vprašamo, če naj se zaradi njega vrnemo. V mo-
jem srcu čutim veliko žalost za tem stvorom. Stopil
bom k njemu in mu prizanesljivo povedal o velikem
običaju.
TRIJE ŠTUDENTJE: Prosim, stori to.
Postavijo se z obrazi drug nasproti drugemu.
TRUE ŠTUDENTJE. VELIKI ZBOR:
Vprašali ga bomo (so ga), če hoče
Da se zaradi njega vrnemo (vrnejo).
Toda tudi če bi to zahteval
Se ne bi obrnili
Marveč bi ga vrgli v dolino.
UČITELJ sestopi k dečku v prostor 1: Dobro prisluhni!
Od nekdaj obstoji zakon, da je treba tistega, ki na
takšni poti zboli, vreči v dolino. Takoj jc mrtev. Toda
običaj prav tako predpisuje, da tistega, ki zboli, vpraša-
mo, če naj se zaradi njega vrnemo. Običaj pa tudi pred-

pisuje, da tisti, ki je zbolel, odgovori: Ni se vam treba
vrniti. Kako rad bi umrl, če bi lahko zavzel tvoje mesto!
DEČEK: Razumem.
UČITELJ: Ali zahtevaš, naj se zaradi tebe obrnemo?
Ali pa soglašaš s tem, da te vržemo v dolino, kot to zah-
teva veliki običaj?
DEČEK po premoru za premislek: Ne. Ne soglašam.
UČITELJ zakliče iz prostora 1 v prostor 2: Pridite dol!
Ni odgovoril tako kot ustreza običaju!
TRIJE ŠTUDENTJE med sestopanjem v prostor 1:
Rekel je ne. Dečku: Zakaj nisi odgovoril tako kot
ustreza običaju? Kdor je rekel a, mora reči tudi b. Ko si
bil ob svojem času vprašan, če soglašaš tudi z vsem, kar
se lahko pripreti na poti, si odgovoril z da.
DEČEK: Odgovor, ki sem ga dal, je bil napačen, toda
vaše vprašanje je bilo še bolj napačno. Kdor pravi a, ni
treba, da reče b. Lahko tudi ugotovi, da je bil a napa-
čen. Hotel sem dobiti zdravilo za mojo mater, toda zdaj
sem sam zbolel, torej to ni več mogoče. In v skladu z
novim položajem se hočem takoj vrniti. Tudi vas pro-
sim, da se obrnete in me pripeljete domov. Vaše učenje
lahko na vsak način počaka. Če je tam preko kaj take-
ga, kar se je vredno naučiti, in upam, da je, potem je
lahko zgolj to, da se je treba v našem položaju obrniti.
Kar pa zadeva stari veliki običaj, ne vidim na njem nič
umnega. Nasprotno, rabimo nov velik običaj, ki ga mo-
ramo takoj vpeljati, namreč običaj, da je treba v vsa-
kem položaju nanovo razmisliti.
TRIJE ŠTUDENTJE učitelju: Kaj naj storimo? Kar
pravi deček, je umno, četudi ni junaško.
UČITELJ: Odločitev o tem, kaj morate storiti, prepu-
ščam vam. Moram vam pa reči, da vas bodo, če se boste
obrnili, zasuli s posmehom in sramoto.
TRIJE ŠTUDENTJE: Je v tem, da on sam govori zase,
kakšna sramota?
UČITELJ: Ne. V tem ne vidim nikakršne sramote.
TRIJE ŠTUDENTJE: Potem pa se bomo vrnili, in ni-
kakršen posmeh in nikakršno sramotenje nas ne smeta
odvrniti od tega, da storimo to, kar je umno, in nikakr-
šen star običaj nam ne sme preprečiti, da sprejmemo
pravilno misel.
Nasloni svojo glavo na naša ramena.
Ne naprezaj se.
Nesli te bomo previdno.
VELIKI ZBOR
Tako so prijatelji dvignili prijatelja
In utemeljili nov običaj
In nov zakon
In pripeljali dečka nazaj.
Drug ob drugem so hodili tesno skupaj
Sramotenju naproti
Posmehu naproti, z odprtimi očmi
Nobeden bolj bojazljiv kot njegov sosed.
DAJEVEC (2. različica)
I
VELIKI ZBOR
Pomembno je predvsem, da se naučimo soglasja.
Mnogi pravijo da, pa vendar ni v tem nikakršnega so-
glasja.
Mnogih se sploh ne vpraša, mnogi pa
Soglašajo z napačnim. Zatorej:
Pomembno je predvsem, da se naučimo soglasja.
Učitelj v prostoru 1, mati in deček v prostoru 2.
UČITELJ: Jaz sem učitelj. V mestu imam šolo, v nji pa
učenca, čigar oče je mrtev. Ostala mu je zgolj mati, ki
skrbi zanj. Zdaj bom šel k njima in se od njiju poslovil,
takoj zatem pa se bom podal na pot v hribe. Pri nas je
namreč izbruhnila kuga, v mestu onstran hribov pa pre-
bivajo veliki zdravniki. Potrka na vrata. Smem vstopi-
ti?
DEČEKstopi iz prostora 2 v prostor I: Kdo je tukaj?
O, učitelj je tukaj, učitelj nas je prišel obiskat!
UČITELJ: Zakaj te toliko časa ni bilo v mesto k pou-
ku?
DEČEK: Nisem mogel priti, ker je bila moja mati bol-
na.
UČITELJ: Nisem vedel, da je tudi tvoja mati bolna.
Prosim, takoj ji povej, da sem tukaj.
DEČEK zakliče v prostor 2: Mati, učitelj je tukaj.
MATI sedi v prostoru 2: Prosi ga, naj pride noter.
DEČEK: Vstopite, prosim.
Oba vstopita v prostor 2.
UČITELJ: Že dolgo me ni bilo tukaj. Vaš sin pravi, da
ste tudi vi zboleli. Vam je zdaj bolje?
MATI: Na žalost mi ne gre na bolje, saj doslej še ni
znano zdravilo zoper to bolezen.
UČITELJ: Nekaj moramo najti. Prav zato sem prišel,
da bi se poslovil od vas: jutri se bom podal na pot prek
hribov, da bi dobil zdravilo in nasvet. V mestu onstran
hribov so namreč veliki zdravniki.
MATI: Ekspedicija po pomoč v hribe! Da, zares, sliša-
la sem, da tam živijo veliki zdravniki, slišala pa sem
tudi, da je to nevarno potovanje. Hočete vzeti s sabo
mojega otroka?
UČITELJ: To ni pot, na katero bo vzeli s sabo otroka.
MATI: Dobro. Upam, da se boste zdravi vrnili.
UČITELJ: Zdaj moram iti. Dobro se imejte.
Gre v prostor 1.
DEČEK sledi učitelju v prostor 1: Nekaj vam moram
reči.
Mati posluša na vratih.
UČITELJ: Kaj hočeš reči?
DEČEK: Rad bi šel z vami v hribe.
UČITELJ
Kot sem že rekel tvoji materi
Je to težka in
Nevarna pot. Ne bi je
Zmogel. Poleg tega:
Le kako si lahko želiš
Zapustiti mater, ki je vendar bolna?
Ostani tukaj. Povsem
Nemogoče je, da bi šel zraven.
DEČEK
Zraven hočem prav zato
Ker je moja mati bolna, da bi zanjo
Pri velikih zdravnikih v mestu onstran hribov
Dobil zdravilo in nasvet.
16
UČITELJ:še enkrat!moram govoriti s tvojo materjo.
Vrne se v prostor 2,
Deček posluša na vratih.
UČITELJ: Še enkrat sem se vrniL Vaš sin pravi, da
hoče z nami. Rekel sem mu, da vas vendar ne more za-
pustiti, ko pa ste bolni, in da je pot težavna in nevarna.
Rekel sem, da nikakor ne bi zmogel te poti. Toda odvr-
nil je, da mora zraven, da bi dobil v mestu onstran hri-
bov zdravilo in nasvet za vašo bolezen.
MATI: Slišala sem njegove besede. Ne dvomim v to,
kar je rekel fant - da bi rad šel z vami na nevarno poto-
vanje. Stopi noter, sin moj!
Deček stopi v prostor 2.
Od dneva, ko naju je
Zapustil tvoj oče
Nimam ob sebi
Nikogar razen tebe.
V	mojim mislih in očeh
Nisi nikoli manjkal dlje
Kot sem rabila za to
Da ti pripravim hrano
Da ti uredim obleko in
Da priskrbim denar.
DEČEK: Vse je tako, kot praviš. Kljub temu pa me nič
ne more odvrniti od moje namere.
DEČEK, MATI, UČITELJ
Šel bom (bo) na nevarno potovanje
In za njeno (mojo, vašo) bolezen
V	mestu onstran hribov
Dobil zdravilo in nasvet.
VELIKI ZBOR
Videla sta, da ga nobena misel
Ne more odvrniti.
Nato sta učitelj in mati
Z enim glasom rekla:
UČITELJ, MATI
Mnogi soglašajo z napačnim, on pa
Ne soglaša z boleznijo, marveč s tem
Da je treba bolezen pozdraviti.
VELIKI ZBOR Mati pa je rekla:
Nimam več moči.
Če mora tako biti
Pojdi z gospodom učiteljem.
Toda hitro, hitro
Se vrni nazaj iz nevarnosti.
II
VELIKI ZBOR
Ljudje so se lotili
Poti v hribe.
Med njimi sta bila učitelj
In deček.
Deček ni bil dorasel naporom:
Prenapel je svoje srce
Ki si je želelo hitre vrnitve.
Ob zon pri vznožju hriba
Je komaj še lahko vlačil za sabo
Svoje utrujene noge.
V	prostor 1 vstopijo: učitelj, 3 študentje, nazadnje de-
ček z vrčem.
UČITELJ: Hitro smo se povzpeli. Tam je prva koča.
Ob njej bomo malo ustavili.
TRIJE ŠTUDENTJE: Ubogali bomo.
Stopijo na podest v prostoru 2. Deček zadrži učitelja.
DEČEK: Nekaj moram reči.
UČITELJ: Kaj hočeš reči?
DEČEK: Nc počutim se dobro.
UČITELJ: Stoj! Kdor gre na takšno pot, ne sme reči
kaj takega. Morda si utrujen, ker nisi vajen vzpona.
Ustavi se malo in si odpočij.
Stopi na podest.
TRIJE ŠTUDENTJE: Zdi se, da je deček zbolel od
vzpona. Vprašajmo o tem učitelja.
VELIKI ZBOR: Da. Storite to!
TRIJE ŠTUDENTJE učitelju: Slišali smo, da je ta de-
ček zbolel od vzpona. Kaj je z njim? Si zaskrbljen zanj?
UČITELJ: Ne počuti se dobro, sicer pa je z njim vse v
redu. Utrujen je od vzpona.
TRIJE ŠTUDENTJE: Torej nisi zaskrbljen zanj?
Dolg premor.
TRIJE ŠTUDENTJE med sabo:
Ste slišali? Učitelj je rekel
Da je deček zgolj utrujen od vzpona.
Toda mar'zdaj ne gleda zelo čudno?
Takoj za kočo pa je ozek greben.
Prek njega lahko pridemo le
Če se z obema rokama držimo skalnate stene.
Na srečo ni bolan.
Če namreč ne more naprej, ga moramo
Pustiti tukaj.
Zakličelo navzdol v prostor 1 z rokami pred usti kot
lijakom.
Si bolan? — Ne odgovarja. — Vprašajmo učitelja. Uči-
telju: Ko smo prej povprašali po dečku, si rekel, da je
zgolj utrujen od vzpona, zdaj pa zgleda zelo čudno.
Tudi vsedel se je.
UČITELJ: Vidim, da je zbolel. Toda poskusite ga pre-
nesti prek ozkega grebena.
TRIJE ŠTUDENTJE: Poskusili bomo.
Tehnikum: Trije študentje skušajo prenesti dečka prek
ozkega grebena. Ozki greben morajo igralci tako sesta-
viti iz podesta, vrvi, stolov itn., da lahko trije študentje
pridejo čezenj sami, ne morejo pa tega storiti, ko nosi-
jo še dečka.
TRIJE ŠTUDENTJE: Ne moremo ga prenesti, prav ta-
ko pa ne moremo ostati pri njem. Kakorkoli že, naprej
moramo, saj čaka celo mesto na zdravilo, ki ga moramo
dobiti. O tem govorimo z zgražanjem, toda če ne more
z nami, ga moramo pustiti, da obleži prav tukaj v go-
rovju.
UČITELJ: Da, morda res morate. Ne morem se vam
upreti. Toda zdi se mi pravilno, da tistega, ki zboli,
vprašamo, če naj se zaradi njega vrnemo. V mojem
srcu čutim veliko žalost za tem stvorom. Stopil bom k
njemu in ga prizanesljivo pripravil na njegovo usodo.
TRIJE ŠTUDENTJE: Prosim, stori to.
Postavijo se z obrazi drug nasproti drugemu.
TRIJE ŠTUDENTJE, VELIKI ZBOR
Vprašali ga bomo (so ga), če hoče
Da se zaradi njega vrnemo (vrnejo)
Toda tudi če bi to zahteval
Se ne bi obrnili
Marveč bi ga pustili ležati in šli naprej.
UČITELJ sestopi k dečku v prostor 1: Dobro prisluhni!
Ker si bolan in ne moreš naprej, te moramo pustiti tu-
kaj. Toda prav je, da tistega, ki zboli, vprašamo, če naj
se zaradi njega vrnemo. Običaj pa tudi predpisuje, da
tisti, ki je zbolel, odgovori: Ni se vam treba vrniti.
DEČEK: Razumem.
UČITELJ: Ali zahtevaš, naj se zaradi tebe obrnemo?
DEČEK: Ni se vam treba obrniti.
UČITELJ: Potemtakem soglašaš s tem, da te pustimo
zadaj?
17
DEČEK: Premislil bom. Premor za razmislek. Da, so-
glašam.
UČITELJ zakliče iz prostora 1 v prostor 2: Odgovoril
je kot ustreza nujnosti.
VELIKI ZBOR IN TRIJE ŠTUDENTJE med sesto-
panjem v prostor 1: Rekel je da: Pojdite naprej!
Trije študentje še naprej stojijo.
UČITELJ
Pojdite zdaj naprej, ne stojte
Saj ste se odločili, da boste šli naprej.
Trije študentje še naprej stojijo.
DEČEK: Nekaj hočem povedati: Prosim vas, da me ne
pustite tukaj ležati, ampak da me vržete v dolino, ker
se bojim sam umreti.
TRIJE ŠTUDENTJE: Tega ne moremo.
DEČEK: Stoj! To zahtevam.
UČITELJ: Odločili ste se, da greste naprej in ga pustite
tukaj.
Lahko je določiti njegovo usodo
Težko pa jo je izpolniti.
Ste ga pripravljeni vreči v dolino?
TRIJE ŠTUDENTJE: Da.
Trije študentje prenesejo dečka na podest v prostoru 2.
Nasloni svojo glavo na naša ramena.
Ne naprezaj se.
Nesli te bomo previdno.
Trije študentje se na zadnjem robu odra postavijo pred
dečka, tako, da ga zakrivajo.
DEČEK neviden:
Dobro sem vedel, da lahko na tej poti
Zgubim življenje.
Misel na mojo mater
Me je zapeljala k potovanju.
Vzemite moj vrč
Napolnite ga z zdravilom
In ga nesite moji materi
Ko se vrnete.
VELIKI ZBOR
Prijatelji so nato vzeli vrč
In tožili nad žalostnimi potmi sveta
In nad njegovim bridkim zakonom
In vrgli dečka navzdol.
Z nogo ob nogi so stali tesno skupaj
Na robu brezna
In ga vrgli navzdol z zaprtimi očmi
Nihče ni bil bolj kriv kot njegov sosed
Za njim pa so vrgli
Kepe zemlje
In ploščato kamenje.
Prevedel: Slavoj Žižek
UKREP
UČNI KOMAD
Sodelavca: S. Dudovv, H. Eisler
KONTROLNI ZBOR
Stopite naprej! Vaše delo je bilo uspešno, tudi v tej de-
želi
Koraka revolicija in tudi tam so vrste borcev urejene.
Soglašamo z vami.
ŠTIRJE AGITATORJI
Stojte! Nekaj vam moramo povedati. Sporočamo vam
smrt enega naših tvarišev.
KONTROLNI ZBOR
Kdo ga je ubil?
ŠTIRJE AGITATORJI
Mi smo ga ubili. Ustrelili smo ga in vrgli v apneno
jamo.
KONTROLNI ZBOR
Kaj je storil, da ste ga ustrelili?
ŠTIRJE AGITATORJI
Mnogokrat je ravnal pravilno, nekajkrat napačno, na-
posled pa je ogrozil gibanje. Hotel je ravnati pravilno,
napravil pa je napačno. Zahtevamo vašo sodbo.
KONTROLNI ZBOR
Prikažite, kako se je zgodilo in zakaj, pa boste slišali
našo sodbo.
ŠTIRJE AGITATORJI
Vašo sodbo bomo sprejeli.
I. NAUKI KLASIKOV
ŠTIRJE AGITATORJI
Prišli smo iz Moskve kot agitatorji, peljali naj bi sc v
mesto Mukden, da bi širili propagando in podpirali ki-
tajsko partijo v tovarnah. Morali smo se javiti v partij-
ski celici, ki je zadnja na poti do inejc in zahtevati
vodjo. V predsobi nam je stopil nasproti mlad tovariš in
govorili smo o naravi naše naloge. Razgovor bomo
ponovili.
(Postavijo se trije proti enemu, eden od četvorice pa
predstavlja mladega tovariša.)
MLADI TOVARIŠ
Sem sekretar v partijski celici, ki je zadnja na poti do
meje. Moje srce bije za revolucijo. V bojne vrste me jc
pognala krivica. Človek mora človeku pomagati. Sem
za svobodo. Verjamem v človeštvo. Sem za ukrepe ko-
munistične partije, ki se bori za brezrazredno družbo
proti izkoriščanju in nevednosti.
TRIJE AGITATORJI
Prihajamo iz Moskve.
MLADI TOVARIŠ
Pričakovali smo vas.
TRIJE AGITATORJI
18
Zakaj?
MLADI TOVARIŠ
Tako ne gre več naprej. Tukaj je nered in pomanjka-
nje, malo kruha in mnogo boja. Mnogo jih je, ki so pol-
ni poguma, a le malo jih zna brati. Strojev je malo in
nanje se nihče ne spozna. Naše lokomotive so se pokva-
rile.Ali ste pripeljali lokomotive?
TRIJE AGITATORJI
Ne.
MLADI TOVARIŠ
Ali imate s seboj traktorje?
TRIJE AGITATORJI
Ne.
MLADI TOVARIŠ
Naši kmetje se še sami vprežejo v stare lesene pluge.
Nimamo ničesar, s čimer bi obdelovali njive. Ali ste
prinesli seme?
TRIJE AGITATORJI
Ne.
MLADI TOVARIŠ
Prinašate vsaj munieijo in strojnice?
TRIJE AGITATORJI
Ne.
MLADI TOVARIŠ
Tukaj svadva, ki braniva revolucijo. Zagotovo imate za
naju pismo od centralnega komiteja z nadaljnjimi na-
vodili?
TRIJE AGITATORJI
Ne.
MLADI TOVARIŠ
Torej nam boste pomagali vi sami?
TRIJE AGITATORJI
Ne.
MLADI TOVARIŠ
Dan in noč sva budna, kljubujeva navalu lakote, propa-
da in kontrarevolucije. Vi pa nama ne prinašate niče-
sar.
TRIJE AGITATORJI
Tako je: za vaju ne prinašamo ničesar. Zato pa nosimo
čez mejo, v Mukden, kitajskim delavcem nauke klasi-
kov in propagandistov: abecedo komunizma; nevednim
pouk o njihovem položaju, zatiranim razredno zavest
in razredno zavednim izkušnje revolucije. Od vaju pa
bi zahtevali avtomobil in vodiča.
MLADI TOVARIŠ
Torej sem narobe vprašal?
TRIJE AGITATORJI
Ne, dobremu vprašanju je sledil še boljši odgovor. Vi-
dimo, da so od vaju zahtevali največ, kar je bilo mogo-
če; zdaj pa zahtevamo še več: eden od vaju nas mora
peljati v Mukden.
MLADI TOVARIŠ
Zapustil bom torej svoje delo, ki je bilo pretežko za
dva, zdaj pa bo moral zadoščati le eden. Šel bom z
vami. Korakal bom naprej in razširjal nauke komuni-
stičnih klasikov: svetovno revolucijo.
KONTROLNI ZBOR
HVALNICA SOVJETSKI ZVEZI
Govoril je že svet
O našem neuspehu.
Vendar je za našo
Skopo mizo
Še sedelo upanje vseh zatiranih,
Z vodo zadovoljno.
In za razpadajočimi vrati
je znanje z jasnim glasom
poučevalo goste.
Ko vrata razpadejo
Sedimo le še bolj vidni:
Mi, ki nas ne uničita ne lakota ne mraz.
Neumorno pretresamo
Usodo sveta.
ŠTIRJE AGITATORJI
Tako je mladi tovariš z obmejne postaje soglašal z na-
ravo našega dela, in stopili smo, štirje možje in ena
žena, pred vodjo partijske celice.
II. ZABRIS
ŠTIRJE AGITATORJI: Delo v Mukdenu pa je bilo
ilegalno; zato smo morali, preden smo prekoračili
mejo, zabrisati naše obraze. Naš mladi tovariš je s tem
soglašal. Ponovimo potek.
(Eden izmed agitatorjev predstavlja vodjo partijske
celice.)
VODJA PARTIJSKE CELICE: Sem vodja partijske
celice. Soglašam s tem, da gre tovariš iz moje postaje z
vami kot vodja. Vendar pa so v tovarnah v Mukdenu
prav zdaj nemiri in cel svet opazuje, ali ne bo morda
kdo izmed nas stopil iz katere izmed kolib kitajskih de-
lavcev. Slišal sem, da so na rekah pripravljeni čolni,
oboroženi s topovi, na nasipih pa oklopni vlaki, da bi
nas lahko takoj napadli, če bi se kdo od nas tam poja-
vil. Tovarišem torej svetujem, da gredo čez mejo kot
Kitajci.
(Agitatorjem): Ne smejo vas videti.
DVA AGITATORJA: Ne bodo nas videli.
VODJA PARTIJSKE CELICE: Ce bo kdo ranjen, ga
ne smejo najti.
DVA AGITATORJA: Ne bodo ga našli.
VODJA PARTIJSKE CELICE: Torej ste pripravljeni
umreti in skriti mrtveca?
DVA AGITATORJA: Da.
VODJA PARTIJSKE CELICE: Vi potem niste več vi,
ti nisi več Kari Schmitt iz Berlina, niti ti več Ana Kjersk
iz Kazana in ti ne več Peter Savič iz Moskve; vsi ste brez
imena in matere, prazni listi, na katere piše revolucija
svoja navodila.
DVA AGITATORJA: Da.
VODJA PARTIJSKE CELICE (jim poda maske in oni
si jih nadenejo): Od tega trenutka dalje niste več nihče,
temveč ste od tega trenutka dalje in najbrž vse dokler
ne izginete, neznani delavci, bojevniki, Kitajci, rojeni
kitajskim materam, rumenopolti, v spanju in vročici
govorite kitajsko.
DVA AGITATORJA: Da.
VODJA PARTIJSKE CELICE: V interesu komuniz-
ma soglašate z napredovanjem proletarskih množic,
pritrjujete revolucioniranju sveta.
DVA AGITATORJA: Da. Tudi mladi tovariš je rekel
Da. S tem je pokazal, da soglaša z zabrisom svojega
obraza.
KONTROLNI ZBOR: Kdor se bori za komunizem, se
mora znati boriti in ne boriti; govonti resnico in ne go-
voriti resnice; narediti uslugo in ne narediti usluge;
držati obljubo in ne držati obljube; se podati v nevar-
nost in se izogniti nevarnosti; biti tak, da ga prepozna-
jo, in tak, da ga ne prepoznajo. Kdor se bori za komu-
nizem, ima izmed vseh čednosti eno samo: da se bori za
komunizem.
ŠTIRJE AGITATORJI: Kot v Kitajce preoblečeni
štirje moški in ena ženska smo šli v Mukden.
MLADI TOVARIŠ: Da bi širili propagando in podprli
kitajske delavce z nauki klasikov in propagandistov, z
19
abecedo komunizma; da bi nevednim prinesli spoznan-
je o njihovem položaju, zatiranim razredno zavest in
razredno zavednim izkušnje revolucije.
KONTROLNI ZBOR
HVALNICA ILEGALNEMU DELU
Lepo je,
Ce vzameš besedo v razrednem boju.
Da množice glasno in zveneče pozoveš v boj,
Naj razženejo zatiralce, osvobodijo zatirane.
Težko pa je, a koristno, drobno vsakdanje delo.
Neumorno, skrito tkanje
Mreže partije pred
Puškino cevjo podjetnika:
Z govorjenjem, ki
Naj skrije govornika.
Z zmago, ki
Skrije zmagovalca.
Z umiranjem, ki
Skrije smrt.
Kdo bi ne storil veliko za slavo, a
Kdo bi storil kaj za molk?
Toda reven jezdec čast povabi k mizi,
Iz ozke in razpadle koče nezadržno
Pride veličina.
In slava po teh, ki so storili
Veliko delo, sprašuje zaman.
Neznanci z zakritim obrazom
Stopite naprej
Za trenutek in
Sprejmite našo zahvalo!
ŠTIRJE AGITATORJI: V Mukdenu smo pomagali ki-
tajskim tovarišem in med delavci širili propagando.
Kruha za lačne nismo imeli, imeli pa smo znanje za ne-
vedne, zato smo govorili o prvotnem vzroku bede, bede
nismo izkoreninili, temveč govorili o izkoreninjenju
prvotnega vzroka.
III. KAMEN
ŠTIRJE AGITATORJI: Najprej smo šli v spodnji del
mesta. Na obali so kuliji z vrvjo vlačili čoln. Tla pa so
bila spolzka. Ko je enemu izmed kulijev spodrsnilo in
ga je paznik sunil, smo rekli mlademu tovarišu: pojdi za
njim in širi propagando. Povej jim, da si v Tientsinu
videl pri vlačilcih čolnov čevlje, ki imajo spodaj nabite
deščice, tako da v njih ne drsi. Poskusi doseči, da bi
tudi oni zahtevali take čevlje. Biti pa moraš neusmiljen.
Potem smo ga vprašali, ali soglaša, in soglašal je in hi-
tro odšel h kulijem, tam pa se ga je lotilo usmiljenje.
To bomo prikazali.
(Dva agitatorja predstavljata kulija, ki na kol navežeta
vrv in jo vlečeta preko ramena. Eden predstavlja mla-
dega tovariša, eden pa paznika.)
PAZNIK: Jaz sem paznik. Riž moram do večera spra-
viti v mesto Mukden.
DVA KULIJA: Midva sva kulija in po reki navzgor
vlečeva čoln riža.
PESEM VLAČILCEV RIŽEVEGA ČOLNA
Zgoraj, v mestu ob reki
Pest riža nas čaka.
Le da težak je čoln, ki mora navzgor,
voda pa teče navzdol.
Nikoli ne bomo prispeli na cilj.
Hitreje vlecite, usta
čakajo na hrano.
Enakomerno vlecite,
Ne porivajte soseda.
MLADI TOVARIŠ: Kako ogabno je slišati lepoto
pesmi, s katero ti možje prekrivajo muko svojega dela.
PAZNIK: Vlecite hitreje!
KULIJA: Kmalu bo noč. Pest riža
stane ležišče, za
Pasjo senco premajhno.
In ker obala je prespolzka,
Se ne premaknemo z mesta.
Hitreje vlecite, usta,
Čakajo na hrano.
Enakomerno vlecite.
Ne porivajte soseda.
KULI (mu spodrsne): Ne morem več.
(Kuliji obstanejo, paznik jih biča, vse dokler tisti, ki je
padel, ne vstane.)
KULIJI: Vrv, ki reže v rame
Dlje zdrži kot mi.
Že štiri rodove je videl
Paznikov bič in
Mi nismo zadnji.
Hitreje vlecite, usta
Čakajo na hrano.
Enakomerno vlecite.
Ne porivajte soseda.
MLADI TOVARIŠ: Težko je brez sočutja gledati te
može. (Pazniku): Kaj ne vidiš, da so tla prespolzka?
PAZNIK: Kakšna so tla?
MLADI TOVARIŠ: Prespolzka.
PAZNIK: Kaj? Hočeš reči, da je obala prespolzka, da
bi po njej lahko vlekli čoln, poln riža?
MLADI TOVARIŠ: Ja.
PAZNIK: Ti torej misliš, da Mukden ne potrebuje
riža?
MLADI TOVARIŠ: Če ljudje padajo, ne morejo vleči
čolna.
PAZNIK: Ali naj potlej vsakemu izmed njih podlagam
kamenje od tu do Mukdena?
MLADI TOVARIŠ: Ne vem, kaj naj bi storil ti, vem
pa, kaj naj napravijo oni. Ne verjemite, da tisto, kar se
ni dalo napraviti dvatisoč let, ni nikoli možno. V Tien-
cinu sem videl, da so vlačilci čolnov imeli čevlje, ki so
imeli na podplatih nabite deščice, tako da v njih ni drse-
lo. Dobili so jih s skupno zahtevo. Tudi vi družno
zahtevajte take čevlje.
KULIJI: Pravzaprav brez takih čevljev sploh ne more-
mo več vleči čolna.
PAZNIK: Ampak riž mora biti še nocoj v mestu. (Biča
jih. Spet vlečejo.)
KULIJI: Malo nad izlivom reke
So čoln vlačili naši očetje. Naši otroci
Bodo prišli do izvira.
Mi pa smo na sredini.
Hitreje vlecite. Usta
Čakajo na hrano.
Enakomerno vlecite.
Ne porivajte soseda. (Eden izmed kulijev spet pade.)
KULI: Pomagajte mi.
MLADI TOVARIŠ: Kaj nisi človek? Tule, vzel bom
kamen in ga položil v blato (kuliju): zdaj pa le stopi.
PAZNIK: Pravilno. Kaj nam bodo čevlji iz Tiencina?
Pa že rajši dovolim vašemu usmiljenemu kolegu, da
teče s kamnom ob strani in ga podloži vsakomur, ki mu
bo spodrsnilo.
KULIJI: V čolnu je riž. Le pest
Drobiža je dobil kmet.
20
Ki ga je žel. Še manj
dobimo mi. Vol bi bil
predrag. Nas pa je preveč.
(Enemu izmed kulijev spodrsne, mladi tovariš mu pod-
stavi kamen, kuli spet vstane.)
Hitreje vleeite, usta
čakajo na hrano.
Enakomerno vleeite.
Ne porivajte soseda.
Ko pride riž v mesto
In vprašajo otroci, kdo je
Težki čoln privlekel, jim odgovorijo:
Privlekli so ga.
(Enemu izmed kulijev spodrsne, mladi tovariš mu pod-
stavi kamen, kuli spet vstane.)
Hitreje vleeite, usta
čakajo na hrano.
Enakomerno vleeite.
Ne porivajte soseda.
Od spodaj pride hrana
K tistim, ki jedo zgoraj.
Tisti, ki jo vlečejo,
niso jedli.
(Enemu izmed kulijev spodrsne, mladi tovariš mu pod-
stavi kamen, kuli spet vstane.)
MLADI TOVARIŠ: Ne morem več. Druge čevlje mo-
rate zahtevati.
KULI: Tale je nor, na smeh nas siU.
PAZNIK: Ne, tale je eden tistih, ki hujskajo ljudi.
Halo, primite ga.
ŠTIRJE AGITATORJI: Takoj so ga začeli preganjati.
Dva dni so ga lovili, prišel je do nas in potlej so nas en
teden vse preganjali po mestu Mukden, tako da se
nismo smeli prikazati v spodnjem delu mesta.
DISKUSIJA
KONTROLNI ZBOR: Kaj ni prav podpirati šibkega.
Kjerkoli trpi, izkoriščanemu pomagati,
V njegovi vsakdanji stiski?
ŠTIRJE AGITATORJI: Ni mu pomagal, nas pa je ovi-
ral pri širjenju
propagande v spodnjem delu mesta.
KONTROLNI ZBOR: Soglašamo.
ŠTIRJE AGITATORJI: Mladi tovariš je uvidel, da je
ločil čustvo od razuma. Za tolažbo smo mu povedali
tele besede tovariša Lenina:
KONTROLNI ZBOR: Pameten ni tisti, ki ne dela na-
pak, temveč tisti, ki zna napake hitro popraviti.
IV. MAJHNA IN VELIKA KRIVICA
s*; I RJE AGITATORJI: Ustanovili smo prve celice v
tovarnah, izšolali prve funkcionarje, uredili partijsko
šolo, učili ilegalno tiskanje prepovedane literature.
Nato smo dobili vpliv v tekstilnih tovarnah in ko so zni-
žali mezde, je del delavcev začel stavkati. Ker pa je
drugi del delal naprej, je bila stavka ogrožena. Tedaj
smo rekli mlademu tovarišu: postavi se k vhodnim vra-
tom tovarne in deli letake. Soglašal je. Ta pogovor
bomo ponovili.
TRIJE AGITATORJI: Pri vlačilcih čolnov si odpove-
dal.
MLADI TOVARIŠ: Ja.
TRIJE AGITATORJI: Ali si se iz tega česa naučil?
MLADI TOVARIŠ: Ja.
TRIJE AGITATORJI: Ali se boš pri deljenju letakov
bolje odrezal?
MLADI TOVARIŠ: Ja.
TRIJE AGITATORJI: Zdaj bomo prikazali vedenje
mladega tovariša pri deljenju letakov.
(Dva agitatorja predstavljata tekstilne delavce, tretji
policaja.)
DVA TEKSTILNA DELAVCA: Midva sva delavca v
tekstilni tovarni.
POLICAJ: Policaj sem in od vladajočih prejemam
kruh zato, da zatiram nezadovoljstvo.
KONTROLNI ZBOR: Ven pridi, tovariš! Tvegaj
Drobiž, ki ni več drobiž,
Ležišče, ki dež ga namaka,
delovno mesto, ki ga že jutri zgubiš!
Na cesto! Bojuj se!
Za čakanje je prepozno!
Ko pomagaš nam, pomagaš sebi: izuči se
v solidarnosti.
MLADI TOVARIŠ: Kar imaš, tovariš, daj!
Ničesar nimaš!
KONTROLNI ZBOR: Tovariš, pridi ven, pred puške,
Za svojo mezdo se bojuj!
Nimajo dovolj pušk policaji,
Če veš, da nimaš česa izgubiti!
Na cesto! Bojuj se!
Za čakanje je prepozno!
Ko pomagaš nam, pomagaš sebi: izuči se
v solidarnosti.
DVA TEKSTILNA DELAVCA: Na delo hodimo zgo-
daj zjutraj, mezde so nam znižali, ker pa ne vemo kaj
bi, delamo naprej.
(Mladi tovariš poda letak prvemu delavcu, drugi mirno
stoji zraven.)
MLADI TOVARIŠ: Preberi in daj naprej. Ko boš pre-
bral, boš vedel, kaj ti je storiti.
(Prvi delavec vzame letak in gre dalje.
Policaj mu letak vzame.)
POLICAJ: Kdo ti je dal ta letak?
PRVI: Ne vem, mimogrede sem ga dobil.
(Policaj stopi k drugemu delavcu.)
POLICAJ: Ti si mu dal letak. Mi od policije iščemo ta-
ke, ki delijo takšne letake.
DRUGI: Nikomur nisem dal letaka.
MLADI TOVARIŠ: Vaše poučevanje vodi k straho-
tam. Če poučite takšnole tovarno, ta ne bo več poznala
svojega lastnika. Takle mali letak je bolj nevaren kot
deset topov.
MLADI TOVARIŠ: Kaj piše na njem?
POLICAJ: Ne vem.
(Drugemu delavcu): Kaj piše na njem?
DRUGI: Jaz jih nisem delil. Letaka ne poznam.
MLADI TOVARIŠ: Vem, da on tega ni storil.
POLICAJ: Torej si mu ti dal letak?
MLADI TOVARIŠ: Ne.
POLICAJ: Potlej mu ga je dal on.
MLADI TOVARIŠ (prvemu delavcu): Kaj se mu bo
zgodilo?
PRVI: V zapor ga lahko vržejo.
MLADI TOVARIŠ: Zakaj hočeš, da ga zaprejo? Ali
nisi tudi ti proletarec, policaj?
POLICAJ: Alo, greva!
(Tolče drugega delavca po glavi, mladi tovariš mu hoče
to preprečiti.):
MLADI TOVARIŠ: Ni bil on.
POLICAJ: Torej si bil ti!
MLADI TOVARIŠ: On ni bil.
POLICAJ: Torej si bil ti!
MLADI TOVARIŠ: On ni bil.
21
POlJCAJ: Potlej sta bila oba.
PRVI: Beži, človek, beži, polne žepe letakov imaš!
(Policaj potolče drugega delavca na tla.)
IV1LADI TOVARIŠ (pokaže na policaja. Prvemu de-
lavcu): Ti si priča, da je zdaj udaril nedolžnega.
PRVI (napade policaja): Ti prodani pes policajski!
(Policaj potegne revolver.)
MLADI TOVARIŠ: Na pomoč, tovariši, na pomoč!
Tule pobijajo nedolžne!
(Mladi tovariš zgrabi policaja od zadaj, za vrat, prvi de-
lavec mu roko počasi zvije nazaj. Poči strel, policaja
razorožijo in pobijejo.)
(Drugi delavec vstane, prvemu delavcu):
DRUGI (mlademu tovarišu): Pobili smo policaja, v to-
varno ne moremo več in ti si kriv.
ŠTIRJE AGITATORJI: Potlej so policijsko stražo
okrepili in mladi tovariš je moral na varno, namesto da
bi delil letake.
DISKUSIJA
KONTROLNI ZBOR: Kaj torej ni prav preprečevati
krivico, kjerkoli se pojavi?
ŠTIRJE AGITATORJI: Resda je preprečil majhno
krivico, zato pa se je velika krivica, razbijanje stavke,
nadaljevala.
KONTROLNI ZBOR: Soglašamo.
V. KAJ JE PRAVZAPRAV ČLOVEK?
ŠTIRJE AGITATORJI: Vsak dan smo se borili s staro
družbo, brezupjem in podjarmljanjem; učili smo delav-
ce spreminjati borbo za boljše mezde v boj za oblast.
Učili smo jih uporabljati orožje, jih učili umetnosti de-
monstriranja. Potlej smo zvedeli, da so trgovci zaradi
carin v sporu z Angleži, ki so vladali mestu. Da bi izko-
ristili prepir med vladajočimi v prid vladanim, smo po-
slali mladega tovariša s pismom k najbogatejšemu
trgovcu. V pismu je pisalo: oborožite kulije. Mlademu
tovarišu smo rekli: ravnaj tako, da boš dobil orožje. Ko
pa je na mizo prišlo kosilo, se ni zadržal. To bomo zdaj
prikazali.
(Eden izmed agitatorjev je trgovec.)
TRGOVEC: Trgovec sem. Pričakujem pismo zveze
kulijev o skupni akciji proti Angležem.
MLADI TOVARIŠ: Tule je pismo zveze kulijev.
TRGOVEC: Vabim te na kosilo.
MLADI TOVARIŠ: V čast mi je, da lahko kosim z
vami.
TRGOVEC: Medtem ko pripravljajo kosilo, bi ti rad
povedal svoje mnenje o kulijih. Sedi, prosim, semle.
MLADI TOVARIŠ: Vaše mnenje me zelo zanima.
TRGOVEC: Zakaj dobim vse ceneje kot drugi? Zakaj
dela kuli zame skoraj zastonj?
MLADI TOVARIŠ: Ne vem.
TRGOVEC: Ker sem pameten človek. Pa tudi vi ste
pametni, ker znate od kulijev dobivati denar.
MLADI TOVARIŠ: Na to se spoznamo. - Boste obo-
rožili kulije proti Angležem?
TRGOVEC: Mogoče, mogoče. Znam ravnati s kuliji.
Kuliju moraš dati ravno toliko riža, da ne umre, saj
drugače ne bi mogel delati. Je tako prav?
MLADI TOVARIŠ: Ja, tako je prav.
TRGOVEC: Jaz pa pravim: ne. Ce so kuliji cenejši od
riža, potlej vedno lahko vzamem novega kulija. Je tako
pravilneje?
MLADI TOVARIŠ: Ja, tako je pravilneje. Kdaj prav-
zaprav mislite poslati prvo pošiljko orožja v spodnji del
mesta?
TRGOVEC: Kmalu, kmalu. Moral bi videti, kako ku-
pujejo v kantini moj riž kuliji, ki nakladajo moje usnje.
MLADI TOVARIŠ: Da, to bi moral videti.
TRGOVEC: Kaj misliš, ali za to delo mnogo pla-
čujem?
MLADI TOVARIŠ: Ne, toda vaš riž je drag. Delo
mora biti dobro. Vaš riž pa je slab.
TRGOVEC: Pametni ljudje ste.
MLADI TOVARIŠ: In kdaj boste oborožili kulije pro-
ti Angležem?
TRGOVEC: Po kosilu lahko stopiva do skladišča
orožja. Zdaj pa ti bom zapel svojo najljubšo pesem.
PESEM O BLAGU
Spodaj na reki je riž.
V	zgornjih provincah je ljudem potreben.
Ce držimo riž v skladiščih,
Se bo s tem podražil.
Še manj vlačilci riža s tem dobe,
Potlej je zame riž cenejši.
Kaj je pravzaprav riž?
Kaj vem, kaj je riž?
Kaj vem, kdo to ve!
Kaj je riž, ne vem.
Vem le, koliko stane.
Prihaja zima, obleko rabijo ljudje.
Kupiti treba je bombaž,
in ga zadržati.
Ko pride mraz, bodo obleke dražje.
V	predilnicah bombaža so mezde prevelike.
Bombaža je nasploh preveč.
Kaj je pravzaprav bombaž?
Kaj vem, kaj je bombaž?
Kaj vem, kdo to ve!
Kaj je bombaž, ne vem.
Vem le, koliko stane.
Drag postane človek.
Če preveč požre.
Da poskrbiš za žrtje, rabiš ljudi.
Ceno hrani zbije kuhar,
Jedec pa jo podraži.
Nasploh je premalo ljudi.
Kaj je pravzaprav človek?
Kaj vem, kaj je človek?
Kaj vern, kdo to ve!
Vem le, koliko stane.
(Mlademu tovarišu): In zdaj bova jedla moj dobri riž.
MLADI TOVARIŠ: Ne morem jesti z vami.
ŠTIRJE AGITATORJI: Tako je dejal. Noben smeh in
nobena grožnja ga nista pripravila do tega, da bi jedel
s tistim, ki ga je preziral in trgovec ga je nagnal in kuliji
niso bili oboroženi.
DISKUSIJA
KONTROLNI ZBOR: Toda ali ni pravilno, postaviti
čast nad vse?
ŠTIRJE AGITATORJI: Ni.
KONTROLNI ZBOR: Sprememba je svetu potrebna.
S kom pošteni ne bi sedel.
Da pomagal bi pravici?
Katero zdravilo je za umirajočega
Pregrenko?
katere nizkotnosti ne bi napravil.
Da bi nizkotnost iztrebil?
Zakaj bi se sam sebi zdel predober,
Ce bi lahko spremenil svet?
22
Kdo si ti?
Utoni v svinjariji.
Objemi klavca.
Le da spremeniš svet: to potrebuje.
Pripovedujte dalje!
Že dolgo vas ne poslušamo več kot
Razsodniki.
Poslušamo vas že kot učenci.
ŠTIRJE AGITATORJI: Komaj je prišel do stopnic, že
je mladi tovariš spregledal svojo napako. Predlagal je,
naj ga pošljemo nazaj, čez mejo. Dobro smo poznali
njegove slabosti, vendar smo ga potrebovali, ker je
imel med brezposelnimi mnogo pristašev. Tiste dni
nam je bil v veliko pomoč in uspeli smo splesti mreže
partije pred puškinimi cevmi podjetnikov.
VI. IZDAJA
ŠTIRJE AGITATORJI: Tisti teden je bilo še več pre-
ganjanja. Ostal nam je samo še skriven prostor za stav-
ni stroj in propagandne spise. Nekega dne pa je v mestu
zaradi lakote prišlo do velikih neredov in tudi iz nižin-
skih področij so prihajala poročila o hudih nemirih. Ko
smo zvečer tretjega dne, ob vseh nevarnostih, prispeli
do skrivališča, smo pred vrati naleteli na mladega tova-
riša. Pred hišo so v dežju stale vreče. Pogovor bomo
ponovili.
TRIJE AGITATORJI: Kakšne vreče pa so tole?
MLADI TOVARIŠ: To so naši propagandni spisi.
TRIJE AGITATORJI: Kaj boš z njimi?
MLADI TOVARIŠ: Tole vam moram sporočiti: brez-
poselni so močno razburjeni. Novi vodja brezposelnih v
zgornjem delu mesta je prišel danes sem in me prepri-
čal, da moramo takoj začeti z akcijo. Razdelili naj bi
propagandne spise in kot ogenj zasedli mestno hišo.
Zagotovo ve, da mestna hiša ni zastražena, zato za za-
sedbo ne bomo potrebovali dosti mož. In ko bo mestna
hiša v naših rokah, bodo množice sprevidele, da je
oblast šibka. Novi vodja pravi, da je še nocoj možna
vstaja in jaz mu verjamem.
TRIJE AGITATORJI: Naštej nam razloge, zaradi ka-
terih meniš, da je vstaja izvedljiva!
MLADI TOVARIŠ: Revščina je vedno večja in v me-
stu vzplamtevajo nemiri.
TRIJE AGITATORJI: nevedni začenjajo spoznavati
svoj položaj.
MLADI TOVARIŠ: Brezposelni so sprejeli naš nauk.
TRIJE AGITATORJI: Zatirani postajajo razredno za-
vedni.
MLADI TOVARIŠ: Novi vodja brezposelnih je pravi
socialist. V svojih revolucionarnih zahtevah skoraj ne
poznajo meja in moč njegovega govorništva te potegne
za seboj.
PRVI AGITATOR: Ali ima brazgotino pod desnim
ušesom?
MLADI TOVARIŠ: Ja, ali ga poznate?
PRVI AGITATOR: Jaz ga poznam. Agent trgovcev
j®-
MLADI TOVARIŠ: Tega ne verjamem.
TRIJE AGITATORJI: Na poti sem smo videli vojake s
topovi, ki so se pomikali proti mestni hiši. Mestna hiša
je past in tvoj novi vodja brezposelnih je provokator.
MLADI TOVARIŠ: Ni res, tudi on je brezposeln in
čuti z brezposelnimi. Brezposelni ne morejo več čakati,
pa tudi
Jaz ne morem več čakati.
Preveč je revščine.
TRIJE AGITATORJI: Toda za borbo nas je še prema-
lo.
MLADI TOVARIŠ: Njihovo trpljenje je neznosno.
TRIJE AGITATORJI: Trpljenje še ni dovolj.
MLADI TOVARIŠ: Oni vedo, da nesreča ne raste kot
gobavost na prsih, da revščina ne pada s strehe kot ope-
ka, vedo, da sta nesreča in beda človekovo delo; zanje
se kuha pomanjkanje, njihove tožbe pa se jedo kot
hrana. Oni vedo vse. -
TRIJE AGITATORJI: Ali vedo, s koliko četami raz-
polaga vlada?
MLADI TOVARIŠ: Ne.
TRIJE AGITATORJI: Potlej vedo premalo. In vaše
orožje?
MLADI TOVARIŠ: Borili se bomo z zobmi in nohti.
TRIJE AGITATORJI: Tudi to ni dovolj. Vidiš samo
revščino brezposelnih, ne pa tudi bedo zaposlenih. Vi-
diš samo mesto, ne pa tudi kmete iz nižinskih predelov.
Na vojake gledaš kot na zatiralce, ne pa kot na zatiral-
sko bedo v uniformi. Pojdi torej k brezposelnim, raz-
krinkaj agenta trgovcev in njegovo zamisel, da bi na-
padli mestno hišo, prepričaj jih naj se danes zvečer
udeleže demonstracij tovarniških delavcev, mi pa bomo
skušali prepričati nezadovoljne vojake, ki so zasedli po-
ložaje okoli mestne hiše, naj tudi oni v uniformah de-
monstrirajo z nami.
MLADI TOVARIŠ: Brezposelne sem spomnil na to,
kolikokrat so vojaki doslej streljali nanje. Ali naj jim
zdaj rečem, naj demonstrirajo z morilci?
TRIJE AGIOTATORJI: Ja, saj lahko vojaki spozna-
jo, da je bilo njihovo streljanje na reveže istega razreda
zmota. Spomni se samo nasveta tovariša Lenina, da ne
smemo imeti vseh kmetov za razredne sovražnike, tem-
več si je treba pridobiti vaško bedo za soborca.
MLADI TOVARIŠ: In zdaj vas vprašam: Ali klasiki
potrpežljivo gledajo, kako revščina čaka?
TRIJE AGITATORJI: Govorijo o metodah, ki zaja-
mejo bedo znotraj celote.
MLADI TOVARIŠ: Torej klasiki niso za to, da je tre-
ba vsakemu revežu enako, takoj in v prvi vrsti po-
magati?
TRIJE AGITATORJI: Ne.
MLADI TOVARIŠ: Potlej pa so klasiki navadni sraki;
raztrgal jih bom, kajti živi človek kriči in njegova rev-
ščina podira vse prepreke nauka. Grem se borit, takoj
in zdaj: kričim in podiram vse prepreke nauka.
(Raztrga spise.)
TRIJE AGITATORJI: Ne trgaj jih. Potreben nam
Je vsak posebej. Ozri se na dejanskost.
Nagla je tvoja revolucija, traja le en dan
In jutri bo zatrta.
Jutri pa začne se naša revolucija,
zmagala bo, spremenila svet.
Tvoja revolucija se ustavi, ko se ustaviš ti.
Ko pa se boš ti ustavil.
Bo naša rcvolucija nadaljevala svojo pot.
MLADI TOVARIŠ: Poslušajte, kaj vam pravim:
Revščina nc more čakati, to vidim na lastne oči. Zato
nc bom sledil vašemu sklepu, ne bom čakal; še danes
zvečer bom na čelu brezposelnih zavzel mestno hišo.
TRIJE AGITATORJI: Vemo, da je mestna hiša polna
vojakov. Pa tudi če bi ne bila zastražena, kaj nam bo
mestna hiša brez železniške in telegrafske postaje ter
vojašnice, ki so še v rokah vlade? Nisi nas prepričal.
pojdi torej k brezposelnim in jim dopovej, da ne smejo
2.3
udariti sami. V imenu partije zdaj to zahtevamo od
tebe.
MLADI TOVARIŠ; Kdo pa je partija?
Jo najdemo mogoče v hiši s telefonom?
So njene misli skrivne, neznane njene odločitve?
Kdo je?
TRIJE AGITATORJI: Partija smo mi.
Ti in jaz in vi, mi vsi.
Najdeš jo v svoji obleki, tovariš, v tvoji glavj misli.
Kjer živim, je njena hiša, kjer si napaden, se bojuje.
Pokaži nam pot, po kateri naj gremo in
šli bomo za teboj, ne pojdi
pa brez nas na pravo pot.
Prava pot brez nas
je najbolj zmotna pot.
Ne loči se od nas!
Morda se motimo in lahko imaš prav ti, zato
Se ne ločuj od nas!
Nihče ne zanika, da je od daljše krajša pot boljša.
Ce je nekomu znana.
Pa nam je ne zna pokazati, kaj nam pomaga njegova
modrost?
Pri nas bodi moder!
Od nas se ne ločuj!
MLADI TOVARIŠ; Ne morem popustiti, ker imam
prav. Na lastne oči vidim, da revščina ne more več
KONTROLNI ZBOR
HVALNICA PARTOI
Posameznik ima dvoje oči.
Partija ima tisoč oči.
Partija vidi sedem držav.
Posameznik vidi eno mesto.
Poameznik ima eno uro.
Partija pa ima mnogo ur.
Lahko je uničiti posameznika.
Partija pa se ne da uničiti.
Saj je prednja fronta množic
In vodi njihov boj
Z metodami klasikov, ki izvirajo
Iz spoznanja dejanskosti.
MLADI TOVARIŠ: Vse to ne drži več. Skozi boj za-
vračam vse, kar je veljalo včeraj, napravil pa bom tisto,
ka je edino človeško. Akcija. Stopil bom na njeno čelo.
Moje srce bije za revolucijo. Tukaj je.
TRIJE AGITATORJI: Molči!
MLADI TOVARIŠ: Tu je zatiranje. Jaz sem za svobo-
do.
TRUE AGITATORJI: Molči, izdal nas boš!
MLADI TOVARIŠ: Ne morem molčati, ker imam
prav.
TRIJE AGITATORJI: Molči, pa če imaš prav ali ne.
Ce ne boš molčal, smo izgubljeni. Molči!
MLADI TOVARIŠ: Preveč sem videl
Da bi molčal.
Cemu molčati?
Ce za prijatelja ne bodo vedeli.
Kako naj se potlej uprejo?
Stopil bom prednje tak kot sem
in jim govoril.
(Sname si masko in začne kričati.)
Iz Moskve smo prišli.
Prišli smo vam pomagat. (Raztrga masko.)
ŠTIRJE AGITATORJI: Pogledali smo ga, v mraku
Videli njegov razgaljeni obraz,
odkrit, človeški, nič hudega sluteč.
Masko je raztrgal.
Iz hiš so kričali izkoriščani: Kdo
moti spanje izčrpanih?
Odprlo se je neko okno, nek glas je kričal:
Tujci so! Prepodite te hujskače!
Tako so nas odkrili!
Slišali smo že streljanje topov
iz središča mesta, nevedni so klicali;
Zdaj ali nikoli! Neoboroženi so klicali:
Ven iz hiš!
Tudi mladi tovariš je kričal
Kar naprej sredi ulice.
Na tla smo ga pobili.
Ga dvignili in v naglici zapustili mesto.
VII.	BEG
KONTROLNI ZBOR: Mesto so zapustili!
Vse večji so neredi v mestu.
Vodstvo pa beži iz njega.
Vaš ukrep!
ŠTIRJE AGITATORJI: Počakajte!
Lahko je vedeti, kaj je pravilno
Daleč od strelov,
Ce je na razpolago mesece časa.
Mi pa smo imeli pet minut na voljo.
Pred puškinimi cevmi smo morali razmišlati.
Ko smo pribežali v bližino apnenih jam zunaj mesta,
smo za seboj zaslišali svoje zasledovalce. Mladi tovariš
se je prebujal in slišal od mestne hiše sem topovsko
grmenje. Uvidel je, kaj je storil in rekel: naša stvar je
izgubljena. Le on je bil razkrinkan in ni mogel uiti. Na
rekah so v pripravljenosti oklopni čolni, na nasipih ča-
kajo oklopni vlaki, da bi napadli, če bi katerega od nas
odkrili. Niso ga smeli odkriti.
KONTROLNI ZBOR: Vedeli bodo, kjerkoli že
Nas srečajo: uničiti je
Treba vladajoče!
In začeli bodo streljati topovi.
Kjerkoli že lačni
Vzdihuje in vrne udarec
Kričijo njegovi mučitelji;
Plačali smo mu
za vzdihovanje in za vračanje udarcev.
Na naših čelih je zapisano.
Da smo proti izkoriščanju.
Na naši tiralici piše: So
Za zatirane!
Tisti, ki obupancu pomaga.
Velja za iztrebek sveta.
Mi smo iztrebek sveta.
Ne smejo nas najti.
KONTROLNI ZBOR: Vaš sklep!
VIII.	UKREP
ŠTIRJE AGITATORJI: Sklenili smo tole:
Torej mora izginiti in to povsem
Ker se moramo vrniti nazaj k našemu delu.
Njega pa ne moremo vzeti s seboj, niti ga ne
moremo pustiti tu.
Torej ga moramo ustreliti in ga vreči v apneno jamo
Da ga razžre apno.
KONTROLNI ZBOR: Ali drugega izhoda ni bilo?
ŠTIRJE AGITATORJI; V tako kratkem času nismo
našli druge rešitve.
Tako kot žival pomaga živali.
24
smo tudi mi želeli, da bi njemu pomagali,
saj se je z nami boril za našo stvar.
Pred preganjalci smo še tistih pet minut
premišljevali o boljši rešitvi.
Zdajle razmislite
še vi o boljši možnosti.
(Premor)
Tole smo torej sklenili: Odrezati
Je treba lastno nogo od telesa.
Grozno je ubijati.
A ne le drugega, sebe ubijemo, če je potrebno.
Saj vsak, ki živi, ve.
Da se da ta svet ubijanja spreminjati
'Samo z nasiljem.
Ni nam še dano, da ne bi ubijali, smo rekli. Le
S trdno voljo do spreminjanja sveta smo
utemeljili naš ukrep.
KONTROLNI ZBOR: Nadaljujte. Naše sočutje je z
vami.
Ukrepati pravilno ni bilo lahko.
A sodbe mu niste izekli vi, temveč
Dejanskost.
ŠTIRJE AGITATORJI: Ponovili bomo zadnji razgo-
vor.
PRVI AGITATOR: Bil je pogumen borec; vprašali ga
bomo. če soglaša.
DRUGI AGITATOR: Pa tudi, če ne bi soglašal, izgini-
ti bo moral, povsem.
PRVI AGITATOR (mlademu tovarišu): Če te dobijo,
te bodo ustrelili; ker bi te spoznali, bi bilo s tem naše
delo izdano. Zato te moramo ustreliti in te vreči v apne-
no jamo, da te bo apno razžrlo. Zdaj pa nam povej: Ali
poznaš kak drug izhod?
MLADI TOVARIŠ: Ne.
TRIJE AGITATORJI: Potlej nam povej še tole: ali so-
glašaš?
(Premor)
MLADI TOVARIŠ: Ja. Vidim, da sem zmeraj napač-
no ravnal.
TRIJE AGITATORJI: Ne zmeraj.
MLADI TOVARIŠ: Toliko sem hotel pomagati, pa
sem delal samo škodo.
TRUE AGITATORJI: Ne samo.
MLADI TOVARIŠ: Zdaj pa bi bilo vsekakor bolje, če
bi izginil.
TRIJE AGITATORJI: Ja. Ali želiš to storiti sam?
MLADI TOVARIŠ: Pomagajte mi.
TRIJE AGITATORJI: Položi nam glavo na ramo.
Zapri oči.
MLADI TOVARIŠ.(neviden): Rekel je še:
V interesu komunizma
Soglašam s pohodom proletarskih množic
vseh dežel
In pritrjujem revolucioniranju sveta.
ŠTIRJE AGITATORJI: Nato smo ga ustrelili.
Vrgli smo ga v apneno jamo
In ko ga je apno razžrlo
Smo se vrnili k delu.
KONTROLNI ZBOR: In vaše delo je bilo uspešno
Razširili ste
Nauke klasikov
Abecedo komunizma
Nevedne ste poučili o njihovem položaju
Zatiranim ste dali razredno zavest
Razredno zavednim prinesli izkušnje revolucije.
Tako tudi tam koraka revolucija
Tudi tam so vrste borcev urejene.
Soglašamo z vami.
Vaše poročilo nam kaže, kaj vse
Je nujno za spreminjanje sveta:
Žilavost in jeza, znanje in upor
Globoko razmišljanje, hitri posegi.
Hladno potrpljenje in neskončna vztrajnost
Umevanje posameznega, umevanje celote.
Samo če nas je dejanskost poučila
Lahko dejanskost spremenimo.
Prevod: Hilda Zdovc
IZJEMA IN PRAVILO
Sodelavca: E. Burri, E. Hauptmann
Osebe:
Trgovec
Vodnik
Kuli
Policaj
Krčmar
Sodnik
Kulijeva žena
Vodja druge karavane
IGRALCI:
Povedali vam bomo
zgodbo nekega popotovanja. Udeležijo se ga
izkoriščevalec in dva izkoriščana,
natančno opazujte vedenje teh ljudi.
Naj čudno se vam zdi, čeprav ne tuje,
nerazložljivo, čeprav navadno,
nerazumljivo, čeprav pravilo.
Dejanje, čeprav najdrobnejše, na videz enostavno,
poslušajte z nezaupanjem! Raziščite, če je
potrebno,
posebno najbolj običajno.
Posebej vas prosimo, ne imejte za naravno
tisto, kar se venomer godi!
Naj nič ne bo naravno
v tem času krvave zmešnjave
predpisanega nereda, načrtne samovoljnosti
razčlovečenega človeštva.
Naj nič ne bo nespremenljivo.
25
1	TEKMOVANJE V TEKU PO PUŠČAVI
(Majhna ekspedicija hiti skozi puščavo.)
TRGOVEC (svojima dvema spremljevalcema, vodiču
in kuliju, ki mu nosi prtljago):
Pohitita, lenuha! V dveh dneh moramo priti do postaje
Han. Iztisniti moramo vsaj en dan prednosti. (Publiki):
Sem trgovec Kari Langmann in potujem v Urgo, da bi
izpeljal zaključna pogajanja o koncesiji. Za menoj pri-
hajajo moji konkurenti. Kdor bo prvi, bo naredil kup-
čijo. S svojo prekanjenostjo in energijo pri premago-
vanju vseh težav, s svojo neizprosnostjo do osebja, sem
razdaljo prepotoval v polovici običajnega časa. Na ža-
lost so isti tempo dosegli tudi moji konkurenti. (Z dalj-
nogledom pogleda nazaj): - Poglejte! Spet so nam za
petami! (Vodniku): Zakaj ne priganjaš nosača? Najel
sem te, da ga priganjaš, toda vidva bi se hotela za moj
denar kar sprehajati. Se ti sploh svita, koliko stane tako
potovanje? Saj denar ni vajin. Ce misliš sabotirati, te
prijavim v Urgi na borzi dela.
VODNIK (nosaču): Potrudi se, da boš tekel hitreje.
TRGOVEČ: Ne poznaš pravega tona, nikoli ne boš do-
ber vodnik. Moral bi vzeti dražjega. Taki vedno nado-
knadijo več. Pretepaj vendar tega nosača! Nisem za te-
pež, ampak zdaj je treba tepsti. Če ne prispem prvi,
bom uničen. Vzel si brata za nosača, priznaj! Tvoj so-
rodnik je, zato ga ne tepeš. Saj vas poznam. Surovosti
vam sicer ne manjka. Tepi, ali pa te odpustim! Svoj za-
služek lahko potem tožiš. Za božjo voljo, dohiteli nas
bodo!
KULI (vodniku): Tepi me, toda ne s skrajno močjo,
kajti če hočem priti do postaje Han, ne smem že zdaj
porabiti svojih zadnjih moči. (Vodnik udari kulija.)
Klici (od zadaj): Halo! Ali je to pot za Urgo? Počakajte
nas, dobri prijatelj!
TRGOVEČ (ne odgovori in se tudi ne ozre): Naj vas
vrag pobere! Naprej! Tri dni priganjam svoje ljudi, dva
dni s psovkami, tretji dan z obljubami. V Urgi bomo vi-
deli, kako bo naprej. Moji konkurenti so mi še vedno
za petami. Toda celo naslednjo noč bom hodil in jim iz-
ginil spred oči. Postajo Han bom dosegel tretji dan, dan
prej kot vsi ostali.
(Zapoje):
Nisem spal in to mi je prineslo prednost.
Priganjal sem in to me je gnalo naprej.
Šibki zaostane,
močnejši pride prej.
2	KONEC PROMETNE CESTE
TRGOVEC (pred postajo Han): Tu je postaja Han.
Hvalabogu, dosegel sem jo dan prej kot vsi ostali. Moji
ljudje so izčrpani. Poleg tega so ogorčeni. Nimajo smi-
sla za rekorde. Niso bojevniki. Nizkotna sodrga so, ki
se plazi po tleh. Ne upajo si reči ničesar, saj je hvalabo-
gu tu še policija, ki skrbi za red.
DVA POLICAJA (pristopita): Je vse v redu, gospod?
Ste s cesto zadovoljni? Ste zadovoljni s svojim oseb-
jem?
TRGOVEC: Vse je v redu. Pot do sem sem prehodil v
treh, namesto v štirih dneh. Cesta je svinjska, toda jaz
ponavadi dosežem, kar si zadam. Kakšna pa je cesta do
postaje Han naprej? Kaj je na vrsti zdaj?
POLICAJA: Zdaj, gospod, sledi neobljudena puščava
Jahi
TRGOVEC: Ali je tam še najti kakšno policijsko es-
korto?
POLICAJA (gresta naprej): Ne, gospod, tu je zadnja
policijska patrulja, ki jo boste videli, gospod.
3. ODPUSTITEV VODNIKA NA POSTAJI HAN
VODNIK: Odkar je trgovec na cesti pred postajo go-
voril s policajem, je ves spremenjen. Z nama govori v
čisto spremenjenem tonu, skoraj prijazen je. To nima
nič opraviti s tempom potovanja, kajti tudi na tej posta-
ji, zadnji pred puščavo Jahf, ni bil odrejen dan počitka.
Ne vem, kako naj pripeljem tako izčrpanega nosača do
Urge. Vsekakor me močno vznemirja trgovčevo prijaz-
no obnašanje. Bojim se, da ima z nama kakšne načrte.
Neprestano hodi okrog, pogreznjen v misi. Nove misli,
nove nesramnosti. Toda karkoli si bo že izmislil, bova
morala z nosačem prenesti, drugače nama ne bo dal
plačila, ali pa naju bo spodil sredi puščave.
TRGOVEC (se približa): Vzemi tobak. Tu imaš ciga-
retni papir. Saj vem, za en sam dim bi šli skozi ogenj.
Česa vsega ne bi naredili, da bi dobili en sam dim v
grlo. Hvalabogu, imamo ga dovolj. Naš tobak zadostu-
je za trikratno pot do Urge.
VODNIK (vzame tobak, zase): Naš tobak!
TRGOVEČ: Sediva, prijatelj moj. Zakaj ne sedeš?
Takšno potovanje zbližuje ljudi. Seveda, če nočeš sesd,
lahko tudi stojiš. Tudi vi imate svoje navade. Jaz pona-
vadi ne sedim s teboj in ti ne sediš z nosačem. To so raz-
like, na katerih je zgrajen svet. Kadiva pa vendarle lah-
ko skupaj. Kajne? (Se smeji) To mi je pri tebi všeč. Tu-
di to je neke vrste dostojanstvo. Torej, spakiraj te stva-
ri in ne pozabi na vodo. V puščavi je menda malo lu-
kenj z vodo. Sicer pa sem te, prijatelj, hotel opozoriti:
Ali si opazil, kako te je pogledal nosač, če si ga trdo pri-
jel? V njegovem pogledu je bilo nekaj takega in to ni
obetalo nič dobrega. V naslednjih dneh pa ga boš moral
še čisto drugače prijeti, saj bomo morali naš tempo še
povečati, kolikor je mogoče. In ta nosač je prava len-
oba. Pokrajina, v katero bomo šli zdaj, ni obljudena in
mogoče bo tu pokazal svoj pravi obraz. Ja, ti si boljši
človek, zaslužiš več in ni ti treba nositi. To je zadosten
razlog, da te sovraži. Dobro bi bilo, da se mu ne pribli-
žuješ preveč.
(Vodnik gre skozi odprta vrata na stransko dvorišče.
Trgovec ostane sam.) Smešni ljudje.
(Trgovec molče sedi. Vodnik na stranskem dvorišču
nadzoruje nosača pri pakiranju. Nato sede in kadi. Ko
kuli konča, sede še on in dobi od njega tobak in cigaret-
ni papir in začne pogovor.)
KULI: Trgovec vedno govori, da je usluga za človešt-
vo, če se iz zemlje črpa nafta. Ko bodo črpali nafto, bo
tu železnica in se bo blagostanje povečalo. Trgovec pra-
vi, da bo tu železnica. Od česa bom pa potlej živel?
VODNIK: Pomiri se. Železnice še ne bo tako kmalu.
Slišal sem, da nafto skrijejo, ko je enkrat odkrita. Tisti,
ki zamaši luknjo, iz katere teče nafta, dobi nagrado za
molk. Zato trgovec tudi tako hiti. On sploh noče nafte,
hoče le nagrado za molk.
KULI: Tega ne razumem.
VODNIK: Tega nihče ne razume.
KULI: Pot skozi puščavo bo odslej še slabša. Upajmo,
da bodo moje noge zdržale.
VODNIK: Zagotovo bodo.
KULI: Ali so tu roparji?
VODNIK: Samo danes, prvi dan poti, bomo morali pa-
26
žiti. V bližini postaje se zbira vsake vrste golazen.
KULI: In potem?
VODNIK: Ko bo reka Mir za nami, bomo morali hodi-
ti po luknjah z vodo.
KULI: Poznaš pot?
VODNIK: Ja.
(Trgovec je slišal glasove. Stopi za vrata, da bi prisluš-
koval.)
KULI: Ali je težko prečkati reko Mir?
VODNIK: V tem letnem času na splošno ne. Če pa je
voda visoka, reka močno dere in je smrtno nevarna.
TRGOVEC: Zares, z nosačem govori. Z njim lahko se-
di. Z njim lahko kadi!
KULI: In kaj storiš v tem primeru?
VODNIK: Pogosto je treba čakati osem dni, da bi se
dalo priti čez brez nevarnosti.
TRGOVEC: Glej no, glej! Še svetuje mu, naj si ja vza-
me čas in ja pazi na svoje dragoceno življenje. To je ne-
varen fant. Se potuho mu daje. To nikakor ni človek, ki
bi znal narediti red. Če ni zmožen celo še česa hujšega.
Odslej sta očitno dva proti enemu. Zdaj, ko bodo po-
krajine neobljudene, se očitno boji trdo prijeti tistega,
ki ga ima pod komando. Tega fanta se moram na vsak
način znebiti. (Stopi k njima): Naročil sem ti, da pre-
verjaš, če se pravilno pakira. No, zdaj bomo videli, ali
izpolnjuješ moja naročila.
(Potegne za jermen, dokler se ne strga.)
Ali je to spakirano? Če se jermen strga, to pomeni en
dan postanka. Sicer pa ravno to hočeš: postanek.
VODNIK: Nočem postanka. Pa tudi jermen se ne
strga, če se ga preveč ne vleče.
TRGOVEC: Kaj, še ugovarjal boš! se je jermen strgal
ali ne? Ne dovoli si mi trditi v obraz, da se ni! Sploh si
pa nezanesljiv. Napako sem naredil, ko sem s teboj
spodobno ravnal, tega vi ne prenesete. Ne potrebujem
vodnika, ki si pri osebju ne zna ustvariti ugleda. Vse
kaže, da si bolj primeren za nosača kot za vodnika. Še
več. Razlog imam celo za domnevo, da podpihuješ
osebje.
VODNIK: Kakšen razlog?
TRGOVEC: To bi torej rad vedel! Odpuščen si!
VODNIK: Ne morete me vendar odpustiti na pol poti.
TRGOVEC: Vesel bodi, če te ne bom prijavil v Ugri
na borzi dela. Plačal ti bom do tule. (Pokliče krčmarja):
Pridite bliže! Vi ste priča, da sem mu izplačal. (Vodni-
ku): Tebi pa svetujem, da se v Ugri ne prikažeš več.
(Ocenjujoče) Nikoli ne boš ničesar dosegel.
(Gre s krčmarjem v sosednjo sobo.) Takoj zdaj bom
odšel na pot. Če se mi kaj pripeti, ste vi priča, da sem z
onimle (pokaže na kulija) danes sam odšel od tod.
(Krčmar s kretnjami pokaže, da ničesar ne razume.)
TRGOVEC (prizadeto): Ne razume. Torej ne bo niko-
gar, ki bi lahko povedal, kam sem odšel. Najhujše pa
je, da tile fantje vedo, da ni nikogar.
(Sede in piše pismo.)
VODNIK (kuliju): Naredil sem napako, ko sem sedel k
tebi. Pazi se, ta trgovec je slab človek. (Poda mu čuta-
ro). Imej to čutaro za rezervo, skrij jo. Če se bosta iz-
gubila - le kako boš našel pot? - ti bo tvojo zagotovo
vzel. Razložil ti bom pot.
KULI: Raje ne. Ne sme te slišati, da govoriš z menoj in
če me spodi, sem izgubljen. Meni mu ni treba plačati,
ker nisem v sindikatu, kot ti. Zadovoljen moram biti
z vsem.
TRGOVEC (krčmarju): Dajte to pismo ljudem, ki
bodo prišli jutri in gredo tudi v Urgo. Jaz grem naprej
sam s svojim nosačem.
KRČMAR (prikima in vzame pismo): Toda tvoj nosač
ni vodnik.
TRGOVEC (zase): Torej le razume. Prej torej ni hotel
razumeti. Že pozna take zadeve. Noče biti priča pri ta-
kih stvareh. (Krčmarju, rezko): Razložite mojemu no-
saču pot do Urge. (Krčmar gre ven in pojasni kuliju pot
do Urge. Kuli večkrat vneto prikimava.)
TRGOVEC: Slutim, da bo prišlo do boja.
(Vzame svoj revolver, ga očisti in zraven poje):
Mehkužen mož umre, močnejši
se bori.
Zakaj bi zemlja dala nafto?
Zakaj bi kuli mojo culo
vlekel?
Za nafto se je treba bojevati
z zemljo in s sužnjem;
in v takem boju velja:
Mehkužen mož umre, močnejši
se bori.
(Pripravljen za odhod stopi na drugo dvorišče.) Poznaš
zdaj pot?
KULI: Da, gospod.
TRGOVEC: Potem greva.
(Trgovec in kuli odideta. Krčmar in vodnik gledata za
njima.)
VODNIK: Ne vem, če je moj kolega zares razumel,
kod vodi pot. Prehitro je razumel.
4. POGOVOR V NEVARNI OKOLICI
KULI (poje): Grem v mesto Urga
Nezadržno grem v Urgo.
Roparji me ne odvrnejo od Urge.
Puščava me ne zadrži pred Urgo.
V	Urgi sta hrana in plačilo.
TRGOVEC: Kako brezskrben je ta kuli! In to v pokra-
jini, kjer so roparji, vsakovrstna svojat, ki se zbira v bli-
žini postaje. On pa poje! (Kuliju): Ta vodnik mi ni bil
nikoli posebno všeč. Enkrat je bil surov, drugič lizun-
ski. Nepošten možakar.
SUŽENJ: Ja gospod.
(Poje naprej):
Česte so težavne do Urge.
Upajmo, da bodo moje noge zdržale do Urge.
Neznanska so trpljenja do Urge.
Toda v Urgi sta počitek in plačilo.
TRGOVEC: Zakaj pravzaprav poješ in si tako vesel?
Najbrž se ne bojiš roparjev. Saj tako ni tvoje, kar ti
lahko vzamejo, si misliš, saj vse, kar lahko izgubiš, pri-
pada meni.
KULI (poje): V Urgi me čaka žena.
V	Urgi me pričakuje tudi moj mali sin.
Pa tudi . . .
TRGOVEC (ga prekine): Ni mi všeč tvoje petje. Pa
tudi nobenega razloga ni zanj. Sliši se te do Urge. Na-
ravnost primamljaš svojat. Jutri boš lahko pel, kolikor
boš hotel.
KULI: Ja, gospod.
TRGOVEC (gre naprej): Če bi mu vzeli njegove stva-
ri, se niti za trenutek ne bi branil. Kaj bi storil? Njego-
va dolžnost bi bila v nevarnosti imeti moje za svoje.
Ampak tega ne bi nikoli naredil. Slaba rasa. Pa še tako
molčeč je. Taki so najhujši. Ne morem mu videti v
možgane. Le kaj namerava? Nima se čemu smejati, pa
se vseeno smeji. Čemu se smeji? Zakaj me, na primer,
pušča hoditi naprej? Saj on pozna pot! Kam me sploh
27
pelje? (Ozre se in vidi, kako kuli z brisačo briše sledi za
seboj.) Kaj pa počneč?
KULI: Brišem najine sledove, gospod.
TRGOVEC: In zakaj to počneš?
KULI: Zaradi roparjev.
TRGOVEC: Tako, zaradi roparjev. Drugače rečeno
zato, da se ne bi videlo, kam si me speljal. In kam me
sploh vodiš? Naj se le vidi, kod si me vodil. Pojdi na-
prej! (Molče gresta naprej. Trgovec zase): V tem pesku
se sledi zares dobro vidijo. Pravzaprav bi jih bilo dobro
zabrisati.
5. NA DEROČI REKI
KULI: Čisto prav sva šla, gospod. Tamle pred nama je
reka Mir. V tem času je navadno ni težko prebroditi, če
pa voda naraste, močno dere in je smrtno nevarna.
Voda je narasla.
TRGOVEC; Bova videla. Čakati ne moreva niti en
dan.
KULI: Potem morava poiskati brod ali čoln.
TRGOVEC: To bi vzelo preveč časa.
KULI: Toda jaz zelo slabo plavam.
TRGOVEC: Voda ni tako visoka.
KULI (jo izmeri s palico): Sega mi čez glavo.
TRGOVEC: Ko boš enkrat v vodi, boš tudi plaval, saj
boš moral. Vidiš, tega ne moreš razumeti tako kot jaz.
Zakaj morava v Urgo? Ali ne moreš razumeti, da se s
črpanjem nafte dela človeštvu usluga? Ko bo nafta pri-
vrela iz zemlje, se bodo tu razširile železnice in blago-
stanje. Kruha bo, oblek in bogve česa še. In kdo bo to
storil? Midva. To je odvisno od najine poti. Pedstavljaj
si, da so vate uprte skoraj vse oči te dežele, v malega
človeka. In ti oklevaš storiti svojo dolžnost?
KULI (med tem pogovorom je resno prikimaval): Ne
znam dobro plavati.
TRGOVEC: Tudi jaz tvegam življenje. (Kuli spoštljivo
prikima.) Ne razumem te. Vodi te pohlep po dobičku,
nizkotno razmišljanje in nobenega interesa nimaš, da bi
čim prej prispel v Urgo. V resnici ti gre le za to, da bi
prispel čim pozneje, ker si plačan po dnevih. Prav nič te
ne zanima pot, ampak le plačilo.
KULI (stoji na obrežju in okleva): Kaj naj storim?
(poje):
Tu je reka.
Preplavati jo je nevarno.
Stojita dva moža na njenem bregu.
Prvi jo preplava, drugi
okleva. Je prvi pogumen?
Je drugi strahopeten? Prvi ima na drugi strani reke
posel.
Prvi priplava iz nevarnosti
na osvojeni breg in si oddahne.
Stopi na svojo posest
Je novo hrano.
Drugi pa pride iz nevarnosti
sopihajoč v nič.
Oslabljenega sprejme nova
nevarnost. Sta oba pogumna?
Sta oba modra?
Ah! Iz reke, ki sta jo skupaj premagala,
ne priplavata dva zmagovalca.
Midva in: jaz in ti,
to ni isto.
Izbojujeva zmago,
a ti me premagaš.
Vsaj pol dneva mi dovoli počivati. Utrujen sem od
nošnje. Spočit pa bom morda le prišel čez.
TRGOVEC: Vem za boljše sredstvo. V hrbet ti bom
naperil revolver. Staviva, da prideš čez? (Zase) Zaradi
svojega denarja se bojim roparjev in pozabim na reko.
(Poje):
Tako premaga človek
puščavo in reko deročo.
Premaga samega sebe, človeka
in osvoji nafto, za rabo človeštva.
6 PRENOČIŠČE
(Zvečer poskuša kuli, ki ima zlomljeno roko, postaviti
šotor. Trgovec sedi zraven.)
TRGOVEC: Saj sem ti vendar rekel, da ti danes ni tre-
ba postavljati šotora, ker si si pri prečkanju reke zlomil
roko. (Kuli molče postavlja naprej.) - Če te ne bi po-
tegnil iz vode, bi utonil. (Kuli postavlja naprej.)
Čeprav za tvojo nesrečo nisem kriv - deblo bi prav lah-
ko zadelo tudi mene -, pa se ti je ta nesreča vendarle
zgodila na poti z menoj. Pri sebi imam zelo malo goto-
vine, toda v Urgi je moja banka. Tam ti bom dal
odškodnino.
KULI: Ja, gospod.
TRGOVEC: Skop odgovor. Z vsakim pogledom mi da
čutiti, da sem ga oškodoval. Ti sužnji so zahrbtna sodr-
ga. (Kuliju): Lahko ležeš. (Gre proč in sede.) Zagoto-
vo ga njegova nesreča manj skrbi kot mene. Ta svojat
se pač ne briga dosti za to, ali je cela ali poškodovana.
Ne dvignejo se više kot "do roba posode. Ker so po na-
ravi kilavi, se ne brigajo več zase. Kot vrže nekdo stran
tisto, kar se mu je ponesrečilo, tako vržejo oni stran
sebe, ponesrečene. Le tisti, ki je uspel, se bori.
Mehkužneš umre, močnejši se bori.
Prav je tako.
Močnejši zasluži pomoč, šibkejši ne.
Prav je tako.
Kdor pade, naj pade, še eno brco mu daj,
kajti tako je prav.
Kdor pa si je zmago priboril, naj sede za mizo.
Prav je tako.
Kuhar po bitki ne šteje mrtvih.
In prav ima.
Bog je stvari, kakršne so, ustvaril,
gospoda in hlapca.
In prav je bilo tako.
In komur gre dobro, je dober, in komur
slabo, ta je slab.
In prav je tako.
(Kuli je pristopil. Trgovec ga zagleda in se prestraši.)
Prisluškoval je! Stoj! Kaj hočeš?
KULI: Šotor je postavljen, gospod.
TRGOVEC: Ni mi všeč, da se ponoči takole plaziš nao-
koli. Če kdo prihaja, hočem slišati stopinje. In če z ne-
kom govorim, mu hočem gledati v oči. Lezi in nikar
preveč ne skrbi zame. (Kuli gre nazaj.) Stoj! V šotor
greš! Jaz pa ostanem tukaj, ker sem navajen na svež
zrak. (Kuli gre v šotor.) Rad bi vedel, koHko moje
pesmi je slišal. (Premor.) Le kaj počne zdaj? Še vedno
nekaj brklja. (Kuli skrbno pripravlja prenočišče.)
KULI: Upam, da ne bo opazil, kako težko režem travo
samo z eno roko.
TRGOVEC: Kdor ne pazi, je butec. In zaupati je
norost. Zaradi mene je poškodovan, mogoče za celo
življenje. Prav bo imel, če mi bo to povrnil. Močan člo-
28
vek ni v spanju nič močnejši od šibkega. Ne bi smel za-
spati. Pa bi bilo vseeno bolje sedeti v šotoru; na pro-
stem mimogrede stakneš kakšno bolezen. Toda katera
bolezen bi bila lahko tako nevarna, kot je človek? Bo-
gat sem, z menoj pa hodi človek, ki je slabo plačan. In
cesta je enako težavna za naju oba. Ko je bil utrujen, je
bil tepen. Ko je k njemu sedel vodnik, je bil ta odpu-
ščen. Ko je uničeval najine sledove v pesku, morda res
zaradi roparjev, sem mu izkazal nezaupanje. Ko ga je
ob reki postalo strah, sem vanj naperil revolver. Kako
naj spim s takim človekom pod istim šotorom? Ne more
mi natveziti, da lahko delam z njim kar se mi zahoče.
Rad bi vedel, kaj zdaj tam notri kuha. (Vidimo, kako
kuli v šotoru mirno leže spat.) Res bi bil nor, če bi šel v
šotor.
7. DELITEV VODE
a)
TRGOVEC: Zakaj si se ustavil?
KULI: Ni več ceste, gospod.
TRGOVEC: In?
KULI: Ce me boš še tepel, gospod, me ne tepi po bolni
roki. Ne vem več poti naprej.
TRGOVEC: Toda tisti človek na postaji ti jo je opisal.
KULI: Ja, gospod.
TRGOVEC: Ko sem te vprašal, če si ga razumel, si re-
kel, da si ga.
KULI: Ja, gospod.
TRGOVEC: Pa ga nisi razumel?
KULI: Ne, gospod!
TRGOVEC: In zakaj si potem rekel, da si ga?
KULI: Bal sem se, da me spodiš. Vem samo to, da
mora potekati ob luknjah z vodo.
TRGOVEC: Potem pa hodi ob luknjah z vodo.
KULI: Ko pa ne vem, kje so.
TRGOVEC: Pojdi naprej! In ne poskušaj me imed za
norca. Saj vendar vem, da si po tej poti že hodil. (Gre-
sta naprej.)
KULI: Ali ne bi bilo bolje, če bi počakala na tiste za
nami?
TRGOVEC: Ne. (Gresta naprej.)
b)
TRGOVEC: Kam pa pravzaprav hitiš? Saj greš proti
severu. Vzhod je tam. (Kuli nadaljuje v tej smeri.)
Stoj! Kaj ti je šinilo v glavo? (Kuli obstane, a ne pogle-
da gospodarja.) Zakaj mi ne pogledaš v oči?
KULI: Mislil sem, da je vzhod tam.
TRGOVEC: Le počakaj, poba! Ti bom že pokazal,
mene takole voditi!
(Tepe ga.)
Veš zdaj, kje je vzhod?
KULI (kriči): Ne po tej roki!
TRGOVEC: Kje je vzhod?
KULI: Tam.
TRGOVEC: Kje pa so luknje z vodo?
KULI: Tam.
TRGOVEC (besno): Tam? Toda ti si šel tja!
KULI: Ne, gospod.
TRGOVEC: Tako, nisi šel tja? Si šel tja?
(Ga tepe.)
KULI: Ja, gospod.
TRGOVEC: Kje so luknje z vodo?
(Kuli molči. Navidezno mirno.) saj si mi pravkar rekel,
da veš, kje so luknje z vodo. Torej veš?
(Kuli molči. Trgovec ga tepe.)
TRGOVEC: Veš ali ne veš?
KULI: Ja.
TRGOVEC (ga tepe): Veš ali ne veš?
KULI: Ne.
TRGOVEC: Daj sem svojo čutaro. (Kuli mu jo da.)
Prav lahko bi rekel, da je vsa voda moja, saj si me naro-
be vodil. Vendar ne bom storil tega. Vodo bom delil s
teboj. Vzemi svoj požirek in potem naprej. (Zase.)
Spozabil sem se; v tem stanju ga ne bi smel tepsti.
(Gresta naprej.)
C)
TRGOVEC: Tu sva že bila. To so najine stopinje.
KULI: Ko sva bila tu, še nisva mogla dosti zaiti.
TRGOVEC: Postavi šotor! Najina čutara je prazna.
Tudi v moji čutari ni več vode. (Trgovec sede, medtem
ko kuli postavlja šotor. Trgovec na skrivaj pije iz svoje
čutare. Zase): Ne sme opaziti, da imam še pijače, dru-
gače me bo pobil, če ima le še trohico razuma v glavi.
Ce se mi približa, bom streljal. (Izvleče revolver in si ga
položi v naročje.) Ko bi vsaj prišla do prejšnje luknje z
vodo! Moj vrat je že kot zadrgnjen. Kako dolgo lahko
človek prenaša žejo?
KULI: Moram mu izročiti čutaro, ki mi jo je dal vodnik
na postaji. Ce naju najdejo in bom jaz še živ, on pa na
pol mrtev, me bodo tožili.
(Kuli vzame čutaro in gre k trgovcu. Trgovec ga nena-
doma zagleda pred sabo in ne ve, ali ga je kuli videl, ko
je pil, ali ne. Kuli ga ni videl. Molče mu moli čutaro.
Trgovcu pa se zdi, da mu moli velik kamen in da ga
besni kuli hoče pobiti, zato zakriči.)
TRGOVEC: Vrzi ta kamen proč! (Z revolverskim stre-
lom zadene kulija, ta pa ne razume in mu še dalje ponu-
ja čutaro.) Kaj takega! Tako, ti zverina, zdaj pa imaš.
8	PESEM O SODIŠČIH
(Pojejo jo igralci, medtem ko pripravljajo prizorišče za
prizor na sodišču.)
V trumah razbojniških drhali
se razsojajo sodbe.
Ce nedolžnega ubijejo,
se zbirajo nad njim sodniki in ga
obsojajo.
Na grobu ubitega
ubijejo njegovo pravico.
Kot sence klavskega noža
padajo sodbe sodišča.
Ah, dovolj močan je klavski nož!
Cemu bi sodbi bil
za spremno pismo?
Let poglej! Kam mrhovinarji letijo?
Bežijo ped puščavo,
sodišče jim bo dalo hrano.
Tja beže morilci. Zasledovalci
so tam na varnem. In tam tatovi
skrivajo svoj plen,
zavit
v papir, na katerem je zapisan zakon.
9	SODIŠČE
(Vodnik in žena ubitega že sedita v dvorani.)
VODNIK (ženi): Vi ste žena ubitega? Jaz sem tisti vod-
nik, ki je najel vašega moža. Slišal sem, da zahtevate v
tem procesu kazen za trgovca in odškodnino. Prišel
sem, ker imam dokaz, da je bil vaš mož ubit po krivem.
29
Tu je, v moji torbi.
KRČMAR (vodniku): Slišim, da imaš dokaz v torbi.
Dam ti nasvet: pusti ga tam.
VODNIK: Kaj pa kulijeva žena, ali naj ostane praznih
rok?
KRCMAR: Kaj pa ti, ali hočeš priti na črno listo?
VODNIK: Razmislil bom o tvojem nasvetu.
(Sodnik zavzame svoj prostor. Tu so še obtoženi trgo-
vec, vodja druge karavane in krčmar.)
SODNIK: Začenjamo z obravnavo. Besedo ima žena
ubitega.
ŽENA: Moj mož je temu gospodu nosil prtljago skoz
puščavo Jahi. Malo pred koncem potovanja ga je go-
spod ustrelil. Čeprav mi to moža ne bo oživelo, pa ven-
dar zahtevam, naj bo njegov morilec kaznovan.
SODNIK: Poleg tega zahtevate tudi odškodnino.
ŽENA: Da, ker sva z malim sinom izgubila rednika.
SODNIK (ženi): Tega vam ne očitam. Materialna
zahteva je povsem častna stvar. (Drugi karavani.) Od-
pravi trgovca Karla Langmanna je sledila odprava, ki
se ji je priključil tudi odpuščeni vodnik prve. Komaj
miljo stran od poti so zagledali ponesrečeno odpravo.
Kaj ste videli, ko ste prišli bliže?
VODJA DRUGE KARAVANE: Trgovec je imel v
čutari še čisto malo vode. Njegov nosač je ležal ustre-
ljen v pesku.
SODNIK (trgovcu): Gospod Langmann, ste vi ustrelili
moža?
TRGOVEC: Da. Nepričakovano me je napadel.
SODNIK: Kako vas je napadel?
TRGOVEC: Zahrbtno me je hotel ubiti s kamnom.
SODNIK: Ali lahko razložite vzrok njegovega napada?
TRGOVEC: Ne.
SODNIK: Ste svoje ljudi zelo priganjali?
TRGOVEC: Ne.
SODNIK: Ali je tu navzoč vodnik, odpuščen na polovi-
ci poti?
VODNIK: Tu sem.
SODNIK: Izjasnite se.
VODNIK: Kolikor vem, je šlo trgovcu za to, da bi za-
radi dovoljenja čim hitreje prispel v Urgo.
SODNIK (vodji druge karavane): Se je komu iz druge
odprave zdelo, da je odprava spredaj nenavadno hitro
napredovala?
VODJA DRUGE KARAVANE: Ne, ne nenavadno.
Imeli so cel dan prednosti in jo tudi obdržali.
SODNIK (trgovcu): Za to pa je vendar potrebno pri-
ganjati?
TRGOVEC: Sploh nisem priganjal. To je bila vodni-
kova stvar.
SODNIK (vodniku): Ali vas ni obtoženi izrecno opozo-
ril na to, da morate nosača bolj priganjati?
VODNIK: Nisem ga bolj priganjal kot običajno, prej
manj.
SODNIK: Zakaj ste bili odpuščeni?
VODNIK: Ker sem bil po mnenju trgovca preveč prija-
zen z nosačem.
SODNIK: In tega ne bi smeli? Se vam je zdelo,-da je bil
kuli, s katerim niste smeli ravnati prijazno, uporen?
VODNIK: Ne, vse je prenašal, ker se je bal, kot mi je
rekel, da ne bi izgubil svojega dela. Ni bil v sindikatu.
SODNIK: Je moral veliko prestati? Odgovorite. In ne
premišljajte vedno, kaj bi odgovorili! Resnica bo pač
prišla na dan.
VODNIK: Zraven sem bil samo do postaje Han.
KRČMAR (zase): Pravilno, vodnik!
SODNIK: To bo torej vedel trgovec. Ali se je po tem
zgodilo kaj takega, kar bi lahko razložilo kulijev
napad?
TRGOVEC: Ne. Ne z moje strani.
SODNIK: Poslušajte. Ni se treba delati bolj nedolžne-
ga, kot ste. Tako je ne boste dobro odnesli, človek.
Kako si lahko razlagate kulijevo sovraštvo, če pa ste z
njim delali v rokavicah? samo, če nas prepričate o so-
vraštvu, nas lahko prepričate tudi o tem, da ste streljali
v samoobrambi. Dobro premislite!
TRGOVEC: Nekaj vam moram priznati. Enkrat sem
ga pretepel.
SODNIK: Aha, in mislite, da je enkrat že dovolj za
tako veliko sovraštvo?
TRGOVEC: Ne, toda ko ni hotel prek reke, sem mu
naperil revolver v hrbet. In pri prehodu čez reko si je
zlomil roko. Tudi temu sem bil kriv jaz.
SODNIK (smeje): Po mnenju kulija.
TRGOVEC (se prav tako smeje): Seveda. V resnici
sem ga izvlekel ven.
SODNIK: No, torej. Potem, ko ste vodnika odpustili,
ste dali kuliju povod, da vas je zasovražil. In prej?
(Vodniku, prepričevalno): Priznajte vendar, da je mo-
žak trgovca sovražil. Če premislimo, je to pravzaprav
samo po sebi umevno. Saj je razumljivo, da slabo pla-
čan človek, ki ga s silo ženete v nevarnost in zaradi ne-
koga trpi celo njegovo zdravje, ki torej za prazen nič
tvega svoje življenje, da tak človek potem tega drugega
sovraži.
VODNIK: Ni ga sovražil.
SODNIK: Naslednji bo zaslišan krčmar s postaje Han.
Morda nam bo on pomagal, da bi dobili pravo predsta-
vo o trgovčevem odnosu do svojega osebja. (Krčmar-
ju): Kako je torej trgovec ravnal s svojimi ljudmi?
KRČMAR: Dobro.
SODNIK: Ali naj pošljem ljudi ven? Menite, da boste
oškodovani pri svojem poslu, če boste govorili resnico?
KRČMAR: Ne, v tem primeru ni potrebno.
SODNIK: Kakor želite.
KRČMAR: Vodniku je ponudil celo tobak in mu brez
pomisleka izplačal njegov celotni zaslužek. Pa tudi s
kulijem je dobro ravnal.
SODNIK: Vaša postaja je zadnja policijska postaja na
tej poti?
KRČMAR: Da. Potem se začne neobljudena puščava
Jahf.
SODNIK: A tako! Torej je šlo pri prijaznosti trgovca
bolj za prijaznost v danih okoliščinah, najbrž tudi krat-
koročno, takorekoč taktično prijaznost. Tudi v vojni so
naši oficirji toliko bolj človeško ravnali z vojaki, koli-
kor bližje so bili fronti. Take prijaznosti seveda nič ne
pomenijo.
TRGOVEC: Med hojo je na primer ves čas spal. Od
tedaj pa, ko sem mu zagrozil z revolverjem, da bi ga
spravil čez reko, ga nikoli več nisem slišal peti.
SODNIK: Torej je bil popolnoma zagrenjen. To je ra-
zumljivo. Naj spet posežem po primeru z vojno. Tudi
tam si lahko razumel navadne ljudi, če so rekli nam,
oficirjem: Tako je, vi se vojskujete v svoji vojni, mi pa
se v vaši! Tako je tudi kuli lahko rekel trgovcu: Ti
opravljaš svoj posel, jaz pa opravljam tvojega.
TRGOVEC: Še nekaj moram priznati. Ko sva zašla,
sem delil vodo iz ene čutare z njim, drugo pa sem hotel
spiti sam.
SODNIK: Vas je mogoče videl, ko ste pili?
TRGOVEC: To sem domneval, ko je s kamnom v roki
stopil k meni. Vedel sem, da me sovraži. Ko sva prišla v
30
neobljudeno puščavo, sem dan in noč pazil. Moral sem
domnevati, da me bo ob prvi priliki napadel. Če ga ne
bi ubil jaz, bi on ubil mene.
ŽENA: Rada bi nekaj rekla. Ni ga napadel. Še nikoli ni
nikogar napadel.
VODNIK: Bodite mirni. V svoji torbi imam dokaz o
njegovi nedolžnosti.
SODNIK: Ali se je našel kamen, s katerim vam je kuli
grozil?
VODNIK DRUGE KARAVANE: Ta človek - (po-
kaže na vodnika) — ga je vzel mrtvecu iz rok. (Vodnik
ga pokaže,)
SODNIK: Je to ta kamen? Ga prepoznate?
TRGOVEC: Da, to je ta kamen.
VODNIK: Poglej torej, kaj je v kamnu. (Izlije vodo.)
PRVI GLEDALEC: To je čutara in ne kamen. Ponudil
vam je vodo.
DRUGI GLEDALEC: Kot vse kaže, ga sploh ni hotel
ubiti.
VODNIK (objame umorjenčevo vdovo): Vidiš, doka-
zal sem lahko, da je bil kuli nedolžen. Izjemoma sem to
lahko dokazal. Ob njegovem odhodu s postaje Han
sem mu namreč dal to čutaro; krčmar je priča, da je to
res moja čutara.
KRČMAR (zase): Neumnež. Zdaj je izgubljen tudi on.
SODNIK: To ne more biti res. (Trgovcu.) Piti vam je
dal.
TRGOVEC: Moral je biti kamen.
SODNIK: Ne, ni bil kamen. Saj vendar vidite, da je
bila čutara.
TRGOVEC: Toda nisem si mogel misliti, da je to čuta-
ra. Mož ni imel nobenega razloga, da bi mi ponudil
vode. Nisem bil njegov prijatelj.
VODNIK: Toda v resnici mu je ponudil vode.
SODNIK: Toda zakaj bi mu ponudil vode? Zakaj?
VODNIK: Najbrž zato, ker je mislil, da je trgovec
žejen. (Sodnik se zasmeje.) Najbrž iz človečnosti.
(Sodnik se zopet smeje.) Najbrž iz neumnosti, saj po
mojem ni imel nič proti trgovcu.
TRGOVEC: Potlej je moral biti pa zelo nor. Zaradi
mene je bil poškodovan, morda za celo življenje.
Roka! Bilo je edino pravilno, če mi je hotel to povrniti.
VODNIK: Edino pravilno je bilo.
TRGOVEC: Bogat sem in poleg mene je hodil mož, ki
je bil brez denarja. Cesta pa je bila enako težavna za
naju oba.
VODNIK: To torej ve.
TRGOVEC: Ko je bil utrujen, je bil tepen.
VODNIK: In to ni pravilno?
TRGOVEC: Če bi domneval, da me kuli ob prvi pri-
ložnosti ne bi ubil, bi domneval, da nima pameti.
SODNIK: Po vašem ste pravilno domnevali, da mora
imeti kuli nekaj proti vam. Potem ste sicer ubili v teh
okoliščinah nedolžnega, toda samo zato, ker niste
mogli vedeti, da je nedolžen. Nekaj takega se včasih
dogaja tudi naši policiji. Streljajo v množico čisto mir-
nih demonstrantov in to samo zato, ker si ne morejo
predstavljati, da jih ti ljudje ne bodo enostavno po-
vlekli s konja in linčali. Vsi ti policaji streljajo pravza-
prav iz bojazni. In bojazen je dokaz razuma. Menite,
da je bilo nemogoče vedeti, da je suženj izjema?
TRGOVEC: Treba se je držati pravila in ne izjeme.
SODNIK: Da, to je tisto: Kakšen razlog naj bi imel
kuli, da bi dal piti svojemu mučitelju?
VODNIK: Nobenega pametnega.
SODNIK (zapoje):
Zob za zob, to je pravilo, na izjemo čaka norec.
Pametni ne bo pričakoval,
da mu bo sovražnik dal piti.
(Sodišču): Posvetovali se bomo. (Sodišče se umakne.)
VODNIK (poje):
V predpripravljenem sistemu
človečnost je izjema.
Kdor je človeški,
ta trpi škodo.
Vsakogar se bojte, če se vam zdi prijazen
in zadržite tistega, ki hoče pomagati.
Nekoga žeja zraven tebe, čim prej zapri oči!
Zatisni si ušesa, nekdo ječi!
Zadrži korak; nekdo kliče na pomoč!
Slabo se piše tistemu, ki se spozabi.
Vodo da človeku,
spije jo pa volk.
VODJA DRUGE KARAVANE: Se ne bojite, da ne
boste dobili več dela?
VODNIK: Moral sem povedati resnico.
VODNIK DRUGE KARAVANE (smeje): Ja če ste
morali . . . (Sodišče se vrne.)
SODNIK: Sodišče ima še eno vprašanje. Gospod Lang-
mann, ali niste morda imeli kake koristi od tega, da ste
ustrelili kulija?
TRGOVEC: Nasprotno. Potreboval sem ga pri poslu v
Urgi. Nosil je vendar zemljevide in merilne table, ki
sem jih potreboval. Sam pa svojih stvari menda ne bom
nosil!
SODNIK: Torej svojega posla v Urgi niste sklenili?
TRGOVEC: Seveda ne. Prišel sem prepozno. Uničen
sem.
SODNIK: Sodba se potemtakem glasi tako: Sodišče
ima za dokazano, da se kuli svojemu gospodarju ni pri-
bližal s kamnom, temveč s čutaro. Toda, če to drži, je
vseeno verjetno, da je hotel kuli svojega gospodarja s
čutaro ubiti - bolj verjetno, kot da mu je hotel dati
piti. Nosač je sodil v razred, ki ima v resnici razlog, da
se čuti zapostavljenega. Za take ljudi, kot je bil nosač,
je razumno, če se hočejo zaščititi pred enostransko deli-
tvijo vode. Z njihovega omejenega in enostranskega vi-
dika, ki se drži le dejanskosti, se mora zdeti tem ljudem
celo pravično, če se maščujejo svojemu mučitelju. Na
dan obračuna lahko samo pridobijo. Trgovec ni pripa-
dal istemu razredu kot kuli. Pričakovati je moral naj-
hujše. Trgovec ni mogel računati na sužnjevo tovarišt-
vo, če ga je pa mučil. Sam je to priznal. Pamet mu je re-
kla, da je zelo ogrožen. Neobljudenost okolice ga je
morala napolniti z zaskrbljenostjo. Odsotnost policije
in sodišča je omogočila njegovemu nosaču, da je izsilil
svoj del pitne vode in to ga je opogumilo. Obtoženi je
streljal v upravičeni samoobrambi, ne glede na to, ali je
bil zares ogrožen, ali pa se je samo tako počutil. V da-
nih okoliščinah se je^moral počutiti ogroženega. Obto-
ženi je torej oproščen, tožba žene umrlega pa zavrnje-
na.
IGRALCI:
Tako se končuje
zgodba nekega popotovanja.
Slišali ste in videli ste.
Videli ste, kar je v navadi, kar se venomer godi.
A spet vas prosimo:
Kar ni tuje, naj se vam zdi tuje!
Kar je običajno, naj se vam zdi nerazložljivo!
Kar je v navadi, to naj vas čudi!
Kar je pravilo, imejte za zlorabo
in kjer zlorabo ste spoznali,
tam pomagajte!	Prevod: Hilda Zdovc
31
HORACIJI IN KURIACIJI
Sodelavec: M. Steffin
SLAVNOSTNI SPREVOD
(Mesto Horacijev in mesto Kuriacijev. Mesti se zbirata
okoli svojih vojskovodij.)
ZBOR KURIACIJEV:
Zakaj bi se sami mesarili, Kuriacij?
Spet
je minila zima in še vedno
divja za našimi zidovi hud boj
za zemljiško posest in rudnike.
Zato smo se odločili, da vzamemo orožje v roke
in s tremi krili vojske
napademo deželo Horacijev,
dokler se popolnoma ne predajo in
dokler si ne prilastimo vsega njihovega imetja nad in
pod zemljo.
(Zakličejo na drugo stran Horacijem):
Predajte se!
Predajte vaše koče, polja, orodje, sicer
vas bomo preplavili s takšno vojaško močjo,
da ne bo mogel nihče uteči.
ZBOR HORACIJEV:
Roparji prihajajo! S strašno
vojaško močjo preplavljajo našo deželo. Pustili
bi nam življenje, če jim damo, kar potrebujemo za
življenje.
Zakaj
bi se bali smrti,
lakote pa ne?
Ne bomo se predali!
ZBOR KURIACIJEV:
Vojskovodjem predajamo
čete in orožje.
ZBOR HORACIJEV:
Vojskovodjem predajamo
čete in orožje.
(Vojskovodjem pripnejo naramne obrobke z majhnimi
zastavicami, ki ponazarjajo število oddelkov enote in
na table bojnih sil napišejo število bojnih trup.)
ZBOR KURIACIJEV:
Tebi, vojskovodja,
predajamo sedem kohort lokostrelcev.
ZBOR HORACIJEV:
Tebi, vojskovodja,
predajamo sedem fraterij suličarjev.
ZBOR KURIACUEV:
Tebi vojskovodja, predajamo dvanajst kohort mečeval-
cev.
ZBOR HORACIJEV:
Tebi, vojskovodja,
predajamo sedem fraterij lokostrelcev.
ZBOR KURIACIJEV:
Tebi, vojskovodja,
pedajamo sedem kohort suličarjev.
ZBOR HORACIJEV:
Tebi, vojskovodja,
predajamo dvanajst fraterij mečevalcev.
VSI VOJSKOVODJE:
Prinesite orožje
(Prinesejo loke, meče, sulice in ščite.)
ZBOR KURIACIJEV:
Med številnim orožjem
izberite najboljše
ZBOR HORACIJEV:
To je vaše orožje.
(Pred Kuriacija postavijo celo goro lokov.)
KURIACIJ:
Lok mora biti dober.
Ne morem se boriti brez dobrega loka.
(Napne ga tako, da se mu zlomi.)
ZBOR KURIACIJEV:
Vrzi ga stran!
(Kuriacij odvrže lok in napne drugega. Ta vzdrži.)
KURIACIJ: S tem lokom sem zadovoljen.
(Pred Horacija postavijo en lok. Previdno ga napne.)
HORACIJ: Lahko bi ga napel še bolj, toda zlomil bi
se.
ZBOR HORACIJEV: Potem bodi zadovoljen. Nima-
mo drugega.
HORACIJ: Toda ta ne bo nesel daleč.
ZBOR HORACIJEV: Pa se sovražniku bolj približaj.
HORACIJ: Toda s tem se podajam v nevarnost.
ZBOR HORACIJEV: Ja.
ŽENE HORACIJEV:
Če lokostrelec ne soglaša z lokom,
se ne more boriti.
HORACIJ (hitro): Soglašam.
(Horaciju dajo dve sulici.)
ZBOR HORACIJEV:
Tu je tvoja sulica in tu
kuriacijska. Kot vidiš, sta obe enako dolgi in enako
težki.
Torej si
svojemu nasprotniku enakovreden.
ZBOR KURIACIJEV: Prinesite novo sulico.
(Tudi Kuriacij je dobil sulico - ta je veliko daljša.
Tretji Kuriacij preizkusi pet ščitov. Enega za drugim
preskusi prebiti z mečem. Tri prebije, od ostalih dveh
pa si enega izbere.)
KURIACIJ: Meč se je skrhal.
(Prinesejo mu nov meč.)
ZBOR KURIACIJEV: Tu imaš novega.
(Kuriacij vzame konjsko dlako iz perjanice in jo prese-
ka.)
KURIACIJ: S tem ščitom in s tem mečem sem dobro
oborožen.
(Pred Horacija položijo dva ščita, velikega in majhne-
ga)
HORACIJ: Preizkusim ju, da bom vedel.
(Preluknja velikega in se obrne k malemu.)
ZBOR HORACIJEV: Stoj!
Preizkusil si ga. Drugi, še nepoškodovani je iz iste kovi-
ne.
Ampak prvega so napačno držali.
(Ko drugič Horacij udari, drži vojak ščit poševno, tako
da udarec zdrsne.)
HORACIJ:
32
Razumem. Ker ščit clirei^tnega udarca ne zdrži,
moram posi<rbeti za to,
da udarec ne zadane.
ZBOR HORACIJEV:
Ali naj ti zal^rpamo velilci ščit?
HORACIJ:
Ne, vzel bom manjšega. Lahek je. (Vzame ga.)
Z njim sem okreten in tudi meč mi je poznan
Sam sem ga skoval. Izdelal sem ga tako dobro,
kot sem le umel.
ŽENE HORACIJEV IN ŽENE KURIACIJEV:
Pojdite zdaj. Ne boste se vsi vrnili.
KURIACIJSKI VOJSKOVODJE:
Ne jočite, pripravite
lovorike! Vrnili se bomo,
polni plena.
ŽENE KURIACIJEV:
Štele bomo dneve, dokler se ne vrnete.
Vaš prostor za mizo in vaš prostor v postelji
bo ostal prazen.
HORACIJSKI VOJSKOVODJE:
Kako boste obdelovale polja, kako
vzdrževale delavnice brez nas?
ŽENE HORACUEV:
Ne skrbite! Polja
bodo obdelana. Vi pa poskrbite za to,
da bo tudi žetev naša.
ZBOR HORACUEV:
Horaciji! Da bi preprečili napad,
naše podjarmljenje in ropanje naših
koč, polj in orodij, smo se
odločili, da napademo
s tremi krili vojske.
Borili se bomo, dokler
ne bomo sovražnika povsem uničili.
1 BOJ LOKOSTRELCEV
HORACIJ:
Včeraj zvečer
se je nasprotnik utaboril na kraju,
ki sem ga zanj odredil.
Mesto pa sem izbral tako, da bo moral priti
izza hriba, da bi me napadel. Tako
bo razdalja med nama majhna,
takšna, da ustreza mojemu loku.
In zdaj čakam, da se prikaže sonce.
Priti mora tako,
kot bi ustrezalo meni.
KURIACIJ:
Nasprotnik me pričakuje
med meni neznanimi hribi.
Ne vem, kako blizu mi je,
toda nimam nasprotnega vetra
in moj lok je dober.
Čakam na sonce.
OBA ZBORA:
Lokostrelci so zavzeli položaje.
Ko se zdani, se bo začela borba.
VOJAKI: Dani se.
(Vojaki napnejo loke. Eden izmed igralcev nosi na pa-
lici reflektor, ki predstavlja sonce, in gre zelo počasi za-
daj preko prizorišča. Za prečkanje prizorišča od desne
proti levi potrebuje toliko, kot traja boj. Ker sonce vzi-
de izza Horacijevega hriba, stoji Horacij v senci, nje-
gov nasprotnik pa na svetlobi.)
KURIACIJ: Oh! Sonce me slepi!
Ne morem meriti, ker je
nasprotnik v temi. Senca hriba
ga zakriva.
(Prva izmenjava puščic. Puščica zaslepljenega Kuriaci-
ja leti previsoko. Horacij ga zadene v koleno.)
KURIACU: Zadel me je, jaz pa
njega nisem.
Pozabil sem, da sonce ne le sije,
temveč tudi slepi.
Da bi dosegel cilj, sem potreboval svetlobo, toda
pomembna je bila tudi njena smer.
V	slabem položaju sem.
Ker je moje koleno razbito, me drži nasprotnik
v tem slabem položaju.
ZBOR KURIACIJEV: Kakšne so tvoje izgube?
(Kuriacij pokaže svojo izgubo tako, da odvrže dve za-
stavici iz svojih naramnih obrobkov.)
ZBOR KURIACIJEV (svojemu borilcu, medtem ko
odstranijo dve kohorti s tabele bojnih sil):
Izgubil si
dve kohorti od sedmih. Toda
tvoje orožje je dobro.
Bilo je drago in je dobro.
Kot vse,
dela za nas tudi čas.
Ne tvegaj.
Na koncu bo odločilo boljše orožje.
HORACIJ:
Moj lok ne nese dovolj daleč. Toda
mojega nasprotnika je oslepilo sonce
in moja puščica
mu je razbila vsaj koleno.
V	dobrem položaju sem.
ZBOR HORACOEV (svojemu borilcu):
Zakaj se ne bojuješ več. Dober položaj
ne bo dober za vselej. Naš položaj se bo poslabšal,
če ga ne izboljšamo. Sonce
neizprosno potuje po nebu. In jutro se
nezadržno prevesi v poldan.
HORACIJ:
S tremi puščicami sem hotel podreti
tistega, ki ima sonce v očeh.
S prvo puščico ga sicer nisem ubil,
sem ga pa zadel. Zdaj
se je skril za skalo in
se ne bojuje več. Sonce pa potuje,
senca hriba se krajša in
oddaljujem se od svojega sovražnika, tako
da ga moja puščica ne more več doseči.
ZBOR HORACIJEV:
Tvoj lok je slab in
to je hudo. Toda boljšega nimamo.
Vrzi ga stran! Bori se s pestmi!
Moraš se boriti z vsemi sredstvi.
Predvsem pa naredi kaj.
HORACIJ:
Ne soglašam z vami. Navsezadnje
sem sovražnika s svojim lokom že ranil.
Lokostrelec sem in ne rokoborec.
In medtem se je sonce že dvignilo.
Je že poldan. Zdaj
sem tudi jaz osvetljen.
Šel bom tja,
od koder bom lahko dosegel
Oslepljenega. Zdaj bo prišlo do
druge izmenjave puščic.
33
(Sonce jč dospelo med oba hriba, tako da sta oba bbril-
ca na svetlobi.)
KURIACIJ:
Sonce sc dviga izza hriba. Tudi sovražnik
je prišel bliže, nič več ni skrit. Mogoče
ga bom zdaj lahko zadel.
HORACIJ:
Pridi ven, ti ropar!
In izstreli svojo puščico! Oh!
Ničesar ne vidim. Sonce
je oslepilo tudi mene.
(Druga izmenjava puščic. Obe puščici letita previsoko.)
HORACH IN KURIACIJ (svojima zboroma):
Drugi spopad s puščicami je mimo
in nihče ni zadel.
ZBOR KURIACIJEV (svojemu borilcu):
Toda tvoj položaj
se je izboljšal.
HORACIJ:
Sonce neizprosno potuje po nebu. Nezadržno
pride za poldnem večer. Kaj naj storim?
Ce sem bil oslepljen zaradi opoldanskega sonca,
mora biti tudi moj sovražnik še vedno slep.
Torej lahko ravnam tako.
kot ste mi svetovali, se pravi,
s pestmi.
(Stopi nekaj korakov proti levi, se ustavi in si z roko
dela senco nad očmi. Zboru):
HORACIJ:
Hotel sem priti bližje sovražniku.
Toda zdaj je sonce že za drugim hnbom.
Sovražnik je v senci, jaz
pa sem popolnoma osvetljen.
Ko se skušam zdaj zvečer držati vašega nasveta, po-
zabljam,
da je bil nasvet dan opoldan.
(Sonce je zašlo za drugi hrib, tako da lahko sedaj Ku-
riacij s svojo tretjo puščico smrtno zadene Horacija.)
KURIACIJ:
Zmaga! Moja zadnja puščica
je zadela. Bil sem v slabem položaju, toda
čez dan se je izboljšal.
In ko je postal moj položaj dober,
je odločil boljši lok.
ZBOR KURIACIJEV:
Zmaga! Eno krilo nasprotnikove vojske
je uničeno. Pet kohort lokostrelcev
je pripravljenih za končni boj. Po kratkem oddihu
se bodo pomaknili proti vzhodu, da bi se
pridružili ostalim krilom naše vojske.
ZBOR HORACUEV:
Po njegovem zadnjem sporočilu, češ da hoče
napasti, od njega ni več glasu.
Moramo domnevati,
da so ga uničili.
Oprijemal se je enega mesta,
oprijemal se je enega orožja,
oprijemal se je
enega nasveta. Toda sonce na nebu
se jc neizprosno pomikalo, nezadržno
je nastal iz jutra poldan in iz poldneva večer.
(Borilčevi ženi):
Žena, od tvojega moža ne dobimo več nobenega sporo-
čila. Iz
sovražnikovega mesta pa
slišimo vrisk zmage. Domnevamo, da je naš lokostrelec
padel.
(Žena si nadene črnino.)
Izbrišite sedem fraterij s tabele bojnih sil.
Kjer so ostale, ni ničesar več.
Načrt, ki smo ga hoteli uresničiti z njimi.
bodo morali uresničiti drugi.
(S table zbrišejo sedem fraterij lokostrelcev.)
Sovražnik prodira v naše doline.
V trumah
prihajajo biriči.
Tisti, ki so krvaveli, morajo zdaj plačati.
Plodna orna zemlja
ne bo dala nič več kot kamnita,
kajti žito bo pobral sovražnik.
Kmet
si obriše znoj z lica.
toda kruh je
tisti, ki ima meč,
2 BOJ SULIČARJEV
ZBOR HORACIJEV:
Sovražnik prodira v naše hribe.
Koraka skozi globeli
ob deroči reki.
Suličar, moraš ga zaustaviti!
HORACIJ:
Videl sem ga prihajati. Njegova sulica
je velikanska, V odprtem boju
a ne bom mogel ustaviti,
e soglašate,
ga bom premagal,
ne da bi se sam podal v nevarnost.
A zato je pred mano dolga pot.
časa pa imam malo.
ZBOR HORACIJEV:
Soglašamo s tem. da
prizanašaš vojski. Eno krilo
smo že izgubili. Vsekakor pa moraš
zaustaviti sovražnika.
Sedem načinov, kako uporabiš sulico.
(Po težkem pohodu preko hribov se Horacij pnbližuje
svojemu nasprotniku, in to na mestu, kjer se hribi sti-
kajo s cesto. Pri plezanju se opira na sulico,)
HORACU:
Preplezal sem gorovje. Sulica
je moja palica, moja tretja noga.
Tista, ki ne boli.
tista, ki se ne utrudi.
Mnogo stvari je v eni stvari,
(Obstane pred razpoko v skali,)
Kako naj grem naprej, V skali je razpoka.
Ko sem bil deček, sem se obesil na hrastovo vejo
in se zagnal čez potok v vrt.
kjer so rasla jabolka. Moja sulica, ki je bila nekoč
hrastova veja, naj spet postane veja!
Tako bom prišel čez razpoko.
Mnogo stvari jc v eni stvari,
(Sulico je položil čez razpoko v skali. Obesil se je nanjo
in tako prišel na drugo stran,)
ZBOR HORACIJEV:
Sovražnik vdira v naše doline.
Zaustavi ga!
HORACIJ:
Toda kako naj grem naprej? Čez razpoko
sem prišel, zdaj pa je pred mano snežni zamet.
34
Kako naj vem, kako je globok?
Moja sulica naj postane moja svinčnica!
Mnogo stvari je v eni stvari.
(Izmeri globino snežnega zameta.)
Toda kako naj grem naprej? Snežni zamet
je zame preglobok. In drugi rob skale
je višji kot stojim jaz. Spet
pogledam svojo sulico.
Pravim, naj bo moja odskočna palica.
Mnogo stvari je v eni stvari.
(S palico je skočil preko zameta.)
ZBOR HORACIJEV:
Sovražnik prodira kar naprej! Preganja
naše črede. Pohiti! Zadrži sovražnika!
HORACH:
Toda kako naj grem naprej? Tu je greben.
Ožji je od mojega stopala. Ves trud
je bil zaman, če me bo zdaj zadržal greben.
Sel bom vzdolž grebena. S svojo sulico
bom lovil ravnotežje. Njena teža,
ki mi je bila pri vzpenjanju mnogokrat odveč,
bo zdaj prišla prav. Pravim:
mnogo stvari je v eni stvari.
(Prekoračil je greben tako, da je s sulico lovil ravno-
težje.)
ZBOR HORACIJEV:
Sovražnik se približuje
našim rudnikom.
Zaustavi ga!
HORACH:
Prispel sem. Sklanjam se čez
rob skale. Pod menoj
se vije cesta, po kateri prihaja sovražnik.
Zmlel ga bom s kosi skal.
Lahko jih razrahljam s svojo sulico.
Mnogo stvari je v eni stvari.
(Razrahljal je skalo.)
HORACH:
Moja sulica je moj oporni tram.
Zadržuje skalo, dokler ne bo pod njo sovražnik.
S prstom
bom zmlel svojega sovražnika.
Moja sulica mi je zadostovala.
Mnogo stvari je v eni stvari.
(Nakopičil je majhen plaz.)
Sovražnika še ni
in od hoje sem utrujen.
(Sedel je, da bi počakal.)
Naslonil se bom, vem pa,
da ne smem zaspati. In nisem
preveč utrujen, da bi kaj storil, temveč
preveč utrujen, da ne bi ničesar počel. In
zaspal bom.
(Zaspi. Kuriacij se približuje. Počasi se pomika naprej;
medtem ko Horacij spi, je že mimo nevarnega mesta.)
HORACIJ:
Zbudil sem se. Spet pogledam
čez rob skale,
in ko gledam navzdol, vidim,
da je šel sovražnik že mimo
mesta, kjer sem ga hotel pobiti.
Hoja, ki me je pripeljala do cilja,
me je tudi izmučila. Tako
načrta nisem mogel izpeljati.
ZBOR HORACUEV:
Naš suličar je opravil dolgo pot,
premagal je vse ovire.
Toda utrujenost
ga je opeharila za njegov trud.
Hujši kot izgubljena bitka
je udarec v prazno.
Suličar, zdaj vstani!
Pozabi, kaj se je zgodilo
in se podaj, čeprav z manjšim upanjem,
sovražniku naproti.
HORACIJ:
Ne morem več.
Storil sem svoje.
ZBOR HORACUEV:
Torej vedi: to ne zadostuje.
Ce bi legel v travo in štel oblake,
bi ne bili na nič slabšem.
Mnogo si storil, a
sovražnika nisi zadržal.
HORACIJ:
Torej je narobe vse,
kar sem storil?
ZBOR HORACUEV:
Ne. Nisi pa opravil svoje naloge.
Zadrži sovražnika!
Iznajdi kaj novega, ti, ki si mnogo
iznašel.
Ti, ki si se trudil,
potrudi se še bolj.
Zadrži sovražnika!
Vse, kar si storil,
se bo štelo k tvoji slavi, ko boš zadržal sovražnika,
toda nič naj se ne šteje, če
ne boš zadržal sovražnika.
Sedem naporov ne velja nič,
toda če preneseš še zadnjega
in zadržiš sovražnika,
naj te slavijo za osem naporov.
HORACIJ:
Soglašam.
Znova se bom dvignil.
Pot, ki sem jo prehodil do sem,
bom prehodil še nazaj.
Izbojeval bom boj,
ki se mi je zdel brez izhoda.
(Med naslednjim zborom se Horacij umakne po isti
poti. Uravnoteži skalo in izpod nje potegne sulico. Pre-
korači ozki greben, izmeri globino snega, skoči, prevesi
se čez razpoko, pleza. Preseneti pa ga snežni plaz in ve-
lika naglica zahteva žrtve. Eno izmed svojih malih za-
stavic pusti v snegu, eno izgubi na grebenu in eno vrže v
razpoko.)
ZBOR HORACUEV:
Začni se umikati!
Izgubil si čas. Izgubil boš še več.
Oslabljen si. Zdaj moraš storiti dvakrat več.
Snežni meteži in viharji
ne prizanašajo tistemu, ki mu je upadel pogum.
Mnogo težav pa premaga tisti, ki
ima pred očmi zmago, a težko se je
ob umiku srečevati s starimi nevarnostmi. Po
porazu je treba podvojiti pogum, iznajdljivost, vse
zato,
da bi dosegel položaj, ki si ga
prej dosegel brez težav.
Vsaka iznajdba vodi nazaj. Vsak prijem
izbriše le eno napako, in vendar je umik tistega, ki se
bori brez prestanka,
del novega napredovanja.
3.S
HORACIJ;
Posrečilo se je! Spet sem prišel tja,
od koder sem začel. Za boj
vidim samo še eno možnost.
Ker je moja sulica prekratka
in izvršitev načrta nevarna,
mi uspeh ni zagotovljen.
Ne vidim pa nobenega drugega načina,
kako zaustaviti sovražnika.
In za ta načrt je moja sulica še predolga.
No, če je že ne morem podaljšati,
jo lahko vsaj skrajšam.
(Prelomi jo na dva dela, enega vrže proč in odide.)
ZBOR HORACIJEV:
IVli pa bomo s table bojnih sil
zbrisali tri fraterije,
ki ležijo v snegu in skalnih razpokah
in zaupali v zmanjšano vojsko.
Ježa na vodi.
KURIACU:
Korakam skozi rečno dolino.
Na eni strani so gorske stene, na drugi
reka. Sten se ne da preplezati,
reke se ne da prepluti, ker
ima spodaj nevaren slap.
Od spodaj me ne morejo napasti,
saj je moja sulica tako dolga, da
me sovražnik s svojo ne more doseči.
(Po reki navzdol priplove na splavu Horacij. Krmari s
štrcijem sulice.)
Na svoji desni vidim sovražnika, ki plove na splavu po
reki navzdol.
Ne vidim njegovega orožja.
Hitro se približuje. Med stenami
ne morem več obrniti sulice:
predolga je.
On pa nenadoma potegne veslo iz vode in ga nameri
vame.
HORACIJ:
Plovem po reki navzdol
proti slapu in
moja sulica je zdaj veslo.
Mnogo stvari je v eni stvari.
Ko pa dohitim sovražnika,
bo veslo spet sulica,
ki jo zaženem.
KURIACIJ:
In z vso močjo reke,
na kateri jaha kot na močnem konju, mi je
mimogrede zadri štrcelj sulice v telo.
Padem.
Moj nasprotnik je uničen. Slap
ga mora požreti.
Hudo sem ranjen,
nepremično ležim v soteski.
Pozabil sem, da reka ni neplovna, temveč plovna
ob smrtni nevarnosti.
Torej moj položaj ni bil tak,
da me ne bi mogel napasti. Lahko me je
napadel s tem, da se je podal v smrtno nevarnost.
Moj sovražnik je padel,
jaz pa sem težko ranjen.
ZBOR KURIACIJEV:
Kaj si izgubil?
(Kuriacij pokaže, koliko je izgubil, ko vzame pet zasta-
vic z naramncga obrobka in jih vrže stran.)
ZBOR HORACIJEV:
Suličar je padel.
Zbrišimo štiri fraterije s table bojnih sil.
Kjer so bile. ni ničesar več.
Načrt, ki je računal nanje,
bodo morali izpeljati drugi.
(Štiri fraterije zbrišejo s table. Zena suličarja si nadene
črnino.)
ŽENA SULIČARJA: Kako se je boril?
ZBOR HORACIJEV:
Zaustavil je sovražnika.
Na dveh pohodih je premagal vse težave;
nazadnje je jezdil na reki in
svoji šibki moči dodal
veliko moč reke.
Toda reka, ki ga je vlekla k sovražniku,
ga je povlekla navzdol. Dolgo
so ga še videli krmariti. Do slapa
se je trudil, da bi dosegel obalo,
slap pa ga je kljub temu požrl. Svojega sovražnika
ni ubil, toda soborcem je zapustil
oslabljenega sovražnika.
ZBOR KURIACIJEV (s table bojnih sil zbriše pet
kohort suličarjev):
Izmed sedmih kohort jih je padlo pet, toda
zmaga nam je zagotovljena. Naša vojska
nepremagljivo prodira naprej. Nasprotnik obupuje.
Prihaja pod
naše puščice in se meče v vodo.
Plen je ogromen. Kuriaciji, brzdajte prepir
za zemljiško posest in nove rudnike.
Že jutri
bo prišlo do zadnjega boja, v katerem
so enemu sovražnikovemu nasproti
tri naša krila.
ŽENE HORACUEV:
Naši možje padajo kot klavna živina.
Ce ji mesar pristopi, pade.
Oni je dobro načrtoval, pa je vseeno padel.
Tudi ta je bil hraber, pa je padel.
In me, me se veselimo
načrta in tudi hrabrosti in jočemo.
Zadovoljne smo, da so se borili.
Če jočemo, je to zato, ker so padli
in ne, ker so se borili. Ah, ni vsak, ki
se vrne, že zmagovalec, toda
zmagovalec ni nihče,
ki se ne vrne.
ZBOR HORACIJEV:
Roparji prihajajo!
Bitka še divja, oni pa že odvažajo
rudo iz rudnikov.
Med krike njihovih smrtno zadetih
bojevnikov se mešajo
ukazi nadzornikov.
3. BORBA MEČEVALCEV
HORACU:
Dva dni držim nasprotnika v šahu.
Močno je utrjen,
zato čakam, da prodreta k meni
lokostrelec in suličar.
(Kuriacij mu vrže pred noge zlomljeni štrcelj sulice
drugega Horacija in lok prvega Horacija.)
36
KURIACU:
Tvoji bratje so uničeni!
Predaj se!
HORACIJ:
Poznam sulico in poznam lok.
Moji soborci so torej uničeni, kot pravi
Kuriacij. Potemtakem moram napasti hitro
navkljub utrdbi
drugače se bo združil s svojimi lokostrelci
in suličarji.
KURIACU:
Mislil sem, da ga bo sporočilo odvrnilo od napada, toda
zdaj vidim, da sem ga le spodbudil.
HORACIJ: Napadel ga bom z boka.
(Stopi na stran in zagleda za Kuriacijem še dve približu-
joči se krili kuriacijske vojske, ki ju je ta doslej zakri-
val, suličarja ovenčanega z zmagovalnim vencem, loko-
strelca ovenčanega z zmagovalnim vencem in otovorje-
nega s plenom. Oba sta zdaj oborožena z meči.)
HORACH:
Prepozno je. Že prihajajo.
KURIACIJSKI MEČEVALEC (zakliče suličarju):
Potegnita meč in pohitita! Prišlo bo do borbe!
KURIACIJSKI SULIČAR:
Na pohodu ob reki
sem v soteski potisnil svojega sovražnika
v reko. Sedem fraterij se je pogubilo.
Kljub mojim izgubam in zmedi med vojaki, hitim
k poslednji borbi.
(Zakliče nazaj):
Lokostrelec, pohiti! Boj se začenja!
KURIACIJSKI LOKOSTRELEC:
Prihajam.
Svojega sovražnika sem uničil
med dvema gorama in
v neznani pokrajini,
v tretjem boju s puščicami.
Še preden pa bo nastopil večer, bo premagano njihovo
zadnje krilo.
KURIACIJSKI MEČEVALEC:
Za sedem kohort bom močnejši, kot moj nasprotnik.
HORACHSKI MEČEVALEC:
Ne morem napasti. Premoč je prevelika.
Kaj naj storim?
ZBOR HORACUEV:
Kljub hrabrosti naše vojske,
poznavanju bojnega terena in
uporabi vseh bojnih sredstev,
smo izgubili dve borbi. Dve krili
sta uničeni. Od treh žena našega mesta,
nosita dve črnino.
Tvoje fraterije, mečevalec,
so zadnje.
Čakal si na podporo,
ne čakaj več, ne bo je.
V tvojih rokah
so naše njive, črede in delavnice.
Med nami in roparji
si samo še ti.
HORACIJ:
Približujejo se.
Njihova premoč je tolikšna,
da me premagajo.
Proti meni se dviga trojna roka
s tremi meči.
In kako naj zdržim?
Moj ščit je slab.
ZBOR HORACUEV:
Ne umakni se niti za ped!
Tvojega orožja
ni moč izboljšati. Zdaj
ga uporabi. Sovražnikov
se ne da pomanjšati. Pokaži se jim.
Vrzi se nanje. Uniči . . .
Ah, kaj pa počneš?
(Horacij se je podal v beg.)
ZBOR KURIACUEV:
Zmaga! Sovražnik
se je podal v beg!
Gonite ga, kuriaciji!
KURIACUSKI MEČEVALEC:
Po njem! Zaradi naše premoči
se je sovražnik podal v beg.
Po njem! Drugače nam uide.
ZBOR HORACIJEV:
Počakaj! Ne sliši nas.
Naš zadnji mož
se predaja. Sovražnik je podkupil
našega najboljšega borca.
(Horacijski mečevalec skuša med tekom z zamahi rok
pomiriti svoje.)
ZBOR HORACUEV:
Ne zanikaj! Zakaj bežiš?
ZBOR KURIACUEV:
Predajte se! Predajte ključe vašega mesta!
Kuriacij, ne dovoli, da uide!
KURIACUSKI SULIČAR (mečevalcu):
Ne dovoli, da pobegne. Saj znaš
teči!
(Tri krila kuriacijske vojske se lotijo zasledovanja. Ne
morejo pa enako hitro napredovati. Težko ranjeni suli-
čar zaostane. Lažje ranjeni lokostrelec ga prehiti, a tudi
on zaostaja.)
ZBOR KURIACUEV:
Poglejte, kako teče!
Ne bo se rešil in njegov poraz
bo prava sramota.
Nima poguma, da bi bil
ponosna žalostinka
v ustih svojih ljudi.
HORACIJSKI MEČEVALEC:
Dobro, da je moj ščit lahak. Tako
lahko tečem.
ZBOR HORACUEV:
Roga se nam!
KURIACUSKI MEČEVALEC:
Tečem kolikor morem, a
moj ščit je težak.
HORACUSKI MEČEVALEC:
In jaz tečem vsaj
tako hitro, kot ti.
Teci hitreje! Drugače
ti še uidem!
ZBOR HORACUEV:
Izbriši njegove fraterije!
Kjer so bile, ni ničesar več.
Načrt, ki je nanje računal . . .
(Medtem ko fraterije mečevalca že napol zbrišejo s
table, se ta v polkrogu obrne in gre nad kuriacijskega
mečevalca. Med zasledovanjem so se zasledovalci
ločili.)
ZBOR HORACUEV:
Stoj! Vrača se! Obrača se!
Napada!
37
ZBOR KURIACIJEV:
Napada!
Naš mečevalec pa je
izmozgan. Njegov ščit
je bil težak. In naš lokostrelec
je za njim zaostal.
ZBOR HORACIJEV:
Naš lokostrelec mu je
razbil koleno in ga ovesil s
svojimi škornji, svojo čelado in svojo krušno vrečo.
ZBOR KURIACIJEV:
Tudi naš suličar je zaostal!
ZBOR HORACIJEV:
Naš suličar
mu je razbil bok.
(Horacij po kratkem boju pobije zasoplega kuriacijske-
ga mečevalca. Nato steče naprej proti lokostrelcu.)
ZBOR KURIACIJEV:
Mečevalec je padel.
Izbrišite dvanajst kohort.
Kjer so bile . . .
(Horacij je dohitel lokostrelca, mu zbil meč iz roke in
ga pobil. Teče dalje.)
ZBOR KURIACIJEV:
Tudi lokostrelec je padel. Sovražnik pa
vihra dalje. Zasledovanje
je ločilo zasledovalce. Beg je bil
napad. Ostal je samo še
težko ranjeni suličar.
(Horacij je dohitel suličarja in ga brez težav pobije.)
ZBOR KURIACIJEV:
Izbrišite devetnajst kohort!
Kjer so bile, ni ničesar več.
Načrta, ki je računal nanje,
ne more nihče več izvesti.
(Tri Kuriacijske žene se odenejo v črnino. Zbrišejo de-
vetnajst kohort.)
ZBOR HORACIJEV:
Zmaga! Tvoja zvijača, mečevalec,
je sovražnika ločila in tvoja moč
ga je pobila.
HORACU:
Videl sem lokostrelca, ki se je privlekel
obložen s plenom, in suličarja, ki se je privlekel
brez plena. Le še mečevalec ni imel zmagovalnega
venca.
Tedaj sem vedel, da se bodo vrgli name.
Videl sem mečevalca, ki se je oziral
in videl enega z zmagovalnim vencem in enega,
ki je imel naložen plen.
Vedel sem: to, kar prihaja kot ena vojska,
so bila prej tri krila, trije deli in
spet lahko postanejo trije. Videl sem, da je
prvi močan, drugi da šepa in
tretji da se plazi. Pomislil sem:
Trije se lahko borijo, toda samo eden
lahko še teče.
ZBOR HORACIJEV:
Roparje smo odbili.
Lokostrelec je slabo uporabil veliki stroj
gibajoče se narave. Naš suličar
se je z reko in splavom in štrcijem sulice spremenil v iz-
strelek.
Ukana našega mečevalca pa
je ločila sovražnika
in njegova moč
ga je pobila.
Naš lokostrelec je sovražnika oslabil.
Naš suličar ga je hudo zadel.
Naš mečevalec pa je izbojeval zmago.
Prevod: Hilda Zdovc
OPOMBE K UČNIM KOMADOM
Brechtov izraz »Lehrstiick« prevajamo z »učni komad« - drugi
možni prevodi so preokorni. Brecht sam je kot angleški ekviva-
lent predlagal »learningplay«. V reviji Left Review. zv. II, Lon-
don 1936, je izšel angleški prevod Brechtovega članka, ki ima v
VVerkausgabe naslov »Das deutsche Theater der zwanziger Jah-
re« [W, zv. 15, str. 236-239]. V tekstu, ki ga je prevedel sam
Brecht, ali pa je vsaj sodeloval pri prevodu, so tudi stavki:
»At this time, too. another series of experiments that made usc
of theatrical effect but that often did not need the stage in the old
sense was undertaken and led to certaln results. These led to the
»lehrstuecke«. for which the nearest English equvalent I can find
is the »learningplay«.« (Cit. po Steinweg 1976,- str. 48, cf. tudi
str. 8.1).
PREKOOCEANSKI LET [Der OzeanflugJ
Cas nastanka. 1928/29. Prvotni naslov je bil Der Lindberghflug
[Lindberghov let], nato 1930 v Versuche Der Flug der Lind-
berghs [Let Lindberghov]. BBA hrani številne rokopise, tipkopi-
se in korekture (za pregled gl. Steinvveg 1972,^ str. 215 ff.). Prvi
natis 1929 v časopisu Uhu (Berlin, letnik V., zv. 7). Leta 1929 še
nadaljnji natisi v radijskih časopisih in v programu festivala
nemške komorne glasbe v Baden-Badnu. Prva knjižna izdaja v
Versuche [Poskusi], zv. 1., Berlin 1930 (junija). Do leta 1933 so
Versuche izhajali pri založbi Gustav Kiepenhauer. Inačica iz
Versuche (že četrta po vrsti) se precej razlikuje od prvotne. Na
notranji strani platnic je stalo: »Prvi poskus, "Prekooceanski let".
radijska učna igra za dečke in deklice, ne opis poleta preko At-
lantika, temveč pedagoški podvig, je hkrati poskus novega nači-
na uporabe radia; to je eden. zdaleč nc najvažnejši, iz vrste pos-
kusov. ki uporabljajo pesnjenje kot sredstvo za vajo.
Publikacija fotografije naj poda praktično demonstraci-
jo teh novih načinov uporabe.«
v 1. zv. Versuche se je naslov zadnjega razdelka glasil: »Bericht
iiber das Unerreichbare« [Poročilo o nedosegljivem], v 2. zv.
Versuche pa je Brecht objavil popravek z opombo: »V prvem
Poskusu stoji napačno: Nedosegljivo. To je treba izboljšati v: še
ne doseženo [das noch nicht Erreichte].«
Za Brechtovega življenja komad ni bil več natisnjen, vendar je
tekst dobil zanimiv epilog. Decembra 1949 je Južnonemški radio
Brechta zaprosil za dovoljenje za uprizoritev. V odgovoru je
Brecht med drugim zapisal: »Spoštovani gospodje, če želite v hi-
storičnem pregledu predvajati Lindberghov let. Vas moram pro-
siti. da oddajo uvedete s prologom in da v sam tekst vnesete ne-
kaj majhnih sprememb. Kot je znano, je imel Lindbergh tesne
zveze z nacisti; njegovo entuziastično poročilo o nepremagljiv-
osti nacistične LuftwafTe je v celi vrsti dežel povzročilo maloduš-
je. Prav tako jc Lindbergh kot fašist v ZDA odigral mračno vlo-
go. Zato je v moji radijski igri treba spremneniti naslov v Pre-
kooceanski let. treba je dodati prolog in izbrisati ime Lindbergh
[sledi naštevanje mest. ki jih je treba ustrezno spremeniti, reci-
mo »Ime mi je Charles Lindbergh« v »Ime je nepomembno«,
drugod v ime Tainta ali v Letalec itd.]. Ce vam je ta inačica po
volji, nimam nič proti izvedbi. Spremembe sicer lahko malo oš-
kodujejo pesem, toda izbris imena bo poučen. Najlepše pozdra-
38
ve (Vaš) Bertolt Brecht. Berlin, 3. 1. 1950«. Sledi še »Prolog, ki
ga je treba povedati pred oddajo Prekooceanskega leta«:
»Tukaj poslušajte
Poročilo o prvem prekooceanskem letu
Maja 1927. Izvedel ga je
Mlad mož. Premagal je
Vihar, mraz in pogoltno vodo. Kljub temu
Naj bo njegovo ime izbrisano, zakaj
On, ki je nad vodami brez poti našel pot.
Se je izgubil v močvirju naših mest. Vihar in mraz
Ga nista premagala, premagal ga je
Le sočlovek. Le desetletje
Slave in bogastva, pa je nesrečnik
Hitlerjevim klavcem kazal letenje
S smrtonosnimi bombami. Zato
Naj bo njegovo ime izbrisano. Vam
V svarilo: ne pogum ne poznavanje
Motorjev in morskih zemljevidov ne privedeta asocialneža
Med junake.«
(Za vse to gl. opombo Elisabeth Hauptmannove v ponatisu Ver-
suche 1-4, Suhrkamp, Frankfurt 1959.)
Praizvedba igre je bila 27. julija 1929 v Baden-Badnu na festiva-
lu nemške komorne glasbe. Glasbo sta napisala Kurt Weill in
Paul Hindemith. Od 1929. do 1932. je bilo v Nemčiji šest izvedb.
BADENSKI UČNI KOMAD O SOGLASJU
[Das Badener Lehrstiick vom Einverstandnis]
Čas nastanka 1929. Prvotni naslov: Lehrstiick [Učni komad].
Partitura s tem naslovom je takrat izšla pri Edition Schott, glas-
bo je napisal Paul Hindemith. BBA hrani celo vrsto rokopisov in
tipkopisov (cf. Steinvveg 1976,^ str. 216 ff.). Prvi natis: Versuche,
zv. 2, Berlin 1930 (decembra). Ta je predloga vseh kasnejših na-
tisov. Leta 1949 je Brecht aktualiziral prizor s klovni z ozirom na
Marshallov plan (natisnjeno 1958 kot letak VEB Friedrich Hof-
meister Verlag, Leipzig)! V Versuche je bil komad uveden s sle-
dečo kratko napovedjo na notranji strani platnic: »Sedmi pos-
kus: Baden-Badenski 'Učni komad', je po 'Prekooceanskem le-
tu' drugi poskus. Učni komad se je ob zaključku izkazal za nedo-
končanega:
smrti je odmerjeno preveč teže v primeri z njeno sicer le majhno
uporabno vrednostjo. Natisnjena je, ker izvedba kljub temu za-
hteva organiziranje kolektivnega aparata. Za nekatere dele je
glasbo napisal Paul Hindemith.« Praizvedba je bila 28. julija v
Baden-Badnu na istem festivalu. Do leta 1933 je bilo v Nemčiji
še deset izvedb.
DAJEVEC in NEJEVEC
[Der Jasager und Der Neinsager]
S prvo inačico Dajevca, ki je nastala 1929/30, se začne niz učnih
komadov, v katere poleg druge inačice Dajevca spadata še Neje-
vec in Ukrep. Vir je bila japonska No-igra »Met v dolino«, ki jo
je Elisabeth Hauptmann prevedla za Brechta po angleški prired-
bi Arthurja Waleya (Taniko, The Valley-Hurling, v: A. Waley,
The No Plays of Japan, London 1929. Prevod Hauptmannove je
pod naslovom »Taniko oder Der Wurf ins Tal« izšel v: Der
Schneinwerfer. Bliitter der Stiidtischen Biihnen Essen 3, Spiel-
zeit 1929/30.) Prvi natis prve inačice: Učni komad o dajevcu,
šolska opera Kurta Weilla, ki jo je po japonski pripovedki spisal
Bert Brech, v časopisu Die Musikpflege 1 (1930/31), zv. 1. Parti-
tura in klavirski izvleček Kurta VVeilla sta izšla pri Universal-Edi-
tion, Dunaj 1930. Za drugo inačico Dajevca in Nejevca ni Weil-
love glasbe. Prvi natis druge inačice v Versuche 8, Iz 4. zvezka
Poskusov, Beriin 1930 (Posebni zvezek, brez Nejevca). Prvi po-
polnilni natis: Dajevec in Nejevec, šolski operi, v: Versuche
11-12, zv. 4, Berlin 1931. Na notranji strani platnic je bila napo-
ved: »Enajsti poskus: šolski operi "Dajevec" in "Nejevec' z Weil-
lovo glasbo sta namenjeni šolam. Ce le je mogoče, se oba kratka
komada ne smeta izvajati eden brez drugega.« Za časa Brechto-
vega življenja sta bila dva komada natisnjena še v: Gesammelte
Werke, Bd. II, Malik-Veriag, London 1938; in v: Stiicke, Bd.
IV, Suhrkamp, Frankfurt 1955; Aufbau-Veriag, Berlin 1955.
Dobra dostopna izdaja je Der Jasager und Der Neinsager, Suhr-
kamp (es 171), Frankfurt 1966 (1973"), ki jo je pripravil Peter
Szondi, vsebuje pa poleg obeh inačic Dajevca in Nejevca še
Brechtovo predlogo, Waleyevo priredbo japonske igre v angleš-
čini s prevodom Hauptmannove, dalje iz japonščine prevedeno
originalno igro, pa še vrsto materialov, kritike, sodbe itd. Praiz-
vedba: 23. junija 1930 v Berlinu. Do leta 1933 je v Nemčiji sledi-
lo še oseminštirideset izvedb.
UKREP [Die Massnahme]
Cas nastanka 1929/30. BBA hrani številne rokopisne in tipkopis-
ne zasnutke, iz katerih se da izluščiti pet glavnih inačic. Prva ina-
čica je ohranjena kot avtograf partiture v Hans-Eisler-Archivu.
Prvi natis (druga inačica): Versuche 9, Iz 4. zvezka Poskusov,
Berlin 1930 (Posebni zvezek, izšel je jeseni). Ta tekst v glavnem
ustreza tekstu praizvedbe. Prvi regularni natis (tretja inačica):
Versuche 11-12, zv. 4, Beriin 1931. Na notranji strani platnic je
stalo: »Dvanajsti poskus: 'Ukrep' z glasbo Hannsa Eislerja je
poskus, kako se z učnim komadom izuriti v določenem posegajo-
čem vedenju [eingreifendes Verhalten].« Četrto inačico je
Brecht pripravi za načrtovano moskovsko izdajo, do katere pa
nikoli ni prišlo. Ta inačica se od ostalih bistveno razlikuje v zadn-
jem razdelku (Ukrep), zato v informacijo navajamo kratek
ključni odlomek:
»TRIJE AGITATORJI
Sklenili smo:
Vprašali ga bomo, kaj nam predlaga, saj je bil pogumen borec.
Ponovili bomo naš zadnji pogovor.
PRVI AGITATOR (mlademu tovarišu):
Nazaj moramo v mesto in ne moremo te vzeti s seboj. Ce te uja-
mejo, te bodo ustrelili in ker te bodo spoznali, bo naše delo
izdano.
MLADI TOVARIŠ:
Vidim, da sem zmeraj napačno ravnal.
TRIJE AGITATORJI:
Ne zmeraj.
MLADI TOVARIŠ:
Toliko sem hotel pomagati, pa sem delal samo škodo.
TRIJE AGITATORJI:
Ne samo.
MLADI TOVARIŠ:
Zdaj pa bi bilo bolje, če bi izginil.
TRUE AGITATORJI:
Ja.
MLADI TOVARIŠ:
Torej moram izginiti, in to povsem.
Saj me ne morete niti vzeti s seboj niti pustiti tukaj.
Torej se moram izbrisati in vreči me morate v apneno jamo, da
Me apno razžre.
Soglašate s tem?
TRIJE AGITATORJI:
Ja.«	itd.
Peta inačica: Gesammelte VVerke, Bd. II, Malik-Verlag, London
1938. Zadnja izdaja, ki je izšla za Brechtovega življenja - Stii-
cke, Bd. IV, Suhrkamp, Frankfurt 1955 - je spet posegla po
tretji inačici, objavljeni v Versuche, nadaljnja izdaja Gesammel-
te VVerke (Suhrkamp, Frankfurt 1967) pa je vzela za predlogo
peto inačico. Ukrep je gotovo tista Brechtova igra, ki je izšla v
doslej najboljši in tudi lahko dostopni izdaji: Die IVIassnahme.
Kritische Ausgabe mit einer Spieianleitung von Reiner Stein-
vveg, Suhrkamp (es 415), Frankfurt 1972. Ta nadvse temeljita iz-
daja obsega čez 500 strani in vsebuje vse Brechtove inačice s po-
trebnim aparatom za primerjavo, dokumente o nastajanju teksta
in številne variante, dokumente o Eislerjevi glasbi, vse izjave
Brechta in Eislerja o Ukrepu (teh je za pribl, 35 strani), vse rele-
vantne kritike in odmeve, popis uprizoritev, pa spremno besedo
izdajatelja,
Praizvedba je bila 13, decembra 1930 v Beriinu, Do leta 1933 je
bilo v Nemčiji še sedem izvedb (morda še več). Zadnja je bil iz-
vedba, ki jo je pripravila »Kampfgemeinschart der Arheitersan-
ger« [Borbena skupnost delavskih pevcev] v Reichshallen-
Theatru v Erfurtu 28, januarja 1933 (dva dni pred Hitlerjevim
prihodom na oblast). To predstavo je ukinila policija in nasilno
izpraznila dvorano na podlagi prepovedi zaradi »komunistične
propagande« (cf, Steinwegova izdaja, str, 411 ff,),
Brecht je kasneje odločno nasprotoval ponovni uprizoritvi Ukre-
pa in celo eksplicitno prepovedal določene Izvedbe, Tako npr,
ob načrtovani švedski izvedbi: »Spoštovani g, Patera, UKREP ni
bil napisan za gledalce, temveč za pouk izvajalcev. Kot kaže iz-
kustvo, izvedbe pred publiko izzovejo pri publiki le moralične
39
afekte običajno nižje vrste. Zato že dolgo ne dovoljujem izvedb
te igre. Za pripravo v neprofesionalnih gledališčih je mnogo pri-
mernejša kratka igra »IZJEMA IN PRAVILO«. Prisrčne po-
zdrave . . .« (Steinwegova izdaja, str. 258).
IZJEMA IN PRAVILO [Die Ausnahme und die
Regel[
Cas nastanka: začetek dela 1930. Za predlogo je služila kitajska
igra »Dve polovici plašča«, ki jo je Elisabeth Hauptmann pre-
vedla iz francoščine. Med delom se je naslov spreminjal: »Dve
polovici plašča«, »Zgodba o nekem popotovanju«, »Kdo bo
koga?«, »Severne in južne province«. V nekaterih inačicah je
bil razdeljen na dva dela: Izjema in pravilo, Pravilo in izjema.
Obstoji inačica z dvema zboroma (1932) ter različni poskusi ak-
tualizacije po fašistični zmagi 1933. BBA hrani zelo številne ro-
kopise, tipkopise in korekture (pregled v Steinweg 1972, str
219-223 in 225 ff.). Prvi natis v časopisu Internationale Litera-
tur, let. VII., zv. 10, Moskva 1938. Igraje izšla v 10. zvezku Ver-
suche leta 1951. Pred tekstom je bila kratka napoved: »Izjema in
pravilo, kratek komad za šole, je 24. poskus. Napisan je bil leta
1930. Sodelavci: Elisabeth Hauptmann in Emil Bourri. Glasbo h
komadu je napisal Paul Dessau.«
Zadnja izdaja, ki jo je Brecht sam pregledal, je v Stiicke, Bd.
V., Suhrkamp 1957 (postumno). Zborovski odlomki iz leta 1932
so prvič izšli v alternative 107, Berlin (Zah.) 1976. Leta 1948 je
Paul Dessau za ta komad napisal glasbo, ki je izšla pri Henschel-
verlag, Berlin (Vzh.) 1958. Praizvedba: prvič so ga izvedli ama-
terji v Palestini (Girath Chajim) avgusta 1938. V nemščini je ko-
mad prvič izvedel nemško-francoski turnejski ansambel 1948/49
v francoski okupacijski coni.
HORACIJI IN KURIACIJI
[Die Horatier und die Kuhatier]
Cas nastanka 1934/35 v Svendborgu. Predloga je znana zgodba,
katere vir je rimska zgodovina Tita Livija (1. knjiga, pogl.
XXIII-XXVI). Snov je bila v svetovni književnosti že večkrat
uporabljena, najbolj znan je seveda Horace Pierrea Corneillea iz
leta 1640. BBA hrani rokopise in tipkopise (pregled v Steinvveg
1972, str. 223 ff.) Prvi natis v časopisu Internationale Literatur,
let. VI., zv. 1, Moskva 1936. Prva knjižna izdaja v Gesammelte
Werke, Bd. II., Malik-Verlag, London 1938. V Versuche je ko-
mad izšel šele 1956 v 14. zvezku s sledečo kratko pripombo:
»Horaciji in Kuriaciji, napisano 1934, so učni komad o dialektiki
za otroke. Spada k 24. poskusu (komadi za šole). - Sodelavec:
M. Steffin.« Zadnja izdaja, ki jo je pregledal Brecht, je v Stiik-
ke, Bd. V., Suhrkamp, Frankfurt 1957 (postumno).
Praizvedba je bila 26. aprila 1958 v Halleju (Saale), pripravila sta
jo Inštitut za muzikologijo in Konzervatorij Halle. Za to izvedbo
je glasbo skomponiral Kurt Schwaen.
Na koncu V. dela Stiicke - zadnje izdaje, ki jo je Brecht sam
pripravil za natis, izšla pa je po njegovi smrti 1957 - je na strani
275 sledeča notica: »Da bi se izognili nesporazumom: od kratkih
komadov so učni komadi 'Badenski učni komad o soglasju,' 'Iz-
jema in pravilo," "Dajevec in Nejevec," 'Ukrep' in 'Horaciji in
Kuriaciji.'
Ta oznaka velja le za komade, ki so poučni za nastopajoče. Zato
ne potrebujejo publike.
Pisec komadov iger je vedno znova zavračal uprizoritve 'Ukre-
pa,' saj se iz njega nauči le tisti, ki igra mladega tovariša, pa še ta
le, če je igral enega od agitatorjev in če je pel v kontrolnem'zbo-
ru.«
Naš izbor k tem dodaja le še Prekooceanski let, Brechtov prvi
poskus učnega komada, s katerim je bil kasneje nezadovoljen in
ga ni vključil v svojo zadnjo izdajo. V izbor nismo mogli vključiti
nedokončanih komadov, ki so ostali v bolj ali manj obsežnih
fragmentih (prim. kronologijo).
KRONOLOGIJA BRECHTOVIH UČNIH
KOMADOV
1929 Lindbergh, radijska igra za festival v Baden-Badnu z glas-
bo Kurta Weilla. Prva inačica, januar oz. april 1929.
1929 Der Lindberghflug [Lindberghov let], radijska igra z glas-
bo Paula Hindemitha in Kurta VVeilla, druga inačica, julij
1929; tretja (razširjena) inačica izvedena 27. julija v Ba-
den-Badnu.
1929	Lehrstiick [Učni komad], z glasbo Paula Hindemitha. To
je prva inačica Badenskega učnega komada o soglasju, ki
je bila'izvedena 28. julija v Baden-Badnu.
1930	Lehrstiick vom Jasager, [Učni komad o dajevcu], šolska
opera Kurta Weilla, ki jo je po japonski pripovedki spisal
Bert Brecht. Prva inačica iz začetka 1930, izvedena 23.
junija 1930.
1930 Der Flug der Lindberghs [Let Lindberghov], radijski
učni komad za dečke in deklice, četrta inačica, Versuche,
zv. 1, junija 1930.
1930 Fatzer 3, fragment učnega komada, zasnovanega za »Veli-
ko pedagogiko«. Versuche, zv. 1, junij 1930. Po Brechtovi
napovedi naj bi to bil tretji razdelek načrtovanega komada
Untergang des Egoisten Johann Fatzer. [Propad egoista
Johanna Fatzerja]. Na tej osnovi je Brecht delal že od leta
1927, za učni komad relevantni teksti pa so nastajali že od
začetka 1929 naprej. Fatzer-kompleks je eden najvažnejših
in najzanimivejših torzov v Brechtovi zapuščini. Skupaj z
različicami in kopijami obsega pribl. 550 arhivskih strani:
prizore, dele dialogov in monologov, zbore, kakih petdeset
zasnutkov zgodbe, teoretske in polteoretske tekste.
1930 Der bose Baal der asoziale, fragmenti za učne komade,
okoli 1930. Tekste, različice in dodatne materiale za ta
kompleks je izdal in komentiral Dieter Schmidt, Suhrkamp
(es 248), Frankfurt 1968,
1930 Der Briickenbauer [Graditelj mostov], nekaj fragmentov,
okoli 1930 (Ni gotovo, če sploh spadajo med učne igre),
1930 Der Jasager, šolska opera, po japonski igri »Taniko«,
Druga inačica. Poskus št, 8, Posebni zvezek Versuche,
jesen 1930,
1930 Die Massnahme [Ukrep], učni komad, avtorji Brecht, Du-
dovv, Hanns Eisler, Prva inačica, april-junij 1930; druga
inačica Poskus št, 9, Posebni zvezek Versuche, jesen 1930,
Praizvedba 13, decembra 1930,
1930 Das Badener Lehrstiick vom Einverstiindnis [Badenska
učna igra o soglasju], Versuche, zv, 2, december 1930,
1930	Die Geschichte einer Reise [Zpdba o nekem popotova-
nju], Prva (nepopolna in neobjavljena) inačica Izjeme in
pravila, okoli 1930/31,
1931	Die Ausnahme und die Regel [Izjema in pravilo], druga
inačica, na do kraja natisnjeni korekturni odtis, najbrž
1931,
1931 Der Jasager, Der Neinsager [Dajevec, Nejevec], druga in
tretja inačica, Versuche, zv, 4, konec 1931,
1931	Die Massnahme, tretja inačica, Versuche, zv, 4, konec
1931,
1932	Die Ausnahme und die Regel, tretja (neobjavljena) inači-
ca z zborom in protizborom, domnevno 1932,
1930ff. Die Ausnahmne und die Regel, ZvveiterTeil [Drugi del),
oz, Die Regel und die Ausnahme [Pravilo in izjema] (ta
naslov na BBA 323/50). Zasnutki so nastajali od 1930 do
1933, datiranje je negotovo.
1934 Die Horatier und die Kuriatier [Horaciji in Kuriaciji],
najbrž 1934, objavljeno v Internationale Literatur 1936.
1936	Die Massnahme, četrta inačica, pripravljena za moskovsko
izdajo.
1937	Die Ausnahme und die Regel, končna inačica, brez zbo-
rov, objavljena v Internationale Literatur 1937.
1938	Die Massnahme, peta inačica za Gesammelte Werke, na-
tisnjena skupaj z Dajevcem, Nejevcem, Izjemo in pravi-
lom, Horaciji in Kuriaciji.
1953 Die neue Sonne [Novo sonce], načrt za učno igro.
Opombe, kronologija in redakcija prevodov učnih ko-
madov Mladen Dolar.
40
BERTOLT BRECHT O UČNIH KOMADIH
Začetke Brechtovega teoretskega in praktičnega obli-
kovanja nove dramske »zvrsti«, učnega komada, lahko
postavimo v leto 1929, ko je bila uprizorjena »Učni ko-
mad« kot prvi učni komad. Lahko pa jih postavimo tudi
v leto 1956, saj je Brecht nekaj ur pred svojo smrtjo do-
ločil »Ukrep« za model gledališča prihodnosti. Prav ta-
ko pa jih lahko postavimo tudi v sedemdeseta leta, saj
je izšel leta 1971 zvezek »alternative«, z uvodno misli-
jo, da je »ostal učni komad kot tip in kot temelj revolu-
cionarne pedagoške in gledališke prakse doslej neod-
krita«,^
Brecht sam ni razvil obsežnejše in sklenjene teorije
učnih komadov, ampak je zapustil le maloštevilne in
precej sumarične poskuse njene formulacije, ki se razli-
kujejo po svoji teoretski pomembnosti in namembno-
sti, Poleg besedil, ki jih označuje Brecht kot teorijo ali
teoretske pripombe k učnemu komadu nasploh ali k
posamičnim učnim komadom, obstajajo pripravljalna
dela, priložnostne opazke v drugih problemskih sklo-
pih, zabeležke v pismih in niz semiteoretskih besedil, ki
naj bi bila »uvrednotena« pri realizaciji učnih koma-
dov.
R, Steinvveg, danes gotovo eden najkompetentnejših
poznavalcev Brechtovih učnih komadov, je v svoji ra-
ziskavi Das Lehrstiick, Brechts Theorie einer politisch-
asthetischen Erziehung, Metzler Studienausgabe,
Stuttgart 1972, 1976^2 [Učni komad, Brechtova teo-
rija politično-estetske vzgoje], zbral in analitično ko-
mentiral tudi vse doslej dostopne Brechtove izjave o
učnih komadih. Zbranih je 125 izjav, od katerih 22 pri-
pada avtorjem, ki jih je Brecht omenjal kot »sodelav-
ce« (E. Hauptmann, H. Eisler, M. Wekwerth idr.).
Steinvveg ocenjuje, da je s tem zajeto 90-95 % besedil,
ki se eksplicitno ukvarjajo s teorijo in prakso učnih ko-
madov.
Ogrodje Steinvvegove raziskave nosi teza, da je »te-
meljno pravilo« učne komade »igranje za samega sebe,
brez občinstva«, dalje, da je treba strogo ločevati^
med epskim, še »gledalnim komadom«, in med učnim
komadom, in naposled, daje osnovni učni problem, os-
novna »tema« učnih komadov dialektika. Tako je, de-
nimo, učni komad »Horaciji in Kuriaciji« opredeljen
kot »učni komad o dialektiki«; v pogovoru iz leta 1956
pa Brecht pravi, da je rezultat vadenja učnega komada
»vedenje — praktično vedenje — o tem, kaj je dialekti-
ka«.
Ko Steinvveg preiskuje pomen, ki ga ima učni cilj »dia-
lektika«, izhaja iz Brechtovega odpora do kakršnekoli
sistematske predstavitve dialektičnih kategorij. To
Brechtovo stališče izrecno povezuje s Korschovo teori-
jo, natančneje, z njegovo kritiko Thalheimerja:
». . . Samo s stališča idealistične, torej meščanske dia-
lektike, bi bilo mogoče izpolniti Thalheimerjevo zahte-
vo, da bi morala dialektika navesti sklop miselnih odlo-
čitev kot 'notranji, sistematični sklop vseh miselnih
kategorij'« (K. Korsch, v: Marxismus und Philosophie,
177, Frankfurt/M 1966). Zato velja poudariti: znova se
je potrdilo, da je treba vztrajati pri temeljnem pomenu
konceptualne povezanosti Brechtove dramaturgije in
Korschovega marksizma — in sicer tako proti meščans-
ki fetišizaciji Korscha kot Brechtovega »učitelja« kot
tudi proti realno-socialističnim interpretom (Mitten-
zvvei), ki igrajo na karto poznejše distance med Brech-
tom in Korschom in z veseljem opozarjajo na beležko
»O mojem učitelju«. Ključni koncept te povezave, ki
ima odločilno vlogo tudi za teorijo učnih komadov, je
nedvomno Korschov pojem ideologije (cf. tudi Stein-
vveg 1976,2 110, 200).
Podrobnega prikaza, kaj šele analize zgodovine nastan-
ka in učinkovanja koncepta učnega komada in njenih
realizacij tu ne moremo dati - upamo lahko le, da bo k
»pogoju možnosti« takšnega prikaza, to je, k razdelavi
in prisvojitvi Brechta na Slovenskem, prispevala izdaja
Brechtovih del, ki jo pripravlja Cankarjeva založba.
Zaenkrat prinašamo samo izbor kronološko urejenih
Brechtovih izjav, komentarjev itd., ki zadevajo občo
teorijo učnega komada kot specifičnega tipa njegove
dramaturgije. Oprli smo se predvsem na Steinvvegov iz-
bor v omenjeni številki »alternative«; vezno besedilo je
povzetek ustreznih Steinvvegovih pripomb v: Steinvveg
1976,2 5-67,
Najprej pa bomo, povsem na kratko, orisali recepcijo
učnega komada v literaturi in kritiki (cf, ibid,, 76-81),
da bi tako ponazorili tisto poglavitno »epistemološko
oviro«, ki zgodovinsko zapira pot teoretski in praktični
razdelavi Brechtovih učnih komadov, Badenski »Učni
komad«, uprizorjen 1, 1929 v okviru »Deutsche Kam-
mermusik Baden-Baden 1929«, je zbudil precej zani-
manja, Za nadaljevanje badenskih glasbenih dnevov
(»Neue Musik Berlin 1930«) sta bila tako napisana (ra-
zen »Dajevca« in »Ukrepa«) še dva učna komada: »Das
Wasser« A, Doblina (glasba E, Toch) in »Der neue
Hiob« R, Seitza (glasba H, Reuter), Oba avtorja sta vi-
dela glavno značilnost učnega komada v tem, da se pač
gledališki oder uporabi za propagiranje določenega
»nauka« ali pa »spoznanja«. O takšnem razumevanju
učnega komada pričata tudi naslova iger E. Meissnerja
iz istega obdobja: »Lehrstiick vom Krieg« [Učni komad
o vojni] in »Lehrstiick vom Beruf« [Učni komad o pok-
licu]. Kmalu po uprizoritvi Brechtovega »Dajevca« je
revija »Musik und Gesellschaft« (I 1930/31) na svojih
straneh odprla razpravo o novem dramskem tipu. Veči-
na objavljenih prispevkov je prav tako zagovarjala
mnenje, da je za učni komad najbolj značilno razširjan-
je »nauka« ali kake »velike politične ideje«.
Takšno pojmovanje je kmalu pripeljalo do tega, da so
izraz »učni komad« uporabljali za kar se da različna gle-
dališka dela, če so le prinašala kak »nauk« ali pa posne-
mala to ali ono oblikovno značilnost učnega komada.
Poleg meščanske tendence, da bi učnikomad stlačili v
kulturni predal — kot »moralični poduk v epsko-drams-
ki podobi« ali kot »kulturno poučitev« - lahko na drugi
strani fronte, pri takratnem uradnem komunističnem
tisku, tudi že najdemo »anticipirane tendence« članka,
ki ga je 1. 1935 Lukacs objavil v ruskem prevodu v »Li-
teraturnaja kritika« (1. 1969 je Lukacs odklonil objavo
nemškega originala v »alternative«). V njem je Lukacs
obtožil teorijo in prakso Brechtovega učnega komada,
da ohranja proletarsko-revolucionarno dramatiko na
ravni agitacije. (E. Bloch je, nasprotno, 1. 1938 označil
41
v recenziji Brechtovih »Gesammelte Werke« učni ko-
mad za »manever teorija-praksa na odru«; prav tako
pozitivno je Brechtov učni komad ocenjeval W. Benja-
min.) V literaturi po 1. 1945 se je nato, z redkimi izje-
mami, ustalila navada dojemati učne komade kot proiz-
vode iz vulgarno-marksistične in pragmatično-behavio-
tistične prehodne faze Brechtovega mišljenja in delov-
anja, ki ji sledi 1. 1938 »zrelo« obdobje - zato tudi pog-
ostna napačna uvrstitev vseh komadov, napisanih v ob-
dobju med »epskima operama« in »Življenjem Galile-
ja«, v zvrst učnih komadov. V tej točki lahko srečamo
širok konsenz vzhodnih in zahodnih literarnih teoreti-
kov: različna je le interpretacija »zrelega« obdobja -
za ene predstavlja začetek velike socialistične dramati-
ke, za druge srečno vrnitev k meščanski dramski tradi-
ciji.
Posredno pobudo za nastanek Brechtove teorije učnih
komadov je dala verjetno Asja Lacis, prijateljica W.
Benjamina. Lacisova je, kot učenka Behtereva, pred-
stavnika sovjetske »refleksologije«, sistematično upor-
abljala gledališko igro za vzgojo otrok; Benjamin je
zanjo napisal »Programm ftir ein proletarisches Kinder-
theater« [Program za programsko otroško gledališče]
(cf. k temu: »alternative« 59/60, Bedin 1968).
POGOVOR o KLASIKIH
Prvi zapis, ki priča o nastanku teorije učnih komadov,
je verjetno »Gespriich iiber Klassiker« [Pogovor o kla-
sikih] iz leta 1928/29. Proti koncu fiktivnega pogovora z
gledališkim kritikom Herbertom Iheringom predlaga
Brecht miselni eksperiment za preskus vrednosti klasi-
kov: najprej si moramo zamisliti, da »Fausta« ali »Wil-
helma Telia« izvajajo šolarji v razredu, nato pa je treba
postaviti vprašanje:
Ali hi jim misli, ki hi jih morali izgovarjati, predstavljale šola-
nje? Ali bi gibi, ki bi jih morali izvajati, drže, ki bi jih morali
zavzeti, njim ali pa drugim ljudem koristile? Ali hi ti dečki bili
sposobnejši za življenje kot drugi, hi bila družba, ki hi jo sestav-
ljali. sposobnejša za življenje? Odgovorite z vso resnostjo, ali bi
ti dečki, ko bi bil takšen eksperiment opravljen, naredili kaj dru-
gega kot da bi izgovorih nekaj lepih besed ali naredili nekaj ple-
menitih gest. bi se morebiti nahajali v takšnih položajih, v kate-
rih bi se potem v življenju sploh še kdaj nahajali? Naša klasična
dela so zgotovljena samo za oko, ne za uporabo.
[Čas nastanka: verjetno 1929. V: W(erkausgabe) Suhr-
kamp 1976, zv. 15, 182.]
Pojem »učni komad« je uporabljen najprej kot naslov
za komad, ki je bil prvič uprizorjen julija 1929. 1. v Ba-
den-Badnu (pozneje: »Badenska učni komad o soglas-
ju«), V tem obdobju je teorija, ki je utemeljevala učne
komade, že obstajala. To sledi iz Brechtovih razmišl-
janj k »Lindberghovemu letu«:
BRECHTOVO PISMO ERNSTU HARDTU
. . . nekoliko sem razmišljal o radijski oddaji o Lindberghovem
letu, zlasti o načrtovani javni generalki. Uporabili bi jo lahko kot
eksperiment. Vsaj optično hi se dalo pokazati, kako bi se lahko
poslušalec udeleževal radijske umetnosti. (Ta udeležba je po
mojem mnenju nujna za udejanjenje »umetniškega dejanja«.)
Za to demonstracijo predlagam torej naslednjo malo odrsko
postavitev:
pred velikim platnom, na katerega so projicirana načela o upora-
bi radia - ta projekcija traja vso igro - je postavljen na eno
stran odra radijski aparat, pevec, glasbenik, govorec itd., na dru-
gi strani odra je s paravanom nakazana soba, pred mizo pa sedi
na stolu moški brez suknjiča, ki ima partituro in brunda, govori
in poje Lindberghov part. T o j c poslu š a I c c. Ker bo
precej izvedencev navzočih, bo verjetno treba mi eno stran
postaviti napis »radio«, na drugo pa napis »poslušalec«. Dragi g.
Hardt. prosil bi vas. da se pred generalko pogovoriva o tem
eksperimentu in o teoriji, na kateri sloni in ki jo prila-
gam . . .«
[Čas nastanka: 1929. V: G. Hey, Bertolt Brcchts und
Ernst Hardts gemeinsame Rundfunkarbcit. Mit bisher
nicht publizierten Dokumenten, v: Jahrbuch der Dcut-
schen Schiliergesellschaft, zv. 12, 1. 1969. E. Hardt jc
bil takrat vodja VVestdeutscher Rundfunk Kiihi.j
Brecht je pismu priložil oinenjena načela o uporabi ra-
dia (ki so bila pri izvedbi Lindberghovcga leta tudi v
resnici projicirana). V Pojasnitvah k Lindberghovemu
letu (v: »Versuche« 1) je Brecht 19.30 objavil načela v
naslednji inačici in jih opredelil kot del »glasbene teori-
je:
[GLASBENA TEORIJA]
V	skladu z načeli: država mora biti bogata, človek mora biti re-
ven. država je dolžna, da zna veliko, človeku je dovoljeno, da
zna malo. mora država, kar zadeva gla.sbo. proizvesti vse. kar
terja posebne aparate in posebne sposobnosti, posameznik pa
mora opraviti vajo. Prostoblodeči občutki pri glasbi, posebne
misli, ki jih poraja poslušanje glasbe, izčrpanost telesa, do kate-
re rado pride že pri samem poslušanju glasbe, vse to speljujc
stran od glasbe. Da bi se posameznik temu speljevanju izognil,
sodeluje pri glasbi, prav tako v skladu z načelom: delovati jc
bolje kot čutiti, sodeluje pa tako, da v knjigi glasbi sledi z očmi
in da mesta in glasove, ki so prihranjeni zanj. dodaja tako. da jih
poje sam zase ali pa skupaj z drugimi (šolski razred).
[Čas nastanka: 1929, V: W, zv. 18, 125.]
Brechtova najzgodnješa pripomba k učnim komadom,
ki jo je mogoče z gotovostjo datirati, sodi v obdobje na-
stanka badenskega »Učnega komada«:
K UČNEMU KOMADU
'Učni komad' kot ga podajajo nekatere glasbene, dramske in po-
litične teorije, ki merijo na kolektivno umetniško vajo. je nare-
jen za samorazumevanje avtorjev in tistih, ki pri njem dejavno
sodelujejo, ni pa narejen za to, da bi komurkoli že predstavljal
doživetje. Učni komad ni niti povsem dokončan. Občinstvo,
kolikor ne pomaga pri eksperimentu, bi
torej ne igralo vloge sprejemajočega, marveč vlogo nekoga, kije
preprosto navzoč.
[Čas nastanka: 1929. V: Programmheft »Deutsche
Kammermusik Baden-Baden 1929«. Nahajališče:
Deutsches Literatur-Archiv Marbach/Neckar.]
V	začetek 1. 1929 sodijo tudi teoretska in literarna bese-
dila za pripravo komada »Untergang des Egoisten Fat-
zer« [Propad egoista Fatzerja], ki sodijo, upoštevajoč
Brechtovo oceno iz 1. 1939, med najpomembnejša torza
Brechtove zapuščine. Teoretsko relevantne so pred-
vsem naslednje beležke:
FA TZER-KOMENTAR
k fatzer-dokumentu sodi fatzer-komcntar. fazter-komentar vse-
buje dvojna navodila za igralce: navodila ki zadevajo prikaz in
navodila ki zadevajo pomen in uporabo dokumenta, za razume-
vanje navodil za prikaz ni potreben študij navodil za pomen,
zato pa je študij teh navodil za pomen brez študija onih prvih na-
vodil in brez igranja celo nevaren, najprej je treba torej brati na-
vodila za igranje in šele potem ko je študirajoči prikazal doku-
ment se je treba lotiti študija pomena in uporabe, študirajoči naj
prikaz posnemajo po prikazu vodilnih umetnikov svojega časa.
ta prikaz s pomočjo vodilnih umetnikov časa naj študirajoči ust-
no in pismeno kritizirajo vsekakor pa ga morajo posnemati tako
dolgo dokler ga kritika ne spremeni, predlogi za spremembo gest
in intonacij naj bodo pismeni; ne smejo oškodovati samih vaj.
tako je tudi mogoče vsakič spremeniti navodila komentarja, za
42
naš čas in njegove vrline so polna napak, za druga obdobja so
neuporabna.
[Čas nastanka: približno 1930. Nahajališče: Bertold-
Brecht-Archiv, Berlin, 112/52, 112/66. Prvič objavljeno
v: »alternative« 78/79.]
F A TZER-DOK UMENT
smoter za katerega je narejeno delo ni identičen s tistim za kate-
rega je uporabljeno, tako je miivjen fatzer-dokument v prvi vrsti
predvsem za učenje pišočega, če postane kasneje učni predmet
se učenci pri tem predmetu naučijo nekaj povsem drugega od te-
ga kar se je učil pišoči, kot pišočemu mi ni treba ničesar skončati.
zadošča da se poučim, preiskavo samo vodim in moja metoda pri
tem je tista ki jo gledalec lahko preišče.
[Čas nastanka: verjetno 1930. Nahajališče: BBA 109/14
in 520/07. Prvič objavljeno v: Steinvveg 1976,^ 22.]
TEORIJA PEDAGOGIJEV*
meščanski filozofi ostro razlikujejo med dejavnim in opazujo-
čim. razmišljajoči ne razlikuje tako. če tako razlikujemo potem
politiko prepuščamo dejavnemu filozofijo pa opazujočemu v res-
nici pa morajo biti politiki filozofi in filozofi politiki, med res-
nično filozofijo in resnično politiko ni razlike, temu spoznanju
sledi predlog razmišljujočega da je treba mlade ljudi vzgajati z
gledališkim igranjem to se pravi da se jih naredi hkrati za delujo-
če in opazujoče kakor predlagajo predpisi za pedagogije. za
državo je sam užitek opazovanja škodljiv; prav tako je škodljiv
užitek samega dejanja, ko mladi ljudje opravljajo med igro de-
janja ki so podvržena njihovemu lastnemu opazovanju se vzgaja-
jo za državo, te igre morajo biti izumljene tako in izvedene tako
da so državi koristne, o vrednosti kakega stavka ali kake geste ali
kakega dejanja torej ne odloča lepota pač pa: ali ima država ko-
risti od tega če izvajalci povedo stavek izvedejo gesto in se pre-
pustijo dejanju, korist ki naj jo ima država bi mogli ploskoglavci
seveda zelo zmanjšati ko bi na primer dopuščali izvajalcem da
opravljajo samo takšna dejanja ki se jim zdijo socialna, vendar
pa je ravno prikaz asocialnega ki ga izvede nastajajoči občan
države za državo zelo koristen še zlasti če je izveden po natanč-
nih in sijajnih vzorcih, država lahko asocialne nagone ljudi naj-
bolje popravi tako da nagone ki izvirajo iz strahu ali neznanja iz-
sili od vsakogar v kar najpopolnejši obliki ki je posameznik sa-
mostojno skorajda ne more doseči, to je podlaga za smisel o
uporabi gledališkega igranja v pedagogijih.
[Čas nastanka: verjetno 1930. V: W, zv. 17, 1022 ssl.
Besedilo je verjetno pripomba k sklopu o Fatzerju.]
Besedilo, ki sodi glede na nahajališča k materialu za »Iz
nič ni nič«, čeprav se na ta učni komad neposredno ne
nanaša, vsebuje tudi nekatere pojmovne določitve, ki
omogočajo razmejitev med učnimi komadi in med ne-
katerimi sorodnimi oblikami Brechtove dramaturgije.
Drugo besedilo iz zgodnjega obdobja podrobneje se-
znanja s stilom izvedbe učnih komadov:
[VELIKA IN MALA PEDAGOGIKAj*
Velika Pedagogika popolnoma spreminja vlogo igranja[.j od-
pravlja sistem igralec - gledalec[.] [obstaja] pozna samo še igral-
ce ki so hkrati študirajoči[.] po načelu »kjer je interes posamez-
nika interes države tam določa dojeta gesta posameznikov način
delovanja« postane posnemajoče igranje ena izmed glavnih se-
stavin pedagogike[.] nasprotno pa opravlja Mala Pedagogika v
prehodnem obdobju prve revolucije zgolj demokratizacijo gle-
dališča!.] dvodelnost ^ osnovi ostaja vendar naj bodo igralci koli-
kor je le mogoče laiki (vloge naj bodo takšne da morajo laiki
ostati laiki) poklicne igralce je treba skupaj z obstoječim gleda-
liškim aparatom uporabiti za oslabitev meščanskih ideoloških
pozicij v samem meščanskem gledališču[.] občinstvo pa je treba
*	Pojem »pedagogij« uporablja Brecht v dveh pomenih: v pomenu »peda-
goškega sredstva« in kot sinonim za gledališko stavbo.
*	Originalni Brechtov rokopis je skorajda brez ločil. Ločila v oglatih okle-
pajih so v slovenski prevod postavljena zaradi lažje razumljivosti.
aktiviziratil.] komadi in način uprizoritve naj gledalca preobrazi-
jo v državnika zato ne smemo apelirati v gledalcu na čut ki bi mu
dovoljeval da estetsko odreagira ampak na njegov racio[.]
igralci morajo like in dogodke gledalcu
odtujiti tako da postane nanje pozo-
ren!.] gledalec se mora odločiti za eno aU drugo stran namesto
da se identificira.
[Čas nastanka: pribl. 1930. Nahajališče: Bertolt-
Breeht-Archiv 521/96. Prvič objavljeno v »alternative«
78/79, 1971.]
[O IZVEDBI UČNIH KOMADOV]
če izvajate učni komad morate igrati kot učenci,
učenec poskuša s poudarjeno jasnim govorjenjem in z nenehnim
ponavljanjem težavnega mesta dognati njegov pomen ali pa ga
ohraniti za spomin, tudi njegove geste so jasne in rabijo za poja-
snitev. narobe pa je treba druga mesta podati hitro in mimogre-
de kot gotove rituale pogosto vadena dejanja, to so mesta ki
ustrezajo tistim pasažam kakega govora ki prinašajo določene
informacije potrebne za dojetje poglavitne zadeve ki sledi, ta
mesta ki docela služijo celotnemu procesu je treba podati kot
opravila, tu so potem še deli ki rabijo igralsko veščino podobno
stari vrsti, denimo kadar je treba pokazati tipično vedenje, je
namreč neko praktično vedenje človeka ki prav tako lahko
ustvari situacije ki nato zahtevajo aH pa omogočajo nove drže.
da bi recimo pokazah tipične geste in tipično govorjenje nekoga
ki hoče prepričati drugega moramo uporabiti igralsko veščino.
[Čas nastanka: verjetno 1930. V: W, zv. 17, 1022.]
Zadnji znani izjavi k teoriji učnega komada iz leta 1931
sta sicer zelo kratki in imata bolj značaj zabeležke, nu-
dita pa vpogled v smoter in možnost uporabe učnih ko-
madov:
[FILMSKI UČNI KOMADI]
. . . Literaturanepotrebuje filma le posredno. Potrebuje ga tudi
neposredno. Pri odločilni razširitvi njihovih družbenih nalog, ki
izhajajo iz preoblikovanja umetnosti v pedagoško disciplino, je
treba sredstva uprizoritve pomnožiti ali pa pogosto menjati. (Pri
čemer sploh še ne govorimo o pravem učnem komadu, ki terja
celo. da posamezni vaditelji prevzamejo filmske aparate!) Ti
aparati so bolj kot karkoli drugega uporabni za to, da se prema-
ga stara netehnična, antitehnična, religiozno obarvana, »izžare-
vajoča« »umetnost«. Podružbljenje teh produkcijskih sredstev je
za umetnost življenjsko vprašanje . . .
[Čas nastanka: 1931. V: W, zv. 18, 158.]
[O URADNIKIH]
ni zadeva uradnikov, da zatrejo asocialne vzgibe (če niso njihovi
lastni), to ni nikoli zadeva posameznika, ampak je vselej zadeva
večje enote, zato morajo uradniki zavračati dejavnost zatiranja,
zadeva uradnikov je, da razgradijo uradništvo. najboljši stavek
najboljšega uradnika se glasi: postal sem odvečen, zato je zadeva
uradnikov da povsod kjer čakajo množico naloge ustvarijo v
množici uradnike, ki pomagajo obvladati naloge, kipa jih lahko
na koncu same obvlada obvladana naloga,
uradnikov najslabši organ je spomin.
potreben je učni komad za uradnike, v katerem so ti primorani,
da podpirajo nediscipliniranost »občinstva«, da sežigajo akte in
poslušajo resnico.
[Čas nastanka: verjetno 1932. V: W, zv. 20, 121.]
Podobo obče teorije učnih komadov izpopolnjuje izja-
va iz zadnjega leta, v katerem je Brecht še imel mož-
nost za aktivno gledališko prakso:
RADIO KOT KOMUNIKACIJSKI APARAT
Izvleček iz govora o funkciji radia
Epska dramatika s svojo numeričnostjo, z ločitvijo elementov,
torej z ločitvijo podobe od besede in besed od glasbe, zlasti pa
njena podučna drža, bi lahko radiu dala kopico praktičnih napot-
kov. A njihova čisto estetska uporaba bi jpripeljala edinole k
novi modi, mi pa imamo dovolj starih mod! Ko bi nastalo gleda-
43
lišče epske dramatike, pedagoško-dokumentarnega prikaza, bi
lahko radio opravljal povsem novo obliko gledališke propagan-
de, dajal bi namreč dejansko informacijo, nepogrešljivo infor-
macijo. Takšen komentar, tesno povezan z gledališčem, polnov-
redno, enakopravno dopolnilo same drame, bi lahko razvil pov-
sem nove oblike in tako naprej. Organizirati bi bilo mogoče tudi
neposredno sodelovanje med gledališkimi in radijskimi priredit-
vami. V gledališčih bi lahko po radiu spremljali zbore, prav tako
bi lahko še v javnosti predvajali odločitve in produkcije občin-
stva s kolektivnih prireditev učnih komadov in tako naprej.
[. . .] To je novost, predlog, ki se zdi utopičen in ki ga sam ozna-
čujem za utopičnega, ko pravim: radio bi lahko, ali: gledališče bi
lahko; vem, da veliki inštituti ne zmorejo vsega, kar bi mogli,
tudi ne vsega, kar hočejo. Od nas pričakujejo, da jih oskrbuje-
mo, da jih obnavljamo in da jih s pomočjo novosti ohranjamo pri
življenju. Nikakor pa ni naša naloga, da z novostmi obnavljamo
ideološke inštitute na podlagi dane družbene ureditve, ravno na-
robe, z našimi novostmi jih moramo pripraviti do tega, da opu-
stijo svojo podlago. Torej za novosti, proti obnavljanju! S po-
močjo predlogov, ki se kar naprej nadaljujejo, ki nikoli ne od-
Jenjajo, se pravi s predlogi za boljšo uporabo aparatov v prid in-
teresu občosti moramo pretresti družbeno podlago teb aparatov,
diskutirati moramo o njihovi uporabi v prid interesa malošte-
vilnih.
Predlogi, ki so v tej družbeni ureditvi neizvedljivi, izvedljivi pa
so v neki drugi, ti predlogi torej, ki so vendar samo naravna kon-
sekvenca tehničnega razvoja, služijo propagiranju in oblikova-
nju te druge ureditve.
[Besedilo je bilo v skrajšani obliki objavljeno prvič v:
Blatter des Hessischen Landestheatres, 16. julij 1932.
V: W, zv. 18, str. 132 ssl.]
Naslednji daljši tekst prvič eksplicitno reflektira reakci-
jo javnosti, zlasti literatov in marksističnih publicistov,
na učni komad in njihovo teoretsko utemeljitev:
NESPORAZUMI O UČNEM KOMADU
O nekaterih poskusih novejše dramatike, ki na odru uporablja
»epski« (pripovedni) način uprizarjanja, antimetafizično dialek-
tično nearistotelovsko dramatiko, o teh poskusih, označenih kot
»učni komadi«, so v javnosti razpravljali, jih napačno razumeli,
njihovo vnanjo obliko pa so nemudoma oponašali. Spričo tega
poraznega izkustva se postavlja vprašanje, ali ni bila označitev
»učni komad« zelo ponesrečena, in mar nismo s poudarjanjem
[Mučnega elementa v teh komadih in v njihovem načinu uprizar-
janja zagrešiU hude napake. Šolska tabla je lahko za pouk korist-
na, to. da so jo uradno vpeljali v zabavišča in na kraje doživlja-
jev, ima lahko demonstrativen pomen, toda šolska tabla ni tisto
glavno v nauku. Brez nauka šolska tabla vendarle ni nič posebno
razburljivega. Ni bil naš namen, da individualnemu pravičništvu
in nazorskemu kramarstvu literatov damo na voljo dramsko in
gledališko obliko. Je bilo torej narobe, da smo tu tvegali nespo-
razume? Ah se je dalo nesporazumom izogniti?
Da bi se izognili novemu nesporazumu: vprašanje, za katerega
gre. ni, ah bi bilo učenju bolj v prid, če bi skrih namero pouče-
vanja. Mnogi, med njimi »napredni« ljudje, res zahtevajo prikri-
vanje učenja, želijo si, da bi bili poučeni na podzemeljsko pre-
tanjen intrigantski način, sovražijo dvignjen kazalec in hočejo,
da se jim govori po ovinkih. Za doktrinami moment velja, že če
ga družbeno gledamo, da je nepriličen. Nešteto časopisnih član-
kov je poveličevalo dozdevno strogo prepoved, ki v imenitni an-
gleški družbi ne dovoljuje opaznega razhajanja mnenj. Vendar
bi svojim prijateljem, ki hočejo ovinkasto (graciozno) izražanje,
storil krivico, če njihovih predlogov in njihovih pomislekov ne bi
zastavil globlje. Dejansko si obetajo, če odmislimo učinke druž-
benega šoka, enostavno večji pedagoški učinek od nekega čisto
konkretnega učenja, ki bi ostajal pri čisti nazornosti in bi se
odrekel abstrahiranju. Družbenega šoka jih, kot že rečeno, niti
ni toliko strah. Razmeroma lahko bi jim pokazali, da je ta šok
družbeno pogojen in da označuje samo tisti družbeni sloj, ki z
učenjem razume nekaj čisto določnega, malodane zaničevanja
vrednega, namreč prisvojitev omike, pridobivanje nekega blaga,
izučenost pa mu pomeni toliko kot biti-narejen-za-kariero, se
pravi sloj, ki je za nas nepoučljiv in ki izpade. Ti prijatelji doje-
majo tako kot mi učenje kot proces, in sicer kot nenehen, vse
življenje trajajoč proces prilagajanja razmeram. Torej vse do
svoje smrti niso zgotovljeni in niso užaljeni, če se jih pouči. Spo-
sobni so ne le za to, da jih učijo razmere, ampak tudi. da jih uči-
jo ljudje, in vedo celo. da tudi razmere v veliki meri proizvajajo
ljudje, in sicer ljudje, ki jih je prav tako mogoče poučiti. Prav
takšne razmere, ki so sicer tako usodno fetiški pojavi, sploh šele
omogočajo rokovanje z razmerami. Do vedenja hočejo priti po
izkustveni poti. in sicer s čutnim izkustvom, z doživljanjem. Zah-
tevajo. da se jih vpotegne. ne pa. da se jih zoperstavi. Proti njim
je treba braniti pojem učnega izkustva, pojem spoznavno peda-
goške dramatike. Branimo pa se ga tako. da ga poglabljamo.
Zdaj se torej vprašanje ne glasi več: ali jc treba učiti? Vprašanje
je zdaj: kako je treba poučevati in se učiti.
[Cas nastanka: verjetno 1932. V: W, zv. 17, str.
1025-27.1
Pomembno vlogo igra učni komad tudi v tekstu iz leta
1935, v katerem skuša dati Brecht retrospektivni pre-
gled razvoja epskega gledališča v VVeimarski Nemčiji.
(Članek ima v Werkausgabe naslov »Das deutsche
Theater der zvvanziger Jahre«, cf. zv. 15, 239; prvič je
izšel, v predelani inačici, v angleškem prevodu v: Left
Revievv. zv. II. London 1936.)
Brecht oriše najprej razvoj epskega gledališča, vključ-
no s Piscatorjem. ki da je pripeljal k prikazu »velikih in
zapletenih dogajanj« z »minimumom sredstev« (npr.
historična biografija »Mati«), nato pa nadaljuje:
V tem času je določene rezultate dosegla neka druga veriga pos-
kusov. ki so sicer uporabljali gledališka sredstva, niso pa potre-
bovali pravega gledališča. Šlo je za pedagoške poskuse, za učni
komad.
Brecht si je nekaj let prizadeval, da z majhnim štabom sodelav-
cev. stran od gledališča, kije imelo zaradi prisile, da prodaja ve-
černo zabavo, vse preveč nepremakljive meje. izdela tip gleda-
liških prireditev, ki bi lahko vplival na mišljenje tistih, ki so se jih
udeleževali. Delal jc z različnimi sredstvi in v različnih družbenih
slojih. Šlo je za gledališke prireditve, ki so potekale manj za gle-
dalce. zato pa toliko bolj za sodelujoče. Pri teh delih je šlo za
umetnost za produeenta. ne toliko za umetnost za konsumenta.
Brecht je na primer pisal male učne komade za šole. malo opero
[Dajevecj. ki so jo lahko izvajali učenci. Glasbo zanjo je napisal,
upoštevajoč posebne vidike. Kurt Weil. Pri nekem drugem uč-
nem komadu I Prekooceanski let] je računal na sodelovanje šol z
radiom. Radio jc predvajal šolam orkestralno glasbeno spreml-
javo in petje solistov, medtem ko so šolski razredi peli v zborih.
Za ta učni komad sta napisala glasbo Hindemith in Weil. prika-
zan pa je bil na »Musikfcst« Baden-Badcn 1929. »Badenski učni
komad«, uprizorjen I. 19.V). je napisan za moške in ženske zbo-
re, uporablja pa tudi film In prizore s klovni. Zanj je napisal glas-
bo Hindemith. Učni komad »Ukrep« je bil 12. poskus. Za njego-
vo izvedbo se je zbralo več heriinskih delavskih zborov, tako da
se je oblikoval zbor s približno 4IH) ljudmi. Sodelovalo je nekaj
nypomembnejših igralcev.
[Čas nastanka: verjetno 19.35. V: W. zv. 15. 239.]
Ključnega pomena za dojetje in analizo teorije učnih
komadov je besedilo, ki je nastalo verjetno leta 1937,
vsekakor pa v zadnjih letih skandinavskega eksila:
K TEORIJI UČNEGA KOMADA
Učni komad uči tako. da ga igramo, ne pa tako. da ga gledamo.
Za učni komad načelno ni potreben noben gledalec, seveda pa je
tega mogoče uporabiti. Učni komad se opira na pričakovanje, da
je tisti, ki igra. vtem ko na določen način deluje, ko zavzema do-
ločene drže. ko podaja določene govore in tako dalje, dovzeten
za družbeni vpliv.
Pomembno vlogo ima pri tem posnemanje visokokvalificiranih
vzorcev, a tudi kritika, ki so ji takšni vzorci izpostavljeni pri pre-
tehtanem drugačnem igranju.
Nikakor ni nujno, da gre za uprizoritev le tistih dejanj in drž. ki
hi bili pozitivno družbeno ovrednoteni: vzgojni učinek lahko pri-
čakujemo tudi od (kar se da veličastne) uprizoritve asocialnih
dejanj in drž.
Estetska merila za oblikovanje oseb. ki veljajo za gledalne* ko-
made. izgubijo v učnem komadu svojo funkcijo. Enkratni, z iz-
• Brechtov pojem »Schaustiick« Iglediilni komad) meri na vsa dela, ki so
namenjena gledanju in ni identičen s pojmom -Sehauspiel« kot ustaljenim
izrazom za meščansko dramo
44
razito svojskimi potezami orisani značaji izpadejo, razen če sta
prav samosvojost potez in enkratnost učni problem.
Oblika učnih komadov je stroga, a le zato, da bi bilo mogoče to-
liko lažje vstavljati lastne domisleke in aktualne dodatke. (V
»Horacijih in Kuriacijih« se lahko, denimo, pred vsako bitko
razvije prosti besedni dvoboj »vojskovodij«, v »Ukrepu« je mo-
goče svobodno vstaviti cele prizore in tako dalje.)
Za način igranja veljajo navodila kakor za epsko gledališče. Štu-
dij V-učinka je neizogiben.
Brezpogojno nujno je, da obvladamo igro v celoti. Ni pa pripo-
ročljivo, da končamo učenje, preden se lotimo pravega igranja.
Učni učinek je načelno mogoče doseči tudi, če ima izvajalec za
patnerje nastopajoče iz filma.
Glasbena spremljava je lahko tudi mehanična. Po drugi strani pa
je za glasbenike poučno, če pišejo glasbo za mehanske predstave
(v filmu); s tem dobijo priložnost, da v okviru tega, kar je po-
trebno za igro, preizkušajo variacije lastne iznajdbe.
Tudi pri igranju je treba v okviru nekih določitev stremeti k svo-
bodnemu, naravnemu in lastnemu nastopu igralca. Seveda ne
gre za nekakšno mehansko urjenje, tudi ne za izoblikovanje pov-
prečnih tipov, četudi si prizadeva za vzpostavitev visoke pov-
prečne ravni.
V učnem komadu je možna neznanska raznovrstnost. Pri izvedbi
»Badenskega učnega komada« sta se pisec teksta in pisec glasbe
mudila na odru in kar naprej posegala v igro. Pisec teksta je
klovnom javno pokazal mesto, kjer naj igrajo; ko pa je množica
izredno nemirno in z velikim neugodjem gledala film, kije kazal
mrliče, je pisec igre govorcu naročil, naj na koncu zakliče: »Po-
noven ogled prikaza smrti, ki je bil sprejet z neugodjem« in film
so ponovili.
[Čas nastanka verjetno 1937; V: W. zv. 17, str. 1024 si.]
O RACIONALNEM IN EMOCIONALNEM
STALIŠČU
Brechtovi ugotovitvi, da je fašistično groteskno pou-
darjanje emocionalnega momenta, prav tako pa »dolo-
čen propad . . . racionalnega momenta v nauku
marksizma« pripeljalo do močnejšega poudarjanja ra-
cionalnega, sledijo stavki:
Vendar pa je ravno najbolj racionalna oblika, učni ko-
mad, pokazala najbolj čustvene učinke. Sam bi pri večini so-
dobnih umetnin govoril o propadu emocionalnega učinka zaradi
njegove ločitve od rado in o renesansi rado zaradi okrepljenih
racionalističnih tendenc. To lahko preseneča le tiste, ki imajo
povsem konvencionalno predstavo o čustvih . . .
[Čas nastanka: 1938. V: W, zv. 15, 242.]
V zadnjem letu svojega življenja je Brecht večkrat in
relativno obširno spregovoril o učnem komadu nasploh
in o »Ukrepu«:
POGOVOR O »UKREPU«
(Brecht m Pierre Abraham, spomladi 1956)
»Ta komad ni narejen za branje. Ta komad ni narejen za gledan-
je.« »Za kaj torej?«
»Za igranje. Za naše lastno igranje. Napisana ni ne za bralno ob-
činstvo ne za občinstvo gledalcev, pač pa samo za nekaj dečkov,
ki se bodo potrudili, da ga naštudirajo. Vsak od njih mora iti od
vloge do vloge in zaporedoma zavzemati mesto obtoženca, toži-
teljev, prič, sodnikov. Pod temi pogoji se lahko vsak od njih vadi
v razpravljanju in si končno pridobi vedenje — praktično vede-
nje — o tem, kaj je dialektika.«
Toliko o precej presenetljivem, to je treba priznati, pogovoru z
Brechtom, ki sem ga imel spomladi 1956 o tem komadu
[»Ukrep«]. Brecht je k temu dodal:
»Čisto prav imate, ko govorite o 'Ukrepu'. To me spomni, da
moram za ta komad in še za nekaj sorodnih napisati skupen
predgovor. V njem bi razložil, kar sem vam ravnokar povedal,
pa tudi, zakaj sem jih napisal, kakšen je bil njihov posebni smo-
ter. S tem bi bralca opozoril, naj tu ne išče tez ali protitez, argu-
mentov za ah proti takšnim mnenjem, zagovorov ali obtožb, ki
zadevajo njegov lastni način gledanja — pač pa izključno vaden-
je gibčnosti, kije značilna za tisto zvrst duhovnih atletov, ki mo-
rajo biti dobri dialektiki. Utemeljenost ali neutemeljenost sod-
be, to je čisto nekaj drugega, to se navezuje na reči, kijih nisem
vključil v debato.«
»Z drugimi besedami: tu ponujate metodo treninga, nekakšno
pripravljalno gimnastiko za športnike, da bi se njihovo mišičje s
tem utrjevalo in postalo prožnejše, zato da bi ga nato izkoristili
pri njihovi posebni športni panogi? Prav nič si ne belite las s tem,
ali gre za tek, skok, nogomet ali kolesarjenje?«
»Cisto tako.« [. . ■]
[V: Revue mensuelle 35, 1957, str. 173 si. Navedeno po
Steinvveg 1976^, 61.]
M. Wekwerth (Brechtov učenec, režiser v »Berliner Ensemble«,
njegov glavni režiser od I. 1960 do 1. 1969, ko je zaradi spora z
Weiglovo zapustil »Berliner Ensemble«), poroča, da je v pogo-
voru z Brechtom in s H. Eislerjem 8. 8. 1956 na vprašanje, kate-
ro svojih del ima za »obliko gledališča prihodnosti« Brecht brez
obotavljanja odgovoril: »Die Massnahme*.
Prevod in priredba: JRR
' Grosse und Kleine Padagogik, Brechts Modeli der Lehrstiicke, »alterna-
tive« 78/79. Berlin 1971.
2	Cf. tudi: R. Steinweg (Hrsg.). Brechts Modeli der Lehrstiicke, Zeug-
nisse Diskus.<ian, Erfahrungen, Frankfurt/M 1976 (ed suhrkamp 751).
3	Na to razliko je resno opozarjal samo Benjamin v »Was ist episches
Theater« [Kaj je epsko gledališče], v: Lesezeichen, hrsg. von G. Seidel,
Leipzig 1970 (navajamo po »alternative« 78/79); »Učni komad izstopa kot
poset)en primer [epskega gledališča] ... s tem, da s pomočjo posebnega
siromaštva aparata poenostavlja in priporoča zamenjavo občinstva z akter-
ji, akterjev z občinstvom , , ,«
45
ROLAND BARTHES: TRIJE ESEJI O BRECHTU
NALOGE BRECHTOVSKE KRITIKE
z napovedjo, da bo Brechtovo delo postajalo vse po-
membnejše, ne tvegamo dosti. Ne samo zato, ker je ve-
liko, ampak tudi zato, ker je eksemplarično: sredi dveh
puščav se blešči - vsaj danes - s posebnim sijem: med
puščavo sodobnega gledališča, kjer razen Brechta ni
velikih imen, ki bi jih lahko navedli, in puščavo revolu-
cionarne umetnosti, ki je sterilna vse od začetka žda-
novske slepe ulice. Kdorkoli bo hotel razmišljati o gle-
dališču in revoluciji, bo neizbežno naletel na Brechta:
sam Brecht je hotel tako. Njegovo delo se z vso silo
upira reakcionarnemu mitu o nezavednem geniju in po-
seduje veličino, ki je najustreznejša našemu času: veli-
čino odgovornosti. To je delo, ki je v položaju »sokriv-
de« s svetom, z našim svetom. Zavest o Brechtu, re-
fleksija o njem, z eno besedo brechtovska kritika, po
definiciji obseže problematiko našega časa. Neutrudno
je treba ponavljati tole resnico: poznati Brechta ima
drugačno vrednost kot poznati Shakespeara ali Gogo-
Ija, zakaj Brecht je svoje gledališče napisal za nas in ne
za večnost. Brechtovska kritika je torej polna kritike
gledalca, bralca, porabnika in ne tistega, ki opravlja
posel eksegeta: to je kritika prizadetega človeka (ki ga
stvari neposredno zadevajo). In če bi moral sam napisa-
ti kritiko, katere okvir začrtujem, ne bi zamudil prilož-
nosti, da povem - tvegajoč, da se bom zdel indiskreten
— v čem to delo zadeva mene, s čim pomaga meni oseb-
no, kot konkretnemu človeku. Da pa bi se omejil le na
bistveno nekega programa brechtovske kritike, bom
podal le načrte analize, kamor bi se ta kritika morala
zaporedoma umeščati.
1. Sociologija
Nasploh zaenkrat še nimamo zadovoljivih anketnih
sredstev, da bi lahko opredelili gledališko publiko. Po-
leg tega, vsaj v Franciji, Brecht še ni izstopil iz eksperi-
mentalnih gledališč (razen Matere Korajže v T.N.P., ki
pa ni preveč poučen primer zaradi nesporazuma pri re-
žiji). Zaenkrat torej ni moč preučevati drugega kot re-
akcije tiska.
Danes moramo ločevati med štirimi tipi reakcij. Na
ekstremni desnici Brechtovo delo v celoti diskreditirajo
zaradi njegove politične uglašenosti: Brechtovo gleda-
lišče je slabo gledališče zato, ker je komunistično.
Na desnici (neki zvitejši desnici, ki se lahko razteza vse
do »modernistične« buržoazije Expresa) je Brecht
podvržen tradicionalni operaciji političnega razkosan-
ja: človeka se loči od njegovega dela; prvega se prepu-
sti politiki (zaporedoma in kontradiktorno poudarjajoč
njegovo neodvisnost in servilnost v odnosu do Partije),
drugo (delo) pa se postavi pod zastavo Večnega Gleda-
lišča: Brechtovo delo je - pravijo - veliko kljub
Brechtu, proti Brechtu.
Na levici Brechta pričakujejo predvsem humanistično:
Brecht naj bi bil ena tistih širokih ustvarjalnih zavesti,
ki so zavezane nekakšnemu humanitarnemu napredku
človeka, kot bi to lahko bila Romain Rolland ali Bar-
busse. Tak simpatični pogled na žalost razkriva nek
antiintelektualističen predsodek, ki je pogost v nekate-
rih krogih ekstremne levice: da bi bolje »humanizirali«
Brechta, diskreditirajo ali vsaj podcenjujejo teoretični
del njegovega dela. To delo naj bi bilo veliko tudi brez
Brechtovih sistematičnih pogledov na epsko gledališče,
igralca, potujitev itd. Na ta način se priključujejo ene-
mu temeljnih teoremov drobnoburžoazne kulture: ro-
mantičnemu nasprotju med srcem in možgani, intuicijo
in refleksijo, neizrekljivim in racionalnim, opoziciji, ki
v zadnji instanci maskira magično koncepcijo gledališ-
ča. Končno pa je svoje zadržke glede brechtovskega
gledališča izrazila tudi komunistična stran (vsaj v Fran-
ciji); v splošnem zadevajo ti zadržki Brechtovo naspro-
tovanje pozitivnemu junaku, epsko koncepcijo gleda-
lišča in »formalistično« orientacijo brechtovske drama-
turgije. Ce pustimo ob strani spodbijanje Rogerja Vail-
landa, ki temelji na obrambi francoske tragedije kot
dialektične umetnosti krize, te kritike izvirajo iz žda-
novske koncepcije umetnosti.
Vse te primere navajam po spominu. Potrebno pa bi se
jih bilo lotiti en detail. Nikakor ne bi šlo za to, da ovr-
žemo Brechtove kritike, temveč da Brechta približamo
po poteh, ki jih naša družba spontano uporablja, da ga
prebavi. Brecht razkriva vsakogar, ki o njem govori, to
razkritje pa seveda najbolj zanima samega Brechta.
2. Ideologija
Ali je treba različnim »prebavam« brechtovskega dela
zoperstaviti kako kanonično resnico? V nekem smislu
in v določenih mejah da. V Brechtovem gledališču je
neka jasna, koherentna, konsistentna in izredno orga-
nizirana vsebina, ki se upira pretiranim deformacijam.
Potrebno jo je opisati. Za to nalogo razpolagamo z dve-
ma vrstama tekstov; najprej s teoretičnimi teksti zelo
prodorne inteligence (nikakor ni nepomembno srečati
inteligentnega gledališkega človeka) in velike ideološke
lucidnosti, ki bi jih bilo naivno podcenjevati pod izgovo-
rom, da so le intelektualni dodatek nekemu predvsem
kreativnemu deli. Seveda je Brechtovo gledališče nare-
jeno zato, da se ga igra. Toda preden se ga igra ali pre-
den se ga vidi igranega, ga ni prepovedano razumeti.
Ta inteligentnost je organsko povezana s svojo konsti-
tutivno funkcijo, ki je v tem, da se spremeni publiko v
samem trenutku, ko se jo animira. Pri marksistih, kakr-
šen je Brecht, odnosi med teorijo in prakso ne smejo
biti podcenjevani ali popačeni. Ločiti brechtovsko gle-
dališče od njegovih teoretičnih temeljev bi bilo ravno
tako zmotno, kot če bi hoteli razumeti Marxovo dejav-
nost, ne da bi brali Komunistični manifest, ali Leninovo
politiko, ne da bi brali Državo in revolucijo.
Nikakršna državna odločitev ali nadnaravni poseg, ki bi
gledališče milostno razrešila zahtev teoretične refleksi-
je, ne obstajata. Nasproti neki zelo razširjeni tendenci
46
kritike je potrebno afirmirati ključni pomen Brechtovih
sistematičnih spisov: imeti to gledališče za mišljeno gle-
dališče nikakor ne pomeni oslabiti njegovo kreativno
vrednost. Sicer pa dela sama razvijejo glavne elemente
brechtovske ideologije. Na tem mestu ne morem storiti
več, kot da opozorim na njene principe: na zgodovinski
in ne »naravni« značaj človeških težav; na duhovno
okuženje, ki ga proizvede ekonomska odtujitev, okuže-
nje, katerega končni efekt je slepota izkoriščanih za
vzroke njihove sužnosti; na popravljivi status Narave in
upravljivost sveta; na nujno ustreznost sredstev situaci-
jam (v neki slabi družbi na primer lahko vzpostavi red
le sleparski sodnik); na transformacijo starih psiholo-
ških »konfliktov« v zgodovinske kontradikcije, ki so
kot take podvržene človeški moči popravljanja.
Tu bi bilo potrebno precizirati, da so te resnice zmeraj
dane le kot rezultati konkretnih situacij, te situacije pa
so neskončno plastične. V nasprotju s predsodkom
desnice Bechtovo gledališče ni tezno in propagandno.
To, kar si Brecht sposoja od marksizma, niso parole ali
sklopi argumentov, temveč splošna metoda pojasnje-
vanja. Iz tega sledi, da se zdijo marksistični elementi v
Brechtovem gledališču zmeraj na novo ustvarjeni. V bi-
stvu je Brechtova veličina, pa tudi osamljenost, v tem,
da neprestano izumlja marksizem. Ideološko temo bi
lahko pri Brechtu natančno opredelili kot dinamiko do-
godkov, ki prepleta ugotovitev in njeno pojasnitev, eti-
ko in politiko: v skladu z globokim naukom marksizma
je vsaka tema tako izraz »hoteti biti« ljudi kot izraz »bi-
ti« stvari, je hkrati oporekajoča (ker demaskira) in
spravljujoča (ker pojasnjuje).
3. Semiologija
Semiologija je proučevanje znakov in pomenov. Na
tem mestu se ne bi spuščal v diskusijo o tej znanosti, za
katero se je pred kakimi štiridesetimi leti zavzel lingvist
Saussure in ki ji na splošno očitajo formalizem. Ne da
bi se pustili zastrašiti besedam, moramo v zvezi s tem
priznati, da brechtovska dramaturgija, teorija Episie-
rung, potujitve, in vsa dejavnost Berliner Ensemble, ki
zadeva dekor in kostume, postavlja odkrit semiološki
problem. Zakaj to, za kar se zavzema celotna brech-
tovska dramaturgija, je, da mora vsaj danes dramska
umetnost bolj označevati realno kot pa ga izražati. Med
označencem in označevalcem mora torej nujno obstaja-
ti določena distanca: revolucionarna umetnost mora
priznati neko določeno arbitrarnost znaka, sama mora
sodelovati pri nekem določenem »formalizmu«, in sicer
tako, da formo obravnava v skladu s primerno, to je se-
miološko metodo. Celotna brechtovska umetnost ugo-
varja ždanovskemu mešanju ideologije in semiologije,
za katerega vemo, v kakšno estetsko slepo ulico je vo-
dilo.
Sicer pa je razumljivo, zakaj je ta aspekt brechtovske
misli najbolj antipatičen buržoazni in ždanovski kritiki:
tako prva kot druga sta zavezani nekakšni estetiki »na-
ravnega« izražanja realnega. Zanju je umetnost lažna
Narava, nekakšna pseudo-Physis. Nasprotno pa mora
biti za Brechta danes, to je znotraj zgodovinskega kon-
flikta, katerega zastavek je odprava človeške odtujitve,
umetnost nekakšna anti-Physis. Brechtov formalizem
je radikalen protest zoper okužbo z buržoazno in drob-
noburžoazno lažno Naravo: v še odtujeni družbi mora
biti umetnost kritična, presekati mora vse iluzije, tudi
iluzijo »Narave«. Da ne zapademo v umetnost ekspre-
sije, v esencialistično umetnost iluzije, mora biti znak
delno arbitraren.
4. Morala
Brechtovsko gledališče je moralno gledališče, kar po-
meni, da se skupaj z gledalcem sprašuje: kaj je treba
storiti v takšni situaciji? To nas privede do tega, da po-
novno pregledamo in opišemo arhetipske situacije
brechtovskega gledališča. Mislim, da jih je moč strniti v
enoten problem: kako biti dober v slabi družbi? Zelo
pomembno se mi zdi, da pravilno zajamemo moralno
strukturo Brechtovega gledališča. Razumljivo je, da je
imel marksizem mnogo nujnejših nalog kot je ukvar-
janje s problemi individualnega vedenja. Toda kapitali-
zem še naprej traja, sam komunizem se spreminja: re-
volucionarna akcija mora vedno pogosteje in na nek
skorajda institucionalen način živeti skupaj z norma-
mi buržoazne in drobnoburžoazne morale. Pojavljajo
se problemi vedenja in ne več akcije. Brecht bi tu lahko
imel veliko moč očiščenja in spametovanja.
In to toliko bolj, ker njegova morala nima v sebi nič ka-
tekizemskega, temveč je večinoma dosledno vpraševal-
ne narave. Znano je, da se nekatera njegova dela dobe-
sedno končujejo z vprašanjem publiki, ki ji avtor pre-
pušča breme, da sama najde rešitev postavljenega pro-
blema. Brechtova moralna vloga je v tem, da znotraj
neke očitnosti živo vplete neko vprašanje (to je tema iz-
jeme in pravila). Zakaj tu gre v bistvu za nekakšno in-
ventivno moralo. Brechtova invencija je taktičen pro-
ces, da bi dosegli revolucionarno korekcijo. To pome-
ni, da je za Brechta izhod iz vsake moralne slepe ulice
odvisen od natančnejše analize konkretne situacije, v
kateri se nahaja subjekt. Izhod se pokaže v živi predsta-
vitvi zgodovinske partikularnosti te situacije, njene
umetne in čisto konformistične narave. Bistvo Brechto-
ve morale (spremeniti, kadar je treba. Veliki Običaj)
pa izhaja iz plastičnosti same zgodovine.
1956, Arguments.
Prevedel: Igor Žagar
47
SLEPA »MATI KORAJŽA
«
Mutter Courage* se ne obrača na tiste, ki se neposred-
no ali prek ovinkov bogatijo v vojnah; če bi hoteli tem
ljudem razkriti merkantilni značaj vojne, bi to bil zgolj
klovnovski nesporazum. Ne, Mati Korajža se obrača na
tiste, ki v njej trpijo, ne da bi pri tem kaj pridobili, in to
je prvi razlog njene veličine: Mati Korajža je povsem
ljudsko delo, ker lahko njegovo globljo namero razume
le ljudstvo.
To gledališče izhaja iz nekega dvojnega videnja: vide-
nja družbenega zla in videnja zdravil proti temu zlu. V
primeru Matere Korajže gre za to, da priskočimo na
pomoč vsem tistim, ki mislijo, da so - tako kot mati
Korajža - vpeti v fatalnost vojne, da jim razkrijemo,
kako vojna kot človeško dejstvo ni fatalna, kako lahko
v spoprijemu z njenimi merkantilnimi vzroki končno
odpravimo tudi njene militaristične posledice. Takšna
je ideja, zdaj pa si oglejmo, kako Brecht poveže to
glavno namero s pristnim gledališčem, tako da se raz-
vidnost trditve ne bi porodila iz moralne pridige ali ar-
gumentacije, temveč iz samega gledališkega dejanja:
Brecht nam predstavi tridesetletno vojno v vsem nje-
nem obsegu; neizprosno trajanje te vojne potegne vse
za sabo, vse propada (predmeti, obrazi, čustva), vse se
uničuje (otroci matere Korajže so drug za drugim ubi-
ti). Mati Korajža, kantinarka, katere posel in življenje
sta ubožna sadova vojne, je v vojni, tako globoko, da je
pravzaprav ne vidi (komaj nekakšen sij ob koncu prve-
ga dejanja): slepa je, trpi, ne da bi razumela; zanjo je
vojna neovrgljiva fatalnost.
Zanjo, ne pa tudi za nas: saj mi vidimo mater Korajžo
slepo, vidimo to, česar ona ne vidi. Mati Korajža je za
nas raztezna snov: sama ne vidi nič, toda mi vidimo
prek nje, razumemo, zajeti v dramatično razvidnost, ki
je kar najbolj neposredno prepričevanje, da je slepa
mati Korajža žrtev tega, česar ne vidi, kar pa je
ozdravljivo zlo. Tako gledališče izvrši v nas, gledalcih,
odločilno podvojitev: smo hkrati mati Korajža in tisti,
ki jo pojasnjujejo; deležni smo slepote matere Korajže
in obenem vidimo to isto slepoto; smo pasivni igralci,
potopljeni v fatalnost vojne, in svobodni gledalci, pri-
pravljeni na demistifikacijo te fatalnosti.
Pri Brechtu prizorišče pripoveduje, dvorana pa razsoja;
prizorišče je epsko, dvorana je tragična. To pa je sama
definicija velikega ljudskega gledališča. Vzemite Gu-
ignola ali Mr. Puncha, te primerke gledališča, ki izhaja
iz mitologije prednikov: tudi tukaj občinstvo ve, česar
igralec ne ve, in ko ga vidi delovati na tako škodljiv in
neumen način, se čudi, vznemirja, jezi, vpije resnico,
razglaša rešitev: še en korak in občinstvo bo videlo, da
je ono samo trpeči in nevedni igralec, vedelo bo, da je
takrat, ko je potopljeno v katero neštetih tridesetletnih
vojn, ki mu jih v raznoterih oblikah vsiljuje njegov čas,
prav takšno kot mati Korajža: trpi in neumno ignorira
lastno sposobnost zaustaviti svojo nesrečo.
Bistveno je torej, da to gledališče gledalca nikoli po-
vsem ne prepusti predstavi na odru: če gledalec ne
ohrani nujno potreben odmik, iz katerega se lahko vidi
trpečega in mistificiranega, je vse zgubljeno: delno se
mora identificirati z materjo Korajžo in vzeti nase nje-
no slepoto le zato, da se lahko iz nje pravočasno umak-
ne in jo presoja. V celotni Brechtovi clramaturgiji vlada
nujnost distance, z izpolnitvijo ali neizpolnitvijo te di-
stance pade odločitev o samem jedru njegovega gleda-
lišča: ne gre zgolj za uspeh nekega dramskega sloga,
gre za samo zavest gledalca in potemtakem za njegovo
sposobnost ustvarjanja zgodovine. Brecht neusmiljeno
zavrača kot kolaboracionistične vse dramske rešitve,
ki gledalca potopijo v predstavo in - bodisi z zbeganim
pomilovanjem bodisi s šaljivim pomežikovanjem - fa-
vorizirajo sokrivdo, soudeleženost brez preostanka,
med žrtvijo zgodovine in njenimi novimi pričami.
Brecht zato odklanja: romantizem, emfatičnost, veri-
zem, pisanost, komedijantstvo, esteticizem, opero, vse
sloge utopitve ali sodelovanja, ki bi gledalca pripravili
do tega, da bi se povsem identificiral z materjo Koraj-
žo, da bi se zgubil v nji, da bi pustil, naj ga povlečeta za
sabo njena zaslepljenost ali njena nemoč.
Problem sodelovanja — posladek naših gledaliških este-
tov, ki so blaženi zmeraj, kadar lahko ugotovijo ne-
kakšno nejasno religioznost predstave — je tu premiš-
ljen na povsem nov način, in še zdaleč nismo razkrili
vseh blagodejnih posledic tega novega načela, ki je si-
cer morda zelo starodavno, saj temelji na statusu
državljanskega gledališča naših prednikov, kjer je pri-
zorišče zmeraj objekt Tribunala, ki se nahaja v dvorani
(glej grške tragike). Zdaj razumemo, zakaj so naše tra-
dicionalne dramaturgije radikalno napačne: gledalca
utopijo, so dramaturgije abdikacije. Brechtova drama-
turgija pa nasprotno drži v rokah majevtično moč,
hkrati predstavlja in nas pripravi do tega, da sodimo,
je hkrati pretresljiva in osamljujoča: v tej dramaturgiiji
je vse namenjeno ustvarjanju vtisov, ne da bi gledalca v
njih utopilo. To je gledališče vzajemnosti in ne oku-
ženja.
Drugi bodo povedali svoje o konkretnih — in vselej
uspešnih - prizadevanjih te dramaturgije, da bi dovrši-
la revolucionarno idejo, ki danes edina lahko upraviči
gledališče. Za sklep naj zgolj še enkrat poudarimo ed-
instvenost našega vzburjenja pred Mutter Courage v iz-
vedbi Berliner Ensemble: kot vsako veUko delo je tudi
to Brechtovo radikalna kritika zla, ki mu predhaja: z
Materjo Korajžo smo torej v vseh ozirih globoko pou-
čeni: s to predstavo smo morda pridobili leta razmišl-
janj. Toda ta pouk podvaja še neka sreča: videli smo,
da je ta globoka kritika hkrati zgradila tisto neodtujeno
gledališče, ki ga idealno postuliramo in ki se je nenado-
ma znašlo pred nami v odrasli in že popolni obliki.
1955, Theatre populaire
Prevedla: Igor Žagar in Slavoj Žižek.
* Predstave Brechtove Mutter Courage v izvedbi Berliner Ensemble, v Pa-
rizu (Theatre des Nations) leta 1954.
48
o BRECHTOVI »MATERI«
Pariškim umetniškim krogom je bilo treba veliko slepo-
te, da so v Materi lahko videli propagandno igro: odlo-
čitev Brechta za marksizem prav tako ne izčrpa njego-
vega dela kot odločitev Claudela za katolicizem ne izčr-
pa njegovega. Seveda je marksizem neločljivo povezan
z Materjo: je njen objekt, ni pa njen subjekt; subjekt
Matere je čisto preprosto - kot pravi njen naslov -
materinstvo.*
Brechtova moč je prav v tem, da nikoli ne poda ideje,
ki ne bi živela skoz neko realno človeško razmerje, in
(kar je bolj izvirno) da nikoli ne ustvari likov, ki bi ži-
veli zunaj »idej«, katerim dolgujejo svojo eksistenco
(nihče ne živi brez ideologije: odsotnost ideologije je že
sama neka ideologija: prav to je tema Matere Korajže).
Brechtu je zadostovala združitev teh dveh zahtev, da je
proizvedel presenetljivo gledališče, ki hkrati vrže iz tira
dve predstavi: predstavo o marksizmu in predstavo o
Materi. Pelageja Vlasova že s tem, da je revolucionar-
na mati, ne ustreza nobenemu od stereotipov: ne pridi-
ga marksizma, ne bruha suhoparnih tirad o izkoriščanju
človeka po človeku; po drugi strani pa prav tako ni lik,
ki bi ustrezal Materinskem! Instinktu, ni tipična Mati:
njena bit ni na ravni njenega drobovja.
Z marksistične strani je problem, ki ga postavlja Mati,
realen. Lahko rečemo, da je v nji zajet iz perspektive
posameznika splošni (in ključni) problem, veljaven za
celotno družbo, na najširši ravni zgodovine: problem
politične zavesti. Ce marksizem uči, da je razkroj kapi-
talizma vpisan v samo njegovo naravo, pa ni nastop ko-
munistične družbe nič manj odvisen od zgodovinske za-
vesti ljudi o tem: ta zavest je tista, ki nosi svobodo zgo-
dovine, slavno alternativo, ki obljublja socializem ali
barbarstvo. Politična vednost je torej prvi objekt poli-
tične akcije.
Na tem načelu temelji sam smoter celotnega brechtov-
skega gledališča: to gledališče ni niti kritično niti hero-
ično, temveč gledališče zavesti ali, še bolje, rojevajoče
se zavesti. Od tod njegovo veliko »estetsko« bogastvo,
ki lahko pritegne, tako se mi zdi, zelo široko občinstvo
(kar potrjuje naraščajoč uspeh Brechta na zahodu). Do
tega prihaja najprej zato, ker je zavest neka zelo
dvoumna realnost: je hkrati družbena in individualna.
In ker ni drugega gledališča kot gledališča oseb, je za-
vest natanko tisti moment zgodovine, ki ga lahko zaja-
memo skoz individua. Dalje zato, ker je nezavedanje
dobra predstava (na primer komičnost); natančneje,
predstava nezavedanja [le spectacle de Tinconsciencej
je začetek zavesti. Dalje zato, ker je prebujanje neke
vednosti po definiciji gibanje, tako da se lahko trajanje
akcije ujame s samim trajanjem predstave. Končno za-
to, ker je rojevanje zavesti odrasla, se pravi povsem
človeška tema; s prikazovanjem tega rojevanja se pri-
družujemo naporom velikih filozofij, sami zgodovini
duha. Sicer pa prav na tem mestu, v tej predstavni
funkciji prebujanja. Mati s samo svojo strukturo in ne
zgolj skoz mnenja, ki se v nji izražajo, doseže svojo res-
nično temo, temo materinstva.
Katerega materinstva? Običajno poznamo le eno, tisto,
ki zadeva mati kot Roditeljico. Ne samo da je v naši
kulturi Mati bitje čistega instinkta, temveč se tudi ta-
krat, ko se njena vloga socializira, zmeraj socializira v
enem samem smislu: ona je tista, ki oblikuje otroka.
Potem ko ga je najprej rodila, drugič rodi še njegovega
duha. Mati je njegova vzgojiteljica, učiteljica, ona je ti-
sta, ki v otroku rodi zavest o moralnem svetu. Celotno
krščansko videnje tako počiva na enosmernem odnosu,
ki gre od matere k otroku. Četudi Materi ne uspe ob-
vladovati in usmerjati otroka, pa je zmeraj ona tista, ki
zanj moli, joka, tako kot Monika za svojega sina Avgu-
ština.
V	Materi pa je razmerje obrnjeno: sin je tisti, ki duhov-
no rodi Mater. Ta obrnitev narave je velika brechtov-
ska tema: obrnitev in ne uničenje: Brechtovo delo ni
lekcija iz relativnosti v voltairovskem slogu: Pavel
vzdrami v Pelageji Vlasovi socialno zavest (skoz praxis
in ne skoz govor: Pavel je po svojem bistvu molčeč), ta
porod pa ustreza prvemu zgolj tako, da ga razširja. Sta-
ra poganska predstava (najdemo jo pri Homerju) o si-
novih, ki nasledijo starše kot listje na drevju, kjer novi
poganjki preženejo stare, ta predstava, ki je vsaj meha-
nična, če že ne nepremična, se umakne ideji, ki pravi,
da se situacije s ponavljanjem spreminjajo, da se ob-
jekti transformirajo, da svet kvalitativno napreduje: ne
le da brechtovska mati v usodnem gibanju generacij ni
zapuščena, ne le da prejme, potem ko je bila dala, tem-
več je to, kar prejme, nekaj drugega kot tisto, kar je
bila dala: tista, ki je dala življenje, prejme zavest.
V	buržoaznem svetu poteka prenos zmeraj od prednika
k potomcu: to je sama definicija dediščine, besede, ka-
tere usoda daleč presega meje code civil (dedujejo se
ideje, vrednote itn.). V brechtovskem svetu ni dedo-
vanja, razen če je obrnjeno: ko je sin mrtev, njegovo
delo nadaljuje mati, kot da bi bila ona mlad poganjek,
nov list, ki mu je usojeno, da se razrase. Tako se te sta-
re teme menjave generacij, od katere je živela množica
herojsko-meščanskih iger, ne drži več nič antropološke-
ga; ne ponazarja več usodnostnega zakona narave: v
Materi se svoboda pretaka celo v osrčju najbolj »narav-
nega« človeškega razmerja: razmerja med materjo in
njenim sinom.
Pa vendar je vse »čustvo« tu, saj brez njega ni brech-
tovskega gledališča. Poglejte igro Helene Weigel, ki so
ji očitali, da je preveč diskretna, kot da bi bilo mate-
rinstvo zgolj vrsta izražanja: da bi od Pavla sprejela za-
vest o svetu, se najprej postavi v vlogo »drugega«; na
začetku je tradicionalna mati, ki ne razume, kaj se do-
gaja, malce negoduje, vendar pa trmasto gospodinji in
krpa oblačila; Mati-Otrok je, kar pomeni, da njeno raz-
merje do sina ohranja vso čustveno težo. Njena zavest
se zares izleže šele ko je njen sin mrtev: za živega se ni-
koli ne more ujeti z njim. Tako ves čas tega zorenja ma-
ter in sina ločuje neka razdalja, ki nas opozarja, da je
pravilna pot kruta pot: ljubezen tukaj ni izliv, temveč
tista sila, ki dejstvo spremeni v zavest in nato v akcijo:
ljubezen je tista, ki odpira oči. Ali je torej treba za to,
da spoznamo, kako to gledališče žge, biti brechtovski
»fanatik«?
1960, Theatre populaire
Prevedla: Igor Žagar in Slavoj Žižek.
* Ob predstavah Matere Gorkega-Brechta v izvedbi Berliner Ensemble, v
Thžatre des Nations.
49
ANTONIN ARTAUD in BERTOLT BRECHT
Razpravljanje o Artaudu in Brechtu že na začetku pade
v skušnjavo, da ju postavi nasproti kot utelesitev Mita
proti utelesitvi Razuma. K temu prispeva predvsem
splošno razširjeno mnenje, da bi naj Brecht bil le mar-
ljiv učenec in popularizator marksizma (pri čemer je
vsaka popularizacija ideje prepogosto njena vulgariza-
cija in se sprejema kot ideologija - kot pravita Adorno
in Horkheimer: vsaka izjava se razume kot nekakšna
zadnja izpoved, ideji se želi podrediti ali jo napadati,
človek do nje ni svoboden; resničnost ideje pa lahko
doživi le, kolikor jo človek razvija - tako so tudi
Brechta kovali v zvezde ali ga zavračali, in njegova mi-
sija je ostala navsezadnje razsvetljenska), le malo boljši
soc-realist (predstava o njem se povezuje z Gorkim), ki
pa mu je »na srečo« njegova umetnost ušla iz rok in se
izmaknila njegovim teoretskim prizadevanjem, ki ved-
no znova poudarjajo plodno moč potujitvenega učinka.
Na drugi strani pa se pojavlja - kot antipod - malo
bolj nejasna predstava o Artaudu, ki bi naj bil eden
zadnjih členov v zgodovinski verigi norcev-prerokov,
začenši od shizofreničnih vračev v mitskih dobah pa
prek Nostradamusa do Lautreamonta in Rimbauda.
Kot če s široko potezo zarišemo na platno, se nam tako
pojavita dve črti — na eni strani Brecht, človek 20. sto-
letja, vezan na analitično silo kakega Thomas.a Manna
in udarni elan Majakovskega, ter na drugi strani Ar-
taud in raztrgani mučeniki prejšnjih dob, Kierkegaard,
Nietzsche.
To polariziranje sil pa je površno in enostransko, prav
tako kot bi bilo enostransko tudi, če bi ju postavili na
skupni imenovalec - ta bi bil zahteva po novem člove-
ku, po novem načinu percipiranja, ki je v temelju tako
pri ekstatični identifikaciji Artaudovega gledališča kot
pri kritični distanci Brechtovega (seveda lahko ob na-
vedbi takih »utopičnih « skupnih ciljev na široko odpre-
mo vrata taki relativnosti, kakršna se skriva v prijatelj-
ski izjavi, izrečeni ob obisku Haiga v SFRJ, češ da je
cilj obeh držav isti, samo poti do njega se razlikujejo),
zahteva po človeku, ki ni le pasiven samozadovoljen
uporabnik »kulinaričnega« gledališča, pritegnjen v »av-
tomatizem opazovanja« (Šklovski), ampak umetniška
dela sam živi; torej zahteva po umetnosti, ki ne bi bila
sebično ločena od življenja - v tej zahtevi pa tiči hkrati
upor proti družbi, ki nosi v sebi možnost take
umetnosti, torej proti družbi hlapca in gospodarja, od-
tujenih na prvo in drugo potenco. S tem prinaša njuno
gledališče nemir - vprašljiv je tako zunanji svet kot
človek sam (kot pravi Artaud: »Mi nismo svobodni in
nebo se nam lahko še zmeraj podre na glavo«).
A kdo je ta človek, kaj je njegova resnica? Zgodovina,
pravi Brecht. Mit, pravi Artaud. Človek vedno znova
sam ustvarja svoje bogove; človek ne ustvarja ničesar,
on je s svojim »človeškim« (izločanje misli iz dejanj)
ravno izkrivil ideje, ki bi bile morale ostati božanske,
razdrl je od vekomaj obstoječe mite in se razcepil v ma-
lenkostnih strasteh in parcialnih idejah, da bi se na-
zadnje na tej trnovi poti individualizacije podvrgel za-
konu ponudbe in povpraševanja in pristal v tešečem
okrilju psihologije. Brechtova alternativa posamezni-
ku, kot obstaja, je posameznik v pozitivnem pomenu,
ki, da bi presegel tradicijo, gradi na njej, jo vključuje
vase. Artaud pa utemeljuje človeka v nečem zunaj nje-
ga, v nečem, čemur se izmika vsaka racionalna izkuš-
nja; da bi lahko človek presegel tradicijo, jo mora izbri-
sati iz sebe. Odtod logično izhajata njuna »sistema« —
Brecht je nujno političen, obrača se k družbenemu člo-
veku. katerega zgodovina je ravno njegova komunikaci-
ja; in zato je Brecht obseden z močjo besede, in zato
hoče delovati na zavest. Artaudovo gledališče pa je kli-
canje mračnih mitskih sil, metafizičnega strahu, ki leži
pokopan v nezavednem globoko v človeku, je kot kuž-
na bolezen, ki gre na vse ali nič, končni obračun, triumf
zla — vse to pa zahteva nov jezik, fizični jezik odra, ute-
meljen na gibu, jezik, ki deluje na čutila, ki negira dis-
kurzivno funkcijo artikulirane besede in omejuje njen
pomen na vlogo, kot jo ima v sanjah. Njegova predsta-
va je dogodek tukaj in zdaj, je enkratno doživetje, in za
trenutek se zdi, da se ravno v tem enkratnem doživetju
zapira človekov svet; skoz množični ritual kot materia-
liziranja mita — mit pa predpostavlja zaprto strukturo
sveta, v njegovem temelju je ponavljanje - se vzpo-
stavlja tista krutost, o kateri govori Artaud, »krutost
kot samo življenje, kot neizprosna nujnost, kot koz-
mična strogost«. Narobe pa bi Brecht s predstavo kot
poročilom o dogodku, torej s predstavo kot ponavljan-
jem dogodka, odprl pogled v zakonitosti strukturiranja
takega dogodka in tako presegel mit. In vendar je rav-
no v tej krutosti zdravilni učinek: gledalec je vržen v
Zlo, v soočenju z Nevarnostjo in Negotovostjo se bije
boj na življenje in smrt, tu ni kompromisa in malih mis-
li, življenje je strast in zločin, hoditi je treba z velikimi
koraki, celi svetovi se preskakujejo, duh se lomi v sebi
- in ko se Zlo na odru izčrpa, je tudi gledalec že storil
svoj zločin - da pa ga je lahko storil, je moral biti naj-
prej storjen zločin nad njim. Tako Artaud posiljuje gle-
dalca, Brecht pa sugerira; Artaud je terorist, Brecht pa
anarhist, Artaud je psihoanalitik, ki, da bi ozdravil,
priklicuje travmo, ki razgalja sprevrženost, Brecht pa
pesnik, ki razgalja lažno samoumevnost sveta, v kate-
rem je travma konstitutivni princip življenja.
Čisto za zabavo bi si lahko omislili, kakšna bi bila v Ar-
taudovi režiji uprizoritev Biichnerjevega Woyzecka,
enega redkih književnih del, ki jih je Artaud uvrstil na
repertoar gledališča krutosti; in kakšna bi bila predsta-
va tega istega dela, če bi ga režiral Brecht, ki se je tudi
navduševal za Biichnerja. Zdi se, da je Woyzeck blizu
obema - gre za tisto prvinsko zlo, za zločin brez razlo-
ga, in Vojček kot lik, ki oscilira med ubogim topim
bebcem in genialnim vidcem, ustreza tipu Artaudovega
junaka, »v katerem je nekaj veličastnega in lapidarne-
ga, nekaj iz stanja, kadar se zgubi glava«, junaka, ki ni
niti nedolžen niti kriv, ampak »podrejen amoralnosti,
ki so ji bili podrejeni bogovi antičnih misterijev . . .«.
Hkrati pa je Vojček spaček izrojene družbe, lik tipa
Galy Gay, torej Brechtov človek. Kar se Artauda tiče,
bi verjetno malokateri gledalec vedel, da se na krožnih
odrih okoli njega in na središčnem odru med samim ob-
činstvom (taka je bila Artaudova vizija gledališkega
prostora) odigrava ravno Vojček. Statični prizori, iz-
polnjeni pretežno z glavnim likom (nerazpoznaven, za-
brisan obraz, kot prekrit s svileno nogavico, avtomatizi-
rane kretnje, neprestano odsotno kimanje z glavo,
50
grbljenje, ječanje) in z vizijo njegovih prividov (v zraku
rdeč žar, vročina, dim, grozljiv zvok pozavn, s stropa
rastoče velikanske vodene gobe sprevrženih oblik, iz
katerih kdaj pa kdaj pade kakšna kaplja) bi se menja-
vale z bučnimi karnevalskimi prizori semnja, veselice,
popivanja, v katerih bi bila rastoča napetost med Voj-
čkovo Marijo Magdaleno in mesnatim oficirjem prika-
zana v kratkih trenutkih, ko bi drugo dogajanje kot na
ukaz okamnelo — in bi živelo pred gledalci le njuno
prvo srečanje, kot naključno drsenje boka ob boku,
njun zagreti ples, njun orgiastični akt. Kot dekor veli-
kanski škornji, segajoči nad obzorje gledalcev, ki v
neizprosnem ritmu monotono korakajo, ne ozirajoč se
na dogajanje; srhljiv, enakomerno ponavljajoč se zven
njihovega udarjanja ob tla. V ozadju otroška stajica, iz
nje se v nerednih presledkih dviga majhen otrok, mirno
gleda, se igra z rokami. Dogajanje se naenkrat zgosti,
kot gnano po notranji nuji. Vojčka obvladujejo vse
bolj obsedeni gibi, izpušča neartikulirane glasove ali
vztrajno ponavlja eno in isto besedo. Ob njem se prika-
že Marija, objeta se molče oddaljujeta. Na obzorju vzi-
de krvava luna, v daljavi vedno bolj izrazito bobnanje.
V Vojčkovi roki nenadoma ogromen mesarski nož. V
naslednjem trenutku krik, katerega zategli jek še dolgo
polni prostor. S stropa dežujejo človeški udje in po-
kopljejo pod sabo Vojčka. Izpod gomile se sliši razbr-
zdan, perverzen smeh, nato se Vojček izkoplje ven,
hropeč kot žival, se opoteka, dokler ne pade kot zadet
od strele. Ves čas obsedeno bobnanje. Z odra prodira
hladen, gniloben močvirski zrak. Naenkrat oglušujoča
tišina. Šum ljudi, ki bredejo v vodi. Klici.
In kakšen bi bil Brechtov Vojček? Predvsem literaren,
zvest besedilu, ohranjajoč posebno besedno strukturo
teksta, v katerem Vojčka, kadar se sooča z višjimi in-
stancami, nikoli ne nagovarjajo z »vi« ali »ti«, ampak z
»on«: v razgovoru dveh je navzoč kot tretja oseba. On
je žrtev družbe, kup trpežnega mesa, ki mu je bilo pre-
prečeno, da bi kdaj postal človek; in vendar je on tisti,
ki pravi: »Vsak človek je brezno, človeku se zavrti v
glavi, če pogleda vanj«, on je tisti, ki nosi nemir po sve-
tu — »on teče skoz svet kot odprta britev, človek se ure-
že vanjo«, - on je slaba vest družbe. In tako ni le žrtev,
ampak tudi krvnik. In čeprav zločin, edino individualno
dejanje, ki ga je bil storil, pravzaprav ni njegovo deja-
nje, ampak posledica ». . . čudovite Aberratio menta-
lis partialis . . .«, ki mu jo je, v znanstvene namene,
podarila družba, je on vendarle morilec in morda ne
najbolj nedolžen med vsemi - njegova krivda je v tem,
da ni niti popolnoma nor niti popolnoma razumen, ni se
niti predal niti uprl - v tem vmesnem področju pa so
poti odprte in Vojček je kar presneto moralna oseba, ki
je odgovorna za svoja dejanja. Zato Brecht ne bi ostal
pri obsojanju družbe, ampak bi nakazal tudi dvojnost
»junaka« - vprašanje o krivdi se tako nujno zastavlja,
in daleč od tega, da ne bi bil kriv nihče — so krivi vsi.
Zločin ni več tisto nujno Zlo, ki osvobaja, ampak krva-
vo dejanje, katerega smisel je vprašljiv; vprašanje pa
išče odgovor in ta nikakor ne more biti omejen na sam
zločin; sodnik mora z ostrim očesom spremljati doga-
janje na odru, ki je postavljeno suho in hladno, razloč-
no se sliši zamaščeni stotnikov glas in rezka učenost
zdravnika, pod sivimi reflektorji sedi Marija z otrokom
v naročju ter s svetlečimi uhani v eni in biblijo v drugi
roki, in cirkusantje, rokodelci in pivski bratci nosijo po-
membna sporočila — nobeden izmed njih noče biti
samo pomilovan ali obsojan, in vsi smo tu zato, da naše
srečanje ne bi bilo zgolj neobvezno in naključno. V tem
smislu je Brecht še bolj nevzdržen kot Artaud, ker pri-
čakuje, ne da bi zahteval, ker podira, medtem ko ostaja
stavba vsaj na videz cela - Brechta se tako veliko lažje
institucionalizira, njegove predstave se lahko mimogre-
de izvajajo po vseh pravilih tradicionalne gledališke eti-
ke - ne da bi mogle predvsem prikriti neke vrste neu-
podobljivost, ki je pri Artaudu očitna, ki pa izbija pri
Brechtu na dan v dejstvu, da je puščalo njegovo epsko
gledališče za sabo tudi zadrego in nelagodje, in da je v
glavnem doživelo odmev le, kolikor je še vedno dopuš-
čalo možnost identifikacije z »junaki« (tu izvzemamo
neposredno poučna dela) - če te možnosti ni bilo, jo je
lahko z neko silo inercije gledalstvo samo pridobilo;
dovolj lahko je bilo vztrajati pri navadi (razvaje-
nosti ali instinktivnemu aktu?) vživetja in spregledati
(učinek petrifikacije stališč) protislovnost dogajanja na
odru, ki ne vodi v duševni mir, ampak v dilemo. (Ob-
staja teorija, po kateri se je uresničitvi Brechtovega po-
tujitvenega učinka najbolj približalo gledališče absurda
— saj tako rekoč visi v praznem v času in prostoru; gle-
dalec ne ugiba, kaj se bo zgodilo, ampak kaj delo sploh
pomeni. Povsem »brechtovska« je tudi razlaga Adamo-
va o nastanku njegovega prvega dela: »V najbolj očit-
nih, vsakdanjih dogodkih sem začel odkrivati scenske
prizore. Nekega dne sem videl slepca, kako prosi: dve
deklici sta šli mimo, ne da bi ga opazili, in peli: 'Zaprl
sem oči, bilo je prekrasno'. . .«) Še slabše jo je odnesel
Artaud - pri predstavah gledališča Alfred Jarry je mo-
ral poklicati na pomoč pred popadljivimi nadrealisti
celo policijo, edino uprizorjeno delo iz obdobja gleda-
lišča krutosti - tragedija Cenci - pa je doživelo popoln
polom, ki ga ilustrirajo besede nekega kritika, češ da je
»tekst, ki ga, bogu hvala, nismo razumeli, spremljal
obupen hrup . . .« In vendar se Artaud z zahtevo po
obsedenem, začaranem gledalcu vsaj na videz približu-
je današnjemu okusu dela publike, ki je že pozabila,
kaj je komunikacija, in je v svoji praznini (čeprav na la-
žen, negativen način, kajti tudi čutila so že zakrnela)
»zrela« za spektakle, ki so tudi sami na robu komunika-
cije in delujejo na hipnotičen način, kot potenciranje
stanja, ki ga vsiljuje človeku sama družba. In tako se
lahko vse obrne - Artaudov upor prav dobro služi
ideologiji, Brechtova umetnost pa v svoji tesnobi in
radosti še vedno išče človekovo mladost.
Seta Knop
51
v VEDNOST!
I.
Za jesenski semester študijskega leta 1947/48 so na katedri za slavistiko prvič najavili predavanja mladega, 31-let-
nega profesorja dr. Sergeja Leva, ki je komaj leto poprej doktoriral s tezo »Pulzija in transfer v delih Mihaila Šolo-
hova«. V prvem letu svoje profesure se je loteval predvsem strukturalne analize socrealističnih romanov, s katerimi
so bile tedaj (in še mnogo let po tem) obilno založene tudi ljubljanske knjižnice in študentje glede virov tako niso
bili v stiski.
Ob koncu oktobra je dr. Lev študentom najavil, da v prvi polovici novembra ne bo imel predavanj, saj se bo podal
na študijsko potovanje v Ziirich, da bi kompletiral materiale za pripravo posebnega seminarja o odmevih na socia-
listični realizem v Zahodnem svetu. Že 5. novembra ga je posrkala vase že kar tradicionalna ziiriška megla.
Jeseni 1947 je bil B. Brecht pozvan na zagovor pred Komite za odkrivanje protiameriške dejavnosti:
G. Stripling: G. Brecht, navedite prosim svoje osebne podatke in točen naslov. Govorite v mikrofon, prosim.
G. Brecht: Ime mi je Bertolt Brecht. Moj naslov: 34 West, 73th Street, New York. Rojen sem bil v Augsburgu
v Nemčiji, 10. februarja 1898. leta.
G. Stripling: G. Brecht, komisija je . . .
Predsednik: Kdaj ste rekli, da ste rojeni?
G. Stripling: Bi prosim ponovili še enkrat vaš rojstni datum?
Predsednik: 10. februar 1898?
G. McDowell: 1898?
G. Brecht: 1898.
G. Stripling: Gospod predsednik, komisija ima na voljo prevajalca. Bi želeli prevajalca?
G. Grum: Bi radi prevajalca?
Predsednik: Ali želite prevajalca?
G. Brecht: Da.
Pred taisto komisijo je bil Brecht prepoznan, da je kriv protiameriške dejavnosti in je že naslednjega dne (31. okto-
bra) z letalom zapustil Države. Že 5. novembra ga je posrkala vase že kar tradicionalna ziiriška megla. 9. novembra
objavi znani desničarski dnevnik »Ziirischen Neugheiten« na 4. strani naslednje poročilce:
»Organi švicarske policije so ob preiskavi v takih krogih poznanega lokala Cabaret Voltaire poleg mestnim očetom
že dalj časa znanega Aarona Leipnichta zatekli še tele gospode: Antona Lothmana, Sergheja Lewa, Rosemarie
Tiefflugen, Jeacquesa Duponta, Berholta Brechta in Heleno Weigel. Še zlasti pa nas ne čudi, da se je v takšni
jazbini znašel tudi znani komunistični špijon, Bertolt Brecht. Skupaj z našimi organi javnega reda in miru se
sprašujemo, ali je tudi slednji vpleten v nemoralno dejavnost že omenjenega lokala.«
II.
Ob koncu leta 1953 dr. Sergej Lev prebere v nemškem časniku »Die Zeit« besede tistega, s katerim je 8. novembra
1947 sedel v istih prostorih nekega znamenitega lokala v Ziirichu, ne da bi za to sploh vedel, besede, ki obsojajo
»lakiranost in olepšavanje, ki so največji sovražniki ne samo lepote, temveč tudi politične pameti«. Dr. Sergej Lev
za temi besedami takoj prepozna sovražnika njemu tako omiljene literarne struje, vsled česar ostro reagira:
»Tudi tov. Bertu, ki je nekdaj skupaj z nami stopal po poti socialistične osvoboditve, je kot že toliko drugim
bivanje na Zahodu spridilo duha. Kot da bi pozabil na velike dosežke sovjetskega naroda, ki je svetu prvi pokazal,
kakšna je resnična delavska umetnost. Ta nikoli ne lakira, narobe, prej bi kot lakiranje lahko razumeli ravno
metodo tov. Berta, metodo, ki prekriva/lakira sedanjost z nam oddaljeno preteklostjo (celo 14. stoletjem). Znano
je, da je treba gledati naprej, ne pa nazaj.« (Iz dnevnika dr. Sergeja Leva. 28. decembra 1953)
Leta 1954 je Bertoltu Brechtu dodeljena sovjetska nagrada »za utrjevanje miru med narodi«.
Dr. Sergej Lev v svojem dnevniku z dne 13. IX. 1954 euforično piše:
»Sovjetska zveza je še enkrat dokazala, da zna podeliti nagrade pravim ljudem. Tega moža moram osebno
spoznati.«
III.
Ta priložnost se mu je ponudila šele dve leti kasneje, ko je italijanski narod velikega dramatika povabil v Milano,
na premiero njegovega znanega dela »Opera za tri groše«.
Dr. Lev se je odpravil na vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob tretji uri in pet minut zjutraj. Kot je zapisal v svoj
dnevnik, si jc želel natanko ogledati Agnellijevo tovarno FIAT, »ta gnojni tvor na italijanskem škornju« kakor se
je rad izrazil.
S tamkajšnjim vratarjem se je zapletel v dolg, ognjevit pogovor, in ko je naslednjič pogledal na uro, so se kazalci že
bližali šesti, predstava pa je bila napovedana za pol osmo uro.
Pohitel je k gledališču, saj si je v jutranji naglici pozabil rezervirati karto, a je pri blagajni - helas - naletel na
zaprto okence, za katerim je visel napis: »Tutti i posti sono presi.«
Takrat dr. Sergej Lev še ni vedel, da je bila to zadnja priložnost za snidenje z Bertoltom Brechtom, saj je slednji
preminil 14. avgusta istega leta.
52