"OSVOBOJEVANJE' t Münhenska ISKRA se je v uvodniku 1.februarja spraševala, oe ni tnorda pisanje zapadnega tiska o nesoglasju med sovjetskimi voditelji "aamo akcija ameriških zaveznikov, ki želijo pospešiti odločitev Ame= rike, da bi spremenila sv^je dosedanje brezkompromisno protikomunisti čno stališče". Dogodki dober teden kasneje so pokazali, da je zanadni tisk imel prav.'Naj se razvija Vrhunska sovjetska kriza tako ali'dru= gače, zdi se nam nujno, da se bo tudi zapadna politika ravnala po raz voju te krize. ISKRA postavlja zapadne, zlasti ameriške državnike, pred sledečo dilemo: l)da se odločijo za borbo proti svetovnemu komunizmu tako, da pozovejo podjarmljene narode, da se uprejo rdečim oblastnikom'; a"! i 2)da poskušajo odvrniti satelitske režime Od Moskve. 'V prvom primefu bi to~-pomenilo napad ha vse komuniste enako ( tudi titovce); V drugem pa dvörjenje satelitom, da bi prekinili s Sovjetsko zvezo. Po ISKRI smatra prva teza komunizem kot globalnega nasprotnika, s katerim ne mora biti kompromisa; druga teza pa uči, da so komunistični režimi stvarnost, ki je ZaPad ne more enostavno ignorirati in da utegnejo ti rdeči režimi trajati dalj časa. Po tej tezi ne prihaja v poštev za njihovo rušenje kakšna kontrarevolucija ampak samo svetovna vojna;to= da te^danes Zapad ne želi. ISKRA se boji, da bi druga teza prinesla popuščanje do komunistične Kitajske in spremembo'v odftosih do prO= tikomunistične emigracije. S te« bi bila politika "osvobojevanja” po* kopana. ' “ " - - - PO našem mnenju je Amerika že lani opustila“misel'na'ošvobojeva* nje.'Do'tega jo je privedlo spoznanje, da vsak poskus osvobojevanja nujno vodi v vojno, in da se vsaka lokalna vojna,ki bi'izbruhni la na sovjetski'periferiji, preko noči lahko spremeni'v svetovni po = žar. Odsev te ameriške politike je bil dobro viden v obeh lanskölet = nih propagandnih akcijah "Odbora za'svobodno Evropo" ^roti ÜeSkoslo = vaški in Madžarski ( operaciji "Veto" in "Focus"). Tudi se nam zdi zelo tvegano zapadno politiko tako enostavno u = okviriti v eno ali drugo tezo. Preveč je činiteljev ha delu in trehut na taktika ter razvoj dogodkov igrata preveliko vlogo, da bi bilo mo= goče tako vezano kanalizirati to politiko. Po drugi strani tega niti Moskva ne more storiti, kaj pa šele demokracije, pri katerih igrajo narodi tako odločilno vlogo. Stokrat je bilo že zapisano, da je politika kombinäcija'možnega " za vse sisteme in vse čase. Prečesto odvisna od nasprotnikove takti ke. Ta'politika sicer stremi za nekimi cilji - n,pr. nadvlada nad šve tom, sožitje svobodnih narodov, svobodna trgovina itd, - toda njihova uresničitev je odvisna od danih možnosti. Kakor stvari zdaj's to je,ka= že, da se je Zapad odločil za politiko na dolgo dobo in da orožje ne bo pri tem nujno igralo ali odigralo odločilno"vlogo. Lastna sila je gotovo zelo važna; poskušati pa je treba z vsemi razpoložljivimi sred stvi, da svoboda ne bo več žrtvovana, da se ohrani civilizacija in povzroči čim manj'žrtev. V zvezi s tem smo zadnje Čase pogosto culi o "mirnem sožitju". Vendar je vprašanje, če je to sploh mogoče, dokler ga Zapad in Moskva pojmujeta različno. Po besedah oxfordskega dona A.J.P.Taylorja se nam sožitja na enakopravni osnovi ni treLa prav nič Lati.'Napačno bi bilo, zahtevati od Sovjetov,naj prenehajo s svojo propagando proti demokra= cijam. Nasprotno: naj ostane sovjetska propaganda na zapadu legalna', pi pa zahtevajmo, da bo tudi naša propaganda legalna v Rusiji. Enako kot komunisti verujejo v svojo idejno' premoč, svoj komunizem, tudi"mi verujemo v našo premoč, svobodo'in demokracijo. Svoboda sama je nam = reč najbolj uničujoča oblika propagande,'zaključuje prof * Taylor;on ne bi nikdar sprejel sovjetske vabe, da bodo nehali s komunistično pro = pagando, če se Zapad odpove oznanjevanju demokracije. Prav verjetno je, da ima tudi takšno možnost Zapad v mislih.Po slediee takega "sožitja" počasi videvamo v «Jugoslaviji. Seveda pa je pot še -dolga. A žrtve neprimerno manjše kot v vojni! ' • * LIBERALCI IN KLERIKALCI5 ^Predavatelj na strasbourški univerzi g.Borut'Žerjav je priobčil v tržaški DEMOKRACIJI oceno P»-Erjavčeve razprave o "Nastanku sloveh = skih političnih strank",ki jo je objavljal in kasneje v odtisu zalo = žil KLIC TRIGLAVA. Na splošno je kritika ugodna. Avtorju'pripisuje kritik temeljitejše raziskovanje slovenske preteklosti kot 'pa ga kaže jo njegova dela pred vojno. In to kljub temu, da niso bile na razpola go ljubljanske knjižnice in arhivi; vendar pa je imel g.Erjavec 'v Pa= rižu dostop do drugih virov, ki doslej niso bili dovolj izčrpani. Pri tem kritik pripomni, da se zgod -vinar v tujini lažje izraža neodvisno brez ozira ha politično konjunkturo kot^pa bi to storil doma. Kljub majhnemu obsegu se zdi prof.Žerjavu ta razprava tehtna: mo dernejše je upoštevan avstrijski okvir slovenskega razvoja in zavrnje ne so že tradicionalne generalizacije» "Ena najtehtnejših potez Erjav oove študije je prav njegovo podarjanje, da izvor trenja med'Staro = Slovenci in Mladoslovenci ni bii ideološki v smislu polemike'med",kle rikalizmom’ in 'svobodomiselstvom5." Kritik se strinja z avtorjem, da se diferenciacija ni začela ob'vprašanju katoliškega ali protikatoliš koga svetovnega nazora* "Sle je za ločitev med ljudmi, ki so v servil di legitimistični omejenosti, brez nacionalnega in kulturnega-instink ta, brez odpora sprejemali razkosanost in zapostavljenost slovenstva in med v prihodnost obrnjenimi tvornimi ljudmi, ki so skušali prerodi, ti kulturo in politiko"svojega narodaV G.Žerjav je mnenja, da bo razprava zbudila diskusije glede svo metode in posameznih trditev. Obenem pa bo "služila v koristno informacijo ..._ in nas budila k razmišljanju". Mnenja smo,da se je DEMOKRACIJA obrnila na pravo mesto,ko'je i sicala kritika za Erjavčevo razpravo. Ne vidimo namreč med svobodnim-Slovenci bolj pristojne osebe, ki bi bila"'dor asla tej nalogi, kot’je. -Borut Žerjav. Kar mu daje moč je predvsem njegov'svetovljänski pogled na preteklost; in'vol ja, da se samo z Iskanjem dokoplje do resnice. Dobro bi bilo čuti tudi kritiko onih, ki vidijo v švobodomisel -stvu vzrok, da je prišlo do miselne ločitve duhov na Slovenskem. Še ko je omenjena razprava izhajala v KLICU TRIGLAVA je msgr.Matija Škr=: bpc -pre aval v Clevelandu v okviru " Slovenskega katoliškega'akademal-o ga starešinstva" o začetkih te diferenciacije. Ali ne bi bilo v občo korist, če bi bili objavljeni njegovi zaključki? PREVELIKA VNEMA ŠKODUJE Argentinski'Slovenci, ki se radi ponašajo s svojim katolištvom,ne kam presenetljivo molče ob vseh napadih,ki jih je' deležna'‘katoliška Cerkev od "grala" Perona.Vendar razumemo njihov'položaj.Motilo nas jo pa vedno,da so šli tako daleč v ovoji vnemi'in opevanju peronizma.Za= Gostovalo bi umerjeno stališče n ne bi bilo treba na prireditvah" --------■-------------------------- j_n zlasti v tisku kovati režima v KLIC TRIGLAVA zvezde.Mar niso vedeli,da so vsi 57,Totland Road diktatorji is is tega'testa,čeprav LEICESTER " se pri tem eni trkajo na "katoliš Izhaja 1. in 3. pp ned,el j ek v mesecu, ka" prs a, dokler jim to nese? KIR IN HLADNA VOJNA Papeževa božična poslanica ' Zaradi bolezni,ki ga je hudo prizadela, je sv.oče mogel šele v januarju izdati svojo običajno božično poslanico. Reka miru na svetu, to je bila srčna želja sv.očeta, za katero je molil in đelal'skozi grozote vojne,ki se ni končala z mirom, temveč z negotovostjo in na= petostjo hladne vojne. Nastopil je rahel oddih "hladnega miru";toda kaj je to drugega kot hladno sožitje v strahu in razočaranju.To še zdaleka ni božji mir, ki veže duhove in srca v resnici in ljubezni in ki se izraža v uglašenem sodelovanju na vseh področjih življenja, in bi vzpodbudil željo po spremembi tega hladnega miru v pravi Kri = stusov mir, papež razčlenjuje njegove romanjkljivosti,kot navajajo v rovzetku: Strah Glavna osnova sedanjega stanja je strah pred uničenjem,strah • pred grozotnimi orožji, zaradi katerega obe skupini obstojata druga ob drugi v hladnem zatišju. Nesmisel tega stanja je v tem,da se vsi Loje vojne kot najhujše nesreče, a se kljub temu zanašajo edino na = njo za svoj goli obstoj. To je privedlo mnoge do Vprašanja,ali ne bi bilo treba iskati jamstev za mir višje kot v golem strahu. Na višji „stopnji,kjer je gonilo strah božji,ki je začetek modrosti, se pokaže žmota učenja, da je vojna neizogibna pri reševanju mednarodnih zapLe= Hladni mir kaže prve korake bližanja k pravemu nravnemu redu'in k vzvišenemu nauku Cerkve o pravični in krivični vojni. Ta cilj bo dosežen, če bodo ljudje gledali na vojno knt dogodek v nravnem redu, ki ne bo ostal nekaznovan, in če b^do državniki odločali o vojni kot zadevi vesti pred Bogom. Svet se ne bo otresel bremena strahu,če se ne bo povrnil k strahu božjem • Jasno postane, da je vsaka mirovna propaganda tistih,ki taje Bo ga, zelo dvomljiva in ne more odstraniti strahu, tudi če ni zasnova* na le kot iznajdljiv pripomoček za ustvarjanje zmede. Sedanje stanje se bo ali spremenilo v sožitje v strahu božjem, ali pa bo zmrznilo fr ohromelosti mednarodnih odnosov. Izhod v obupu utegne biti vojna. A tekma v oboroževanju sama po sebi povzroči pogubne gospodarske posle dice. Gospodars tv o. Čeprav hladna vojna in mir nevarno cepita svet, v'njetn vseeno Polje življenje predvsem na gospodarskem področju.Gospodarstvo je e Pomočjo moderne tehnike doseglo presenetljive in občudovanja vredne uspehe. Toda gospodarstvo z dozdevno neomejeno možnostjo ustvarjanja dobrin mnogi ljudje cenijo vižje kot je prav. Oba tabora'polagata Pretirano zaupanje vanj. En tabor uči, da bo gospodarstvo odrešilo Človeštvo vseh nadlog in trpljenja. V drugem taboru prevladuje pre = Pričanje, da bo mir rešen potom svobodne trgovine. Te.Zmote smo že večkrat razkrili.Pristaši svobodne trgovine so ji pred sto leti pri= Pisovali čarobne lastnosti. Zgodovina jih je postavila na laž ", V se= danjosti pa ji v drugem taboru nasprotuje popolnoma protivho Stali šče. Razlik ni mogoče premagati z gospodarskimi silami.Nravno polje mora prevladati. ... Napačno gospodarstvo pa more zelo ovirati'mir, posebno hladen mir, če bi eden od taborov oslabel. To bi se moglo dogoditi,ako bi ooarimezni narodi v enem taboru dvigali svojo življenjsko ravšn brez mzira na revnejše tovariše in'tako povzročile njihovo nevoljö.Gospo= d raki odnosi med narodi bodo pomagali miru le, Če bodo' Osnovani na naravnem zakonu, ljubezni in pomoči, N^č se ne dogodi samo od sebe v odnosih med'ljudmi. Le duh more vzpostaviti red in mir na svetu, v kolikor bo orodje našega Odrešenika. O s no v e Tudi v načelih,ki ju navdihujejo, sta oba tabora v zmoti.Eden po stavi ja svojo osnovo na krivo idejo,ki zanikuje osnovne človeške in božje pravice, a je kljub temu uspešna. Drugi pozablja, da že ima ide jo, ki je prava in je bila preizkušena v preteklosti, ter se nagiblje k rušečim političnim načelom. Po'zadnji vojni se je dvignila plemeni= ta težnja pö združenju Evrope. Toda sledeči razvoj je zapustil ideal evropske enotnosti in mnogi mislijo, da prevladuje politika povratka na nacionalistične države, zaprte vase in neustaljene v svojih zavezništvih. Prekmalu so pozabili na množice življenj in dobrin, ki so jih terjale take države. Zmota je v tem, da narodno življenje - pravilno in cenjeno - ne ločijo od nacionalistične politike. - škodljivega beci l’ Narodno, življenje je skupek civilizacijskih- vrednosti posamezne skupine,ki. bogati kulturo človeštva. V bistvu, torej 'ni'politično in praksa je pokazala, da se lahko razvija skupaj z drugimi v isti di,ža= vi, kakor tudi raztegne preko meja države. Narodno življenje je posta lo kal razdora med'narodi šele, ko se ga je kot gonilne'sile polasti= la država. Öe se bo evropska skupnost pomikala po tej poti, bo oslabi la v primeru z nasprotnim taborom. Ni mogoče reči, da v sedanjih prilikah dinamizem nacionalistične države ne predstavlja več nevarnosti za druge narode, ker največkrat nima več učinkovite ekonomske in vojaške moči. Kajti čepraV je nacio=' nalni dinamizem izražen bolj v čustvih kot dejanjih, vseeno preprečil» je zaunanje,sodelovanj e in medsebojno•pomoč. Kaj naj bi.potem vezalo države v obrambi in v skupnem programu za civilizacijo? Nekateri si ta program zamišljajo- kot negativno nasprotovanje sužnosti,ki je značilna ža drugi tabor.Toda pozitivna, ideja“je'ljube» zon svobode,kot jo Bog hoče.Samo take duhovne ideje se lahko kosajo z zmotno idejo, ki veže drugi tabor ne brez sile, a navdihuje ljudi k resničnim žrtvam. ' Evropa s svojimi idejami se umika v mnogih področj ih,ker so se nasprotniki polastili njenih nacionalističnih metod posebno med kolonialnimi narodi. Prava Evropa, to je'sfcup duhovnih vrednot, mora os": ti. Öe hoče spet postati velika,se bo morala približati Bogu in krščen skim vzorom. D ■ ,1 n d j e Še obstoja upanje,da bo sedanje sožitje približalo Ijüdi'k miru, če bo postalo sožitje v resnici. Most med obema taboroma bo moral'bi» ti zasnovan'na ljudeh in ne na'vladnih in družbenih sistemih. Na obeh straneh šo milijoni ljudi,ki so ohranili Kristusovo znamenje. V enem taboru so"sicer pravicoljubni s silo zatrti, medtem ko šo v drugem pro malo pogumni. Državniki v taboru,kjer ni zločin nasprotovati krivici, bi morali biti bolj samozavestni in bolj izngpljivi, da“poveČajo šte= vilo ljudi dobre volje. Bilo b^ napačno,če ne izdajalsko,“akö bi žrtve vali nacionalističnim interesom narodne manj šine,ki nimajo moči,da bi branile svoje najdražje: vero in krščansko kulturo. Nihče,ki bi to storil, bi ne bil vreden ‘zaupanja; niti bi ne bilo pravično, če bi. se kasneje,kadar bi jim prijalo, zatekli k verskim vrednotam in spoštova nju zakonitosti. Mnogi hočejo polagati temelje edinosti človeštva,toda skeptiki in ciniki, kakor tudi tisti, ki ne priznavajo absolutnih resnic, niso za to primerni. Ti zadnji so v preteklosti nehote pripravill'pot diktatu ri, zdaj pa ovirajo kristjane pri njihovem delu. Razlagajo, da izobra ženega človeka ne morejo vezati duhovne vrednote' ter pozabijajo,da so pmv taka mišljenja povzročila zmedo. Kristjani morajo • širiti krščan» sko resnico, ker je talent,ki ga je Bog zaupal svojim služabnikom v varstvo. Kaliko ljudi, celo katoličanov, je zagreblo v svoja srca duhovne dobrine?1 Ni prav, če bi duhovniki ali verniki zaprli oči pred socialnimi krivicami, ker bi tako izpostavili krščanstvo neupravičenim napo dom in bi bili odgovorni za ljudi, ki bi se približali zmotnemu na ~ prednjaštvu. Kristjani, ki bi ne izpolnjevali svojih družbenih in go. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA NA POHODU Iz razvalin slovenskega predvojnega političnega življenja ši na vso moč prizadeva vstati' ena njegovih bistvenih komponent - "Sloven = ska ljudska stranka" v emigraciji. To-vztrajno prizadevanje okoStene= le politične skupnosti ljudi z okostenelimi nazori, je posebno“opazno ^newyoräkem-kongresu zveze krščanskih demokratskih strank v.marcu 1. .VIz^povsem geografskih ozirov, je pač popolnoma razumljivo, da se pojaoano delovanje za rehabilitacijo Slovenske ljudske stranke ču= ti zlasti v Združenih državah Amerike in zlasti tu v Clevelandu. Jasno De, da ima vsaka skupnost vso pravico, da svoje id-eje propagira, si po skuša pridobiti somišljenikov in novih članov ter na splošno povečati voliv na^okolico, v kateri raste in se razvija. So pa gotovo neka po= a in načini, po katerih se taka akcija izpeljuje,in na drugi strani Pota in načini, po katerih naj bi se taka akcija ne izpeljevala* Okrog Božiča lani je večje število clevelandskih Slovencev preje J-o okrožnico tajništva Slov.ljudske stranke. Pismu in poživu na pri = stop v strankine vrste je bil priložen program s tränke, poleg tega pa Poseben formular, ki naj bi ga vsak prejemnik izpolnil, podpisal ter vrnil tajništvu. Na tem formularju so bile, čujte in strmite , tri točke, od katerih naj bi vsak označil eno , kot sebi odgovar jajočo;a)ž'e J-im še nadalje ostati član SLS; b)želim pristopiti k SLS; c)ne želim Pristopiti k SLS. Kako je prišlo tajništvo do ideje,da žahteva od lju ai javno in podpisano izjavo glede na svoje stališče dö SLS,je ugan= Ka. Ali pa morda niti ne, kaj ti od iste strani, ali pa od ljudi,' "ki so stranki gotovo zelo blizu, je že večkrat prišlo, kakšno takšno pre= senecenje. Kakšen je bil odziv na to okrožnico,seveda hi znano. Toda da soditi po pozivu,ki je bil nedavno ob javi jen“-v AMERIŠKI' LOMOVINI, -kjer tajništvo poziva "vse one,ki so prejeli dopis", da svo je odgovore čimprej vrnejo; zdi se, da so mnogi to neresno početje be gunske stranke zavrnili. - Nekako istočasno se je tudi govorilo o ustanovitvi mladinskega Odseka SLS. Po precej zanesljivih vesteh je bil tudi ze jzbran pri = Pravljalni'odbor, ki naj bi sekcijo organiziral. Potem ga^je stvar’po pihnila. Toda kmalu nato je med Clevelandčane romalo 'növo"'pismo (iz istega naslova kot gornje), kjer je bilo najavljeno novo "mladinsko" društvo "Kres". Ta nova pridobitev clevelandskega društvenega življe= nDa,je svoj namen izpovedala v osmih točkah,katerih glavne ideje so i •..povezati mladino.. .buditi krščansko in narodno zavest, .'.seznanjati Glane s "narodno-političnimi (nestrankarskimi) in socialnimi vpraša = £31, gojiti šport, telovadbo, prirejati izlete in razne poučne in za= bavne prireditve". Nepoučenemu bi se ob branju gornjih misli zdelo, da jč "Kres" za Del v svoj program vse, kar je prav za prav naši mladini potrebno, uejstvo pa je, da je v Clevelandu za vSe gornje že preskrbljeno, če izvzamemo edino šport in telesno vzgojo. Le tega Slovenci v Clevelan» au še nimajo. Čemu torej še "Kres"? Razvoj dogodkov v slovenskem kulturnem živ iJenju v Clevelandu daje jasen odgovorintrige proti ljudem,ki skuše Je samostojno in neodvisno delovati; neosnovan, do kraja'"sfabricirai' japad na klub "ID?og"; vlačenje popolnoma osebnih zadev poedincev pred Javnost; očitanje liberalizma; očitanje stražarstva in če to ni dovolj vR že komunizma; hinavstvo in farizejstvo, v katerem nekateri briljira Jo, vse to in'nešteto 'drugih primerov, je v dokaz, da je nastanek "Kre* navadna politična mahinacija. Nikakor ni rečeno, da izhajajo vsi s T>od ar s k ih dolžnosti bi zakrivili hude posledice za socialni in poli= lični red. V demokratičnih'sistemih, kjer je korist posameznika glav= £a, gospodarstvo prav lahko pade v roke neznanim silam,ki ga politiko vo d i j o , * ° ' Naj bi zemlja spet slavila Boga na■višavah.Yrnimo se'k jaslicam resnice in ljubezni - zaključuje papež Pij XII. svojo božično posla = nico. gornji izpadi' iz oficialne SLS, toda brez"poselnih težav pride opazo = valeč preko imen, ki služijo za kulisej do'enega in istega kroga 1ju= di,'od koder vse te mahinacije izhajajo, do kuhinje, kjer se kuhajo; Tako je v ta isti sistem zdaj vpleten tudi "Kres", ki je v svojem po= vabilu pozval k'ölanstvu tudi trvse,ki se med mladino dobro'počutite" ih tako seveda odprl pot ljudem, ki bodo stvar v resnici vodili .Kakšai bo uspeh "Kresa" in v koliko bo doprinesel k slovenskemu življenju v Clevelandu, se še ne ve; gotovo pa je* da je bil priklican v življenje vsled političnih računov gotovih"ljudi,katerih nameni so tako jasni, kot nameni mačka pred mišjo luknjo. Resnost položaja v Clevelandu leži v tem, da so takšne mahinaci& je’ zmožne uničiti voljo ljudem, ki so voljni in zmožni nekaj ustvaril ti na kulturnem polju, in dalje: uničiti že opravljeno'delo,ki so ga nekateri posamezniki in društva s tolikšno marljivostjo'in potrpežlji vostjo o-pra.vljali v'preteklih letih. 8e pa se uresničijo načrti te peščice ljudi, potem pa na slovenski njivi v Clevelandu ne bo v nekaj letih poganjala niti plesen. KAKO GLEDAMO V SVET Slovensko časopisje z malimi izjemami posveča veliko pozornost mednarodnim'dogndkorri.To je razumi jivo, saj smo prav zaradi mednarodnega razvoja morali zapustiti domovino. Torej nas svet daleko bolj zant ma kot pa. povprečnega zapadnjaka. Razlog leži tudi v tem,da izhajamo iz malega naroda, za katerega so prav'zaradi njegove številčne mäjhnr sti in običajne odvisnosti svetovni dogodki predmet večje pozornosti. Kor zadeva naš svobodni tisk imam vtis,da uredništva večkrat zato objavljajo zunanjepolitične preglede in komentar je, da imajo zaradi po =-• manjkanja originalnih člankov pač kaj objaviti.Ob poplavi podatkov Iz tujih časopisov ni takšno poročanje pač nobena tehnična težava.Tudi komentiranje ne. Toda skoro sleherni poročevalec in zlasti komentator kaj prerad pade v nastavljeno past.Ali gleda na svetovni razvoj skozi svoja oča= la ali pa očala dežele, v kateri biva. Do prVega sploh ne bi prišlo, če bi imeli lastne komentatorje visoke kakovosti,ki se ne bi ozirali' na to, kakšnim bralcem je namenjen njihov komentar. Do tega se pa slo venski tisk na žalost še ni prebil. Druga past je, da komentator pod vplivom dosegi jivega^ tiska gleda na svetovne dogodke skozi očala dežele, v kateri'prebiva.Že Masaryk jr med prvo svetovno vojno spoznal,kako različno so'gledali češki emi granti po različnih deželah na dogodke. Ni dolgo,ko je indijski pre = mier’g,Nehru opozarjal, da je svet drugačen,če ga gledaš iz Moskve a= li iz Washingtona. To bi pomenilo, da je pri ocenjevanju svetovnega položaja treba vsestransko upoštevati vse mogoče činitelje,čo naj bo komentar stvaren in vreden. Iz prebiranja našega Časopisja tudi vidim,da imajo pisci mnogo = krat kaj malo pojma-recimo o zapadnih navadah ali"o značilnostih za = padhega*demokratskega ustroja,čeprav sodijo o njem. Tq mi je prišio na misel,ko sem prebiral Članek o 27.marcu v II.-III.zvezku "Obrambn,-knjižnice" iz Argentine. Tam piše g.Leo Bradaška,da sta britanski zu-, nanji minister g.Anthony Eden in načelnik britanskega imperialnega glavnega stana Sir