Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 24. aprila 2020 Letnik LXXIII  št. 33  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Kronika Destrnik  Zamaskiran sanjski posel z državo  Stran 12 V središču Podravje  Propadla pripojitev lenarške k ptujski kmetijski zadrugi  Stran 6 Izobraževanje Podravje  Neenakost med učenci se je s šolanjem na daljavo še povečala  Strani 6 in 7 Kultura Ptuj  Ana, prva invalidna igralka na znamenitem Juilliardu  Stran 13 Obvestilo bralcem SPORED Špela Močnik »Po naravi sem kar potepuh!« Tjaša Slokar Kos »Mi opravljamo svoje delo in ga bomo še naprej, ne glede na to, kaj je komu všeč.« Miha Robnik Iz kuhinje MasterChefa na urgenco 23. APRIL 2020 št. 17 Od 24. 4 . do 30. 4 . 2020 TV-spored Podjetništvo Majšperk  Gostilna brez ljudi je kot človek brez duše  Stran 5 Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Podjetništvo  »Majhni smo morali zapreti vrata, velika podjetja ne. Kje je tu logika?!«  Stran 4 Sezonsko delo  Le kje so ti dela voljni ljudje?  Strani 6 in 7 Ptuj, Ormož  Dva župana nasprotnih političnih strank z identičnimi argumenti proti selitvi Agonija selitve starostnikov se nadaljuje Tako ptujska županja Nuška Gajšek iz stranke SD kot ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki je kandidiral na listi SDS, sta zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja opozorila, da si z nepremišljenimi in nedorečenimi potezami selitve s koronavi- rusom okuženih starostnikov iz ljutomerskega doma upokojencev ne želita žarišča te bolezni v svojih občinah. Da bolni- šnica nikakor ni prostor za tiste brez kliničnega poteka bolezni, ki bi zahteval hospitalizacijo, ne glede na okužbo z novim koronavirusom, menijo tudi v Koordinaciji zdravniških organizacij. Več na straneh 2 in 3. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  24. aprila 20202 Aktualno Županja: »To se ne dela z danes na jutri!« Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je sicer poudarila, da je treba za bolne poskrbeti, a je dodala: »Da se to dela z danes na jutri, pa ni prav. Odločitve so sprejemali preko noči, brez komunikacije z lokalno skupnostjo,vedno smo postavljeni pred gotova dejstva. Ni bilo časa, da se primerno pripravimo in zaščitimo. Kdo bi sprejel odgovornost, če bi se zgodilo kaj, na kar nismo pripravljeni?!« Na Ptuju več lokacij za izolacijo okuženih Ptuj ima sicer pripravljenih več variant za okužene, ki niso akutno bolni; lahko bi jih namestili tudi v Štrk in nekatere hotele. Ptujska bolnišnica je za takšno rešitev ponudila ministrstvu kader, ki bi skrbel za okužene, kar pa za ministra ni bilo sprejemljivo. Foto: Črtomir Gozni Koordinacija zdravniških organizacij proti selitvi vseh okuženih v bolnišnice Da bolnišnica nikakor ni prostor za tiste brez kliničnega po- teka bolezni, ki bi zahteval hospitalizacijo, ne glede na okužbo z novim koronavirusom, trdijo tudi v Koordinaciji zdravniških organizacij. Menijo, da bi selitev teh okuženih povečala tveganje za okuž- bo in razvoj bolezni pri tistih, ki v bolnišnici že ležijo hudo bolni z drugo boleznijo. V Koordinaciji zdravniških organizacij so poudarili, da mora biti vsak bolnik, ki potrebuje zdravljenje zaradi izražene ka- terekoli bolezni, deležen ustreznega bolnišničnega zdravljenja kljub zaostrenim razmeram v bolnišnicah v času pandemije novega koronavirusa. Nasprotujejo pa selitvi okuženih v bolnišnice brez zdravstve- ne indikacije, kar so pristojni nameravali storiti v primeru več- jega števila okuženih v domu starejših v Ljutomeru. Na sestanku, na katerega je bilo v ponedeljek vabljeno vodstvo Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, naj bi minister za zdravje Tomaž Gantar postavil ultimat oziroma ponudil dve opciji: ali se ptujska bolnišnica popolnoma preobli- kuje v covid-19 bolnišnico ali pa ohrani del dejavnosti in sprejme (zaenkrat) 40 asimptomatskih stanovalcev iz doma starejših ob- čanov Ljutomer, ki imajo potrjeno okužbo s koronavirusom. Odločili so se za slednjo možnost, čeprav se s tem ne zaposleni ne vodstvo bolnišnice niso najbolj strinjali. Glede na odzive javnosti in zapo- slenih v SB Ptuj, ki so sledili objavi novice o preselitvi 40 starostnikov, je minister že v torek zvečer svojo odločitev spremenil. Opcije: ali covid-19 bolnišnica ali sprejem 40 starostnikov Razlog za to je gotovo novinar- ska konferenca, na kateri je direk- torica SB Ptuj Anica Užmah med drugim pojasnila, da sta bili ptujska in brežiška bolnišnica izbrani, da se preoblikujeta v covid-19 bolnišnice, torej da se izvajanje vseh drugih dejavnosti prenese na druge, v na- šem primeru na UKC Maribor: »Po daljšem usklajevanju stališč smo sprejeli sklep, da prevzamemo 40 okuženih ter zanje pripravimo po- seben oddelek. Ob podani alterna- tivi je bilo to boljše.« Predvidena je bila oskrba okuže- nih, ki imajo lažji potek bolezni oz. so brez težav. Strokovni direktor Teodor Pevec je ob tem še pojasnil: »Mi se s to rešitvijo nismo strinjali, vsekakor pa je bila boljša kot prva ponujena, po kateri bi bolnišnico takoj ustavili in vseh 120 ‚naših‘ bol- nikov premestili v Maribor. S tem bi zaprli vso dejavnost. Če je dile- ma samo ta, je bil izbor relativno enostaven. Po ustavitvi ponovno vzpostaviti bolnišnico v taki obliki, kot je delovala vsa ta leta, bi bilo že po mesecu dni nemogoče.« V brežiški bolnišnici so argumenti obveljali, zakaj ne v ptujski? Dejstvo je, da so bili s praktično enakim scenarijem seznanjeni tudi v brežiški bolnišnici, kjer so bili po besedah tamkajšnje direktorice Anice Hribar prav tako šokirani. Ministrstvu so, tako kot v primeru ptujske bolnišnice, ponudili ne- kaj postelj za okužene bolnike na internem oddelku, ki bi ga za ta namen izpraznili, so pa bili zelo za- čudeni, zakaj bi k njim preseljevali bolnike iz druge regije. Hribarjeva je dejala, da je ministrstvo ob teh in drugih ugovorih ugotovilo, da omenjeno premeščanje iz drugih regij nima smisla, in še dodala, da brežiška bolnišnica ni več v igri za kaj takega ... Zaposleni: »Takšna selitev je v nasprotju z navodili infektološke stroke« Na dokončno odločitev o prek- licu dogovora, da SB Ptuj sprejme okužene starostnike, je vplivalo tudi nestrinjanje zdravnikov in dru- gih zaposlenih. Ti so poudarjali, da je selitev oskrbovancev domov v nasprotju z navodili infektološke stoke ter da gre zgolj za politično odločitev. »Zakaj jih ne bi obravna- vali v bolnišnici Murska Sobota, ka- mor spadajo,« so se še spraševali. Izpostavljen pa je bil še en se- gment, in sicer, da bi se obolele se- lilo v »čisto« okolje, kar bi pomeni- lo, da bi številna druga zdravljenja ponovno morali prekiniti, čeprav so jih šele dobro zagnali. Najbolj bi bil okrnjen interni oddelek. Pa še: okužene s koronavirusom bi namestili v prostore dosedanjega negovalnega oddelka, torej nad otroškim oddelkom. Vse to so bili razlogi, da so odločitvi ministrstva nasprotovali. Tokrat sicer uspešno, čeprav je skorajda neizbežno, da bodo čutili posledice tega. Podravje, Ptuj  Namera za prisilno premestitev okuženih s koronavirusom se je izjalovila Politična kuhinja: zakaj trpati v bolnišnico ki niso bolni, le okuženi Namera ministrstva za zdravje, da 40 starostnikov, sicer pozitivnih na bris za koronavirus, a brez bolezenskih znakov, iz ljutomerskega bolnišnici, je dvignila veliko prahu. Odziv vodstva in zaposlenih, pa tudi velikega dela javnosti, je bil razlog, da so od namere odstopili. Ptujski zdravniki so namreč jasno povedali, da so pripravljeni skrbeti tudi za obolele s covid-19, izrazili pa so pomisleke, zakaj se zdravstvene oskrbe, pač pa le nastanitev. Nejasno jim je bilo tudi, zakaj bi težave v Ljutomeru morala reševati ptujska in ne njim tem pa bi v primeru nastanitve teh starostnikov ponovno morali dodobra omejiti tudi vse drugo zdravljenje pacientov Spodnjega Zaposleni v bolnišnici so izpostavili, da - Foto: ČG Prizor iz ljutomerskega doma upokojencev Pivčeva okrcala zdravnike Kritike so se vsule tudi na kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, ki so ji številni očitali, da kot Ptujčanka, podpredsednica vlade in predsednica stranke DeSUS, katere član je tudi zdravstveni minister, ne ščiti interesa mesta in regije. Vse očitke je zavrnila in se spotaknila ob vlogo zdravnikov: »Moje mnenje je jasno: nedopustno in neodgovorno od zdravnikov je, da zavrnejo zdravljenje 40 bolnih ljudi. Komu je namenjena bolnišnica: zdravim ali bolnim? Razumem sicer pomisleke Ptujčanov, nerazumljiv pa je odziv zdravnikov, ki so dali Hipokratovo prisego. Na bolezen in nesreče se tudi sicer ne pripravljajo več dni. Srce me boli, da so zavrnili te ljudi.« Prepričana je tudi, da bi se vodstvo ptujske bolnišnice lahko bolje dogovorilo z ministrstvom za zdravje in si morda priskrbelo več časa za pripravo na prihod okuženih. Pozabila pa je na dejstvo, da starostniki niso bolni (le pozitivni na bris) in ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, temveč le nego ... Ministrstvo brez odgovora, zakaj starostnikov ne bi namestili v murskosoboško bolnišnico Na Ministrstvu za zdravje so sicer še v torek popoldan vztrajali pri svoji nameri in zapisali, da bo premestitev pozitiv- nih oskrbovancev ljutomerskega doma starejših občanov v ptujsko bolnišnico začasna, dokler se ne uredijo razmere v domu, saj da so tam zadeve postale ne- obvladljive. Minister naj bi iz Ljutomera dobival informacije o nespoštovanju navodil od začetka pojava novega ko- ronavirusa, kar pa tamkajšnji direktor zavrača. Zakaj je bila izbrana ptujska bolnišni- ca (in ne, recimo, murskosoboška), na ministrstvu niso pojasnili. Prav tako je ostalo nepojasnjeno, zakaj starostnike, ki so sicer covid pozi- tivni, a brez vsakih bolezenskih znakov, sploh trpati v bolnišnice ... Foto: ČG Direktorica Anica Užmah je javnost sez- nanila, da so v ptujski bolnišnici prip- ravili poseben oddelek za sprejem 40 okuženih starostnikov iz ljutomerskega doma upokojencev. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020 COLOR CMYK stran 3 petek  24. aprila 2020 3Aktualno Po tem, ko je padla odločitev, da v ptujsko bolnišnico ne bodo selili okuženih oskrbovancev ljut- omerskega doma za upokojence, se je v javnosti kot možna lokacija pojavila Psihiatrična bolnišnica Or- mož (PBO). Tako ormoška občina kot vodstvo bolnišnice do sredine tedna o tem nista bila seznanjena in sta za takšno rešitev prvič sli- šala. V četrtek dopoldne pa se je minister Gantar oglasil v bolnišnici. Že pred tem je direktor psihiatrič- ne bolnišnice Jakelj povedal, da bi bili okužene varovance pripravlje- ni prevzeti. »Če prejmemo klic od ministrstva, pomoči ne bomo od- rekali. Zato smo tukaj. S covid oku- žene varovance bi bili pripravljeni sprejeti,« je odločno dejal direktor. Jakelj: »Imamo več kot dovolj prostora, potrebujemo le zaščitno opremo« Ob tem je Jakelj dodal, da imajo v bolnišnici proste kapacitete ter primeren kader, pogoj je le ustre- zna zaščitna oprema: »Slišim, da so oskrbovanci asimptomatski, torej brez bolezenskih znakov. Šlo bi samo za nastanitev in izvajanje zdravstvene nege. Mi imamo pro- ste kapacitete. Bolnišnica že prib- ližno šest tednov funkcionira le za urgentne primere, se pravi, da so hospitalizirani v akutnih fazah svo- je bolezni in so v pritličju stavbe. V bolnišnici je trenutno 35 pacien- tov, medtem ko so vse postelje v nadstropju prazne. Lahko zagoto- vimo nekje do 50 praznih postelj. Res pa je, da nimamo primerne zaščitne opreme, in če bi prišlo do te nastanitve, bi bil pogoj, da se za- gotovi ustrezna zaščitna oprema, to so predvsem maske FFP3.« Jakelj je še dejal, da so bili že doslej pripravljeni na morebiten sprejem okuženih pacientov s ko- ronavirusom, saj urgentne bolnike dnevno sprejemajo, hkrati pa zani- kal, da naj bi njihove prostore že pred tem ponudili kot možno loka- cijo namestitve okuženih s korona- virusom. Jasno pa je dal vedeti, da se vodstvo bolnišnice lahko odloči tudi mimo stališča lokalne skup- nosti: »Država in lokalna skupnost sta ločeni. Bolnišnica se ne glede na to, kakšno odločitev sprejme lokalna skupnost, lahko odloči dru- gače, seveda v nekem dogovoru z lokalno skupnostjo. Bolnišnice so primarno ustanovljene za zdra- vstveno skrb prebivalstva. In če določeni potrebujejo zdravstveno oskrbo, smo mi tukaj za njih.« Vrbnjak: »Je sploh humano seliti starostnike v povsem drugo okolje?!« Namestitvi okuženih varovan- cev v psihiatrično bolnišnico pa ni naklonjen ormoški župan Danijel Vrbnjak, sicer (zanimivo) iz vrst SDS. Kot je povedal, se zaveda, da je obolelim treba pomagati, a upa, da bo prevladal razum in bodo problematiko reševali v ljutomer- ski lokalni skupnosti. Selitev sta- rostnikov v povsem drugo okolje bi bila po njegovih besedah zanje prav gotovo težavna: »Vseeno upam, da bodo našli rešitev znot- raj ljutomerskega okolja. Konec koncev je to tudi najbolj humano do vseh varovancev. Ne morem si predstavljati, da bi jih iz enega okolja preselili v drugo. Kakšen si- gnal pa jim s tem dajemo?!« Ni pošteno, da bi Ormož po depeši dobil morebitno žarišče okužb Poudaril je še, da so se na vse pretege trudili, da so uspešno zajezili okužbo v občini. »Naredili smo vse potrebno, da smo se tudi v vseh institucijah obvarovali pred virusom. Tudi Center za starejše občane se je boril, da je zaščitil svo- je starostnike, tako da nimajo niti ene okužbe. Ne zdi se mi pošteno, da bi občina Ormož po depeši – pa ne želim biti nehumana oseba – dobila morebitno žarišče okužb. Razumem, da oboleli niso ničesar krivi, zanje je treba poskrbeti in pri tem imeti posluh, a glede na tre- nutno komunikacijo (ministrstvo nas o tem še ni nič obvestilo) na to v tem trenutku nismo pripravljeni. Vsi koraki bi morali biti dorečeni na drugačen način. Zagotavljam lahko, da lokalna skupnost glede na trenutno situacijo in po vsem tem, kar smo prebrodili, temu ne bo prikimala. Ena napaka bi nam lahko porušila vse, za kar smo se do sedaj borili. Vem, da je treba poskrbeti za zdravje teh ljudi. Vse občine smo se organizirale in izo- blikovale razne variante v teh sce- narijih, oblikovale tudi dislocirane enote. In tudi mi smo jih, če bi se nam kaj takega pripetilo.« Stališče lokalne skupnosti: to ni dopustno Na besede Jaklja, da so prip- ravljeni namestiti okužene, se je župan še odzval tako: »Treba je razumeti dve zadevi. Gre za državno institucijo pod okriljem ministrstva za zdravje in gre za stroko uslužbencev, ki želijo po- magati obolelim. Na nek način stroko pri tem razumem, a vsee- no sem prepričan, da je potreben pogovor z lokalno skupnostjo. Ta mora zaščititi svoje okolje, ljudi, seveda pomagati sosedom, koli- kor se da. Kljub temu sem prepri- čan, da se lahko najdejo druge, primernejše rešitve. Ne želim pa, da se odgovornost za kaj takega prevali na lokalno skupnost, na žu- pana. In upam, da bo ministrstvo, še predno bo sprejelo kakršnokoli odločitev, o tem obvestilo lokal- no skupnost ter da se bo zadeva predebatirala. Glede na trenutne možnosti, ki jih imamo, pa absolu- tno ne morem reči, da bi se ti varo- vanci danes preselili v PBO. Nismo pripravljeni na to, komunikacija ni stekla in stališče lokalne skupnosti je jasno, da to trenutno ni dopust- no v tej situaciji.« Ormož  Vodstvo bolnišnice za, lokalna skupnost proti selitvi starostnikov iz Ljutomera Direktor Jakelj: »Okužene varovance smo pripravljeni sprejeti« »Če prejmemo klic ministrstva, pomoči ne bomo odrekali. Zato smo tukaj. S covid okužene varovance ljutomerskega doma upokojencev bi bili pripravljeni sprejeti,« je sredi tedna odločno dejal direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož Andraž Jakelj. Župan Danijel Vrbnjak temu ni naklonjen, neuradno pa je slišati, da tudi nekateri zaposleni v bolnišnici ne. Foto: MH »Država in lokalna skupnost sta ločeni. Bolnišnica se, ne glede na to, kakšno odločitev sprejme lokalna skupnost, lahko odloči drugače,«je dejal direktor Psihiatrične bolnišni- ce Ormož Andraž Jakelj. V ozadju finančna računica? Neuradno je sicer slišati, da je med zaposlenimi v PBO Ormož že prisoten strah zaradi morebitne preselitve okuženih varovancev v njihovo ustanovo. V ozadju te zgodbe pa bi lahko bila tudi finančna računica. Bolnišnica zaradi epidemije opravlja bolj kot ne le urgentne primere, zaradi česar se že sooča s precejšnjim izpadom dohodkov. Foto: MH »Upam, da bo zadeva razumno predebatirana in da bodo našli re- šitev znotraj ljutomerskega okolja. Konec koncev je to tudi najbolj hu- mano do vseh varovancev, ki bi jih selili,« meni župan Danijel Vrbnjak. starostnike, doma starejših občanov nastanijo v ptujski Različne interpretacije pa so popačile dejstva. v bolnišnico namešča ljudi, ki ne potrebujejo najbližja bolnišnica v Murski Soboti. Ob vsem Podravja. Foto: ČG je selitev oskrbovancev domov v nasprotju z navodili infektološke stroke. Za državo bi bolnišnica predstavljala hotel »Upravičeno smo bili zaskrbljeni. Ne bojimo se covid bolnikov, ki bi jim lahko pomagali, ne zdi pa se nam prav, da nam pošiljajo bolnike, ki so asimptomatski in ne potrebujejo bolnišnične oskrbe. Povrh vsega so izbrali bolnišnico, v katero se ni vlagalo in ki ima prostorsko zmanjšane zmožnosti zagotavljati ustrezno varnost. Politika je hotela k nam premestiti osebe, ki so pozitivne, s tem, da niti ni potrebe za njihovo zdravljenje, samo da jih namestijo nekam. Za državo bi predstavljali hotel, v katerem bi bil za vsak primer prisoten še zdravstveni in negovalni kader, zato smo bili proti temu,« je dejal zdravnik Borut Kostanjevec, predstavnik sindikata FIDES v SB Ptuj.« »Ne morem verjeti, da je to bil ukaz ministra, ki je sam zdravnik!« Predstojnik internega oddelka Matjaž Brenčič pravi, da so te dni šele dobro začeli delati, pa bi bilo v primeru odprtja covid oddelka ponovno ustavljeno: »Uspešno smo začeli in nadejali smo se, da bo vse skupaj začelo normalno delovati. To je zdaj šok, ne morem verjeti, da je taka ideja prišla od ministra, ki je sam zdravnik. Pomislil bi, da živim v banana republiki.« Foto: ČG Borut Kostanjevec Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  24. aprila 20204 Turizem Odpovedali so že vse dogodke, koncerte in tudi poroke, načrto- vane za meseca april in maj. Nekaj poročnih slavij je gostincu, ki teme- lji ravno na organizaciji teh dogod- kov, uspelo prestaviti na kasnejše termine, tudi na dneve med ted- nom, nekateri pari pa so poroko odpovedali. Najhujša je negotovost »Najhujša je negotovost, ker ne vemo, kaj sledi. Nemčija je na primer že razglasila, da se otroci maja vračajo v šolske klopi itd., pri nas pa vladajo zmeda, strašenje ljudi preko medijev ter omejitve. Ta negotovost bega tudi bodoče mladoporočence, zato so sedaj začeli prestavljati termine pari, ki se želijo poročiti junija. Poskuša- mo jih miriti, naj vendarle nikar ne hitijo z odpovedmi. Upamo, da se bodo zadeve do takrat že umiri- le, saj si takšnega izpada dohod- ka enostavno ne predstavljamo, položnice prihajajo, prometa pa ni,« je dejal Kociper, ki je z ženo ostal brez prihodkov. Za znižanje najemnine, ki je v lasti slovenjebi- striškega podjetja Impol, se še ni dogovarjal. »Kako bo v prihodnje, pa ne vemo. Stroški namreč so, če delaš kaj ali ne. Treba je poravnati vodo, elektriko … Tukaj so še vsa vzdrževalna dela okolice dvorca in notranjosti.« Sicer pa je tovrstna kriza že druga v zadnjem desetletju, ki jo doživlja štatenberški gostinec. Leta 2011 je namreč začel z gostin- sko dejavnostjo na dvorcu Šta- tenberg, ki, kot priznava, ni bil na dobrem glasu. »Leta 2012 pa se je pričela kriza, tako da sem začel res v „pravem“ obdobju in se seveda s tem tudi okrepil in dobil trdo kožo. Potrebnega je bilo veliko truda, napora in neprespanih noči, še zdaj je večkrat tako, vendar me delo res navdušuje in veseli.« Osredotočili so se na organizacijo porok in tako parom omogočijo na dvorcu vse od civilnega in cer- kvenega obreda do pogostitve, novost pa je tudi izposoja oblek. »Prvih nekaj let je bilo peklenskih,« je priznal Kociper, a trdo delo se jim je poplačalo, saj so sobote re- zervirane tudi do dve leti vnaprej, na dvorcu pa so se poročali tudi pari iz tujine, pa tudi slovenski estradniki. Ob tem je s (fi nančno) pomočjo Tanje Šubelj in Florjana Sušnika oziroma grofa in grofi ce Štatenberške zaživel tudi muzej- ski del. Zato si Kociper seveda želi: »Da bi se ta zadeva z virusom čim prej razrešila, da bi lahko zopet normalno zaživeli. Če ne drugega, smo se sedaj lahko poglobili vase in videli, koliko stvari jemljemo za samoumevne. Svoboda je ena iz- med njih.« Podravje, Makole  Dvorec Štatenberg se je prelevil v dvorec duhov »Položnice prihajajo, prometa ni. Tudi mi imamo družine!« Dvorec Štatenberg je z gostinsko in organizacijsko ponudbo pod taktirko Petra Kocipra postal prvovrstna lokacija za pare, ki želijo v beli obleki in črnem fraku proslaviti svojo zvezo. A virus je poroke željnim parom uničil sanje o slavju, dvornemu gostincu pa prekrižal fi nančne izračune. »Najhujša pa je nego- tovost,« je dejal. Foto: Dvorec Štatenberg Baročni dvorec Štatenberg kot drugi muzeji in lokali po Sloveniji zaradi epidemije sameva. »S ponedeljkom je bil sicer do- voljen prevzem hrane v gostinskih lokalih, želimo pa si, da nam vlada omogoči tudi postopno obratova- nje gostinskih lokalov, seveda ob upoštevanju navodil NIJZ. Predla- gamo, da bi po vzoru Avstrije tudi naši gostinci lahko začeli delati že 15. maja. Ker nam tudi letni čas to omogoča, bi lahko za varnost go- stov in zaposlenih v gostinstvu še dodatno poskrbeli na način, da bi stregli na zunanjih površinah oziro- ma terasah,« je v sporočilu zapisal predsednik sekcije pri Obrto-podje- tniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar. V sekciji poudarjajo, da večina gostincev nima dovolj sredstev, da bi zaposlenim izplačala nadome- stila za čakanje na delo. Zato med drugim predlagajo, da se ukrepi po- moči za zaposlene delavce v gostin- stvu, podaljšajo za nadaljnjih šest mesecev. Predlagajo tudi znižanje stopnje davka na dodano vrednost za pijače na 9,5 odstotka ter zniža- nje stroškov dela študentov. Slovenija  Gostinci za čimprejšnji zagon dejavnosti Naj se maja odprejo tudi gostinske terase Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS vlado poziva, da se čim prej zažene tudi go- stinsko dejavnost. Predlagajo, da bi po vzoru Avstrije lahko začeli delati že 15. maja. Foto: ČG V občini Kidričevo so sicer pri- čakovali, da bodo turistično in športno infrastrukturo ob gra- moznici Pleterje odprli že pred lansko poletno sezono. A so morali z odprtjem počakati, saj jim ni uspelo zgraditi vsega, pa tudi dovoljenj za obratovanje še ni bilo. Uporabno dovoljenje je družba ŠRC Pleterje, v kateri so trije lastniki (Cestno podjetje Ptuj, Betonarna Kuhar in hrvaški CWS Cablewake Systems), uspela pri- dobili lani pozno jeseni. Z optimiz- mom so se ozirali proti letošnji sezoni, ki so jo nameravali začeti spomladi s prihodom toplejšega vremena. Sedaj jim ni zagodla papirologija, temveč epidemija. Odprtje turističnega centra so bili zaradi situacije primorani presta- viti za nedoločen čas. »Situacija je nepredvidljiva. Naj se epidemija umiri, potem bomo videli, kako naprej,« je dejala direktorica ŠRC Pleterje Sara Kaučič. Dodala je, da je treba na žičnici na vodi izvesti še manjša zaključna dela in zanjo pridobiti uporabno dovoljenje. Je pa zadovoljna, da so uredili oko- lico in med drugim posadili 150 dreves. Območje ob gramoznici Ple- terje je že nekaj let priljubljeno kopališče, kjer v poletnih mesecih iščejo osvežitev ljudje od blizu in daleč. V prihodnje naj bi lokacija zaživela kot turistični, prireditveni in rekreacijski center. V kampu in prostoru za avtodome bodo omo- gočili prenočitve, na jezeru bo možno deskanje in smučanje na vodi (žičnica), športna igrišča in območje ob jezeru bodo ponujali možnosti rekreacije (odbojka, tek, nordijska hoja, kolesarjenje …), v gostinskem lokalu bodo poskrbeli za okrepčilo s prigrizki ter osveži- tev s pijačo, sladicami ali sladole- di, organizirali bodo tudi poletne dogodke na prostem (predstave, koncerte …). Kidričevo  Odprtje ŠRC Pleterje se zamika Epidemija prekrižala načrte Epidemija koronavirusa je za nedoločen čas prestavila tudi dolgo pričakovano odprtje Športno rekreacijskega centra (ŠRC) Pleterje, ki bo deloval pod blagovno znamko Green Lake. »Majhni smo morali zapreti vrata, velika podjetja ne. Kje je tu logika?!« Na vprašanje, kakšne pomoči si obeta od države, je Peter Ko- ciper kritično odgovoril: »Od države si ne obetamo kaj dosti, nikoli še niso nič podarili, prej vzeli in prepovedali. Enako velja za pomoč, ki jo obljubljajo samozaposlenim, ki jo bomo po vsej verjetnosti vračali. Čez noč smo ostali praktično brez dohodka, morali smo zapreti, ker so tako določili, nihče pa se ni vprašal, kako bomo preživeli. Tudi mi imamo družine in stroške. Več- ja podjetja so ostala odprta, mi majhni pa smo morali zapreti. Kje je tukaj logika?! Ali se v industrijski hali s 100 zaposlenimi bolezen ne more širiti le zato, ker so sprejeli posebne ukrepe?« Foto: Dvorec Štatenberg Pogled na dvorišče dvorca pred epidemijo Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  24. aprila 2020 5Gospodarstvo Majšperk  Gostinci si ne upajo izračunati izgub Gostilna brez ljudi je kot človek brez duše Jani Vuk iz Majšperka je pred natanko 15 leti odprl vrata picerije Špajza. V tem obdobju je gostišče zrastlo, se dopolnilo v ponudbi in prepoznavnosti. A po mesecu dni zaprtih vrat in novih okoliščin se zdi, da Vuk začenja znova. »To bo moje drugo odprtje,« je dejal haloški gostinec. Upad prometa so v gostilni in piceriji s haloškim pridihom zabeležili s prvim obolelim za koronaviru- som v Sloveniji. »Takrat je promet upadel za 70 %. Nemudoma sem pozval obrtno-podjetniško zbornico k sprejemu ukrepov, saj umiranje na obroke ni dobro za nikogar. Nato je vlada sprejela ukrep zaprtja gostinskih lokalov, devet redno zaposlenih je na čakanju na delu doma in prejema nadomestilo, ki naj bi ga krila država. Ta ukrep ni slab, vendar pa se mnogi gostinci soočajo z likvidnostnimi težavami, saj so morali plače 15. aprila izplačati, denar pa jim oz. nam bo refundiran šele sredi maja. Upam, da se bo tega vlada držala.« FOTO: Mojca Vtič Haloški gostinec Jani Vuk je odlok o zaprtju lokalov izkoristil za prenovo. Vuk meni, da bi jim politika morala priskočiti na pomoč tudi pri izplačilu regresa. Januar in februar sta glede na promet mrtva meseca v gostinstvu, marca so že beležili upad prometa, v mesecih, ko sonce privabi v gostišča številne pijače in hrane željne obiskovalce, pa so bili zaprti. »Izguba je neverjetna. Niti je še nisem preračunal,« je dejal Vuk, ki si želi le, da bi lahko začeli čim prej delati kot pred to koronak- rizo. »Tukaj bomo vsi na resni preizkušnji – politiki, gospodarstveniki in ljudje. Namreč enkrat se bomo morali vprašati, kaj pa lahko mi oziroma jaz naredim za kraj dobrega. Če ne bomo sami sebi pomagali, ne moremo pričakovati, da nam bodo drugi. Zato se mi ne zdi slaba ideja, da bi ljudje letos v večji meri dopustovali doma. Sicer pa verjamem, da bomo to premagali, Haložani smo dobri in trmasti ljudje. To je pač stopnička, ki je malo višja v življenju.« FOTO: Mojca Vtič Picerija je 23. aprila zabeležila 15. leto delovanja, lastnik si takšne obletnice ni predstavljal. Vlada je med tem sprejela ukrep, s katerim je dovoljeno, da lahko gostinski lokali pripravijo naro- čeno hrano, kupci pa jo lahko prevzamejo na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalen stik s potrošniki (nekje ob vhodu v gostinske lokale). Tako so se tudi v Špajzi odločili, da ponovno prižgejo krušno peč in postavijo lonce na štedilnike. Gostinec, ki se ne želi prepustiti negativnemu razmišljanju, je to obdobje zaprtosti lokala izkoristil (po- dobno kot mnogi drugi) za renovacijo. »Obnovo gostišča smo imeli sicer v dolgoročnih načrtih, vendar pa sem sklenil, da to izpeljemo sedaj, če že ne obratujemo. Lotili smo se prenove terase in srčike naše picerije – krušne peči.« 15-letnico delovanja bo tako picerija dočakala v lepši podobi, žal pa ne tako, kot bi si Vuk želel. »Namesto veselice bom v lokalu lahko sedel sam. Nisem si tako predstavljal. Ampak na to gledam kot na nov začetek,« je še dejal gostinec, ki meni, da je gostilna brez ljudi, s praznimi stoli in mizami, na katerih se nabira prah, kot človek brez duše. Foto: mercedes-benz.si V Magni Gradec so ponovno zagnali serijsko proizvodnjo. Delo je steklo na liniji, kjer izdelujejo Mercedesova terenska vozila. Podravje  Magna v Gradcu dela, v Hočah (še) ne Zaživela ena od petih linij V tednu po veliki noči so v graški Magni po nekajtedenskem premoru zagnali se- rijsko proizvodnjo. Delajo v dveh izmenah, proizvodnja pa teče za Mercedes. Izde- lujejo terenska vozila razreda G. Proizvodnja za Jaguar in BMW medtem še miruje. »Zagnali smo eno izmed petih proizvodnih linij. Delo poteka dvo- izmensko. V bližnji prihodnosti na- črtujemo zagon preostalih progra- mov, in sicer proizvodnjo za Jagu- ar in BMW. Kdaj bo to, ne moremo napovedati. Natančnih odločitev o začetku izvajanja programov še ni- mamo,« so sporočili iz Magne. Za slovenski del proizvodnje v novem obratu v Hočah so poveda- li, da je trenutno v mirovanju. Na delo prihaja le ekipa ljudi, ki izva- jajo najnujnejša dela vzdrževanja in varnosti. Vsi drugi so na čakanju na delo. »V Hočah proizvajamo za Jaguar. Kdaj bomo začeli delati, je odvisno od naročnika. Dokler stoji Jaguar, stojimo mi. Medtem ko smo v Avstriji proizvodnjo že zag- nali, pa je ta hip za slovenski del nemogoče napovedati, kdaj bomo nadaljevali delo. Je pa dejstvo, da se evropska avtomobilska industri- ja počasi zaganja. Obseg proizvo- dnje v naših obratih bo odvisen od naročil in bodočega stanja na trgu. Vprašanje je, kakšna bo kupna moč potrošnikov in za nakup katerih dobrin se bodo odločali. Kdaj se bodo delavci vrnili na delovna mes- ta in v kakšnem obsegu bomo na- daljevali proizvodnjo, bo odvisno od naročil. Kot rečeno, zaenkrat proizvajamo za Mercedes, med- tem ko proizvodnja za BMW in Ja- guar še stoji,« so dodali v podjetju Magna, ki daje kruh tudi številnim slovenskim delavcem. Foto: ČG Bodo bazeni v ptujskih Termah letos prazni? Ptuj  Terme Ptuj samevajo Bodo zunanje kopališče letos sploh odprli? Čeprav bi se kmalu morala začeti sezona kopanja na zunanjem kopališču v Termah Ptuj, njihovi bazeni ostajajo prazni. Ker ne vedo, kako se bo situacija razvijala, bo tako ostalo, vse dokler ne bo spremenjen odlok vlade glede obratovanja kopališč. Termalni park Term Ptuj obse- ga skupno kar 4.200 m² plavalnih površin. Ob sedmih notranjih je še enkrat toliko zunanjih bazenov. A vsi ti so trenutno prazni. V kakšnem obsegu bodo kopališča letos sploh delala, ni znano. »Zunanjih bazenov ne bomo polnili, dokler ne bo spre- menjen odlok vlade. Potrebujemo en teden, da napolnimo vse baze- ne. Po tem naredimo vzorčenje ter po potrditvi Nacionalnega labora- torija, da je voda ustrezna, odpre- mo kopališče,« je pojasnila direkto- rica ptujskih Term Milena Mojzeš. Od začetka polnjenja do odprtja za kopalce potrebujejo dva tedna. Sezona še sicer ni izgubljena, časa je dovolj, v Termah pa upajo, da se bo epidemiološka situacija v državi čim prej umirila in da se bodo ukrepi omilili tudi do te mere, da bodo lah- ko zagnali svojo dejavnost. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 6 Kljub zavidljivo visoki številki prijavljenih kandidatov si namreč pridelovalci hmelja, sadja in zele- njave, ki so letos ostali brez večje- ga števila tujih sezonskih delavcev, še naprej prizadevajo pridobiti delovno silo za spomladanska op- ravila. Nekaj stikov z interesenti, ki so se javili na poziv kmetijskega ministrstva, so imeli, še vedno pa si predvsem poskušajo pomagati sami. Kot pravi pridelovalec hmelja in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, je njihova po- moč v tem času, ko hmeljarji hitijo z napeljevanjem vrvic in hmelja, si- cer zelo dobrodošla, vendar hkrati opozarja, da so ti delavci zgolj zača- sna rešitev, saj se bodo najbrž kma- lu vrnili v svoje službe. Zato še nap- rej delajo na tem, da bi iz Romunije organizirali prevoze sicer že stalnih ekip sezonskih delavcev, ki bi se- veda pred začetkom dela najprej teden dni preživeli v karanteni. Mnogi kmetje tudi tarnajo, da imajo z domačimi delavci slabe izkušnje, predvsem zaradi njihove nezanesljivosti in neusposoblje- nosti. Ker so se jim na poziv mini- strstva javili ljudje iz oddaljenejših krajev po državi, pa tudi menijo, da vsakodnevna vožnja z vseh koncev Slovenije ni dobra rešitev ne z eko- nomskega niti varnostnega vidika. Izjemno razočarana ministrica Kot rečeno, se je na poziv kme- tijske ministrice Aleksandre Pivec za pomoč kmetom pri sezonskih delih odzvalo veliko interesentov, hkrati pa so se sprožila tudi šte- vilna vprašanja, predvsem v zvezi z organizacijo dela in njegovim plačilom. Svoje pomisleke so izra- zili tako v organizacijah za pravice delavcev kot sami kmetje, ki v tej situaciji nastopajo kot delodajalci. Kljub temu Pivčeva v projekt ver- jame in ga bo nadaljevala, obenem pa sporoča, da so prve pogodbe o začasnem delu že sklenjene. Na pripombe glede plač in do- mnevnega izkoriščanja delavcev pa odgovarja, da je »izjemno razo- čarana, ker v vseh dobrih projektih v Sloveniji vedno začnemo iskati manj dobre stvari«. Čeprav je za- čela veljati nova odredba, po ka- teri bruto urna postavka za zača- sno ali občasno delo v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra, pa Goran Lukić, vodja Delavske sve- tovalnice, opozarja, da ne lanska ne letošnja najnižja bruto urna po- stavka za ta dela, ki jo sicer skladno z zakonom o kmetijstvu postavlja resorni minister, preračunano ne dosega zneska minimalne plače, ki letos znaša 940,56 evra bruto. Medtem ko je višja minimalna urna postavka za pomoč v kme- tijstvu dobrodošla za delavce, pa po drugi strani še posebej v času koronakrize kmetom predstavlja dodatno obremenitev; mnogi zato pravijo, da rade volje plačajo na uro več, če jim ministrstvo zago- tovi višje odkupne cene pridelkov. Letos prvič računali na tujce Sezonsko delo v kmetijstvu pre- ko zavoda za zaposlovanje trenu- tno išče deset ponudnikov, in sicer za dela v hmeljiščih, intenzivnih sa- dovnjakih in nasadih jagod. Največ delavcev, kar 100, iščejo v Panviti, in sicer za obiranje jagod v Beltin- cih na tamkajšnjem Panvitinem pet hektarjev velikem posestvu Šipošovo. »Delo bomo začeli prib- ližno 13. maja, odvisno od zrelosti jagod, obiranje pa bo predvidoma trajalo tri tedne. Običajno smo na- jeli delavce s Hrvaške, kombinirali smo jih tudi z domačimi 'sezonci', več ali manj je šlo za ene in iste ljudi, dnevne migrante, kar pome- ni, da zanje nismo organizirali na- petek  24. aprila 20206 V središču Podravje  Zgodba o iskanju sezonske delovne sile v kmetijstvu še daleč od končane Kje so ti voljni ljudje, kdo jih bo učil, kd Zaradi epidemije novega koronavirusa in posledičnega zaprtja meja letos pri spomladanskih opravilih v kmetijs zelo zadovoljna, saj naj bi se prijavilo več kot 500 kandidatov, vendar s terena prihajajo vesti, da vse še zdaleč ni Podravje  Propadla pripojitev lenarške k ptujski KZ Nov scenarij: prevzem odkupa pridelkov in najem prodajaln Načrtovana pripojitev insolventne Kmetijske zadruge Le- nart h Kmetijski zadrugi Ptuj je padla v vodo, saj zanjo dobavitelji, ki jim je zadruga dolgovala skoraj 2,2 milijona evrov, niso dali zelene luči. Zaradi tega pa ni bila ogrožena le usoda zadruge, ampak so se v stiski znašli tudi kmetje na lenarškem in delno pomurskem območju, ki ga zadruga pokriva in ki jim je že tako bila dolžna plačilo za mleko, koruzo, živino … »Pripojitev ni uspela, zato smo s skupnimi močmi iskali druge mož- nosti, kako rešiti regijo in poskrbeti za varnost kmetov. Pomlad je tu, kmetije je bilo treba oskrbeti z materialom, kar smo storili, prav tako smo poplačali, kar jim je ostala dolžna KZ Lenart, se dogovorili za prevzem 11 milijonov litrov mleka na leto ter se hkrati dogovorili tudi za odkup živine in kmetijskih pridelkov. Menim, da so to bile v danih razmerah najboljše rešitve,« pojasnjuje Branko Valenko, direktor KZ Ptuj. Ptujčani so v najem vzeli tudi sedem od desetih prodajaln, in si- cer v Lenartu, Benediktu, Cankovi, Sveti Ani, Cerkvenjaku, Jurovskem Dolu in Rogašovcih, medtem ko tistih v Kuzmi, Šalovcih in Veržeju niso prevzeli. Foto: KZ Lenart Kmetijska zadruga Ptuj je od lenarške najela sedem prodajaln, med dru- gimi tudi prodajalno v Jurovskem Dolu. Da ne bi ogrozili lastne zadruge »Glede na fi nančni položaj lenarške zadruge bi pripojitev brez so- glasja dobaviteljev o delnem odpisu dolgov in zamiku odplačevanja ogrozila obstoj naše zadruge, tega pa si seveda nismo mogli privoščiti, zato smo bili prisiljeni odstopiti od te namere,« še dodaja Valenko in se hkrati zahvaljuje svojim sodelavcem, ki v času izrednih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa ves čas delajo dalje. Spomnimo, da se je KZ Lenart, še leta 2015 peta zadruga po prihod- kih v državi, v fi nančnih težavah znašla že leta 2017, ko naj bi jo zaradi nezadovoljstva zapustilo večje število članov, zares počilo pa naj bi leto kasneje, 2018, ko naj bi zadruga dobaviteljem in kmetom dolgo- vala že velike vsote denarja, govorilo se je o kar pet milijonov evrov. Slabemu fi nančnemu položaju so sledile še notranje razprtije vodstva, ki se je zato tudi menjalo, očitki za bližajočo se poslovno katastrofo pa so nato leteli v obe smeri, novi šefi so za vse krivili stare in obratno. Malo možnosti za KZ Lenart Pripojitev h KZ Ptuj se je zdela smiselna, potrdili so jo tako rekoč vsi lenarški zadružniki, saj so jo očitno videli kot edino možnost za pre- živetje, z njo pa so se strinjali tudi njihovi ptujski kolegi. Obe zadrugi sta dobaviteljem, 110 je takih, katerih terjatve so višje od tisoč evrov, poslali dopis s ponudbo za pomoč pri reševanju preživetja zadruge, ki pa je ti, kot že rečeno, niso sprejeli. Svoje terjatve bi namreč morali spustiti za polovico, pristati na enoletni moratorij odplačevanja preos- talega dolga, ki bi ga zadruga dokončno poplačala do konca leta 2025. Šlo pa je za izjemno pomembno odločitev, saj je bilo pravzaprav samo od nje odvisno, ali se bo nadaljeval postopek pripojitve lenarške zadruge k ptujski ali pa bo šla KZ Lenart v stečaj. Njeni kmetje so se, kot kaže, na srečo zdaj le znašli na varni strani preživetja, trenutna situacija pa je manj spodbudna za KZ Lenart. Direktorja Uroša Neuda- uerja sicer nismo priklicali za izjavo, nam je pa uspelo izvedeti, da se še dogovarja za morebitne rešitve, a da bolj slabo kaže. Da bi to oviro premagali, so na šolskem ministrstvu z donatorji razdelili že 701 tablico oz. raču- nalnik ter 800 modemov. A kljub množičnemu odzivu donatorjev, šol in posameznikov sredi aprila ostaja še več kot 600 učencev, ki so se zaradi manjka sodobne opre- me znašli v neenakopravnem polo- žaju. Na to opozarjajo tudi v uradu Varuha človekovih pravic. »Šole so zaprte, učenje na daljavo pa v veliki meri temelji na dostopu do informacijske tehnologije in pred- videva aktivno udeležbo staršev. Pri Varuhu človekovih pravic pou- darjamo, da imamo v Sloveniji več sto družin, ki nimajo dostopa do in- terneta, računalnika. Tudi tiskalni- ka in papirja ne. To, kar je mnogim samoumevno, za nekatere družine ni. Tiskanje učnih vsebin je za take družine zagotovo velik problem.« Ker gre za posamezne prime- re, razdrobljene po Sloveniji, so v ospredje stopile šole. In kot ugota- vlja Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta, so te ubrale različne poti. Tako nekateri učenci naloge in na- vodila, kaj naj počnejo, prejemajo po telefonu, za povratno infor- macijo pa zvezke, delovne zvezke ali izdelke fotografi rajo in pošljejo učitelju; nekaterim učencem učite- lji vsebine dostavljajo preko Civilne zaščite, prostovoljcev …, je izku- šnje s terena predstavila Klemen- čičeva. Poudarila je, da se s tem povečuje neenakost. Seveda pa je relevantno še vprašanje računalni- ške pismenosti in usposobljenosti učencev za rokovanje z računalniki in tablicami, še posebej tistih, ki te tehnologije pred tem niso imeli. Pa tudi sicer je računalniška pisme- nost pod vprašajem. Raziskava iz leta 2016 je namreč pokazala, da so četrtošolci v Sloveniji bolj bral- no pismeni na papirju kakor na računalniku, je izpostavila Klemen- čičeva. »Bojim se, da noben sistem ocenjevanja na daljavo ne bo verodostojen« Pridobljeno znanje pa je seve- da treba tudi preveriti. Zavod za šolstvo je nedavno podal splošne usmeritve glede ocenjevanja. Pou- darjeno je, da naj učitelji uporabijo različne oblike in načine ocenjeva- nja in naj sami presodijo, ali bodo cilje, ki jih je učenec dosegel v tem Slovenija, Podravje  Brez računalnika ali tablice še vedno 600 učencev Neenakost med učenci se je s šolanjem Pred dobrim mesecem je klasični pouk tako rekoč čez noč zamenjalo izobraževanje na daljavo, ki temelji na rabi tablic, računalnikov, ali pa jih imajo premalo, prav tako vsi niso enako računalniško usposobljeni. Rezultat oboj Foto: ČG Valenko Branko Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 7 mestitve,« pojasnjuje Anita Hiršl, pravnica iz Panvite. »Čeprav smo prav letos načrtovali, da prvič na- jamemo sezonske delavce iz Ukra- jine in Romunije, iz tega očitno iz znanih razlogov ne bo nič, saj kaže, da si bomo lahko pomagali samo z domačo delovno silo. No, bomo videli, nekaj časa še imamo, morda se še kaj spremeni. O višini plačila zaenkrat še nismo razmišljali, nova najnižja urna postavka pa najbrž ne bo predstavljala težave, saj smo že lani imeli približno tako ceno.« Preplačano sezonsko delo V podjetju Hmelj Dornava bodo v tem in prihodnjem mesecu za delo v hmeljiščih v Dornavi in Vid- mu pri Ptuju potrebovali deset pa- rov pridnih rok, ki bodo predvsem napeljevali poganjke hmelja na vrvice. »Vsa mesta so bila praktič- no takoj zasedena, povpraševa- nje je bilo večje od naših potreb, govorimo pa seveda izključno o domačih delavcih,« pravi direktor Mitja Šegula, ki meni, da je nova najnižja urna postavka za občasna dela v kmetijstvu previsoka. »Se- veda smo upoštevali zakonodajo in postavili primerno ceno, kaj pa smo hoteli drugega, delo mora biti opravljeno in ne more čakati. Se- zonski delavec bo tako na mesec prejel 880 evrov neto, torej 1.050 bruto, kar je več od minimalne plače. Skratka, preplačali bomo to delo, prenekateri redno zaposleni delavec nima take osnovne pla- če,« še dodaja Šegula, ob tem pa ne izvemo, koliko ur traja sezon- ski delovni dan. Hkrati tudi zanika govorice, da naj bi bili v Dornavi in Vidmu že videni sicer vsako leto prisotni romunski delavci. »Nič ne vem o tem, da bi bili tam Romuni, tudi mi ni jasno, kako bi sploh lah- ko prišli v Slovenijo. Zdaj jih ni, če se situacija spremeni, pa morda še bodo.« Kdor ni vajen, ne zmore Za razpenjanje zaščitnih mrež v intenzivnih sadovnjakih v Sloven- ski Bistrici, Kostanjevcu, Zgornji Ložnici in v sadovnjaku nekdanje- ga Kmetijskega kombinata Ptuj na Osojniku bo Danica Juhart, sadjar- ka z Zgornje Ložnice, potrebova- la od šest do deset ljudi, ki naj bi delo opravili v treh majskih dneh. »Ekipe še nismo zbrali, nekaj klicev je sicer bilo, a za zdaj nič posebej resnega. Poslušam kmetijsko mi- nistrico, ki je zadovoljna glede odziva državljanov, pripravljenih za sezonsko delo v kmetijstvu, se pa sprašujem, kje so ti dela volj- ni študentje, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci …, vsaj do mene jih še ni bilo. Zavedati se je tudi treba, da ne more nekdo, ki ni vajen fi zičnega dela, kar tako iz nič začeti z osemurnim sklanja- njem, dvigovanjem …, to ni šala. Za razpenjanje mrež, torej za delo, ki ga zdaj potrebujemo, delavec stoji na platformi, ki se premika, kar je lahko komu neprijetno, po- leg tega te nevajenega zvečer go- tovo precej bolijo roke in je vpra- šanje, ali to delo sploh še zmoreš opraviti naslednji dan.« Juhartova pravi, da sezonske delavce, če je le mogoče, zmeraj poiščejo v bli- žini, še nikdar pa jih niso najeli iz tujine. »Tudi ni plačilo tisto, ki bi predstavljalo težavo, že lani smo ljudem plačali 5,5 evra na uro neto, kot rečeno, je večji problem dobiti delavce, ki so v dobri kondi- ciji in ki so predvsem zanesljivi ter pripravljeni delati. »Zdaj sem se že naučila, da ostane objava, s katero iščemo delavce, odprta še tudi po tem, ko s prijavami že 'zapolnimo' želene kapacitete; če imamo, na primer, 40 prijavljenih, jih namreč potem na delo v resnici pride le 10 ali maksimalno 20. Vedno znova ugotavljam, da so dobri in vztraj- ni delavci starejši ljudje, mladi, če že pridejo, ostanejo le dan ali dva, potem pa obupajo, ker je to delo zanje očitno pretežko.« petek  24. aprila 2020 7V središču »Res ne vem, kaj je drugače delati v kmetijstvu kot v tovarni ...« Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec očitke, da gre pri pobudah za sezonsko delo na kmetijah za vzpostavljanje sužnjelastniških odnosov, zanika in hkrati poudarja, da jo je v projekt vodila samo in izključno želja pomagati, med prijavljenimi državljani pa naj bi bilo tudi veliko takšnih, pri katerih plačilo sploh ne igra ključne vloge. Pivčeva razume slabo voljo kmetov, ko je bilo treba ustaviti že obljubljeni prihod romunskih delavcev, saj so vajeni tuje sezonske delovne sile, vendar je prepričana, da so Slovenci prav tako dobri ali pa morda še boljši delavci in bodo to delo opravili enako kakovostno. Hkrati pomirja tiste brezposelne, ki so se zbali, da jih bodo na zavodu za zaposlovanje napotili na sezonsko delo na kmetije in da ga ne bodo smeli zavrniti. »Za zdaj je vse povsem prostovoljno. Če bi se pozneje vzpostavil sistem obveznih napotitev, pa bi bila to stvar dogovora med različnimi ministrstvi. In če bi do tega prišlo, res ne vem, kaj je drugače delati v kmetijstvu kot v tovarni. Še vedno se mi to ne zdi največje zlo, ki se lahko zgodi,« sklene nekoliko arogantno. do prevažal iz enega konca države na drugega? stvu ne bodo pomagali tuji sezonski delavci, zato je kmetijska ministrica, kot je znano, kmetom na pomoč pozvala državljane. Z odzivom je i tako enostavno. m na daljavo še povečala in uporabi sodobnih tehnologij. Toda vse slovenske družine nimajo dostopa do spleta, jega je poglabljanje neenakosti med vrstniki. obdobju izobraževanja na daljavo, sploh ocenili. Nadalje priporočajo, da se v okviru posameznih kolek- tivov uskladijo načini ocenjevanja, da se oblikujejo oziroma določijo kriteriji … Torej je sama oblika ocenjevanja prepuščena šolam. So pa v zavodu učitelje pozvali, da naj pri določanju zaključne ocene pretežno izhajajo iz ocen, prido- bljenih do 16. marca. Slednjemu pritrjuje tudi ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič, ki pa ob tem izpostavlja: »Bojim se, da noben sistem ocenjevanja na daljavo ne bo dovolj verodostojen, da bi bile ocene legitimne in da kljub zaupa- nju staršem in učencem ne more- mo govoriti o transparentnosti. Osebno se bojim, da poglabljamo razlike med t. i. ranljivimi, da so ti učenci najbolj na udaru glede stre- sa (kolikor mi je znano, jih preveč zavrača pomoč), da se tudi nekate- ri učitelji in starši soočajo s situacijo velikega stresa (tudi zaradi prema- lo računalniškega znanja), zato je trenutno naš največji izziv, kako za delo motivirati nekatere učence z učnimi težavami in kako pomiriti starše, ki se pretirano obreme- njujejo s problematiko ocenjeva- nja znanja.« Majhnost se je v tem primeru izkazala za prednost. »Imamo namreč ta privilegij, da se lahko posvetimo vsakemu učencu individualno, ker poznamo razme- re doma in dovolj dobro poznamo sposobnosti učencev, vemo, na kakšen način in koliko jih obreme- niti, da ne bo stresov in zavračanj na eni strani ter da pridobijo dovolj potrebnega znanja za napredova- nje na drugi strani.« Pouk na daljavo je eksperiment brez strokovne podlage Glede pouka na daljavo Kle- menčičeva meni, da gre za neke vrste eksperiment, ki se izvaja brez ustreznih teoretičnih podlag in z velikim pomanjkanjem znanj in iz- kušenj, v skladu s prepozno prejeti- mi splošnimi smernicami pristojnih institucij in brez konkretnih sistem- skih navodil. Ob tem je okrcala tudi posredovanje informacij o morebi- tni organizaciji pouka v šolah. »Od- ločitev o nadaljnji obliki oziroma poteku pouka mora temeljiti na zdravstveni in pedagoški stroki, torej mora biti jasno opredeljeno kdo, kaj in zakaj to predlaga ter kako to na sistemski ravni izvajati, in ali so lahko med šolami razlike – v katerih primerih in zakaj, ne pa, da vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje pove le, da „nekateri predlagajo, da se razredi razdelijo ...“ Kdo so ti neka- teri, a je to politika, a je to stroka, ali morda izkušnje drugih držav, ki jih lahko enostavno prenesemo v naš izobraževalni sistem?!« Vsaka izvedba klasičnega pouka je boljša od (le) virtualnosti Sicer pa meni, da bi bila vsaka izvedba klasičnega pouka, torej pouka v šoli, v teh napetih in izre- dnih razmerah boljša kot samo vir- tualnost. »Pa četudi gre le za nekaj tednov izvajanja. Predpogoj pa je, da nam zagotovijo dovolj zaščitnih sredstev in zadostne količine raz- kužil.« Ob tem je prepričana, da so že sedaj sposobni izvajati varen pouk brez delitve razredov, kajti gre za manjšo šolo z manjšimi od- delki. »Verjetno bo treba razmišljati o teh načinih, predvsem sedaj, ko se nakazujejo sprostitve določenih ukrepov in bomo, zaradi zaposli- tve staršev, primorani organizirati varstvo predšolskih otrok in vsaj pouk učencev nižje starosti, ki ne morejo sami ostati doma, pouk učencev s posebnimi potrebami, ki nujno potrebujejo individualno pomoč, pouk učencev ...; teh ka- tegorij učencev je veliko in z vidika enakopravne obravnave si vsak otrok zasluži vsaj enake izhodiščne možnosti.« Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ravnateljica OŠ Žetale je dodala, da še je obilo dilem in odprtih vpra- šanj, a da raje svoje razmišljanje zaključi z apelom učencem: »Učite se, kot da se vrnemo v šolo že jutri, a bodite pripravljeni, da bomo šol- sko leto zaključili na daljavo, zato delajte sproti, sproščeno, a odgo- vorno do sebe in drugih.« Foto: Črtomir Goznik V izobraževanje na daljavo je trenutno vključenih okrog 99,5 odstotka osnovnošolcev Vsi deležniki se trudijo ujeti stoodstotno vključenost, ki pa v bistvu ne obstaja niti ob normalnih pogojih šolanja, so priznali na ministrstvu. Na osnovnih šolah je trenutno 0,5 % učencev, s katerimi šolam ni uspelo vzpostaviti kontakta oz. jih niso uspele vključiti v izobraževanje na daljavo, v osnovnih šolah s prilagojenim programom je ta delež nekoliko višji in znaša 2,6 %. Največ tovrstnih učencev je Romov in priseljencev, ugotavljajo. Dodali so še, da v obdobju izobraževanja na daljavo Inšpektorat RS za šolstvo in šport od šol še ni prejel niti ene same prijave o nedoseganju učencev. Sicer pa so šole po neuspešnih poskusih vzpostavljanja izobraževanja na daljavo dolžne opozoriti (obvestiti) Centre za socialno delo, ki nato po svojih pristojnostih pomagajo pri reševanju nastalega. Zadnji ukrep je sankcija oz. globa. Foto: dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  24. aprila 20208 Politika Zaradi krize so nove investicije vprašljive Ker so sredstva za to finančno perspektivno za projekte iz naslova dogovora za razvoj regij že razporejena po občinskih projektih, Čelan trenutno zmanjšanja na ravni EU ne pričakuje. Ministrstva pa ocenjujejo, da za nekaj že dogovorjenih projektov obstaja nevarnost, da ne bodo izvedeni v načrtovanih rokih. Njihova ocena je, da je mogoče prerazporediti od 200 do 300 milijonov evrov sredstev na ravni države, za področje zdravstva in ohranitve delovnih mest. Pravzaprav ga ni področja, ki ne bo čutilo posledic tega, da se je normalno delovanje sveta za ne- kaj tednov upočasnilo, ponekod celo ustavilo. V velikih škripcih so tudi regionalne razvojne agencije, ki podjetjem, zavodom in obči- nam pomagajo pri pridobivanju sredstev na razpisih. Posledič- no bi se to lahko odrazilo tudi v zmanjšanju državnih in evropskih sredstev za projekte in investicije na našem območju. Ni pa to edini razlog za pričakovane zaplete. »Če kje, potem v Sloveniji zago- tovo velja rek, ki pravi, da bolj kot si priden in marljiv, bolj te tepejo. Naš javni zavod, ki ima med osta- lim tudi status regionalne razvoj- ne agencije, je krizna zakonodaja v popolnosti izpustila iz praktično vseh oblik pomoči. Onemogočeno nam je uveljavljati pravice, ki se nanašajo na ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije. Do povračila plač delavcem nismo upravičeni, ker zakon določa, da jih ne smemo prejemati, ker naš delež prihodkov iz javnih virov presega 70 % tovrstnih sredstev. Hkrati pa naš ustanovitelj Mestna občina Ptuj na podlagi odloka ne prevzema nobenih fi nančnih obveznosti za nastalo izgubo iz naslova fi nančnih sredstev, ki jih zavod pridobiva izven proračuna ptujske občine. Da je situacija še hujša, nam v tem primeru ne želijo pomagati niti banke, ker kot javni zavod ne smemo imeti pri komer- cialnih bankah odprtega nobene- ga računa. S tem smo praktično ostali brez likvidnostnih sredstev, ki pa jih nujno potrebujemo, če želimo izpolniti vse obveze, ki iz- hajajo iz že podpisanih pogodb na državnih in mednarodnih pro- jektih,« o težavah, v katerih so se znašli, pravi Čelan. Za povračilo teh sredstev morajo državnim in evropskim uradnikom pošiljati do- kazila o izplačilu plač zaposlenih in plačilu ostalih računov na pro- jektih: »Ker nimamo likvidnostnih sredstev, smo tako ujeti v dve zan- ki. Če odpustimo zaposlene, ne bomo mogli dokazati materialnih stroškov in stroškov dela. Na ta način ne bodo opravljena niti tista dela, ki nam jih nalaga zakon, hkra- ti pa bodo že odobrena sredstva ostala v evropskem proračunu, mi pa bomo ob tem dobili še nega- tivne reference za slabo izvedbo projektov.« Razpisi tečejo, a z zamudami … Kljub vsem zapletom, ki smo jim priča v zadnjem mesecu, ve- čina razpisov poteka nemoteno, podaljšali so se le roki, tako evrop- skih kot državnih razpisov, v pov- prečju za mesec ali dva. ZRS Bistra Ptuj tako projekte prijavlja po planu. Po besedah Čelana nemo- teno dela celotna ekipa zaposle- nih, približno polovica od doma. Oteženo pa jim je zbiranje admi- nistrativnih zahtev zaradi različ- nih situacij v državah partnericah. Največji časovni zamiki nastajajo pri projektnih aktivnostih na ravni terenskega dela. Na vseh projek- tih pa so odpovedane vse aktiv- nosti, povezane s fi zično izvedbo delavnic, konferenc, mladinskega raziskovalnega dela. Prav v teh dneh potekajo uskla- jevanja glede sprejema dopolnitev št. 3 k dogovoru za razvoj Podra- vske razvojne regije. Kot poudarja Čelan, bo prav pospešena izvedba projektov v drugi polovici leta še kako pomemben vzvod za pospe- šitev gospodarskih aktivnosti. Spremenile so se prioritete: zdravstvo in ohranitev delovnih mest na vrhu Vlada RS je pozvala lokalne skupnosti k ponovnemu razmisle- ku o porabi sredstev na vseh tistih projektih, kjer obstaja nevarnost, da ne bodo izvedeni v dogovor- jenih terminih in načrtovanem fi nančnem obsegu. Pristojna mi- nistrstva namreč ocenjujejo, da je iz tega naslova mogoče preraz- porediti od 200 do 300 milijonov evrov sredstev na ravni države, za področje zdravstva in ohranitve delovnih mest. Kot pravi Čelan, v tem trenutku še sicer ni informa- cij, da katerega izmed projektov, ki so jih predložile občine Spodnje- ga Podravja, ne bo možno izvesti v načrtovanih terminih in fi nančnem obsegu. Čelan: »Od lastne pameti in marljivosti se ne da živeti« Lepše čase Čelan napoveduje šele, ko bo človeštvo v temelju me- njalo družbeno ekonomski sistem. Po njegovem bi bilo treba sedanje indikatorje razvoja, ki temeljijo na nenehni rasti in večanju družbe- nega bruto produkta zamenjati z indikatorji, kot so kazalec uravno- teženega razvoja, indeks človeške sreče, etični indeks: »Bančni sistem mora iz privatnih rok preiti pod nadzor demokratičnih institucij. Borze, razne sklade, fundacije itd. pa je treba preprosto ukiniti. Vrni- ti se moramo v čase, ko je ustvar- jalnost posamezniku omogočala kakovostno in zdravo življenje. Da- nes praktično ni več poklica, kjer bi lahko dostojno živeli od lastne ustvarjalnosti (lastne pameti in marljivosti). Najpremožnejši danes bogastvo ustvarjajo s špekulacija- mi v bankah, borzah, skladih itd. Družba, v kateri se premoženje ustvarja s fi nančnimi špekulacijami namesto s poštenim delom, je ob- sojena na propad.« Foto: ČG Čelan: »Ker nimamo likvidnostnih sredstev, smo ujeti v dve zanki. Če odpustimo zaposlene, ne bomo mogli dokazati materialnih stroškov in stroškov dela. Na ta način ne bodo opravljena niti tista dela, ki nam jih nalaga zakon, hkrati pa bodo že odobrena sredstva ostala v evropskem proračunu.« Ptuj  Pozabljeni od države in bančnega sistema Zaradi koronakrize ZRS Bistra v velikih težavah Posledice koronakrize se bodo odrazile tudi na številu novih projektov, ki naj bi jih izvajali s pomočjo evropskih sredstev v naslednji fi nančni perspektivi. Regionalne razvojne agencije, kot je ZRS Bistra Ptuj, so namreč v velikih težavah. Znašli so se v šah-mat položaju, primanjkuje jim likvidnostnih sredstev. Dodatne težave povzročajo zamude pri pregledih že oddanih poročil, kar se odraža v nepotrjenih zah- tevkih za izplačilo sredstev. Slovenija  Franc Kangler, državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve Nova funkcija kot izziv in priložnost Za nekatere je bilo imenovanje Franca Kanglerja za držav- nega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve RS pov- sem nepričakovano oz. celo presenečenje. Za poznavalce politične scene ne. Ponudbo je dobil od ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in predsednika vlade Janeza Janše. Spre- jel jo je kot neke vrste izziv, tudi kot priložnost, da s svojim znanjem in izkušnjami ter politično kilometrino pripomore delu te vlade. Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše je nastopila v zelo nehvaležnem obdobju, ko se tako Slovenija kot ves svet spopada s koronavirusom. Franc Kangler pokriva področje migracij v sodelovanju z občinami in nekatere druge aktivnosti, kot usklajevanje s policijskim sindikatom glede nekaterih zahtev policistov. Vsem je zelo težko naenkrat prisluhniti, vendar skušajo z dialogom reševati vse ovire, ki jih ta kriza še dodatno postavlja. Kar zadeva šengensko območje, je policija dovolj dobro opremljena, morda primanjkuje tehnične opreme za sam nadzor meje. V vsakem avtomobilu bi lahko bilo več zaščitnih mask in rokavic. Zaščitna oprema se med državne organe deli sorazmerno, tudi med policiste. Foto: Črtomir Goznik Franc Kangler »Predvsem bi želel pozvati levo politično sredino in levico, da se zresnijo in da začnejo razmišljati o tem, da slovensko vojsko na meji v dvokilometrskem pasu potrebuje slovenski narod in Slovenska policija, potrebujemo jo vsi. Menim, da je nedopustno, da nekdo v politiki podpira ilegalne prehode. Zato imamo mejne prehode, da so prehodi legalni, ne pa ilegalni.« V poletnem času je pričakovati velik pritisk migrantov na južno mejo. Upati je, da bo Hrvatom na hrvaško-bosanski meji uspelo zadržati migrante. Nerazumljivo je, da ni podpore 37. a členu, da bi tudi vojska lahko pomagala policistom na meji v primeru potrebe. „Očitno je, da se nekateri ne morejo znebiti sindroma iz leta 1991. Ravno tisti, ki so bili proti osamosvojitvi leta 1991 ali pa imajo korenine iz tistih časov, so tudi proti Slovenski vojski na meji. Gre za ideologijo politikov, ki vodijo levi politični pol,“ pravi Kangler, ki je funkcijo državnega sekretarja nastopil pred dobrim mesecem. Tudi po koronavirusu ne bo lahko Četudi obdobje koronavirusa ne bo tako hitro minilo, si mnogi že zastavljajo vprašanje, kako bo po njem. „Po mojem osebnem prepričanju in videnju se opozicija ne bo sprijaznila z uspešno zajezitvijo koronavirusa. Vsaka beseda o predsedniku prejšnje vlade je odveč. Ljudje se lahko sami prepričajo, kdo je bil tisti, ki je v vladi potegnil odločilne poteze, da se Slovenci nismo znašli v takšni situaciji, kot so se Italijani,“ meni Kangler, ki je bil do nedavnega tudi svetnik v mestnem svetu MO Maribor. To funkcijo bi lahko še naprej opravljal, saj mu zakonodaja to omogoča, a je prepričan, da mora vsak opravljati le eno funkcijo, če naj jo opravlja dobro in pošteno, zato je tudi odstopil. Mesto je odstopil Jožefu Škofu, predsedniku KS Malečnik, ki je, kot je dejal, zelo dober svetnik. V začetku aprila pa je odstopil kot državni svetnik, saj ta funkcija ni združljiva s funkcijo državnega sekretarja. Kar zadeva sodne postopke same, ki so bili po njegovem mnenju politično motivirani in zrežirani, so na sodišču vsi zaključeni. Eden je odprt še v predkazenskem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani; gre za Lutkovno gledališče v Mariboru, kjer mu očitajo, da je MO Maribor pridobil 7,5 milijona evrov evropskega denarja, ker je kot župan izkoristil svoj vpliv. Ponosen je, da je Maribor po 30 letih dobil Lutkovno gledališče, kar ni uspelo županom pred njim. Prepričan je, da bi vse to, kar se mu je dogajalo, moralo nekoga v Sloveniji zelo skrbeti. Gre za kmetijsko in gozdno ze- mljišče v Stavešincih v občini Gor- nja Radgona, ki ju imajo občine Sveti Andraž, Destrnik in Trnovska vas še iz časov nekdanje skupne občine. Kmetijsko zemljišče je ve- liko 2.450, gozdno pa 5.751 kva- dratnih metrov, občina Destrnik je polovična, Sveti Andraž in Trno- vska vas pa četrtinski lastnici. Od prodaje kmetijske parcele bo šlo v andraški proračun dobrih 1.400, od gozdne pa 1.000 evrov, skupaj, kot že rečeno, torej nekaj več kot 2.400 evrov. Ker so prodajo skupnih zemljišč pred tem že podprli tako destrniš- ki kot trnovski svetniki, bo lahko stekel postopek prodaje. Za njego- vo vodenje, obe nepremičnini že imata kupca, so pooblastili občino Destrnik oziroma njenega župana Franca Pukšiča. Sveti Andraž  Na dopisni seji o prodaji nepremičnine Prodaja skupnih zemljišč treh občin Andraški svetniki so soglašali s prodajo solastniškega deleža na dveh nepremičninah, ki bo občinski proračun obogatil za dobrih 2.400 evrov. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020 COLOR CMYK stran 9 Trenutno sprejeti zakon o in- terventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic določa, da so do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov upravi- čeni redni študenti in študentke s stalnim prebivališčem v Slove- niji, ki se v tem študijskem letu izobražujejo po javno veljavnih študijskih programih. Šolsko mi- nistrstvo se zavzema, da bi bili do dodatka upravičeni tudi izredni študentje, slednje morajo potr- diti še poslanci državnega zbora. Vlogo za enkratno denarno pomoč študentje s pomočjo spletne aplikacije oz. vnosa v elektronski obrazec, objavljene- ga na državnem portalu eUpra- va, oddajo elektronsko. V vlogo vnesejo zahtevane osebne po- datke in tekoči račun ter izjavo, s katero soglašajo, da podatke na petek  24. aprila 2020 9Podravje Občina je leto starejša, obenem pa tudi bogatejša za številne pri- dobitve. Ena vidnejših je zagoto- vo končana steza za kolesarje in pešce Markovci–Zabovci ob glavni cesti Zavrč–Spuhlja v dolžini 1,4 ki- lometra. Vrednost projekta je bila slabih 700.000 evrov, večino je prispevala občina, saj je obenem obnovila tudi primarni vodovod. Medtem ko so se dela na eni strani občine končala, so se na drugi za- čela. Tako bo vse do julija moten promet v naselju Bukovci, kjer poteka zamenjava sekundarnega vodovoda ter razširitev pločnika, ki bo po prenovi zagotavljal var- nejšo pot tudi kolesarjem. Vred- nost projekta je okrog 350.000 evrov. Na področju infrastrukture je v izvajanju tudi modernizacija povezovalne ceste Prvenci–Sobe- tinci, končno podobo pa pridobi- va tudi pokopališče s prostorom za raztros pepela. Občina se je lotila še obnove svoje stavbe, kjer namerava v mansardi urediti društvene prostore in avdio-vizu- alizacijo za obiskovalce. Investicij torej ne zmanjka, čas za rezanje trakov pa bo po epidemiji. Največji projekt te ravninske ob- čine, o katerem je bilo prelitega že mnogo črnila, pa je gradnja doma upokojencev južno od šole. Sve- tniki so na letošnji februarski seji vendarle potrdili občinski podrob- Foto: ČG Markovci  Ob 21. občinskem prazniku »Izobesimo slovensko zastavo, naj se vidi, da v naši občini praznujemo« Občina Markovci praznuje vsako leto na dan svetega Marka, to je 25. aprila, ko goduje občinski pa- tron. Običajno praznik oblikujejo številne prireditve, tako da se praznovanje raztegne v cel mesec. Letos je drugače. Slovesne prireditve ne bo, druženje je omejeno. Zakon o zaščiti živali določa, da mora vsaka občina sama poskrbe- ti za zapuščene živali na svojem območju oz. skleniti koncesijo z enim od zavetišč. Mestna občina Ptuj ima koncesijo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču, sklenjeno z Javnimi službami Ptuj. Slednje so doslej imele pogodbo s Snago Maribor, upravljavcem mariborskega zave- tišča, ki je tja vozil zapuščene ži- vali. Po novem pa bodo te name- ščene v drameljsko zavetišče. Po besedah direktorja Javnih služb Ptuj Alena Hodnika se je pogodba z mariborsko Snago iztekla, zato so izpeljali nov postopek javnega naročanja. Najcenejše je bilo dra- meljsko podjetje Zonzani; Snaga je oddala za dobrih 1.300 evrov oz. 30 % višjo ponudbo. Na razpis se je prijavilo še zavetišče Mala hiša iz Prekmurja. Pogodba z no- vim izvajalcem je sklenjena do konca letošnjega leta. To je sicer druga občina, s katero na območju Spodnjega Podravja že sodeluje drameljsko zavetišče. Vse od začetka na- mreč to službo izvajajo v občini Majšperk. »Že leta 2008 je ob- Ptuj, Majšperk  Oskrba zapuščenih živali Zapuščene živali odslej v drameljsko zavetišče Za najdene in zapuščene živali v občini Majšperk že dolga leta skrbi zavetišče Zonzani iz Dramelj, ki po novem prevzema oskrbo in namestitev živali tudi v ptujski mestni občini. Za živali iz te občine je sicer doslej skrbelo mariborsko zavetišče. Foto: Mojca Vtič V ponedeljek dostop do vloge ni bil mogoč. Slovenija  Ministrstvo pripravilo vlogo za študente E-vloga za študentski dodatek spet deluje Minuli ponedeljek so na šolskem ministrstvu pripravili vlogo za uveljavljanje enkratnega solidarnostnega do- datka študentom v višini 150 evrov. Čeprav rok za oddajo vlog ne zastara, se je stran v ponedeljek sesula. Ponudba zavetišč v evrih Zonzani 4.164 Mala hiša zavetišče za živali 5.179 Zavetišče za živali Maribor 5.472 Vir: JSP Foto: M24 ni prostorski načrt in s tem prižgali zeleno luč za naslednje korake, ki bodo storjeni v smeri priprave pro- jektne dokumentacije, iskanju par- tnerjev, tako da je o prvi zasajeni lopati še prezgodaj govoriti. Ob tem občina z javnimi razpi- si podpira tudi bogato društveno življenje na najrazličnejših pod- ročjih, ki se je v teh mesecih upo- časnilo, a ne ugasnilo, z razpisom v višini 80.000 evrov pa lokalna skupnost ni pozabila niti na male gospodarstvenike, ki so si za mes- to razvoja izbrali ravno Markovce. A kar je najpomembnejše, kot pogosto reče župan Milan Gabro- vec, da občina živi in se razvija ter diha z vedno bolj polnimi pljuči. Prepričan je, da se lahko občani veselijo prihodnosti, kljub negoto- vi sedanjosti, zagotovilo za to so pretekli rezultati in smeli načrti ob- činskega sveta, občinske uprave in župana, ki ob prazniku občine čestita vsem občanom in občan- kam ter jih poziva: »Za teden dni izobesite slovensko zastavo, da se bo videlo, da v naši občini praznu- jemo.« čina podpisala pogodbo o oskrbi živali, in sicer s podjetjem Zon- zani, d. o. o. (prej Tatjana Lenko, d. o. o.) iz Dramelj, saj je od takrat to obveznost občin. Takrat še za- vetišča v Mariboru ni bilo, in ko so ga odprli, smo mi ostali pogodbe- ni zavezniki pri tem podjetju,« je pojasnila županja Darinka Fakin in dodala, da so lani za oskrbo in na- mestitev zapuščeni živali zavetišču plačali okoli 2.160 evrov. šolskem ministrstvu preverijo in obdelajo za namen izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka. Datum, kdaj bodo študenti prejeli solidarnostni dodatek, ni določen. »Upravičencem se bodo sredstva nakazovala sproti, odvisno od datuma od- daje vloge,« so še dejali na mi- nistrstvu. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  24. aprila 2020Podravje10 Zavod Dornava deluje na štirih lokacijah. Matična in največja je v Dornavi, kjer je tudi sedež ustano- ve. „Imamo tri enote varstveno- -delovnega centra (Dornava, Ptuj, Ormož), dva dnevna centra za izvajanje predšolskega in šolskega programa v Mariboru in Dornavi, institucionalno varstvo v Dornavi in v 12 stanovanjskih skupinah v Ptuju ter Dornavi. V vse te progra- me je vključenih 450 uporabnikov, zaposlenih je 400 sodelavcev. Že vrsto let sodelujemo s prostovolj- ci, imamo jih okoli 15,“ je povedala Jurgčeva in o organizaciji dela v času epidemije dodala: „Odzvali smo se zelo hitro in zelo omejili stike. V centralnem zavodu imamo osem enot, ki so že od začetka lo- čene. Zaposleni in uporabniki med posameznimi enotami nimajo sti- kov in se ne družijo. Vse tovrstne aktivnosti smo ukinili. Delavci pri- hajajo na enoto z doma in od tam odhajajo domov. Oblačijo se na enoti, tam tudi malicajo. Vse enako velja za delavce na enotah in stro- kovne delavce, ki so sedaj vezani izključno le na eno enoto. Vsi obi- ski so prepovedani, stike s starši in svojci uporabniki vzdržujejo preko telefonov in video klicev. Za starše smo zmeraj dosegljivi, večinoma se obračajo na oddelek, ambulan- to, socialno delavko. Deluje tudi svet staršev.“ Uporabniki VDC-jev in šolajoči so doma „Ob razglasitvi zaprtja šol smo tudi mi zaprli vse tri enote varstve- no-delovnih centrov (VDC) in obe enoti dnevnega centra predšolske in šolske vzgoje. Tako je nekaj čez sto naših učencev in uporabnikov doma. Tudi tu smo povezani s star- ši, učitelji so jim na voljo za sveto- vanje, organizirajo jim dejavnosti, ki jih pač lahko ponudimo. Vedeti je treba, da naši učenci pouka na daljavo ne zmorejo. Delavci v teh enotah so doma na čakanju, ven- dar ne vsi. Nekateri so priskočili na pomoč v stanovanjskih skupno- stih, nekaj učiteljev dela z učenci, ki so v institucionalnem varstvu v centralnem delu zavoda v Dornavi. Stanovanjske skupine delujejo rav- no tako kot vse ostale družine, dr- žimo se »ostani doma«, kjer pa tudi ni dolgčas, saj imajo na voljo polno aktivnosti, s katerimi si zapolnijo dan. Uporabniki v stanovanjskih skupnostih so med seboj poveza- ni, naučili so se poostrene skrbi v zvezi z umivanjem rok, uporabo maske, rokavic …“ Prehod v „normalno“ življenje bo počasnejši In kako je z varnostjo zaposlenih ter skrbjo, da se izognejo morebi- tni okužbi z virusom, ki je zatresel celoten svet? „Zaposleni delajo po ustaljenih pravilih, upošteva- joč vso obstoječo zakonodajo, predpise, navodila. Prilagoditve so majhne, nekaj jih dela 12-urni delav- nik, predvsem zato, da se srečuje čim manj ljudi (kuhinja, pralnica) in da če bi imeli vdor virusa, da bi oh- ranili eno izmeno. Dopusti tečejo po planu, z zelo majhnimi izjema- mi. Zdravstveni delavci imajo pre- poved koriščenja dopusta, vendar delo organiziramo tako, da imajo pogosteje prosti dan. Izplačilo do- datka za delo v rizičnih razmerah je v teku. Čakamo na navodila vlade in fi nančna sredstva,“ je pogovor zaključila direktorica Ida Jurgec ter spomnila, da bo zaradi speci- fi čnega dela, ki ga opravljajo, pri njih odpiranje navzven zagotovo teklo počasneje in s še večjo pre- vidnostjo kot v drugih okoljih. Foto: MZ Direktorica ZUDV Dornava Ida Jurgec pravi, da bo zaradi specifi čnosti dela pri njih prehod v „normalno“ življenje nekoliko počasnejši kot v drugih okoljih. Dornava  Delo ZUDV v času epidemije koronavirusa Okužbam so se doslej uspešno izognili V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava pod streho združujejo okoli 900 ljudi. S pravočasnimi in pravilnimi ukrepi jim je uspelo preprečiti vnos korona- virusa v ustanovo. „Do sedaj še nismo imeli okužbe z virusom, ne pri uporabnikih in ne pri zaposle- nih. Vsi se dobro počutimo in želimo, da tako tudi ostane,“ je poudarila direktorica zavoda Ida Jurgec. Trnovska vas  Prenova treh cestnih odsekov Nerazvojni proračun V načrt razvojnih programov letošnjega proračuna je ob- čina Trnovska vas umestila investicije v tri ceste v skupni vrednosti dobrih 120.000 evrov. Med njimi je z dobrimi 64.000 evri najvišje ovrednotena moderni- zacija 270 metrov javne poti Arnuš–Pesjak, ki je še v makadamskem stanju, poleg tega je ozka, zato so srečanja vozil otežena, pot pa je tudi obremenjena zaradi strojne mehanizacije. Zato jo bodo asfaltira- li, razširili na tri metre in izvedli odvodnjavanje s kanaletami. 50.000 evrov oziroma 78 % projekta bo fi nanciranega iz nepovratnih sredstev po ZFO, dobrih 14.000 evrov oziroma 22 % pa bodo predstavljala kredi- tna sredstva po istem zakonu. Na podoben način bo fi nancirana tudi modernizacija ceste Širovnik v Trnovskem Vrhu; skupna vrednost zna- ša 33.900 evrov, od tega bo nepovratnih sredstev skoraj 25.000, po- vratnih pa nekaj manj kot 9.000 evrov. Tudi ta pot je še makadamska in preozka, zato projekt prenove prav tako predvideva asfaltiranje, širitev in odvodnjavanje. Žetale  Letošnji gozdarski praznik odpovedan Virus zaustavil motorke To soboto bi se morali v Žetalah na tradicionalnem goz- darskem tekmovanju, že 22. zapovrstjo, pomeriti najboljši gozdarji Podrav ja. A gozdarski praznik in s tem tudi izbirno tekmovanje sta zaradi omejitvenih ukrepov, povezanih s co- vid-19, odpovedana. »Glede na trenutno situacijo bomo žal morali odpovedati gozdarski praznik, ki je bil planiran za 25. aprila. Za zdaj še ne vemo, ali bomo pred sejmom AGRA v Gornji Radgoni izvedli gozdarsko tekmovanje. Vse je odvisno od ukrepov in nadaljnjih dogodkov,« je dejala pred- sednica žetalskega strojnega krožka Petra Plajnšek. Zmagovalna ekipa tekmovanja v Žetalah se namreč uvrsti na državno goz- darsko tekmovanje lastnikov gozdov, ki ga vsako leto prireja- jo na mednarodnem kmetijsko- -živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Strojni krožek Žetalanec je običajno v sodelovanju z Za- vodom za gozdove Slovenije, Zvezo strojnih krožkov Slove- nije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravil niz prireditev v okviru gozdarskega praznika, ki so bile namenjene tako izo- braževanju kot promociji goz- darstva, gozdarske in kmetijske tehnike. Foto: SK Žetalanec Na lanskem gozdarskem tekmo- vanju se je v različnih spretnostih pomerilo 20 tekmovalcev. Foto: SD Trnovski župan je v načrt razvojnih programov uvrstil samo tri projek- te z ustrezno dokumentacijo. Sveti Andraž  V sklepni fazi dva projekta digitalizacije Brezžični internet na javnih mestih Na razpis evropske komisije za postavitev omrežja WIFI4U na javnih mestih se je andraška občina uspešno prijavila pred poldru- gim letom, zanjo pa prejela 15.000 evrov. V naslednjih dneh bodo tako postavili 13 brezžičnih dostopnih točk na petih javnih lokacijah, in sicer v občinski stavbi in njeni neposredni okolici, kar vključuje turistično-informacijski center, po- što in občinsko klet z E(t)noteko, brezplačni internet bo na voljo tudi na trgu pred cerkvijo, pri Hrgovi domačiji, v večnamenski dvorani in pred njo, kakor v okolici podružnič- ne osnovne šole v Vitomarcih. Postavitev brezžičnega omrež- ja v prostorih osnovne šole pa je predmet drugega razpisa, ki ga sofi nancira Evropska unija, občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah pa prispeva 37,5 odstotka od sku- pne vrednosti projekta z naslovom Izgradnja brezžičnih omrežij na vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki je ocenjen na slabih 5.400 evrov. Tam bodo z dostopnimi točkami opremljeni prostori, v katerih se izvaja učni pedagoški proces, to- rej zbornica, knjižnica in prostor za prireditve – telovadnica, so po- vedali na občini, kjer že vrsto let vlagajo tudi v posodobitev šolske računalniške opreme. Tako so v letih 2018 in 2019 sofi - nancirali evropski projekt za nakup nove računalniške opreme in raču- nalnikov. Skupna vrednost investi- cije je znašala skoraj 6.000 evrov, občinski delež pa je bil vreden polovico, torej 3.000 evrov. Spom- nimo, da je bilo v sklopu projekta Escape kupljenih tudi 20 prenosnih tablic in pametna interaktivna ta- bla, ki jih andraški šolarji z veseljem uporabljajo. Foto: SD Andraška občina uspešno pridobiva evropska sredstva; tokrat za postavitev brezžičnega omrežja na javnih mestih v središču Vitomarcev in v osnovni šoli. Samo projekti z diipi Cesta Ločič–Potrč–kapela je potrebna celovite rekonstrukcije, saj zaradi rednega poplavljanja propada. S prenovo bodo uredili bankine in popravili odvodnjavanje, da bo cesta normalno prevozna tudi ob večjih nalivih, ob katerih zdaj po njej ni mogoče peljati. Investicija je ocenjena na 22.500 evrov, ki jih bo iz proračuna v celoti zagotovila občina Trnovska vas. Spomnimo, da je prvi predlagani proračun za leto 2020 zaradi očit- kov o kršenju zakonskih postopkov padel oziroma je župan Alojz Ben- ko sejo prekinil. Prvotno je sicer načrtoval precej več investicij, ker pa zanje še ni imel pripravljene vse potrebne dokumentacije, se je odlo- čil, da bo šel »točno po črki zakona« in pred svetnike postavil samo tiste projekte, ki so jih v občinski upravi uspeli opremiti s tako ime- novanimi diipi, torej dokumenti, v katerih so natančno analizirani vsi postopki in določena fi nančna konstrukcija. Nad razvojno okleščenim novim proračunom, ki so ga sprejeli na nedavni izredni seji v maskah, so nekateri svetniki razočarani, a jih je župan pomiril, da jih bo mogoče z rebalansom ponovno vrniti v proračun tudi med letom, če bo zanje pripravljena ustrezna dokumentacija. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  24. aprila 2020 Kmetijstvo 11 Ormož  Gradijo četrto fazo namakalnega sistema Dodatnih 150 ha namakalnih površin Poleg gorišniške je tudi ormoška občina zgled urejanja namakanja na kmetijskih površinah. Na- makalni sistem v vrednosti slabega pol milijona evrov z državnim in evropskim denarjem širijo na dodatnih 150 hektarjih. V Sloveniji je po nekaterih podatkih namakanje urejeno na 8.000 hektarjih, kar pred- stavlja komaj 4 % vseh njiv. Ta delež pa že sedaj močno pre- segajo v ormoški občini. Tod namakajo okoli 740 hektarjev kmetijskih zemljišč, za kar upo- rabljajo vodo iz odvodnega kanala hidroelektrarne Formin oziroma Drave. Namakanje pa bodo letos razširili za dodatnih približno 150 hektarjev zemljišč, kar pomeni, da bodo kmalu namakali že okoli 20 % vseh njiv. Izbrani izvajalec, ormoško komunalno podjetje, je dela v vrednosti dobrih 493.700 evrov že začel. Zaključek je planiran v poletnih mesecih. Sistem bodo v celoti zgradili z evropskim in državnim denarjem. Trend pridelave zelenjave narašča Po besedah svetovalca za kme- tijstvo na ormoški občini Mirana Klinca namakalni sistem omogoča preusmeritev kmetij iz poljedelstva v donosnejšo pridelavo zelenjave. Zato občina na pobudo zainteresi- ranih kmetov povečuje namakalne površine: »Z uvedbo namakanja oz. z izgradnjo namakalnega sis- tema lahko dosegamo višje, redne ter kakovostnejše pridelke poljščin in predvsem zelenjadnic, obenem pa se lahko omogoči preusmeri- tev kmetij v intenzivnejšo zele- njadarsko pridelavo ali pridelavo naknadnih posevkov (ajda, soja, koruza) na njivah. Veseli nas, da trend pridelave zelenjave narašča. Zanimive kulture – hmelj, zelenja- va, zgodnji krompir ter trsnica in drevesnica se prideluje na okoli 200 hektarjih namakalnih površin. Glede na letošnje razmere okrog epidemije in pomembnosti lokal- ne trajnostne oskrbe s hrano pa pričakujemo, da se bo ta delež še povečal. Na preostalih namakalnih površinah pa kmetje po potrebi na- makajo tudi sladkorno peso, oljne buče, nekateri tudi žita in koruzo.« Poleg začetne naložbe v opre- mo za zalivanje vsak kmet na le- tni ravni plača okoli 30 evrov za vzdrževanje namakalnega sistema na hektar ter še okoli 15 centov za vsak kubični meter porabljene vode (v to ceno je vštet tudi stro- šek elektrike). Ta strošek je sicer odvisen od porabe. Večja kot je poraba, manjša je cena za kubični meter vode. Foto: ČG Toda vsi travniki je ne bodo ena- ko slabo odnesli, pravi Anton Za- vodnik, kmetijski svetovalec, spe- cialist za travništvo in pašništvo. »Tisti na slabših tleh si bodo najbrž še opomogli, večje težave pa so s tistimi na boljših zemljiščih. Naj po- jasnim: travinje na slabših tleh, ki je praviloma tudi slabše gnojeno, je močno zastalo v rasti, vendar bo normalno raslo, če bo v drugi polovici aprila vsaj nekaj padavin. Od travinja, ki raste na boljši zemlji, pa kmetje pričakujejo dovolj in ka- kovostno krmo, zato je praviloma tudi bolje pognojeno. Tam je rast bujnejša, vendar še vedno zelo počasna, saj je vpliv suše močno opazen. Če se bodo take razmere nadaljevale, pričakujemo, da bos- ta v času običajne košnje za silažo tako kakovost kot količina krme manjša.« Čimprej pokositi ali popasti Ker se proti naravi ne da kaj veli- ko storiti in dodatno gnojenje nima smisla, saj niti že prej dodana hra- nila še niso porabljena, prav tako ni mogoče dodajanje vode. Zavo- dnik svetuje premislek glede rabe takega travinja. »Najbolje se lahko prilagodijo kmetije, ki imajo paš- no-kosno rabo. Smiselno je, da te površine pred padavinami čimprej popasejo, da bo lahko hitro zrasla nova trava, ki bo zato tudi boljše kakovosti. Tisti kmetje, ki imajo to možnost, pa naj se odločijo za ponovno zeleno krmljenje v hlevu, vmes pokosijo to zastalo travinje, ki je obremenjeno z vlaknino, s či- mer bodo še pravočasno omogočili novo rast, da bo lahko naslednja raba, pa čeprav mase ne bo dovolj, boljša, košnja pa primerne kakovo- sti.« Ob tem še opozarja, da je treba živali na prehod iz zimskega obroka na pašo oziroma na krmljenje sve- žega travinja navaditi postopno. Foto: SD Zaradi suše bo letos manj kakovostne krme. Podravje  Suša s pogostim vetrom močno ogroža travinje Krme bo letos malo, kakovost bo slaba Zaradi mile zime in začetka pomladi tako brez vsakih padavin se v naravi že pozna suša, tla je dodatno izsušil veter. Posledice so najbolj vidne na travinju, ki je zaradi plitvih korenin še posebej občutljivo. Z vami Zagotovljena višina zavarovalne premije za izbrano jamstvo. Podravje  Kmetijska zadruga Ptuj posluje normalno Večina zaposlenih dela redno Predpisi so močno zarezali v delovne procese in okrnili vse panoge. Na področju kmetijstva, gozdarstva, sadjarstva in vinogradništva se je delo lahko nadaljevalo, kar je glede na letni čas ključnega pomena. Kot podporni steber pa je v tem času pomembno vlogo »odigrala« Kmetijska zadruga, ki ni zaprla svojih vrat. O vplivu omejitvenih ukrepov na delovanje Kmetijske zadruge Ptuj je spregovoril njen vodilni mož Branko Valenko: »Tudi v KZ smo morali sprejeti vse varnostne ukrepe in prilagoditi način dela glede na predpise. Skrajšali smo delavnike, vrata uprave ter cen- tralnega skladišča smo zaprli za nezaposlene in na vseh lokacijah poslovalnic smo uvedli vse zahte- vane in priporočene mere. Tako je lahko v poslovalnici le ena stranka naenkrat, kar nam seveda otežko- ča poslovanje. Kljub temu oskrbu- jemo celotno področje Ormoža, Ptuja, Korene, Pesnice in Lenarta z vsem potrebnim reprodukcijskim materialom za kmetijstvo in vrt. Prometi poslovalnic so za zdaj na ravni prejšnjih let.« Izmed 140 zaposlenih v zadrugi je kar 110 delavcev zaposlenih v poslovalnicah. V prilagojenem ob- segu naj bi v tem obdobju na delo prihajali vsi. Dobra novica pa je, da izmed vseh zaposlenih v upravi KS Ptuj in vseh poslovalnicah za zdaj ni nobenega, ki bi obolel zaradi ko- ronavirusa. Kar zadeva državne pomoči pri- zadetim podjetjem zaradi korona- virusa, je direktor KZ Ptuj Valenko skeptičen: »V tem trenutku je o posameznih pomočeh (do katerih bi bila zadruga upravičena, op. a.) zelo težko govoriti. Tudi posame- zni ukrepi, ki se v medijih zelo radi omenjajo, se v resnici zelo spre- minjajo. Prav tako se iz dneva v dan spreminjajo zahtevani pogoji za pridobitev pomoči. Pri tem je prisotno precej nejasnosti in zme- de.« Foto: KZ Ptuj Med najvišjo in najnižjo ponudbo kar dobrih 430.000 evrov razlike Komunalno podjetje Ormož 493.775 Komunalno podjetje Ptuj 596.293 GMW, Radenci 637.465 Garnol, Kranj 649.477 GAAL gradnje, Podčetrtek 671.951 Plima, Žalec 716.236 CMC Group, Logatec 808.369 Blisk Montaža, Murska Sobota 925.290 Vir: Portal javnih naročil Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 12 V zadnjih desetih letih je zaradi nepravilnega prečkanja urejenih nivojskih prehodov umrlo 45 ljudi, 120 pa je bilo poškodovanih. Poleg neupoštevanja pravil je pogosto usodna tudi nepazljivosti, v neka- terih primerih pa tudi predrznost udeležencev v cestnem prometu. Vlak ima vedno prednost Na agenciji poudarjajo, da ima vlak vedno prednost pred vsemi udeleženci v prometu, zato je tre- ba pri prečkanju nivojskega pre- hoda voziti ali hoditi s posebno previdnostjo. Vlak se namreč po trku lahko ustavi šele po nekaj sto metrih. Pri potovalni hitrosti 100 kilometrov na uro potrebuje za ustavitev cel kilometer. Pri prečkanju železniške proge je treba upoštevati vidne in zvočne signale, še posebej prometni znak Andrejev križ, svetlobni znak in spuščene zapornice ali polzaporni- ce. Izmenično utripanje rdečih luči na svetlobnem znaku in zapiranje zapornic ali polzapornic pomeni Zaradi domnevno spornih na- bav zaščitne opreme so republiški zavod za blagovne rezerve v po- nedeljek že obiskali kriminalisti, so sporočili z ljubljanske policijske uprave, vendar podrobnosti niso želeli posredovati, saj postopek še poteka. V izogib ponavljanju napak iz preteklosti, ko že plačane maske niso bile nikoli dostavljene, pa je padla odločitev, da vnaprej ne bodo plačevali več nobenega naročila zaščitne opreme. Poldrugi milijon nakazan dan po izdobavi mask? Tako je vsaj javno zatrjeval go- spodarski minister Zdravko Po- čivalšek, njegovo izjavo pa naj bi demantirala pogodba s podjetjem Sla marketing, ki je za dva milijona kirurških mask v vrednosti 1,8 mili- jona evrov na račun že prejelo 1,5 milijona evrov, pa čeprav naj bi bile dostavljene šele konec aprila. Te navedbe je Saša Čeh deman- tiral na svoji FB-strani z naslednjim zapisom: »Sla marketing ni nikoli prejel avansnih plačil, samo pla- čila za že izdobavljeno blago. Sla marketing je 1.400.000 zaščitnih mask v blagovne rezerve izdobavil že 14. aprila 2020 in dobil maske plačane dan kasneje, 15. aprila, to- rej po izdobavi le-teh, tako kot je zapisano v pogodbi. Smo pa že 27. marca, ko so bile blagovne rezerve in praktično vse bolnišnice brez zaščitne opreme, dobavili UKC Lju- bljana nujno potrebnih prvih (en) milijon mask tipa 3Ply IIR in tudi takrat prejeli plačilo šele po dobavi le-teh. Na enak način smo oskrbeli tudi druge ustanove v državi. Šele po teh dobavah smo se odločili, da damo ponudbo tudi na blagovne rezerve. Praktično smo bili prvi, ki smo v Slovenijo pripeljali maske v takšnih količinah, ko jih nihče drug ni mogel pripeljati.« Marsikdo pa se sprašuje, kako lahko komaj aktivno podjetje z enim zaposlenim, ki je imelo lani le 25.000 evrov prihodkov od proda- je in 3.800 evrov čistega dobička sploh dobi tako velik posel z dr- žavo. Po kakšni formuli je zavod za blagovne rezerve izbiral doba- vitelje? Ugodna cena ni mogla biti ključna, kajti gre za ene najdražjih kirurških mask doslej, saj je cena za masko 0,9 evra, kar je 40 centov več od mask, ki jih je dobavil Joc Pečečnik, in 10 centov več od Zaš- čite Lukač. Destrnik–Slovaška– Wyoming Kdo pravzaprav stoji za imenom Sla marketing, d. o. o.? Gre za pod- jetje s sedežem na Destrniku, nje- gov direktor je Saša Čeh, sicer po rodu iz Janežovcev, zdaj pa doma v Podvincih. Preverjanje lastništva Sla marketinga, ki je registrirano za trgovino, storitve in svetovanje, nas vodi do podjetja SM Elcom, s. r. o., v slovaški prestolnici Bra- tislavi, ki se ukvarja z inštaliranjem električnih napeljav in naprav. Malo brskanja po svetovnem sple- tu pa nam razkrije, da sta solastni- ka slovaškega podjetja pravzaprav že omenjeni Saša Čeh in Ptujčan Damir Rajkovača, poleg njiju pa še podjetje iz ameriške zvezne drža- ve Wyoming. Čeh in Rajkovača sta solastnika še nekaj drugih poveza- nih podjetij v Bratislavi, v enem od njih, R&S group, a. s., se pojavlja tudi Radojka Čeh, mati prvega. Ali pozna podjetje Sla marketing in njegove lastnike, smo vprašali tudi destrniškega župana Franca Pukšiča, ki je potrdil, da je seve- da že slišal zanj, vendar z njim ni nikdar sodeloval, bolj kot lastnika pa pozna Radojko Čeh, nekda- njo veterinarsko inšpektorico in eno od njegovih ostrih političnih nasprotnic. Spomnimo, da je bila Čehova, sicer članica SD, leta 2011 med tistimi, ki so se aktivno vključi- li v predvolilno kampanjo, s katero je skupaj z SDS-ovim evroposlan- cem Milanom Zverom in destrniš- kim župnikom pomagala zrušiti dotedanje Pukšičevo županovanje. Kolikor gre verjeti govoricam, ki krožijo po Destrniku, Saši Čehu nje- govi soobčani naj ne bi bili preveč naklonjeni, saj naj bi ga povezovali s posli na meji ali onkraj meja zako- nitega, predvsem s konopljo pa tudi utajo davkov pri nafti. Če karkoli od tega drži, mu torej tudi reference niso pomagale pri sklenitvi sanjske pogodbe z državo. Kaj pa politično- -prijateljske naveze? Morda, a nam jih za zdaj še ni uspelo odkriti. petek  24. aprila 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo dopoldne jasno. Po- poldne se bo od severa navlekla koprenasta oblačnost in ponekod bo zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 20 do 24 °C. OPOZORILO Zaradi suše je predvsem na Pri- morskem velika požarna ogrože- nost naravnega okolja. Foto: SD in M24 Mini destrniškemu podjetju Sla marketing, d. o. o., s Sašem Čehom na čelu je padla sekira v med, saj je z državo sklenilo skoraj dvomilijonski posel. Slovenija  Agencija za varnost prometa opozarja Na tirih v zadnjem desetletju umrlo 45 ljudi Agencija za varnost prometa z geslom 'Vlak se ne more ustaviti. Vi se lahko' poziva k varnemu prečkanju železniških prog. Na agenciji opozarjajo, kako pomembno je dosledno upoštevanje prometnih predpisov. Vlak se namreč zaradi svoje hitrosti in teže ne more hitro ustaviti. Foto: Arhiv ŠT obvezno ustavitev. Neupošteva- nje pravil prečkanja železniškega prehoda se kaznuje z 200 do 500 evri kazni in petimi kazenskimi toč- kami. Na agenciji tudi opozarjajo, da čeprav je vlak že odpeljal, mu lah- ko sledi naslednji po sosednjem tiru že čez nekaj sekund. Pred prečkanjem je zato treba počakati na ustrezno signalizacijo. Vožnja ali hoja mimo zapornic, ko so te spuščene ali se ravno spuščajo, je prav tako prepovedana in skrajno nevarna. Pri prečkanju prog v avtu je treba zmanjšati glasnost radia, prekiniti telefonske pogovore in obrisati zamegljena stranska ste- kla, kar omogoči jasno zaznavo že- lezniškega vozila. Pešci in kolesarji pa naj pospravijo telefon in iz ušes odstranijo slušalke. Posebna previdnost je potrebna pri prečkanju pasivno zavarovanih nivojskih prehodih, kjer za pribli- ževanje vlaka ni obvestil, pa tudi ponoči in ob slabših vremenskih pogojih. Destrnik  Komaj aktivno podjetje kupuje maske za 1,8 milijona evrov Zamaskiran sanjski posel z državo Ob začetnih peripetijah z zaščitnimi maskami, ki jih najprej ni bilo mogoče dobiti, nato pa so pošiljke izginjale neznano kam, se spo- drsljaji še kar ne nehajo; dobavitelji dostavljajo neustrezne in pregrešno drage maske, država pa podpisuje pogodbe brez garancij z najrazličnejšimi dobavitelji, tudi s takimi, s katerimi se v urejenem poslovnem svetu niti pogovarjala ne bi. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  24. aprila 2020 Kultura 13 Ste že brali / Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit Predstavljajte si, da ste sodobnik Ivana Cankarja. Bi si upali takrat reči: »Nisem še prebral nobenega Cankarje- vega dela.« No, nekaj takega je, če danes rečete: »Nisem še prebral nobenega romana Draga Jančarja.« Tisti, ki jim je branje blizu, seve- da Jančarjevo ime poznajo. Tudi v našem knjižnem kotičku smo se z njim lani že srečali – namreč v zve- zi z nagrado kresnik. Štirikrat jo je Drago Jančar že dobil – in najbrž tudi to kaže na njegovo priljublje- nost. Roman, ki vam ga želimo danes predstaviti – Katarina, pav in jezuit – je bil ovenčan s kresnikom leta 2001. Ni torej najnovejše av- torjevo delo, ampak kje pa piše, da bi morala vsaka knjiga, ki jo bralec vzame v roko, še dišati po tiskarski barvi. Dobre knjige so pač večne in bodo bralca našle, tudi če imajo že sivo brado. Lani enkrat proti koncu leta, ko smo se srečali z Jančarjem, smo predstavili roman In ljubezen tudi, ki je postavljen v čas druge sve- tovne vojne. V zgodovino torej. Katarina, pav in jezuit pa so iz še dosti bolj oddaljene zgodovine – iz časa Marije Terezije. Roman opisuje življenjske usode hčere grajskega oskrbnika Katarine Polja- nec, plemiškega sina, stotnika v cesaričini vojski Franca Henrika Windischa in nekdanjega jezuita Simona Lovrenca. Zelo zapletene prigode so združile njihove tri življenjske poti: Katarine, pri tride- setih letih še neporočene ženske, ki se odloči, da se bo odpravila na romanje v Kelmorajn (mesto Köln na reki Main v Nemčiji, kamor je vodila znamenita romarska pot k cerkvi z relikvijami svetih treh kraljev), ki ga vsakih sedem let pripravijo tudi iz slovenskih krajev, saj je želela na svetem kraju ugotoviti, kakšne načrte ima z njo Bog; jezuita, ki je po šolanju v Ljubljani svoje božje poslanstvo opravljal v Južni Ameriki, pa se je po razpadu tamkajšnjih misijonov mo- ral razočaran vrniti v Evropo in je zapustil jezuitski red; stotnika Windischa, napihnjenega pava, kot ga je označila Katarina, ki ga je občudovala, pravzaprav ljubila že v domačem kraju, saj je bil nečak njihovega barona, in ki si je želel čast in slavo priboriti v najnovejši avstrijsko-pruski vojni (ta je bila med letoma 1756 in 1773). Oba moška poveže Katarina v nekak ljubezenski trikotnik, ki pa se nes- rečno konča. V romanu – poleg osrednje zgodbe, seveda – spoznavamo misel- nost takratnega podeželskega prebivalstva, ki mu njegovo življenje v veliki meri še usmerja praznoverje. »Na enem koncu dežele gradijo plavže in predelovalnice sladkorja, v kavarnah srkajo kavo, ki jo me- ljejo v Trstu, na drugem so se v živali naselili demoni, jih obnoreli in jih pognali v ribnike, jezera in reke. Na enem koncu v akademiji učeni možje z razgretimi glavami pod vročimi lasuljami razpravljajo o latinskih verzih in matematičnih logaritmih, na drugem v zadi- mljenih prostorih ždijo kmetje in poslušajo zavijanje vetra čez slam- nate strehe in poskušajto prepoznati glasove starih vedomcev, vešč in različnih drugih nevidnih oseb, ki so jim skušale pomagati ali škodovati, raje škodovati kakor pomagati.« (Str. 43.) Mojstrski je tudi jezik, saj avtor niza stavčne člene ali cele stavke drugega ob drugem, brez premora, samo vejice, da bralec včasih malo postoji, oddahniti pa si ne more, s čimer doseže neverjeten ritem pripovedi. »Pod božjo podobo, pod križanim, pod blagim ob- ličjem njegove brezmadežne rodnice, pod oltarjem, ki se je svetil v temni pozlati, pod podobami njihovih svetnikov in zavetnikov so molčali, mrmrali svoje molitve kelmorajnski romarji, trepetali so, kakor plameni sveč, ki so jih prižigali, trepetali pred veliko potjo, ki jih čaka, pred neznanim, ki se nekje v daljavi pripravlja, da jim stori dobro ali zlo, Bog daj, da dobro, in sveti Krištof in sveti Valentin, zavetnika popotnikov naj pri tem pomagata.« (Str. 9.) Spoznajte še vi Jančarja in bodite ponosni, da ste njegovi sodob- niki. Lani je uspešno nastopila v Sha- kespearovi predstavi Vihar v gleda- lišču Gallery Players v Brooklynu. Septembra leta 2018 se je namreč v okviru študija začasno preselila v New York, kjer je študirala in se posvečala Shakespearovi dramati- ki. V Slovenijo naj bi se vrnila med majem in julijem, je povedala Ana Karneža. Že v začetku leta pa se je zače- la prijavljati na podiplomski študij iz igralstva. „Januarja sem šla na avdicije za šest igralskih šol v New York, kjer sem se predstavila s štiri- mi monologi in eno pesmijo. Vsaka avdicija je drugačna, najbolj napor- na je bila za Juilliard, trajala je od 8. ure zjutraj do 21. ure zvečer, saj sem morala iti čez tri kroge. Na za- četku avdicije nas je bilo okrog 100, ob koncu dneva le še osem. Mono- loge sem odigrala pred profesorji, ki so mi še dodatno postavljali nove, ki sem jih skušala izvesti ipd. Sprejeta sem bila na tri podiplom- ske programe v Ameriki, Juilliard, NYU Tisch in University of San Die- go – Old Globe. Prva dva izmed teh veljata za najboljše v Ameriki in po svetu. Za Juilliard in NYU Tisch sem morala iti na t. i. »Final Callback weekend«, ki je dve- ali tridnevni avdicijski vikend, kjer podrobneje spoznamo program, se udeleži- mo delavnic in ponovno delamo na svojih monologih, ki smo jih predstavili v januarju. Na NYU Ti- sch callback sem šla, dan za tem pa so odpovedali Juilliard callback weekend zaradi koronavirusa in ga prestavili na Zoom, preko spleta. Zato sem se takoj po prvem avdi- cijskem vikendu morala nemudo- ma vrniti v Abu Dhabi. Ko sem šla 6. marca v New York, je bila še niz- ka verjetnost okužbe. Ko sem se tako v naglici vrnila, sem morala v obvezno karanteno za dva tedna. Dneve sem prebila v zgradbi enega od študentskih domov, ki je name- njena samo za izolacijo. Pomeni, da dva tedna nisem imela nobe- nega stika z nikomer. Hrano so mi prinašali pred vrata, odnašali sme- ti, prali perilo, skratka nihče ni smel imeti stika z menoj. Preživela sem sama s seboj, ni bilo tako hudo. V karanteni sem opravila še callback prek spleta za Juilliard,“ Ana opiše svoje avdicijske poti prek luže. Po karanteni je prišla novica življenja Nekaj dni po karanteni je izve- dela odlično novico: sprejeta je bila na oba programa, Juilliard in NYU Tisch. To se zelo redko zgodi, vsako leto to uspe samo enemu ali dvema. Njen cilj je bil že od začet- ka – Juilliard. „Zelo sem vesela, da me je Juilliard tudi nagradil s polno štipendijo in nekaj pomoči pri ži- vljenjskih stroških, vendar njihova radodarnost še zdaleč ne pokrije vseh stroškov. 16. aprila sem spre- jela svoje mesto na Juilliardu in za- vrnila NYU,“ je ponosna Ana Kar- neža, ki se sedaj prijavlja na sloven- Abu Dabi  Ana Karneža vse bliže svojemu cilju Prva invalidna igralka na znamenitem Juillardu Ptujskogorčanka Ana Karneža, ki jo Slovenija najbolj pozna po odmevnem nastopu v oddaji Slovenija ima talent, za- ključuje študij na newyorški univerzi v Abu Dabiju, kjer si je v okviru svoje smeri izbrala igralske predmete in predme- te, povezane z glasbo in govorom, saj je njen cilj postati igralka. Foto: zasebni arhiv Ana Karneža uspešno zaključuje študij na newyorški univerzi v Abu Dabiju. Foto: zasebni arhiv Z ene od predstav Koronavirus je spremenil življenje tudi v Abu Dabiju V kampusu, ki je lociran na otoku, je ostala večina študentov. Nekaj jih je sicer odpotovalo domov, ko so bili leti še dovoljeni. Zdaj je državo skoraj nemogoče zapustiti, dovoljeni so le leti, s katerimi države vračajo domov svoje državljane. Slovenija leta iz Abu Dabija nima. „Tudi sama v tem času nisem imela namena iti domov, saj je to moj zadnji semester v Abu Dabiju. Želela sem ga preživeti s svojimi sošolci, saj so iz mojega letnika še vsi tu. V tej situaciji smo vsi skupaj. Na naši univerzi veljajo zelo strogi ukrepi. Predavanja v živo smo končali že 6. marca, kar je veliko prej kot v drugih državah sveta. Vlada izjemno pozornost posveča zdravju, zato se je začelo s strogimi pravili že toliko prej. Zdaj je tako, da si moram masko obvezno nadeti, ko zapuščam apartma, obvezna je tudi na prostem, kjer ne smemo biti skupaj več kot trije. Nikjer se več ne moreš usesti, tudi v jedilnici ne. Kosilo si vzameš s seboj, jemo v sobah. Smo v kampusu, ampak dokaj izolirani. Predmete obiskujem preko Zooma. Večino dneva tako preživim v sobi,“ Ana opiše svoje zadnje študijske dneve pred koncem v Abu Dabiju, ki so večinoma prežeti s študijem. V zgodovini 53-letnega delovanja Juilliarda, najboljše šole igralstva na svetu, je Ana Karneža prva invalidna igralka, ki se bo pri njih izobraževala. Piše pa tudi zgodovino kot edina Slovenka, ki je bila kadarkoli sprejeta na tej šoli. „To je pomembno z vidika ekskluzivnosti, razvoja teatra na svetu nasploh, pa tudi za slovensko gledališče. Vseeno se nismo prej izobraževali na takšnih prestižnih igralskih šolah. „Zelo sem srečna in zadovoljna, da mi je to uspelo,“ sklene Ana Karneža. Z njo pa se veselimo tudi doma v Sloveniji, še posebej pa njeni starši, ki so jo vseskozi podpirali pri njenem glasbeno- kulturnem talentu. ske štipendije in išče donatorje za preostanek pokrivanja življenjskih stroškov, da bo lahko študirala na tej prestižni igralski šoli in uresniči- la svoje življenjske sanje – postati igralka. Zelo se že veseli študija, to, da gre na Juilliard, je pomembno iz več razlogov. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 14 zateka, skušamo razumeti, zakaj prihaja do tipičnih pojavov, kot so nemir, nenehno ponavljanje istih besed ali izrazov, kričanje, bega- nje, ponesnaženje ipd. Vedenje teh oseb ni le posledica anatomskih sprememb v možganih, temveč rezultat kombinacije telesnih, soci- alnih in psihičnih sprememb, ki so se zgodile v življenju. Vrsta simptomov je tudi posle- dica našega dela z njo, interakci- je, ki jo odrasel normalen človek vzpostavlja z osebo z demenco. Ker sam ne prepoznava realnosti kot mi, prihaja v stresne situacije. Njen spomin jo pripelje do podo- življanja različnih konfl iktnih si- tuacij, travmatičnih točk njenega življenja. Pojavi se strah, domotož- je, hoče v tisto, kar prepoznava v petek  24. aprila 2020Zdravstveni globus14 Soočanje z boleznijo pomeni, da prepoznamo in sprejemamo dejansko stanje osebe z demenco, se vživljamo v njen svet, izhajamo iz njene življenjske zgodbe, išče- mo mostove med preteklostjo in sedanjostjo, jim omogočamo njim primerno bivalno okolje, se z njimi pogovarjamo v smislu vživljanja in omogočimo maksimalno vklju- čenost, kljub posledicam osebno- stnega razkroja. Osebi z demenco damo velja- vo, jo spoštujemo in spremljamo na njeni poti. V odnosu in pri delu z njo ne izhajamo iz svojega, t. i. »normalnega« dojemanja sveta, ampak se vživimo v njen svet in damo veljavo njenemu dojemanju. Skušamo se vživeti v preostanke spomina, ki ga ima in kamor se Foto: Arhiv Dom Upokojencev Pomagajmo si Demenca - kaj je dobro vedeti (1. del) Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, prostorska in časovna orientacija ter sposobnosti govornega izražanja. Pri demenci gre predvsem za razkroj osebnosti in za vrnitev posameznika iz samostojnosti, ki je tipična za odraslo dobo, v odvisnost, ki je tipična za otroštvo. svojem spominu, toda tistega tu ni. Z odnosom, načinom komuni- kacije (kratka in jasna sporočila) in v luči njegove življenjske zgod- be se pri vživljanju poiščejo vzroki travmatičnih podoživljanj in na tej osnovi izidi v smislu pomiritve ter podoživljanja ugodnih nadaljevanj oz. srečnih trenutkov njihovega življenja. Usmerjenost na človeka se kaže v upoštevanju njegovih potreb in želja pri načrtovanju in izvajanju pomoči. Ljudje pa se glede potreb razlikujemo, ne samo v smislu ra- znovrstnosti potreb, ampak tudi po načinih zadovoljevanja istovr- stnih potreb. Zelo pomembno je ocenjeva- nje tveganj, ki je nujno in ga v vsakodnevnem življenju povečini nezavedno počnemo. Čeprav pri tveganju vedno obstaja možnost negativnih posledic, tvegamo ved- no zato, ker računamo na pozitiv- ne izide. Vprašanje je torej, kako zmanj- šati tveganje in hkrati ne omejevati ljudi v njihovih željah in odločitvah, saj je tveganje eno prvinskih dolo- čil modernega človeka. Tveganje in z njim tudi neuspeh je nujna se- stavina našega življenja in življenja oseb z demenco. Kako ravnati in pristopati k osebi z demenco nasploh v vsakdanjem življenju? Največje spremembe in breme soočanja z demenco običajno torej nosi družina osebe z demenco. Ra- zumeti in sprejeti mora spremem- be v vedenju ljubljene osebe, pri- lagoditi svoje življenje v pomoči in skrbi zanjo. Pri tem je pomembno, da svojci sprejemajo tujo pomoč in se povezujejo med seboj. Prav njihove izkušnje so lahko zanje po- gosto dragocena pomoč. Pri skrbi za osebo z demenco moramo biti pozorni na to, da smo z njo prijazni, kar je izrednega po- mena, ker potem zmore sama več kot sicer, če jo naš pristop še do- datno zmede. Pomagamo jim le to- liko, kot je resnično potrebno in nič več, čeprav je to zelo težko in zah- teva več vašega časa, ker je oseba z demenco upočasnjena, ker bi vi opravili bolje in hitreje. Osebi z demenco pa izkušnja, da še nekaj zmore, da ni odvisna od pomoči v celoti, pomeni upanje, samopotr- ditev in ohranitev občutka, da je upoštevana. Kateri so načini zdravljenja Pri blagih in zmernih glavobolih pomagajo relaksacijske tehnike, gibanje, sprehodi, pri nekaterih uživanje kave. Če bolnik bolečino lahko prenaša, zdravljenje ni pot- rebno, sicer pa lahko jemljejo eno- stavne analgetike. Migreno zmerne in hude stop- nje pa tudi blage napade, kjer enostavni analgetiki ne pomagajo, zdravimo s specifi čnimi zdravili za zdravljenje migrene, ki ne lajšajo samo bolečine ob napadu, ampak tudi spremljajoče simptome, kot so slabost, bruhanje ter občutlji- vost na svetlobo in zvok. Če so glavoboli neobvladljivi, po- tem je treba obiskati zdravnika, da uvede trajno profi laktično zdravlje- nje, ko bolnik jemlje zdravilo vsak dan. S takšnim zdravljenjem želi- mo zmanjšati pogostost napadov, jih omiliti in povečati učinkovitost zdravil, ki jih mora bolnik jemati ob akutnih napadih migrene. Kako poteka spremljanje bolnika, ki ima glavobol Kontrolni pregledi so potrebni do umiritve glavobola po preso- ji zdravnika. Bolnike napotijo k nevrologu, če se glavobol stopnju- je, z glavoboli ob telesnem naporu ali kašlju, ob sumu na okužbo osre- dnjega živčevja ali subarahnoidal- no krvavitev, če bolnik potrebuje zdravljenje odvisnosti od analgeti- kov, triptanov in ergotaminov, če se glavobol ne odziva na zdravlje- nje v osnovni zdravstveni dejavno- sti, če glavobol povzroči nezmo- žnost za delo. Tenzijski glavoboli so moteči, vendar je bolečina bla- ga do zmerna in na delovno spo- sobnost ne vpliva bistveno, vendar pa je odsotnost od dela odvisna od bolnika in dela, ki ga opravlja. Bo- lečina pri migreni je huda, močno prizadene delovno sposobnost in večina bolnikov v obdobju na- pada ni sposobna opravljati dela. Odsotnost z dela pri glavobolih v sklopu drugih bolezni je odvi- sna od osnovne bolezni. Primar- ni glavoboli večinoma izzvenijo spontano ali z zdravili. Migrena in glavobol v rafalih sta ponavljajoča, vendar so bolniki med napadi brez bolezenskih znakov. Redko preide glavobol v kronično stanje, za ka- terega so bolj dojemljivi depresivni in tesnobni ljudje, ženske, debeli, bolniki z nižjim socialnim statusom in izobrazbo, s poškodbami glave v preteklosti, z nočnim smrčanjem in apnejo v spanju (tj. začasno prene- hanje dihanja med spanjem), po- gojeni pa so lahko s prekomernim jemanjem zdravil proti bolečinam. Sekundarni glavoboli, to so glavo- boli, ki nastopajo v sklopu neke bolezni, prenehajo, ko odstranimo oziroma pozdravimo bolezen. Če glavobol ne mine sam od sebe ali je bolečina huda s pridruženimi bo- lezenskimi znaki, je treba obiskati zdravnika, da ugotovi, kakšen je ta glavobol. Ali in kako lahko glavobol preprečite Vsak glavobol lahko omilimo ali delno preprečimo z zdravim življenjskim slogom. Migreno pre- prečimo z izogibanjem sprožilcem dejavnikov tveganja, klopni menin- goencefalitis pa s cepljenjem. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Glavobol – 2. del Foto: ČG S tem pomembnim zdravstve- nim, psihološkim in socialnim problemom se v današnjem času sreča vsak šesti par v Sloveniji. Ta visoka številka marsikoga prese- neti, saj se neplodnosti v družbi običajno ne zazna; prizadeti na- mreč o psihičnem in socialnem bremenu neplodnosti neradi go- vorijo. Ker vprašanje neplodnosti zadeva par, je treba vzrok za ne- plodnost iskati tako pri moškem kot pri ženski. Če je vzrok neplo- dnosti pri ženski, gre za žensko neplodnost, če je pri moškem, pa gre za moško neplodnost. Obe obliki sta približno enako pogosti. Velikokrat pa je vzrok pri obeh. Pri desetini zmanjšano plodnih parov ostane vzrok zmanjšane plodnosti nepojasnjen. Vzroki neplodnosti Moška neplodnost pomeni ugotovljeno slabo kakovost ali odsotnost semena. Med najpo- gostejšimi vzroki za to so vnetja, poškodbe, kromosomske, ge- netske, hormonske in prirojene nepravilnosti, motnje v spuščanju moda, razširjene krvne žile ter nepravilnosti po operativnih po- segih in nekaterih vrstah zdravlje- nja (predvsem zaradi malignih bolezni). Neugodno vplivajo tudi različne razvade in psihični vzroki. Pogosto pa jasnih vzrokov za sla- bo kakovost ali odsotnost seme- na ni mogoče najti. Velik del vzrokov ženske neplo- dnosti zajemajo zapletene mo- tnje ovulacije, ki ovirajo mesečno sproščanje jajčne celice in pripra- vo maternične sluznice na ugnez- ditev zarodka. Zelo pogoste so okvare jajcevodov in jajčnikov za- radi vnetij in endometrioze, ki ovi- rajo potovanje semena, oploditev jajčne celice, razvoj zgodnjega za- rodka ter potovanje in prenos za- rodka v maternico. Med drugimi pomembnimi in pogostimi vzroki so še razvojne in druge nepravil- nosti maternice, čezmerna teles- na teža, nove tvorbe v notranjih rodilih, prezgodnja menopavza in sistemske bolezni (na primer sladkorna bolezen, bolezni ščitni- ce in drugo). Na plodnost neugo- dno vplivajo tudi različne razvade (alkohol, tobak). Foto: Dreamstime/ M24 Tedenski mikroskop Neplodnost vse večja težava mladih parov O neplodnosti govorimo tedaj, ko pri paru do zanositve ne pride po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov. Primernejši izraz je zmanjšana plodnost. Zdravljenje je zelo pomembno Neplodnost zdravijo tako, da se najprej ugotovi vzrok, ki se ga poskuša odpraviti s svetovanjem, zdravili ali kirurški- mi posegi. Kadar zanositev ni mogoča s spolnim odnosom, je priporočljiva oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP), s katero je mogoče uspešno pomagati tako pri ženski kot pri moški neplodnosti. Najbolj razširjeni sta znotrajtelesna oploditev (semenske celice se vnese v maternico) in zunaj- telesna oploditev (jajčne in semenske celice se oplodi zunaj telesa, zarodek pa se nato prenese v maternico). Velik delež žensk tako po hormonskem kot po kirurškem zdravljenju naravno zanosi. Če ženske najpozneje eno leto po kirurškem posegu še ne zanosijo, se jim priporoča OBMP. Tako se kirur- ški postopki zdravljenja postopki OBMP med seboj dopolnijo. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  24. aprila 2020 Za kratek čas 15 V službi nikar ne jejte za delovno mizo. Če boste med delom kar naprej nekaj grizljali, sploh ne boste imeli občut- ka, koliko ste zares pojedli. In ko si boste čez nekaj časa privoščili drugo kavo v službi, boste mislili, da danes pravzaprav še niste jedli kosila. No, kaj pa tisti oreščki, slano pecivo, piškoti, sadni bomboni in jabolko? Ste na vse te malenkosti pozabili? Izkoristite tiste pol ure, ki vam za zdaj še pripada. ARNDT, Ernst - nemški pesnik in zgodovinar, ERGOSTERIN - organska snov v kvasu in rženih rožičkih, ergosterol, IZOMERI - spojine z enako molekulsko in različno strukturno formulo Na poslovni poti, ki je pred vami, boste doživeli poleg uspešnega dogovarjanja tudi še nekaj lepega in čarobnega. Pri tem je dobro, da ste potrpežljivi in predvsem pri vsem tem pokažete, da vam poslovnost ni edina vrlina. Dogajati se vam bo začela nova zveza. S trmo in ljubosumnostjo ne boste prišli daleč, medtem ko boste z nežnostjo in ljubeznivo gesto vedno dosegli svoj cilj. Zato le dobro premislite o vsem tem, preden boste šli v napad. To velja tako na osebnem kot poslovnem področju. V tem tednu vam bo uradne zadeve pomagalo urejevati lepo seksi bitje z zelenimi očmi in črnimi lasmi. Tako boste vse, kar vam ni ravno pri srcu, zelo uspešno rešili in pri tem ugotovili, da ni potrebno, da so vaše uradne poti vedno enolične in sive. Joj, le zakaj se še vedno tako obremenjujete z nekom, kogar ste že zdavnaj prerasli. Poiščite si navdih nekje drug je. Največ boste odnesli s plavolascem, ki vas že dolgo časa opazuje in vam poklanja poglede in poklone. Ve, kako se takim zadevam streže. Sporočilo, ki ste ga odposlali, je le doseglo svoj namen, saj vam bo vaš najdražji takoj sporočil svoje želje, ki jih boste izpolnili z veseljem in vso svojo ljubeznijo. Glede poslovnega dogovora počakajte do drugega tedna. Bo bolj uspešno kot sedaj. Vsem boste dokazali, da znate tudi vi biti zelo odločni in učinkoviti, saj boste svojo tekmico na poslovnem polju na zelo eleganten in kreativen način postavili na hladno in ji dokazali, da ste vi prvi na poslovnem bojišču. Nepričakovan obisk! Zaradi vašega večnega tehtanja ste postali brez volje in pri vsem tem se počutite še ogoljufani, čeprav roko na srce neupravičeno, saj vaša ljubljena oseba ni vse mislila tako, kot je rekla oziroma se je slišalo. Pripravljena je na pomiritev, le kaj še čakate. Na dveh stolčkih se pač ne da sedeti, pa če sta še tako srčkana. Slej ko prej se eden sesuje in na žalost se bo to zgodilo tudi vam. Vaša plavolaska namreč že zelo intenzivno razmišlja o tem. Za vas je bolje, če se bolj posvetite poslovnim nalogam. Na žalost se vam ne obeta nič kaj uspešen in radosten teden. Vaša rdečelasa ljubica vas bo končno spregledala in tudi ugotovila, da je za vas vse to samo igra. Kaj pa bo temu sledilo, pa si lahko samo predstavljate. Poslovno potovanje bo uspešno. Poslovno bo ta teden zelo uspešen in kreativen. Podpisali boste nov dogovor ali dobili novo zaposlitev. V osebnem življenju pa ne bo tako uspešen, saj imate slabo vest. Dobro veste, da lahko vašo plavolaso ljubezen dobite nazaj samo z milino in ljubeznijo. Žalost, ki je zavladala v vašem srcu, boste v tem tednu zelo uspešno rešili, saj bo vaša ljubljena oseba odprla svoja vrata in vaše veselje bo neizmerno. V poslovnih zadevah bodite previdni, ker glede nekega dogovora ne bo vse tako, kot bo slišati. V osebnem življenju boste s svojimi strastnimi čustvi in nežnostjo znali prodreti na pot, na kateri vas že čaka čutna črnolaska. V tem trenutku lahko gre le ona z vami v korak skozi življenje, in to tako na osebnem polju kot tudi na poslovnem bojišču. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 28. aprila Zraven parcel, namenjenih la- stnikom avtodomov in prikolic, je v kampu Term Ptuj postavlje- nih tudi 25 mobilnih hišic. Prav te postajajo med kamperji, ki si želijo dneve dopusta preživeti na pros- tem obenem pa udobje, vedno bolj priljubljena oblika počitniko- Ptuj  V času zaprtja posodabljajo infrastrukturo Edini kamp v mestu dobiva novo podobo Število gostov, ki se odločijo za bivanje v kampih, z leti precej opazno narašča. Tudi slovenske kapacitete za kam- perje so zadnja leta polne. Porast opažajo tudi v Termah Ptuj, kjer imajo edini urejen kamp v mestu. Trenutno situacijo, ko ne morejo sprejemati gostov, so izkoristili za preureditev. Stare mobilne hiše so odprodali in kupili nove, sodobne in moderno opremljene. Foto: DK Stare hiške so šle za med … Mojzeš, direktorica Term Ptuj. Kdaj jih bodo gostje lahko za- čeli uporabljati, še ne vedo, upajo, da čim prej. Lani so v kampu zabeležili 36.472 noči- tev, v hotelu in bungalovih pa skoraj 65.000 nočitev. vanja. Na Ptuju bo odslej udobja še več. Lani so zamenjali pet mo- bilnih hišic, pred nekaj dnevi pa še preostalih 20. Sočasno obnavljajo tudi sanitarije v kampu in urejajo terase pred mobilnimi hišami. Ta del kampa bo tako v celoti na novo urejen. Stare hiške so od- prodali vse do zadnje, cena za posamezno (stare so bile 16 let) pa je bila 5.500 evrov brez davka oziroma 6.700 z davkom. Očitno ni bila previsoka, saj so jih prodali zelo hitro. »Tudi odziv gostov na nove hiške je dober, beležimo ve- liko povpraševanje,« pravi Milena Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  24. aprila 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 17 Ob fizični pripravljenosti pa se mi zdi pomemben tudi psihološki vidik – tukaj je neznank več, saj je situacija povsem nova. Še nikoli doslej se nismo ukvarjali s takšno prekinitvijo, o njenem resnič- nem vplivu na stanje igralcev pa bomo lahko govorili šele čez nekaj časa. Trenutno nogomet v državi in družbi ni v ospredju, različni ljudje se srečujemo z raz- ličnimi domačimi situacijami, o njenih vplivih na psihološko pri- pravo športnikov pa je bolj malo znanega. Prvič smo v takšni situ- aciji.« Koliko časa bi po vrnitvi na tre- ninge potrebovali, da bi ujeli tek- movalni ritem? V. Trenevski: »V naših krajih smo navajeni zimskega in poletnega premora, saj je to že stalnica. Iz teh izkušenj se mi zdi realno, da bi po treh ali štirih tednih skupnih priprav že lahko ujeli tisti nivo, ki bi zadoš- čal za igranje tekem. Če se bomo lahko na skupnih treningih zbrali v začetku maja, potem je konec maja povsem realen termin za nadalje- vanje sezone. Jasno pa je, da so to le predvidevanja, o točnih datumih pa lahko odloča le stroka.« Drava je kot klub ob tem v specifi čni situaciji, saj še vedno poteka konsolidacija po menjavi lastnikov. V. Trenevski: »Situacija je z naše strani zagotovo specifi čna, saj mora nova uprava urediti veliko stvari za nazaj. Kolikor sem sezna- njen, se resnično trudijo za reševa- nje najnujnejših zadev. Dobivam tudi signale, da koronakriza v pri- meru nadaljevanja sezone ne bo vplivala na prejemke igralcev in da bodo dobili vse, za kar so se dogo- vorili, kar se mi zdi odlično.« Jože Mohorič Pri Jeruzalemu smo tudi za vnaprej zagovorniki lige 12 in da zadnjeuvrščeni ekipi prihodnjo se- zono izpadeta. Kot kaže po mojih zadnjih informacijah, pa do tega ne bo prišlo. Zato je najbližje rea- lizaciji liga 14 in izpad zadnjih dveh ekip. Ta sistem naj bi se obdržal na- slednja tri leta, kar pa je bistveno boljše od prvega načrta RZS, da bi v naslednji sezoni imeli ligo 14, iz katere bi izpadla kar štiri moštva,« nam je nekaj zadnjih podatkov glede sistema tekmovanja zaupal predsednik RK Jeruzalem Ormož Martin Hebar. Medtem v Ormožu ne sedijo križem rok, ampak so se kljub krizi s koronavirusom pogumno zoperstavili dani situaciji. »V teku so pogovori z igralci kluba. Z ne- katerimi so dogovori že sklenjeni, vendar o imenih zaenkrat še ne bi govoril – raje ob kakšni drugi pri- ložnosti. Seveda je želja dobiti še kakšnega novega igralca, ampak v teh težkih fi nančnih časih bo to skorajda misija nemogoče. Treba bo preživeti še eno težko sezono, ki je pred nami. Na srečo imamo dobro šolo rokometa in tudi v novi sezoni bomo zapolnili določene vrzeli z igralci iz domačega 'inkubatorja'. Upam, da nam bo ob strani še naprej tako trdno stala lokalna skupnost in ostali sponzorji. Seveda se bo treba ustrezno prilagoditi sponzorjem in jim iti z roko v roki nasproti. Upamo, da bomo skupaj – tako klub kot sponzorji – našli ustrezni jezik in s skupnimi moči obdržali ponos mesta Ormož nad površjem. Čas je, da tudi država nekaj stori za šport, ki je eden glavnih faktor- jev pozitivnega razvoja družbe ter odličen promotor svoje domovine. Govorim o davčnih olajšavah vsem tistim sponzorjem, ki bi vložili v športne klube, društva ali druge organizacije. Upam, da to ni utopi- ja in menim, da je zdaj čas, da drža- va podpre vse tiste sponzorje, ki se odločijo pomagati športu. Njegova vzgojna funkcija in veselje, ki ga prinašamo ob organizaciji športnih dogodkov, bosta vsaj tako, če ne še bolj pomembni tudi v prihod- nje. Seveda si želimo še naprej odličnega sodelovanja z navijači, ki so letos po vrnitvi na Hardek od- lično polnili dvorano in nam s tem glede fi nanc bistveno pomagali preživeti sezono. Ni lepšega kot prebrati: 'Le redki junaki preživijo Prlekijo'. V Ormožu je igrati težko vsem ekipam, tudi tistim s pet- ali šestkrat večjim proračunom. Navi- jaško vzdušje je na Hardeku daleč najboljše v ligi in verjamem, da bo v novi sezoni še za nivo boljše. Mi v klubu obljubimo, da se bomo pot- rudili po svojih najboljših močeh, da si bo ekipa v osnovi priigrala ob- stanek v ligi, v nadaljevanju pa se končno uvrstila v Ligo za prvaka,« je v optimističnem tonu dodal še športni direktor in bodoči predse- dnik kluba Mladen Grabovac. Ormožani bodo v jeseni v elitni druščini zaigrali že osemnajstič zapovrstjo, kar je za tako majhno sredino res izjemen in obenem zavidanja vreden podatek. Uroš Krstič V »korona« tirnicah poteka tudi delo nogometašev Drave. Čeprav še vedno ni znano, kdaj in ali sploh se bo nadaljevalo prvenstvo v 2. ligi, smo nekaj informacij o delu v ptujskem drugoligašu poiskali pri trenerju Viktorju Trenevskem. »Delo poteka tako kot trenu- tno pri vseh športnikih – glede na navodila odgovornih. Takoj po prekinitvi tekmovanj smo igralcem pošiljali individualne programe za ohranitev kondi- cije in moči, čez tedne pa smo nekatere stvari sproti prilagodili in osvežili. Zadane naloge lahko opravijo doma ali v naravi, jasno pa je, da vsi skupaj že komaj ča- kamo vrnitev na zelenice. Zado- voljni bomo, če se bo to zgodilo v začetku maja,« je v uvodu dejal Viktor Trenevski. Kakšni so odzivi igralcev? V. Trenevski: »Odzivi so različni, skupna točka pa je seveda želja po skupnem delu. Lahko jih razu- mem, čeprav je moje mnenje, da za športnike iz fi zičnega vidika ka- rantena ni posebej težavna. Zave- dam pa se, da gre v našem primeru za večinoma mlade fante in da vsi samodiscipline še nimajo razvite do te točke, da bi bili pri domačem individualnem delu povsem osre- dotočeni. Komu je to bolje in komu slabše uspelo, bomo videli že po prvem tednu skupnih treningov. Vse skupaj je dober test, kdo resno jemlje svoje delo. Skoraj mesec dni je minilo od 26. marca in izredne seje Konference Združenja prvoligaških klubov, ki je praktično dala le en odgovor. Vseh 12 klubov se je strinjalo s predčasnim zaključkom sezone 2019/20 ter potrditvijo končnih uvrstitev, kjer so prvaki postali Celjani, Ormožani pa so sezono zaključili kot šesti. »Dogovor po izredni seji je bil, da v roku 14 dni znova skličemo sejo in se dokončno odločimo o trenutno najbolj pereči temi, to je sprejem tekmovalnega siste- ma za sezono 2020/21. Vsem je jasno, da se želi s strani RZS pred izpadom rešiti Maribor in zato so nastale težave, saj se nekateri klubi ne strinjamo s tem. Če smo potrdili končni vrstni red, smo s tem določili prvaka in obenem ekipi, ki izpadeta v ligo nižje (Ma- ribor, Izola). Le-tega si pri krovni organizaciji ne želijo priznati in več kot že enomesečni zaplet je tukaj. Ker nismo od predsednika Zdru- ženja mesec dni prejeli nobenega odgovora, se nas je pet klubov odločilo, da sami skličemo izredno sejo. Šele potem se je oglasil pred- sednik Združenja in obljubil, da bo novo sejo sklical konec tega ali na začetku naslednjega tedna. Fotozapis »Ljudje so že komaj čakali!« Stran 19 Fotozapis Čas je, da se pošteno preznojite - 1, 2, 3 ... akcija! Stran 19 Nogomet »Obvelja naj vrstni red ob prekinitvi« Stran 18 Nogomet Dravaši kljub odpovedi upajo na napredovanje Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  Viktor Trenevski, trener Drave »To je dober test za igralce, kdo resno jemlje svoje delo« Rokomet  Liga NLB Kot kaže: liga 14 in izpad zadnjih dveh ekip Foto: Črtomir Goznik Nogometaši v 2. ligi imajo do konca sezone na sporedu še deset krogov. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža in Maribora bodo po vsej verjetnosti tudi v naslednji sezoni oboji igrali v elitni slovenski ligi. Foto: Črtomir Goznik Viktor Trenevski: »V naših krajih smo navajeni zimskega in pole- tnega premora, saj je to že stalnica. Iz teh izkušenj se mi zdi realno, da bi po treh ali štirih tednih skupnih priprav že lahko ujeli tisti nivo, ki bi zadoščal za igranje tekem.« Štajerski TEDNIK petek, 24 4. 2020  COLOR CMYK stran 18 Odzive na odpoved nogometnih tekmovanj na amaterski ravni smo poiskali pri klubih Super lige MNZ Ptuj. Damjan Vogrinec, trener Cirku- lan: »Odločitev NZS se mi zdi v da- nih okoliščinah in glede na stanje v državi edina razumska. Amaterski nogomet ni tako pomemben, da bi zaradi njega tvegali širjenje okužb in posledično poslabšanja zdra- vstvenega stanja v državi, v končni fazi tudi življenj. To trdim, čeprav je naš klub na 1. mestu lestvice (po 12. odigranih krogih ima ekipa Cir- kulan 10 točk naskoka pred drugo- uvrščeno ekipo Gerečja vas, op. a.) in smo bili po jesenskem delu sezo- ne na pragu napredovanja v 3. ligo. Kako bodo vodilni na MNZ Ptuj oz. NZS dejansko odločili glede napre- dovanja, pa bomo šele videli.« Jure Arsič, trener Markovcev: »Sam zagovarjam tezo, da so od- govorni na NZS odločitev o koncu sezone sprejeli nekoliko prehitro. Manevrskega prostora za razmi- slek je bilo še več kot dovolj, vsaj do 10. maja, sedaj pa so že 15. apri- la odločili, da konec maja ne more- mo nadaljevati s tekmami, ne gle- de na takratno zdravstveno situ- acijo v državi. Vsi mi na amaterski ravni radi igramo nogomet, imamo radi ta šport in nam nekaj pomeni, zato bi pričakoval nekoliko več fl e- ksibilnosti tistih, ki odločajo o tek- movanjih. Zavedam pa se, da bi si klubi na tej ravni lahko 'privoščili' tekmovanje le v primeru, če bi bil dovoljen ogled tekem za gledalce. Iz tega vira se namreč fi nancira ve- čina klubov.« Miha Lešnik, predsednik NK Ge- rečja vas: »NK Gerečja vas potrjuje odlok NZS o prekinitvi vseh tek- movanj na mladinski in amaterski ravni. Glede na trenutne razmere in daljšo prekinitev skupinskega treniranja ter idejo, da bi se tekmo- vanja morebiti lahko nadaljevala, vendar pred praznimi tribunami, se nam ne zdi smiselno nadaljeva- ti tekmovanj. Razlogi so povezani predvsem z ogrožanjem zdravja vseh nogometnih deležnikov, ne samo zaradi nevarnosti povezane S predčasnim koncem sezone v državnih mladinskih in kadetskih ligah ter konkurenci U-15 se odpirajo nekatera vprašanja glede napredovanja oz. izpada. Iz vidika NK Drava je aktualno predvsem vprašanje o napredovanju njihovih prvouvrščenih ekip 2. mladinske in kadetske lige v elitno ligo, kar je bila prioriteta NŠ Drava v letošnji sezoni. Stališča NŠ Drava je pojasnil njen direktor Boštjan Krajnc. Kakšno je stališče Nogometne šole Drava glede odpovedi spo- mladanskega dela prvenstva v 2. mladinski in kadetski ligi ter ligi U-15? B. Krajnc: »Glede na stanje po svetu in po vzoru nogometnih zvez drugih držav smo v Nogome- tni šoli pričakovali konec sezone 2019/20. To seveda ni voda na naš mlin, saj smo v tekmovanju 2.SML in SKL po skoraj dveh tretjinah odigranega prvenstva na skupni lestvici v veliki točkovni prednos- ti, kar nas pod normalnimi pogoji pelje v 1.SML in SKL. O prekinitvi prvenstva je izvršni odbor NZS že odločal, nestrpno pa čakamo odlo- čitev o napredovanju v mladinskih ligah. Igranje v 1. SML in SKL je za prihodnost igralcev, kot tudi ce- lotnega kluba, velikega pomena. Posledice neuvrstitve oz. neigranja v elitni ligi lahko imajo za nas večje razsežnosti.« Kakšne so vaše želje glede od- ločitve Izvršnega odbora NZS o sestavi lig v prihodnji sezoni? B. Krajnc: »Naše želje so jasne: želimo igrati v elitnih ligah vseh omenjenih selekcij, torej U-19, U-17 in U-15. Upamo, da bodo na NZS prizanesljivi predvsem do usod naših dečkov, ki si nastopanje v 1. SML in SKL nedvomno več kot za- služijo.« Ste glede tega vzpostavili kon- takt z NZS? B. Krajnc: »Z NZS smo v stikih. Naše stališče poznajo in upamo lahko, da ga bodo pri odločitvah o kreiranju sestave lig tekmovalne sezone 2020/21 tudi upoštevali.« Jože Mohorič z virusom covid-19, ampak tudi za- radi dolge pavze treniranja in s tem nepopolno pripravljenost igralcev, katere posledica bi lahko bile dol- goročne poškodbe. Nadaljevanje prvenstva pred praznimi tribunami pa bi bilo obenem povezano s pre- velikimi stroški, ki bi lahko ogrožali obstoj športnega društva v priho- dnosti. Glede stališča o popolni stornaciji TL 2019/20 pa podajamo negativno mnenje. Naše stališče je, da se štejejo vsi rezultati in raz- poreditev ekip do datuma preki- nitve tekmovanj.« Jože Mohorič petek  24. aprila 2020Šport, pogovori18 Nogomet  Lige MNZ Ptuj »Obvelja naj vrstni red ob prekinitvi« Nogomet  Državne lige mlajših Dravaši kljub odpovedi upajo na napredovanje Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Cirkulan so si v jesenskem delu sezone Super lige priigrali kar 10 točk naskoka pred naj- bližjimi tekmeci. Foto: Črtomir Goznik Mladinci (na fotografi ji) in kadeti Drave so bili v 2. ligi po jesenskem delu sezone v prepričljivem vodstvu, pred najbližjimi zasledovalci iz Veržeja so imeli kar 18 točk naskoka. Foto: Črtomir Goznik Mladinci in kadeti (na fotografi ji) Aluminija so v 1. ligi sezono zaključili na 11. mestu. Več točk so k skupnemu kolaču prispevali mladinci – 22, kadeti so jih dodali 12. Na mladinski lestvici so bili Kidričani na 9. mestu, kadeti so zasedali 12. mesto. Odločitev o zaključku lig MNZ Ptuj še v tem tednu Stanko Glažar, podpredse- dnik NZS in predsednik MNZ Ptuj: »Sistem licenciranja za 1., 2. in 3. ligo NZS smo po- daljšali do konca junija, kar pomeni, da bo sestava teh lig znana šele v začetku julija. Posledično bomo lahko glede na sestavo tretjih lig takrat formirali lige MNZ Ptuj (julij). O zaključku vseh lig v okviru MNZ Ptuj pa bomo na Izvr- šnem odboru odločili konec tega tedna.« Mladen Dabanovič, vodja Nogometne šole Aluminij: »Karantena nam je pokazala tudi nekatere pozitivne stvari« Kakšno je stališče Nogometne šole NK Aluminij glede odpovedi spomladanskega dela tekmovanja v 1. mladinski in kadetski ligi ter Ligi U-15 in posledične sestave lig za naslednjo sezono? M. Dabanovič: »V NŠ NK Aluminij seveda postavljamo zdravje in varnost vseh deležnikov v nogometni šoli na prvo mesto. Odločitev NZS je pravilna, v tem trenutku edina sprejemljiva in sledi napotkom državnih institucij. Prekinitev prvenstev je bila edina logična in odgo- vorna odločitev v tem trenutku. Seveda pa že razmišljamo in se pripravljamo, kako v prihodnje – zagotovo moramo biti pripravljeni na posebne pogoje tudi v pri- hodnji sezoni. S ponovnim poslabšanjem situacije nas lahko v jeseni pričaka podoben položaj, kot ga imamo sedaj. Karantena nam je pokazala tudi nekatere pozitivne stvari, ki jih bomo zagotovo koristili tudi v prihodnje, v normalnem stanju. In- dividualni vodeni treningi trener-igralec preko komunikacijskih ka- nalov so se pokazali kot zelo pozitivna dopolnilna aktivnost rednim treningom. Naše uvrstitve pri selekcijah od U-15 do mladincev so takšne, da nismo v boju za prvaka ali za izpad, zato tudi odločitev o sestavah lig pričakujemo mirno. Mislimo, da mora NZS pri sestavi lig upoštevati načelo pravičnosti glede napredovanja prvouvrščenih ekip v nižjih rangih tekmovanja in izpada trenutno zadnjeuvrščenih ekip. Bolje je, da imamo v naslednji sezoni razširjene lige, kot da oškodujemo katero izmed ekip z izpadom ali nenapredovanjem.« Liga U-15 vzhod 1. MARIBOR 16 15 0 1 68:5 45 2. KRŠKO 16 12 1 3 35:10 37 3. ALUMINIJ 16 12 0 4 42:10 36 4. MURA 16 10 1 5 41:16 31 5. A2S CELJE 16 9 4 3 33:17 31 6. RUDAR VELENJE 16 9 2 5 38:25 29 7. DRAVOGRAD 16 8 2 6 27:29 26 8. FORTIS JARENINA 16 5 4 7 22:30 19 9. ŠAMPION 16 4 5 7 19:31 17 10. DRAVA PTUJ 16 4 2 10 20:38 14 11. VIPOLL VERŽEJ 16 4 2 10 13:43 14 12. K. EMMI BISTRICA 16 3 3 10 19:49 12 13. ALUVAR BELTINCI 16 1 2 13 16:56 5 14. MB TABOR 16 0 4 12 10:44 4 1. SML/SKL, skupna lestvica: 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 34 22 10 2 76 2. DOMŽALE 32 22 4 6 70 3. MARIBOR 32 20 7 5 67 4. TRIGLAV KRANJ 34 16 7 11 55 5. BRAVO PUBLIKUM 33 16 4 13 52 6. ILIRIJA EXTRA-LUX 34 12 14 8 50 7. GORICA 34 13 7 14 46 8. MURA 34 13 6 15 45 9. VOC CELJE 34 10 11 13 41 10. KOPER 33 11 6 16 39 11. ALUMINIJ 34 9 7 18 34 12. KALCER RADOMLJE 34 9 6 19 33 13. RUDAR VELENJE 34 7 5 22 26 14. KRŠKO 32 5 4 23 19 2. SML/SKL, skupna lestvica: 1. DRAVA DAKINDA PTUJ 32 24 5 3 77 2. VIPOLL VERŽEJ 32 17 8 7 59 3. ŠAMPION 32 14 11 7 53 4. KETY EMMI BISTRICA 32 15 3 14 48 5. MB TABOR 32 13 7 12 46 6. DRAVOGRAD 32 12 6 14 42 7. NAFTA 1903 32 11 7 14 40 8. JARENINA 32 10 3 19 33 9. ROGAŠKA - ROGATEC 32 8 5 19 29 10. BELTINCI TRATNJEK 32 6 5 21 23 Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 19 Na začetku tedna je vendarle prišlo do prve omilitve dosedanje popolne prepovedi športnih aktivnosti. Med »dovoljenimi« športi sta bila posebej izpostavljena tenis in golf, med drugim so sedaj dovoljeni še tek, kolesarjenje, balinanje, joga in badminton – gre za športe, pri katerih je možno ohranjati varno razdaljo do drugih oseb. »Za zdaj gre bolj za rekreativno ukvarjanje s tenisom, glede tre- ningov naših igralcev je težje, saj jih večina prihaja iz drugih občin, vendar pa prepoved gibanja med občinami še vedno velja. Tudi pri rekreaciji je treba upoštevati še kar nekaj drugih navodil, med drugim lahko žogice igralci uporabljajo le enkrat, ni dovoljeno zalivanje igri- šč, poravnava igrišč je možna le z 'desko', pa še to ob predhodni razkužitvi rok. Prav tako ni dovo- ljena uporaba garderob in skupnih prostorov. Je pa interes za igranje seveda precejšen,« je dejal predse- dnik Teniškega kluba Terme Ptuj Luka Hazdovac. Precej podobna pravila veljajo tudi za igralce golfa. »Ljudje so res- nično že komaj čakali, da se lahko vrnejo na golf igrišče, odličen od- ziv v prvih dneh po sprostitvi ukre- pov to povsem potrjuje. Tako smo imeli že v ponedeljek na igrišču čez celoten dan približno 100 igralcev, podobno pa je bilo tudi v nasled- njih dneh. Pri nas je situacija glede zagotovitve potrebne varnostne razdalje med igralci povsem pre- prosta, saj se igrišče razprostira na veliki površini. Lahko potrdim tudi to, da so igralci zelo disciplinirani glede upoštevanja pravil, ki so tre- nutno v veljavi, pri tem mislim na varnostne razdalje, razkuževanje, uporabo le lastne opreme, prepo- vedi zadrževanja pred klubskimi prostori …,« je dejal direktor Golf igrišča Ptuj Jernej Lončarič. Odlok vlade za omilitev nekate- rih ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije koronavirusa v Sloveni- ji, še ne dovoljuje običajne vadbe vrhunskih športnikov. Ti lahko še naprej vadijo po pogojih, ki veljajo za vse državljane, je pojasnil gene- ralni sekretar Olimpijskega komite- ja Slovenije Blaž Perko. OKS je na podlagi ankete s panožnimi zvezami pripravil seznam konkretnih korakov za ponovno oživljanje 37 športov, ki so v času pandemije novega koronavirusa zaustavljeni. JM petek  24. aprila 2020 Rekreacija 19 Fotozapis »Ljudje so že komaj čakali!« Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija PRI 80 LETIH ŠE VEDNO NA MOTORJU PLES IN KUHANJE KARANTENA JU JE ŠE Foto: Črtomir Goznik Rekreativni igralci tenisa se morajo držati strogih zaščitnih navodil, za zdaj so dovoljene le igre posame- znikov, dvojice pa izjemoma le družinskim članom. Potem sezujte športne copate in se postavite na neko mesto z nepremično preprogo, da vam ne bo drselo. Če imate parketna ali druga tla, kjer vam noge drsijo po podlagi, za to vajo odstranite tudi nogavice in delajte bosi. Stojte vzravnano, z nogami v širini bokov ali ramen, stopala so vzporedno in obrnjena naravnost naprej, roke pa iztegnjene sproščeno visijo ob telesu. Začnemo pri glavi, in sicer tako, da jo z upogibom vratu ne- žno spustimo proti prsnemu košu, potem pa se z rokami spredaj ob telesu zelo počasi (vretence za vre- tencem) spuščamo navzdol proti stopalom. Vse delamo počasi. Pri tem so kolena ves čas iztegnjena, dokler s prsti ne pridemo do tal. Nič hudega, če vaše telo ob prvem srečanju s to vajo še ne zmore biti toliko gibčno, da bi lahko kolena ves čas držali v omenjeni pozi – v tem primeru jih nekoliko pokrčite in nemoteno nadaljujte. Ko pridemo do tal, nadaljujemo z gibanjem tako, da aktivno vključimo še roke. Dlani so obrnjene naravnost naprej, premikamo se z različico plazenja, dokler ne pridemo do točke, ko imamo zapestni, ko- molčni in ramenski sklep v ravni liniji navpično na tla. Glava je pri tem poravnana s hrbtenico. Za- tem gremo po enakem postopku nazaj, dokler spet ne stojimo po- polnoma vzravnano. K zaključku vaje lahko dodate še izteg rok navpično navzgor, nato pa roke ob nežnem izdihu spet spustite v začetni položaj. Vajo je mogoče izvajati tudi samo za ogrevanje ali v sklopu vaj glavnega dela trenin- ga, in sicer po 7 do 10 ponovitev na eno serijo. Nadaljujte pri kavču ali stolu s sedanjem in vstajanjem. Ponovite 15- ali 20-krat. Če ste na zofi , nare- dite še vajo za hrbet z enoročnim veslanjem (10 do 15 ponovitev na vsako stran), nato še enoročni iz- teg komolca v predklonu (10 do 13 ponovitev na vsako roko) in upo- gib trupa na tleh (8- do 13-krat). Za več dinamičnosti lahko vključite eno- do dvominutni del s tekom na mestu ali s katero koli vrsto posko- kov, potem pa vse skupaj ponovite vsaj še dvakrat ali trikrat. Če želite daljšo in kompleksnejšo vadbo, dodajte več svojih priljubljenih vaj. Navodila za izvedbo naštetih vaj pa najdete v prejšnjih izdajah ča- sopisa. Treningov se lotite čim bolj lahkotno, da bo vzpostavljanje vadbene rutine za vas prijetna izkušnja, s katero boste v svoje življenje vnesli še več radosti in pozitivne energije. Tekst in fotografi je: Boštjan Renko, Mateja Renko Sveži pomladni dnevi nas vedno bolj glasno vabijo k raznovrstnim aktivnostim, zato je čas, da končno zavihate rokave in začnete delati na sebi tudi tisti, ki ste do zdaj imeli na zalogi številne razloge, zakaj na to še čakate. Aktivno telo je vital- no, lepo in zdravo, hkrati pa delež- no številnih čudovitih ter pomlaje- valnih stranskih učinkov, s katerimi svojo dobro energijo in motivacijo za uresničevanje katerih koli ciljev samo še povečamo. Za dodatno ustvarjanje fi zič- ne in psihične lahkotnosti je med drugim izjemno zdravo, da se vsaj občasno pošteno preznojimo, s čimer iz telesa odstranimo številne tako imenovane odpadne snovi, ki so svojo nalogo v presnovnih procesih že opravile in je čas, da jih sprostimo ven. Preden bomo začeli, si pripravite vodo, da boste med kratkimi odmori sproti skrbeli za dovajanje sveže tekočine v telo. Priporočeno je zmerno pitje vode na sobni temperaturi po požirkih in skozi ves dan. Tokrat bomo ogrevanje začeli z lahkotnim tekom na mestu, pri čemer dvigovanje kolen prilago- dite svojim zmožnostim in željam po intenzivnosti ter času trajanja, ki naj bo vsaj eno do tri minute. Namesto tega si lahko izberete tudi katero koli drugo vrsto po- dobnega ogrevanja. Pomembno je le, da telo ustrezno pripravite. Ogrejte tudi sklepe zgornjega dela telesa in rok. Rekreacija  Vaje “z domačega kavča” Čas je, da se končno pošteno preznojite – 1, 2, 3 … akcija! Foto: Črtomir Goznik V ponedeljek, prvi dan po omilitvi popolne prepovedi športnih aktivnosti, so na igrišču za golf v Ptuju zabeležili približno 100 igralcev. Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  24. aprila 2020Ljudje in dogodki20 V Sloveniji se register odvisnih oseb ne vodi, zato o realnem šte- vilu uporabnikov nedovoljenih drog ne moremo govoriti. „Okoli 20.000 odvisnikov na letni ravni išče pomoč v različnih programih na področju drog. Kar pa zopet ne pomeni, da je v Sloveniji toliko odvisnih. Mnogi odvisniki ne iščejo pomoči, ker se bojijo izgubiti služ- bo ali se zameriti svojcem, prijate- ljem in izgubiti svoj ugled v družbi, ki danes vsekakor veliko pomeni,” je pojasnil Krek. Ne glede na nedo- segljivost podatka o številu odvis- nih oseb pa podatki razkrivajo, da je daleč najbolj razširjena droga ko- noplja. S to drogo se posamezniki srečajo že zelo zgodaj. Do konoplje v naslednjih 24 urah O tem naj bi bilo po podatkih NiJZ prepričanih kar 62 % 17-letni- kov in skoraj polovica 15-letnikov. Če to resnično drži, se ne smemo čuditi ugotovitvam raziskave iz leta 2018, da je skoraj vsak drugi 17-letnik konopljo tudi že poskusil. Med 15-letniki je delež nižji, kono- pljo naj bi že užil vsak peti. “Kar se tiče trendov na daljše obdob- je, sta raziskavi iz leta 2014 in leta 2018 razkrili pomembno razliko. Med tema dvema letoma se je po- membno zvišal delež deklet, ki po- ročajo o uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh,“ je še dodal Krek. Radovednost je tista, ki mlade vodi v eksperimentiranje in upo- rabo dovoljenih kakor tudi nedo- voljenih drog. Alkohol in konoplja sicer ob eksperimentiranju nepos- redno še ne vodita v odvisnost, vendar se je izkazalo, da približno 10 % posameznikov, ki redno uži- vajo alkohol ali konopljo, slej kot prej poseže tudi po drugih drogah. Podrobneje je o tem spregovorila Renata Štopfer iz društva Ars Vi- tae, ki se ukvarja tudi s pomočjo odvisnikom in njihovim svojcem. Droge škodijo razvoju možganov „Možgani se razvijajo nekje do 24. leta starosti. Vsaka uporaba drog močno zaznamuje razvoj mo- žganov. Prej kot človek poseže po drogah, večje poškodbe so lahko na možganih. Če je nekdo kadil travo že pri 11 letih in bil pri 14 letih na igli, je popolna ozdravitev zelo težka,“ je bila jasna Štopferjeva. Poudarila pa je tudi, da pri težki odvisnosti oziroma takrat, ko je oseba že razvila zasvojenost, tež- ko govorimo o popolni ozdravitvi, govorimo o zazdravitvi. „Pomem- ben vpliv na uspešnost zdravljenja imajo poleg starosti posameznika, ko je začel jemati drogo, tudi traja- nje odvisnosti in podpora okolja,“ je še dodala Štopferjeva. Dobro postavljene meje so najboljša preventiva „Eden izmed ključnih dejavnikov pri uspešnosti zdravljenja so dobro postavljene meje. Starši otrok od- visnikov se pogosto sprašujejo, kako mejo postaviti večjemu otro- ku, sploh če je ta že polnoleten, vendar se je treba zavedati, da jih odvisniki za vzpostavitev in ohra- njaje abstinence nujno potrebuje- jo. Pravzaprav bi rekla, da je pos- tavljanje meja tudi ena izmed ključ- nih preventivnih ukrepov, da do odvisnosti ne pride. Ampak pos- tavljanje meja moramo razumeti v kompletu s pristnim odnosom z otrokom ali mladostnikom, kakor Podravje, Slovenija  Odvisniki se po pomoč obrnejo, ko je stiska že res velika Znano število odvisnikov od najrazličnejših Znani so podatki o številu odvisnikov, ki so vključeni v zdravljenje odvisnosti v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. „V na Ptuju. V juliju 2019 naj bi oskrbovali že 51 oseb,” je dejal Milan Krek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NiJZ). Podravje  Enotedenski odmor za učence in dijake Spletne učilnice in naloge v prvomajskih počitnicah Za šolarje se prihodnji teden začenjajo težko pričakovane prvomajske počitnice. Skupaj bo počitnikovalo 260.000 učen- cev in dijakov. Čeprav so nekatere šole pouk na daljavo začele nemudoma, druge teden dni kasneje, prvomajske šolske počitnice ostajajo v šolskem ko- ledarju za vse učence in dijake, so odgovorili na šolskem ministrstvu. A tokratne počitnice bodo minile drugače kot sicer. Otroci in mladostni- ki bodo ostali doma, okrnjeno je brezskrbno druženje z vrstniki, prav tako pa ne bo organiziranih številnih aktivnosti, ki običajno bogatijo počitniške dni. A najpomembnejše je, da bodo prihodnji dnevi minili brez šolskih obveznosti. »Premor bo vsem prišel prav, da se pripravimo na najzah- tevnejši del: ocenjevanje,« je dejala Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnate- ljica OŠ Ljudski vrt. Foto: Črtomir Goznik Enotnih odločitev pri sprejema- nju ukrepov za zajezitev virusa co- vid-19 v Evropi ni bilo. Vsaka država je glede na stanje, število okuženih in trend naraščanja sprejemala in spreminjala ter postopno sprošča- la posamezne ukrepe. V Sloveniji v prid normalizaciji življenja govorijo tudi statistični podatki, ki so v zad- njih dneh nedvomno spodbudni in kažejo, da smo se navodil pristoj- nih v veliki meri držali, kljub temu da marsikateri ukrep ljudem ni bil pogodu. Največ prahu je gotovo dvignila omejitev gibanja med ob- činami, ki naj bi bila odpravljena že v nekaj dneh, a le za določene sku- pine prebivalcev. Odpirajo se neži- vilske trgovine, manjše od 400 m², frizerski saloni, ta teden so začele delati servisne dejavnosti, trgovine z gradbenim materialom … Pa so bili dejansko za vse to prikrajšani tudi v drugih državah? Švedska je šla svojo pot, edina država, ki ni uvedla karantene Najbolj liberalen način boja pro- ti virusu je ubrala Švedska. Edina restriktivna omejitev, sprejeta doslej, je bila prepoved zbiranja večjih skupin, nad 50 ljudi (velja od konca marca naprej). Prepovedali so sicer potovanja v državo, za strogo omejitev social- nih stikov pa se niso odločili. Šole, trgovine, restavracije vse deluje nemoteno, namesto prepovedi pa se je švedska vlada odločila le za priporočila ljudem, naj ostanejo doma. V veliki meri naj bi se tega držali, a njihova statistika obolelih in umrlih kljub temu ni najboljša. To je razlog, da se vedno bolj špe- kulira, da bodo pri njih ukrepi v prihodnje bolj restriktivni. Švedski parlament je namreč minuli teden sprejel zakon, s katerim vladi omo- goča, da uvaja ukrepe, povezane z zajezitvijo širjenja virusa. Ta bi lahko napovedoval preobrat. Spet drugi napovedujejo, da bodo že maja dosegli kolektivno imunost. Za razliko od Švedske pa so ukrepe za zajezitev koronavirusa sprejemali v drugih državah na se- veru Evrope. Šole so vse doslej bile zaprte na Danskem, Finskem in Norveškem, enako tudi neživilske trgovine in restavracije. Na Dan- skem so se vrata šol minuli teden za otroke do petega razreda OŠ in učence s posebnimi potrebami od- prle. Delati so začeli tudi frizerji, pa avtošole, zobozdravniki ... Slovenija in EU  Postopno sproščanje ukrepov v vseh državah Kako radikalni so slovenski ukrepi Spremembam ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa je bilo te tedne zelo težko slediti. Navodila vlade so spet druga ne. Najbolj liberalna pri omejevalnih ukrepih zaradi koronavirusa je Švedska, ki ni sprejemala Na Hrvaškem aktivno iščejo možnosti, Foto: M24 V Avstriji in Nemčiji sproščajo vedno več omejitev; kmalu bodo zaživeli tudi trgovski centri Delež 17-letnikov, ki so kadarkoli v življenju uporabili drogo Droga Delež v % Kanabis 42 Kokain 4,1 Ekstazy 4,6 Gobice 4,2 Inhalanti 3,6 Vir: NiJZ Razlogi za odvisnost od drog Razmere v času odraščanja med 42 odvisniki Št. odvisnikov Odvisnost vsaj enega izmed staršev 14 Ločeni starši 26 Nasilje v otroštvu 7 Odraščanje „brez mej“ 36 Prepuščenost samemu sebi 6 Vir: NiJZ „Pri obravnavi odvisnikov pogosto opažamo, da posameznik v času odrašča- nja ni imel jasno postavljenih mej, če pa so že bile postavljene, pa jih je lahko pogosto prestopal in se jih nista uspela držati niti on sam niti starš. To je tisti vpijajoč skupni imenovalec, ki marsikoga preseneti. Najhujši primeri pa so tisti, ko je bil otrok prezrt in prepuščen samemu sebi, ko ga nihče ob koncu dneva ni povprašal, kje je hodil cel dan ali opazil, da se je domov vrnil pod vplivom drog,“ je povedala Renata Štopfer iz društva Ars Vitae. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  24. aprila 2020 Ljudje in dogodki 21 tudi z izvajanjem posledic neupo- števanja meja,“ je dejala Štopfer- jeva, ki je svojo trditev podkrepila tudi z zelo zgovornimi podatki. Ti namreč razkrivajo, da je izmed 42 odvisnikov, ki so se v preteklem letu vključili v obravnavo, kar 36 takih, ki v času odraščanja niso imeli jasno postavljenih meja ali pa se jih niso uspeli držati. Sicer pa je težko soditi ali govoriti o vzrokih za nastanek odvisnosti. „Izkazalo se je, da so posamezniki razvili od- visnost, ker so se pač v nekem tre- nutku znašli na napačnem mestu in drogo poskusili. Tukaj odigrajo pomembno vlogo tudi sovrstniki,“ je še navedla Štopferjeva. Pri odvisnosti ni preprostih rešitev „Ko že nastopi najtežja oblika odvisnosti – zasvojenost, kaj dosti drugega kot zdravljenje ne poma- ga. Človek, ki uživa droge, se na- čeloma ne bo vključil v obravnavo, dokler ne bo zašel v resne težave. Posameznik, ki lahko vzdržuje od- visnost, ne čuti potrebe po tem, da bi iskal pomoč. Na silo ne gre, rešitve zase začnejo iskati takrat, ko so že čisto na dnu. Uspešnost zdravljenja je močno pogojena z notranjo motivacijo, do nje pa po navadi pride, ko je odvisniku že za vratom policija, ko že ima težave z dilerji in mu družina obrača hrbet, takrat po navadi tudi sami pri sebi sprejmejo odločitev za zdravlje- nje.“ Le majhnemu številu zasvojenih uspe zaživeti povsem brez drog Pri najhujši možni obliki odvi- snosti, ko je oseba že zasvojena, so izgledi za popolno ozdravitev skromni. „Če vzamemo populacijo odvisnikov, je nekje tretjina takih, ki bodo celi čas na drogi ali kakšni substitucijski terapiji; tretjina bo tavala med jemanjem drog/substi- tucijo in abstinenco; tretjina pa se bo odločila za zdravljenje odvisno- sti in šele ti imajo recimo približno 30 % možnosti, da ohranjajo absti- nenco in zanje lahko rečemo, da so zazdravljeni,“ je povedala Štopfer- jeva. Slednje pa v praksi pomeni, da od stotih zasvojenih posame- znikov po koncu zdravljenja uspe le dobrim desetim ohraniti trezno glavo. „Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most“ Tako se glasi eden izmed ljud- skih pregovorov. Mladina vedno je in bo eksperimentirala. Ozaveš- čenost o nevarnostih drog in one- mogočanje dostopa do njih je v rokah družbe, na drugi strani pa je dober in spoštljiv odnos do sebe in bližnjih v rokah staršev. Ob koncu dneva pa je sleherni posameznik odgovoren za lastne odločitve, tako za tiste, ki so mu v ponos, kot tudi za tiste malo manj modre. drog razkriva le vrh ledene gore letu 2018 je bilo vključenih 245 oseb iz podravske regije. Za leto 2019 še nimamo podatkov, bodo pa zanimivi, ker se je odprl nov center v primerjavi z drugimi se tako rekoč vsakodnevno spreminjala. Nekatera so bila sprejeta z razumevanjem, nikakršnih omembe vrednih restriktivnih odredb. Srbija: policijska ura, upokojenci v trgovine le enkrat tedensko od 4. do 7. zjutraj Stroge ukrepe so v času koro- navirusa uvedli Srbi, ki imajo celo policijsko uro (od petka popoldan do ponedeljka zjutraj in velja za vse, razen tiste, ki imajo dovolilni- ce oziroma nujne opravke), za kr- šitev so zagrožene visoke denarne kazni. Ta konec tedna je trajala kar 84 ur. Neobičajen je tudi termin, namenjen nakupovanju, starejšim od 65 let: en dan tedensko (najprej je to bila nedelja) med 4. in 7. uro zjutraj. Tudi samoizolacija je zelo stroga, od sredine aprila naprej ni več dvotedenska, pač pa kar 28 dnevna. Policijska ura pa je uvedena tudi v Bosni in Hercegovini, a tam se čas trajanja razlikuje med kraji v federaciji, kjer traja uro dlje kot v Srbiji. Niso pa ukrepi tako restrik- tivni kot v Srbiji. Sredi marca so zaprli šole, kina, restavracije ipd., medtem ko taksi službe delajo, a prevažati smejo le po enega potnika. Zaprli so tudi frizerske, kozmetične salone in igralnice ter nekatere trgovine, a so dovolili številne izjeme; niso zapirali kemič- nih čistilnic, trgovin z veterinarsko opremo, ribarnic, vrtnarij, trgovin z gradbenim materialom, knjigarn, avtoservisov, avtopralnic, trgovin z belo tehniko … Ker je v zadnjih dneh situacija stabilna, že razmi- šljajo tudi o sproščanju uvedenih ukrepov. Foto: M24 kako čimbolj varno pripeljati čimveč turistov na obalo. Nemci sproščajo ukrepe, Italijani bodo dolgo okrevali Sproščanje ukrepov je že začela Nemčija. Najprej bodo začele de- lovati manjše neživilske trgovine (do 800 m²), šole naj bi odprli sredi maja. Maske bodo še vedno pripo- ročljiva (ne obvezna) oprema tudi na javnem prevozu. Po mnenju nekaterih gospodar- stvenikov bi lahko ukrepe še bolj omilili. Težave imajo trgovine s po- hištvom, ki zaradi velike površine ostajajo zaprte, čeprav kot pravi- jo, bi lahko tako kot tiste manjše od 800 kvadratnih metrov enako dobro poskrbeli za preventivne ukrepe. V nekaterih pokrajinah bo že naslednji teden dovoljen stik še z eno osebo, ki ni član gospodinj- stva. Tudi Italija, ki jo je zraven Španije od vseh evropskih držav korona- virus najbolj prizadel, razmišlja o postopni omilitvi ukrepov. Sodeč po zadnjih informacijah so zagnali kmetijske in industrijske obrate, papirnice, knjigarne ipd., šele je- seni pa naj bi odprli šole, kinodvo- rane in ostale zavode, v katerih se zbira večje število ljudi. Bare in re- stavracije naj bi odprli sredi maja, v nekaj dneh bo dovoljeno prosto gibanje ob obveznem nošenju ma- ske. Avstrija – prvega maja tudi odprtje trgovskih centrov 14. aprila so se ponovno odprle majhne trgovine (do 400 m2) ter vse trgovine z gradbenim materia- lom in vrtnarije v Avstriji. Še vedno je treba upoštevati stroge ukrepe glede nošenja mask, razkuževanja, ohranjanja minimalne razdalje in števila kupcev v trgovini (1 na 20 m²). Uporaba mask je obvezna tudi v javnem prometu ter vseh odprtih trgovinah. Restavracije, bari in ka- varne ostajajo zaprti. Zanimivo: od 1. aprila naprej velja obvezna upo- raba zaščitnih mask v trgovinah, ki pa jih mora zagotoviti trgovec. 1. maja načrtujejo odprtje vseh pro- dajaln, tudi trgovskih centrov in frizerskih salonov. Organiziranje prireditev pa je prepovedano do konca junija. Hrvaška – kako bodo reševali turistično sezono? Minimaliziranje socialnega stika je pot, ki jo je ubrala tudi naša juž- na soseda. Šole in vrtci do nadalj- njega ostajajo zaprti, kmalu pa naj bi zagnali javni potniški promet. Pred nekaj dnevi so dovolili proda- jo na tržnicah. Čimprejšnja vrnitev v normalo je njihova goreča želja tudi zaradi velikih izgub v turizmu, ki so jih deležni v zadnjih tednih. Nekateri napovedujejo, da bodo sezono reševali navtični turizem, majhni kampi in hoteli ter apart- maji na osami. Vse bo seveda od- visno tudi od ukrepov drugih držav in tega, ali in pod kakšnimi pogoji bodo potovanja omogočena. V kratkem bodo odprli tudi gostilne, ki imajo zunanje terase. Javni pre- voz bo začel voziti, a po trenutnem predlogu po nedeljskem voznem redu, torej redkeje kot sicer. Meje za turiste naj bi odprli v začetku maja. Foto): M24 Tudi Italijani, ki so plačali enega najvišjih davkov v človeških življenjih zaradi pandemije, rahljajo ukrepe. Foto: Dreamstime/M24 Podatki o vsaj enkratni uporabi drog v starostni skupini 25–64 let starosti Droge Število posameznikov Delež v % Kanabis 280.700 21 Kokain 35.800 3 Ekstazy 39.500 3 Lsd 29.200 2 Amfetamini 31.200 2 Heroin 6.300 1 Vir: NiJZ Delež tistih, ki so kadarkoli v življenju uporabili konopljo, je v letu 2012 zna- šal 16 %. Krek je fenomen porasta za skoraj 5 % pojasnil: „To je posledica aktivne propagande konoplje tako v medijih kot tudi sicer v vsakodnevnem življenju. Gre za konkreten porast uporabnikov v Sloveniji za okoli 50.000 oseb v šestih letih. Porasel je delež uporabnikov konoplje tako med moškimi kot med ženskami.” Foto: M24 Uporaba drog med mladimi udeleženci nočnih zabav v zadnjem mesecu Droga Delež v % Kanabis 83 Kokain 38 Ekstazy 54 Amfetamini 32 Vir: NiJZ Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  24. aprila 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i 25. in 26. aprila 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00: Korona- virus – trenutno stanje in ukrepi na Ptuju v času epidemije; Območna redarska služba Ptuj nadzoruje spoštovanje ukrepov odloka o zača- sni omejitvi gibanja na javnih prostorih in površinah; Dokumentarni fi lm Skrivnosti Slovenije v oddaji Slovenski magazin v produkciji RTV Slovenija; Kmetijska ministrica z delegacijo obiskala najstarejši in danes najsodobneje opremljen mlin Korošec v Zabovcih; Turistični vodnik Haloze vabi obiskovalce po turistični vinski cesti, da spoznajo Haloze v vsej svoji lepoti; Pletarja Hilda in Anton Žumer iz Hajdoš ohranjata tradicijo pletarstva s čudovitimi izdelki iz vrbovih šib; Edin- stvena zbirka glasbil na ptujskem gradu je po številu stalnih eksponatov najbogatejša zbirka v Sloveniji; Pehotni bataljon Slovenske vojske izurjen pri uresničevanju obrambe svoje naloge opravlja doma in v tujini; Poslanstvo bataljona je bojevanje in zmaga; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Narava se prebuja, kar smo vam z našimi objavami že nekajkrat pokazali. Sedaj pa bi vas radi povabili da se oglasite na naši vrtnariji, si ogledate naše rožice in zelenjavo ter si domov odnesete naš novi katalog CVETJE ZA POLETJE 2020. Lahko si sestavite načrt za zasaditev gredic z zelenjavo, loncev in balkonskih korit z cvetjem ali pa si kar na vrtnariji ogledate našo ponudbo in sestavite svoje cvetne kreacije. Ker smo v izrednih razmerah in razumemo, da nas vsi ne morete obiskati na takšen način kot bi si želeli – vam nudimo tudi naročila na naši FB strani, po elektronski pošti (vrtnar. golob@gmail.com) ali preko SMS sporočila na TELEFONSKO ŠTEVILKO 031/415-946. Pošljete nam lahko seznam rastlin in vaše želje, ki vam jih mi vnaprej pripravimo in jih pridete samo dvignit na našo vrtnarijo. Plačilo bo možno gotovinsko, kartično ali po predračunu. Lahko  nam tudi vaša balkonska korita, lonce in obešanke pripeljete na vrtnarijo, mi pa vam bomo po vaših željah naredili zasaditev, ki vas bo skozi  poletje razveseljevala. • od ponedeljeka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00, • sobota 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, • nedelja in prazniki zaprto - razen izjeme 27.4. in 2.5. sobotni delovni čas. Delovni čas: Ptuj - 29. in 30. avgust 2020 Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  24. aprila 2020 Oglasi in objave 23 Vzglavje naj ti bo češnjev cvet, a pokrivalo sončni žarek, ki klical te bo v živi svet, kjer vse, prav vse joče za tabo ... ZAHVALA Vsem, ki ste našega moža, očeta in dedija Avgusta Repiča IZ TRŽCA 15 spoštovali, imeli radi in počastili spomin nanj – iskrena hvala. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir in za darovane maše, cvetje in sveče kakor tudi za ustna in pisna sožalja. Vsem še enkrat hvala. Žena Jožica, sin Rado in vnuk Dejan Delo, ljubezen ,trpljenje bilo tvoje je življenje. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih cenil bo še pozni rod. V SPOMIN 20. aprila je minilo eno leto, odkar nas je zapustil Marjan Horvat IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 37A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Življenje celo sta garala, za dom in svoje bližnje vse sta dala. Sledi ostale so povsod od dela vajinih pridnih rok. SPOMIN Hvala vsem, ki se ju spominjate, prižgete svečko in postojite ob njunem grobu z lepo mislijo. Žena – mama Tilika, hči – sestra Tilčka z družino POMAGAJMO PREŽIVETI Pomagajmo prizadetim v epidemiji, brezposlenim in starejšim. S poslanim SMS sporočilom KARITAS5 na 1919 boste prispevali 5 EUR. B R E Z P L A Č N A O B JA V A www.karitas.si FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305.www. lesgrad.si. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj. Tel. 02 782 01 06. www.novareha.si www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - starejšo hišo na Ptuju, letnik 1964, površine 226,8 m2, skupno 1.253 m2 zemljišča. Cena: 59.000 EUR, tel.: 041 933 151, 02 620 88 16. Vsak drugi petek POLNA IDEJNEPREMIČNINE KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, Hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM hlevski gnoj, 4 okrogle bale sena, 12 bal otave in 120 kock sena. Mo- žna tudi dostava. Telefon 031 656 718. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pepelna- te, Sussex, Leghorn, 20-tedenske, proda- jajo. Možnost brezplačne dostave. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM mešana drva, možna tudi do- stava, Žetale. Tel. 041 288 063. KUPIM 14 dni starega telička. Tel. 041 288 063. KMETIJSTVO ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! Nakupovalni 49,90 € 29,90 € GARANTIRANA @najnakupi -20% IZDELANO V ITALIJI -17% KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ JURE KOŠIR: REŠUJE SE S FILMI IN KNJIGAMI MEGHAN MARKLE: LEPOTICA, KI JE ANGLIJI UKRADLA PRINCA IVA KRAJNC BAGOLA: NI LAHKO, A SEM SE NAVADILA TILEN ARTAČ: »RESNA« POLITIKA ME NE ZANIMA SAŠO HRIBAR: NIKOLI JE NE VPRAŠAM, KAKO SE POČUTI VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU OBRAZI AVENIJA SKUPAJ SMO BOLJŠI & Jožef Pauman 16. 3. 1934–22. 4. 2007 S POBREŽJA 66 Jože Pauman 20. 9. 1963–25. 4. 2019 Z ZG. HAJDINE 51 Štajerski TEDNIK petek, 24. 4. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  24. aprila 2020Tednikov mozaik24 Še ostajamo doma in dokler bo tako, si bomo lepote Slovenije, ki jo bomo turistično odkrivali v tem letu, ker potovanj, kot smo jih bili vaje- ni v preteklosti, še ne bo tako hitro, približali virtualno. Slovenija je za veliko večino državljanov še (vedno) neodkrit turistični biser. Lepo je do- pustovati tudi v bližini doma in odkrivati lepoto, ki je bila doslej prezrta tudi zato, ker je bilo ljubše potovati v oddaljene turistične destinacije. Iz varnega zavetja doma si lahko že sedaj sestavimo naš letošnji dopust, v tem trenutku na podlagi virtualnega ogleda na turističnem portalu www. slovenia.info, ki vodi po slovenskih mestih in njegovih lepotah. Virtutalno lahko potujemo po nekaterih večjih nacionalnih muzejih in galerijah, kot so Narodni muzej Ljubljana, Narodna galerija Ljubljana, Teh- nični muzej Slovenije, Posavski mu- zej Brežice, Pokrajinski muzej Mari- bor, Dolenjski muzej Novo mesto, Mestni muzej Ljubljana, Pokrajin- ski muzej Ptuj-Ormož in Tolminski muzej. Zanimivi pa so tudi virtualni sprehodi po drugih muzejih, kot Eko muzeju hmeljarstva, Podvod- nem muzeju Piran, Muzeju premo- govništva Velenje, Plečnikovi hiši. Zanimive so tudi slikovite podobe slovenskih voda, jamskega sveta, gradov, mestnega potepanja po večjih krajih in mestih. Na omenje- nem portalu je objavljenih več kot 30 javno dostopnih točk, ki obisko- valcem nudijo virtualne sprehode po Sloveniji, njenem kulturnem in nacionalnem bogastvu. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE V katerih letih je bilo na območju Potrčeve ceste 13–15 na Ptuju odkritih 116 rimskodobnih grobov? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Ptujsko mestno jedro je zanimivo že od nekdaj. Nagradno turistično vprašanje Gre za projekt, ki je bil prepoznan tudi v mednarodnem merilu kot uni- katen turistični produkt. Prejel je mednarodno nagrado Big See Tourism Award 2020. Nominiran pa je bil tudi za najboljši projekt (Grand prix) v kategoriji kreativna zgodba in identiteta kot doživetje. Velenje Undergro- und je edinstveno kulinarično podzemno doživetje, ki uresničuje obljube zelene butične Slovenije za 5-zvezdična doživetja. Obiskovalci se spustijo z najstarejšim dvigalom v Sloveniji v Muzej premogovništva Slovenije, v najgloblji slovenski jedilnici pa doživijo izkušnjo knapovskega okolja in vrhunskih jedi Vile Herberstein. V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševa- li, katerega leta je bilo ustanovljeno podjetje za odkup perutnine, ki je predhodnik današnje Perutnine. Nagrado za pravilen odgovor, da je bilo ustanovljeno leta 1905, bo prejela Jožica Krajnčič. Danes sprašujemo, v katerih letih je bilo na območju Potrčeve ceste 13–15 na Ptuju pri arheo- loških raziskavah ZVKDS odkritih 116 rimskodobnih grobov. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili po prenehanju ukrepov zaradi koronavirusa. Odgovore pričaku- jemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 30. aprila 2020. Tudi letalski prevozniki so se v tem času skoraj v celoti prizemljili. Tako je mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) zaradi pandemije koronavirusa napovedalo zmanjšanje svojih prihodkov iz naslova potni- škega prometa za 55 odstotkov ter 48-odsotni upad letalskega potniške- ga prometa v primerjavi z letom 2019. Prihodki se bodo zmanjšali za kar 314 milijard dolarjev. Prej kot mednarodni trg bodo oživela domača poto- vanja, letalski potniški promet znotraj posameznih držav. Koronavirus je ogrozil 25 milijonov delovnih mest, odvisnih od letalstva. Brez ustreznih oblik pomoči številne letalske družbe ne bodo preživele. Zavod za turizem Šaleške doline je v sodelovanju z Muzejem premo- govništva in Gorenje gostinstvom pripravil projekt Velenje Underground. Letošnji dopust si lahko že sedaj izberemo virtualno Sranje! Danes pa noben od mojih treh alter egov n oče spoštovati dvometrske varn ostne razdalje. * * * Leskova mast da rit(k)i poseben l esk. * * * Kupil sem 3D tis kalnik za vino – vodovodno pipo . * * * Žena me še po tr idesetih letih tak o goreče ljubi, da bom jo za obletn ico peljal v kremator ij. * * * Ker da veliko na urejenost in stils ko usklajenost, s i je še sive celice pobarvala na blo nd. * * * Tudi če novih ob razov zmanjka, j e tu še vedno pla stična kirurgija. AFORIZMI BY FREDI Na spletnih družbenih omrežjih so objavili tudi video posnetke ki- tov. Ugibajo, da je šlo za tri ali štiri živali. Na oddelku za morje split- ske univerze so potrdili, da gre za zaščitenega brazdastega kita. Navdušeni hrvaški ribiči so vide- oposnetke kitov pri Šolti nedaleč od Splita med drugim objavili na Facebooku na strani združenja Eko Pelješac. Na posnetku, ki je nastal v soboto, je mogoče vide- ti kite, ki plavajo, se potapljajo in tudi brizgajo vodo iz nosnic na glavi. Pred tem so kite v petek posneli tudi ribiči v morju nedaleč od Rogoznice pri Šibeniku. Ocenili so, da so veliki »kot vlačilec«. Do prejšnjega konca tedna so nazadnje brazdastega kita v hr- vaškem delu Jadrana opazili pri otoku Lošinju pred tremi leti. Kiti ne živijo v Jadranskem morju, ker nimajo dovolj hrane, a občasno iz Sredozemskega morja po pomoti pridejo tudi v Jadran, je pojasnil splitski profesor Alen Soldo za hrvaško tiskovno agencijo Hino. Spomnil je, da je bilo več prime- rov, ko so se brazdasti kiti izgubili v Jadranskem morju in nekajkrat so tudi nasedli na obalo. Pred ne- kaj leti se je to zgodilo na italijan- ski obali Jadrana. Poudaril je, da brazdastih kitov kot zaščitenih živali ni dovoljeno vznemirjati. Niso nevarni za plo- vila na morski gladini, lahko pa s svojimi velikanskimi plavutmi ogrožajo podmorske snemalce, če jih spremljajo, je dodal. Hrvaška  Protikoronski ukrepi v morju ne veljajo V Dalmaciji opazili več kitov V morju nedaleč od Šibenika in tudi otoka Šolta v Dalmaciji so ribiči minuli konec tedna opazili več kitov, ki so očitno zašli v Jadransko morje. Foto: M24 Nemčija  Pandemija po svetu Nemci do francoskih štruc kljub virusu Nemški ljubitelji dobre hrane so v pandemiji koronavirusa postali iznajdljivi pri tem, da pride- jo do pravega francoskega kruha in peciva. Prebivalci Lauterbacha so se navadili, da zjutraj skočijo k najljub- šemu peku čez mejo v Francijo, od pandemije koronavirusa pa to ni več možno, saj so meje zaprte. Pekovka Myriam Jansem-Boua- lit, ki je imela še do nedavnega veli- ko rednih nemških strank, pa se je znašla malo drugače. Lačne stran- ke lahko vnaprej pokličejo za naro- čila, ona pa jih z dobrotami pričaka na mejnem prehodu in tako zago- tovi, da tudi na drugi strani meje Foto: sta/M24 Poljska  Podjetniške ideje Po zaščitne maske in rokavice v maskomate Zaščitne maske, rokavice za enkratno uporabo ter sredstva za dezinfekcijo rok, kar naj bi vse ščitilo pred okužbo z novim koronavirusom, so na Poljskem poslej na voljo tudi v avtomatih. V Krakovu so tako postavili že šest tovrstnih avtomatov, v pre- stolnici Varšava dva. Plačilo je iz higienskih razlogov možno le z bančno ali kreditno kartico. »Pandemija novega koronavi- rusa je prizadela tudi panogo av- tomatov. Nato sem dobil idejo,« je po poročanju nemške tiskovne agencije povedal podjetnik Ale- ksander Wasik, čigar podjetje je lastnik postavljenih avtomatov. Dodal je, da si želi, da bi po vsej državi postavil več kot 20 masko- matov. Na Poljskem je od minulega tedna obvezno nošenje zaščitnih mask v javnosti. Po zadnjih podat- kih poljskih pristojnih oblasti so v državi doslej potrdili 9.453 okužb z virusom sars-cov-2. Zaradi koro- navirusne bolezni covid-19 je po Foto: Dreamstime/m24 podatkih poljskih pristojnih oblas- ti doslej umrlo 362 ljudi. dobijo prave francoske štruce. »Včasih je bilo tu veliko Nemcev, ki so prišli po kruh,« je dejala. Zaradi nadzora na mejah pa se je znašla drugače in jim sedaj pride naproti. Eden od srečnih kupcev je Hart- mut Fey. »To je že tradicija. Že de- setletja v Franciji kupujemo franco- ske štruce in kruh,« je dejal. Fey je celo objavil posnetek na družbenih omrežjih, na katerem pride do francoske štruce z ribiško palico. (