TafelsturnT je inidator štetja


Letnik XXVII — Štev. 31
Erscheinungsort Klagenfurt.
31. julija 1975	Cena 4.-
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
šil. P. b. b.
Da ima ugotavljanje manjšine, kot ga predvidevajo večinske stranke, svojo podlago predvsem v kaznivem dejanju podiranja dvojezičnih napisov, je postalo enkrat več očividno: vodja celovške redakcije „Kleine Zeitung" je v rubriki „Mei-ne Meinung" v katoliškem tedniku „prasent“ zapisal dobesedno: „Bis zum Ortstafelsturm 1972 konnte man der Auffassung sein, eine ei-gene Volkszahlung sei nicht not-wendig, weil das Siedlungsgebiet der Minderheit und auch ihre zah-lenmaBige Starke, wenn nicht schon exakt, so doch annahernd bekannt ist.“
V tej rubriki sta nastopila po en zagovornik in nasprotnik štetja. Zagovornik je bil Stritzl, proti štetju se je izrazil dr. Andrej Moritsch,
asistent na institutu za južnovzhod-no Evropo.
Stritzlove izjave se popolnoma ujemajo z linijo koroškega majhnega formata: medtem ko „KIeine Zei-tung“ do leta 1972 z Heimatdien-stom ni imela ravno najprijaznejših stikov, je pomenilo to leto cenzuro za celotni list: kajti tudi gospodje pri majhnem formatu so prepoznali, da pridobijo naklado pri koroških bralcih le tedaj, če ne nasprotujejo miselnosti koroške večine. Miselnost na Koroškem pa ni naklonjena dvojezičnim napisom, zato je tudi majhni format primerno justiral svojo linijo.
V naslednjem pa objavljamo izvajanja dr. Moritscha v „prasent-u“.
Diese Prage wird immer vvieder gestellt, seit der osterreichischen
Zahteva NSKS: razpust Abufehrkampferbunda
Razpust društva „ Karntner Ab-vvehrkampferbund" je zahtevalo predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev v pismu ministru za notranje zadeve Ottu Roschu. V pismu navaja Narodni svet koroških Slovencev, da je bila blagoslovitev zastave abvvehrkampfer-bunda v Vernberku letos prireditev 2 neonacističnim značajem.
Kot utemeljitev navaja pismo, da so bili govori na tej prireditvi sovražni, naperjeni proti načelom Združenih narodov ter predvsem proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem.
V pismu ponavlja Narodni svet koroških Slovencev formalno tudi ovadbo proti župniku in „pridigarju “ VVilhelmu Mucherju zaradi sum-
nje kaznjivega dejanja proti paragrafu 283 kazenskega zakonika („naščuvanje“). Že 1. julija letos je zastopstvo koroških Slovencev ob priliki razgovora z zveznim kanclerjem opozorilo na pripetljaje pri tej prireditvi abvvehrkampferbunda. V smislu tega poročila so zahtevali predstavniki obeh osrednjih organizacij razpust koroškega abvvehr-
..Politika": razvoj dobrodošel šovinistom
Če se bodo kontakti med vlado in zastopniki koroških Slovencev še dalje otežkočili, bi tak razvoj bil le dobrodošel velenemškim šovinistom, ki so — proti določilom člena sedem državne pogodbe — zainteresirani na tem, da branijo njih nacistična oporišča iz preteklosti ter ojačujejo svoj vpliv na Koroško; da, motijo celo naravno vlogo dežele Koroške kot most za dobrososedsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo. — Do f6ga zaključka je prišel dopisnik beograjske Politike v eni od zadnjih šievilk tega oficioznega beograjskega dnevnika o zadnjih vidikih koroškega manjšinskega vprašanja — predvsem v zvezi z evropsko konferenco v Helsinkih. — V zadnjem tednu je beograjska Politika objavila dve reportaži o problematiki koroškega narodnostnega vprašanja.
23. julija je korespondent Politike zapisal, da koroški Slovenci s tesnobo pričakujejo, ali jih bo Avstrija potem, ko bo podpisala deklaracijo 35 držav, učinkoviteje varovala pred diskriminacijami, katerim so zdaj izpostavljeni. — Kot piše Politika, zastopniki koroških Slovencev obžalujejo, da avstrijska zvezna vlada nima razumevanja za apele in zahteve manjšine. Pred-
vsem sklep treh strank o ugotavljanju manjšine bi v dani situaciji — v volilni kampanji — privedel do nabite atmosfere na Koroškem ter bi nudil po volitvah nedogledne pretveze za nadaljnji psihološki teror na manjšino. — Že zdaj, piše Politika, imajo starši, ki želijo v smislu veljavne šolske ureditve prijaviti otroke k pouku v slovenskem jeziku, vrsto težav in neprijetnosti, ter
so izpostavljeni celo pritisku in represalijam šovinističnih krogov.
Prav tako piše Politika o gospodarskem zapostavljanju pripadnikov slovenske narodne skupnosti, tako med drugim v zapostavljanju pri kreditih, katerih se hočejo po-služiti Slovenci.
Pomanjkljivosti vidi Politika tudi na informacijskem področju: celovški radio oddaja dnevno le 45 minut v slovenskem jeziku, celotni informacijski sistem je pomanjkljiv — televizija je docela izključena.
Ob koncu se Politika bavi še s sklepom osrednjih organizacij koroških Slovencev, da vidijo uničeno bazo za skupne pogovore z vlado v trenutku, ko bi bilo uzakonjeno štetje koroških Slovencev.
Druga reportaža v beograjskem listu pa je posvečena kompleksu vprašanj okoli nameravane graditve Kulturnega doma za koroške Slovence.
Hucher poudarja, da je bil posvečen v duhovnika leta 1939 pod Hitlerjem
Na Koroškem zgleda, da je vse to, kar je kdo bil pod Hitlerjem, znak za posebno kakovost. Potem ko se je že v predvolilnem boju deželni glavar v intervjuju s Kro-nen Zeitung bahal s tem, da je po-
udaril, da je bil takrat odličen Hitlerjev mladenič („hochgradiger Hit-lerjunge“), je zdaj storil gosposvetski dušni pastir VVilhelm Mucher podobno: v intervjuju z dunajskim tednikom „Wochenpresse“ je dal
Otvoritev selskega igrišča
Sen vseh Selanov se je v nedeljo uresničil: športno igrišče je bilo predano svojemu namenu, selski športniki bodo imeli svoj lastni prostor in v prihodnosti ne bo več tuje igrišče tudi lastno bivališče. Otvoritev sama je bila pod častnim pokroviteljstvom selskega župana Hermana Velika. Okvir za o-tvoritev je dal nogometni turnir moštev iz okolice.
Kar pa je motilo uresničitev sena Selanov, pa je bil način otvoritve. Že lepake, ki so vabili na to slovesnost, so mnogi Selani vzeli z začudenjem na znanje: kajti na njih je bila slovenska edina beseda „Sele“. Selane, skoraj izključno slovenskega porekla, so Selani vabili z nemškimi lepaki.
Župan Herman Velik je imel dvojezični govor, kot to odgovarja tradiciji selske občine, ki ima vsa javna poslopja označena dvojezično. Pretežno slovenska je bila tudi blagoslovitev igrišča; to je opravil selski rojak, boroveljski mestni kaplan Hanzej Olip.
Pač pa je predsednik DSG Sele-Zell Florijan Oraže očitno pozabil, da ima selsko športno društvo dvojezično ime. Drugače si namreč ne moremo razlagati dejstva, da je Florijan Oraže govoril svojim sel-skim rojakom samo nemško. Post-skriptum: Florijan Oraže je tudi občinski mandatar — pa niti ne na listi večinskih strank...
Tudi kažipot na igrišče je proti selski tradiciji le nemški.
poseben poudarek na dejstvo, da je bil posvečen v duhovnika „39, un-term Hitler".
Zdaj je na vrsti škof, da ustvari jasne razmere. Kajti vsako nadaljnje delovanje Mucherja stane škofijo reputacijo.
Reportažo iz Wochenpresse ponatisnemo na 8. strani.
Katoliški glas o ordinariatu
„Katoliški glas", tednik Slovencev v Italiji, je obširno poročal o čudni pridigi gosposvetskega župnika Mucherja. Ob koncu pa katoliško glasilo goriških in tržaških Slovencev kritično ocenjuje postopanje ordinariata. Takole piše:
„Slabost škofijskega ordinariata je očitna. Kot že tolikokrat poprej se spreneveda. Le kaj bo moral Mucher še storiti, da se bo škof zganil in nastopil, kot mu to veleva položaj, ki ga ima v krajevni Cerkvi? Če tudi to pot Mucher ne bo kaznovan, bo celovško škofijsko vodstvo izgubilo svojo zadnjo verodostojnost."
kampferbunda po določilih člena 7 in člena 9 avstrijske državne pogodbe.
Da je koroški abvuehrkampfer-bund zrel za prepoved, je ugotovil tudi „nt“ v komentarju k prireditvi. Karntner Abwehrkampferbund namreč sploh ni poskušal, da bi se distanciral od hujskaškega govora župnika Mucherja, ki je decidirano nastopil proti interesom in proti pravicam slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Nasprotno: podpredsednik tega društva borcev je predlagal, naj bi Mucherju (in evangeličanskem duhovniku Hilde-brandu) podelili najvišje odlikovanje abwehrkampferbunda — namreč Koroški križ v zlatu „mit Schivert und Eichenlaub“; obiskovalci prireditve pa so to pobudo sprejeli per aklamationem — z navdušenim ploskanjem. Nekaj dni pozneje se je tudi vodstvo abzvehr-kampferbunda postavilo jasno za Mucherja in ga krilo pred kritiki.
Nadaljnji moment, ki govori proti abmehrkampferbundu, je tudi ta, da je na tej prireditvi govoril predsednik strešne organizacije — Hei-matdiensta — dr. Josef Feldner. Ta je ponovil Einspielerjevo zahtevo po ločenih šolah in razredih za slovenske otroke. Kar bi pomenilo politiko ločevanja ras — apartheida, kot se prakticira v Južni Afriki in Rodeziji. Organizacija združenih narodov je v tej zvezi spregovorila jasno besedo in obsodila tako politiko. Kdaj se bo jasno izjavil avstrijski notranji minister Otto Ro sch?
„?it“ bo vsekakor pozorno zasledoval potek raziskave in bo sproti obveščal svoje bralce o rezultatih.
UNO terja poročilo
Komisija za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije pri Organizaciji združenih narodov je zahtevala te dni od Avstrije, naj predloži svoje poročilo o stanju narodnih skupnosti v državi. Avstrija se je lani obvezala, da bo sestavila takšno poročilo, potem ko so neuvrščene države, predvsem Jugoslavija, ožigosale avstrijsko politiko nasproti manjšinam, zlasti koroškim Slovencem.
Dokumentacija „nt“
„nt-Pressedienst in deutscher Sprache" je izdal kot poseben ponatis dokumentacijo — primerjavo govorov VVilhelma Mucherja in Tomaža Holmarja. Interesenti lahko naročijo to dokumentacijo na upravi „nt“, Viktringer Ring 28, 9020 Celovec. Kot režijske stroške zaračunamo 2.— šilinga za vsak eksem-plar ter poštnino.
Offentlichkeit das Problem Siid-karnten zunehmend bevvuBt wird. Die offiziellen Slovvenenvertreter haben an der „OrtstafeIkommis~ sion“ nicht teilgenommen, wo sle ihre Haltung hatten klar darlegen konnen. So mussen ihre durchaus nicht einheitlichen Argumente ge-gen eine Minderheitenermittlung, und nicht anderes ist die „Spra-chenzahlung besonderer Art“, un-terschiedlichen Quellen entnommen vverden. Die vvichtigsten sind:
1.	Im Staatsvertrag ist die zah-lenmaBige Feststellung der Minderheit zum Zvvecke der Erfullung ihrer Rechte bevvuBt nicht verlangt wor-den. Es ist dort vom Territorium mit slovvenischer, kroatischer und gemischter Bevolkerung die Rede.
2.	Das Territorium, wo in Kamten Slovvenen leben, ist hinlanglich bekannt. Umschrieben vvird es insbe-sondere in der Schulverordnung von 1945, im Gerichtssprachen- und Minderheitenschulgesetz von 1959 und im AmtssprachenerlaB 1968.
3.	Eine Minderheitenfeststellung zum Zvvecke der Erfullung der staatsvertraglichen Verpflichtungen so lange Zeit nach dem Staatsvertrag vviderspricht dessen Intention. Wenn man in diesem Zusammen-hang schon nach der Zahl der Slovvenen frage, konne nur auf die Volkszahlung von 1951 zuruckge-griffen vverden.
4.	Da die Volkszahlungen in Karn-ten erfahrungsgemaB in vielen Ge-meinden von Mal zu Mal stark schvvankende Ergebnisse bringen, vvurden Minderheitenfeststellungen, die ja vviederholt vverden muBten, als Grundlage fur die Erfullung der staatsvertraglichen Verpflichtungen die Rechtsunsicherheit nur erho-hen.
5.	Jedvvede Minderheitenfeststellung konne nur ein falsches Bild der tatsachlichen Verhaltnisse bringen, da unter dem gegebenen deutschnationalistischen Druck ein Teil der Karntner Slovvenen seine ethische oder sprachliche Zugeho-rigkeit zur Minderheit leugnet.
6.	Eine Losung der offenen Fra-gen konne nur auf politischem We-ge erfolgen, d. h. nicht uber eine guantitative Erfassung der Minderheit, sondern in Verhandlungen mit deren Vertretern.
Worum es eigentlich geht, vvird nur im Punkt 5 angedeutet. In Karn-ten leben an die 50.000 Menschen, die Slovvenisch oder den slovveni-schen Dialekt sprechen. Bei der Volkszahlung 1971 haben nur ca. 16.000 von ihnen ausdrucklich Slovvenisch als Umgangssprache an-gegeben. Mit ungefahr dieser Zahl konnten also die Slovvenen bei einer Sprachenzahlung rechnen, zumal die recht ungluckiiche Fra-gestellung nach der ubervvie-g e n d e n Familiensprache tat-sachlich unter dem zu ervvarten-den Druck der deutsch-nationali-stischen Propaganda, die aus der Sprachenzahlung eine Volksabstim-mung machen vvurde, auBerst frag-vvurdige Ergebnisse bringen muBte, die uberdies fur eine volkerrecht-liche Regelung ungeeignet vvaren.
Was aber ist mit den restlichen Zehntausenden, die Slovvenisch sprechen, es aber nicht angeben? Mit Ausnahme vveniger, zu deut-schen Nationalisten pervertierten Renegaten, sind das Menschen, die vveder Slovvenen noch Deutsche, sondern nur Osterreicher sein vvol-len. Es ist absurd, und von jenen, die das Bekenntnisprinzip verlan-gen, nicht nur hinterhaltig, sondern auch gegen den osterreichischen Staatsgedanken, von diesen zvvei-sprachigen Osterreichern zu ver-langen, daB sie sich iiber eine Minderheitenfeststellung einer der bei-den Volks- bzvv. Sprachgruppen zu-ordnen. Die einzige, eines Kultur-staates vviirdige und dem čsterrei-chischen Staatsgedanken entspre-chende Losung kann nur in der vveitestgehenden Doppelsprachig-keit der Bevvohner Sudkarntens lie-gen.
Kriza OVP ] hitro končana
Gospodarski komentar
Trg z govejo živino na poti zboljšanja
V predzadnji številki „nt“ je bil skiciran razvoj, ki ga smemo na področju prašičereje pričakovati do konca prihodnjega leta. Zadevna prognoza na osnovi vmesnega štetja prašičev 3. junija t. I. je pokazala, da imajo v krožkih za zrejo pujskov organizirani prašičerej-ci v tem času zagotovljen odkup prirejenih pujskov po prilično enako ugodni ceni kot v tekočem letu. Odkup pa imajo zagotovljen tudi večja pitališča z več sto pitancev letne proizvodnje. Neorganizirani rejci pujskov in pitališča z več deset pitancev letne proizvodnje pa morajo biti v prihodnje s svojo prašičerejo previdnejša kot jim je bilo treba biti v zadnjih treh letih.
Nekoliko drugače se bo v prihodnjih letih razvijal trg z mlekom in govejim mesom. Na tem področju izgleda, da je kriza, ki se je pričela leta 1973 in ki je imela doslej padec cen klavnih goved za 15 in več odstotkov za posledico, je pri kraju. Po vmesnem štetju goveje živine 3. junija izgleda — in to potrjuje rahlo zboljšanje cen v zadnjih tednih — da je višek krize v govedoreji za nami. Tekom leta dni se je v državnem merilu število goved zmanjšalo za 4,9 odstotka, na Koroškem pa celo za 6,7 odst.
Podrobnejša analiza naštetih goved po njihovi starosti kaže nasproti 3. juniju 1974 naslednje spremembe (v odstotkih):
Avstrija Koroška
teleta do 3 mesecev starosti	—	7,5	— 4,1
mlada goveda od 3 do	12 mesecev:
bikci	—	5,3	—19,9
teličke	—	5,3	—10,4
Goveda med 1. in 2. letom:
biki	— 2,2	+ 5,8
voli	— 10,7	-11,2
telice		
nepripuščene	— 4,2	— 9,4
pripuščene	+ 2,9	+ 20,5
Goveda nad 2 leti:		
biki	— 15,0	— 19,3
voli	— 12,1	— 28,8
telice		
Kako občutno more prileteti nazaj na lastni nos udarec, ki ga namenijo slovenski narodni skupnosti, se je te dni pokazalo na reakcijah na gostovanje lauterbaških pevcev in pevk na Koroškem. Kot smo poročali, je evangeličanska nemška skupina nastopila v katoliških cerkvah z lepim delom slovenskih pesmi v svojem sporedu. („nt“ je poročal.) Dvojezični prospekti, predvsem pa dvojezične oznake na prospektih in sporedih pa so bili trn v očeh marsikaterih koroških časopisov. Tako ti Korošci tudi niso razumeli, da je Oberhessische Volkszeitung pozitivno ocenila nastop pevcev iz Lauterbacha in da je obsodila pohod na dvojezične napise.
Neki razkačeni šolski direktor (iz Šentpavla) pa je napisal pismo bralcev na uredništvo »Oberhessische Volkszeitung11. Tam se je pritoževal, češ da Jesovškov zbor slo-venizira in hujska.
Na uredništvu samem so bili bolje informirani: Ponovili so svoje pozitivno stališče do koroških Slovencev in označili pisca pisma kot hujskača:
Jugendkantorei mit Ehepaar Jezovsek „geriet“ in die osterreichische Innenpolitik
„lch bin uberzeugt, daB dieser Artikel (Reisebericht, erschienen am 6. Mai 1974. Die Red.) vom Di-
nepripuščene	—	4,6	—32,8
pripuščene	+	0,1	—14,5
krave	—	2,4	— 2,3
Zgornja primerjava kaže, da je s pomočjo različnih intervencij s strani dežele in države in s pomočjo aktivitet, ki jih je razvila kmetijska zbornica, uspelo odpraviti viške spitanih volov in bikov, za katere pred letom dni ni bilo mogoče najti kupca.
To, kar je bilo po stari praksi pričakovati, se medtem k sreči ni zgodilo. Po stari praksi je bilo namreč pričakovati, da bodo kmetje v krizi na trgu z govejim mesom dali večji poudarek prireji mleka, kar bi lahko povzročilo nove težave pri vnovčenju mlečnih izdelkov. Do tega k sreči ni prišlo in tudi v prihodnjih dveh letih ne bo prišlo. Prireja mleka, ki stagnira od leta 1972 naprej, tudi v prihodnje — vsaj do 1977 — ne bo naraščala. Tekom leta dni se je število krav zmanjšalo za 2,4 odstotka na 1,022.768 glav. V isti primerjavi je
Kolektiv podjetja Gorenjski sejem iz Kranja se je letos še posebno prizadevno pripravljal za čim boljšo organizacijo svoje osrednje sejemske prireditve v mesecu avgustu. Vodilo teh prizadevanj je bilo praznovanje 25. Gorenjskega sejma. 25. Jubilejni mednarodni Gorenjski sejem je letos večji tako po svoji obsežnosti, kakor tudi po številu razstavljalcev in sejemskih eksponatov, kakor kdaj koli doslej. Vse prostorske kapacitete so popolnoma izkoriščene.
Na 25. jubilejnem mednarodnem Gorenjskem sejmu sodeluje 101 jugoslovanskih in 24 tujskih direktnih razstavljalcev. Ta številka pa se poviša na okoli 300, če se še upoštevajo vsa tista podjetja, ki nastopajo v okviru združenih podjetij, trgovskih hiš in zastopstev. Največ
rigenten und seiner Frau geschrie-ben vvurde. Denn Sie konnen ja nicht vvissen, was sich bei uns in Karnten tut. Aber:
1.	Mit vvelchem Recht schreibt ein Fluchtling, der bei Ihnen gelandet ist, solche Hetzartikel? Ja, es ist manches nicht geklart in unserem Lande. Aber im groBen und ganzen vertragen sich alle. Es sind nur ein paar Hetzer, Pfarrer, Rechtsanvval-te und Lehrer, die Unruhe stiften, siehe beiliegende in Laibach ge-druckte Landkarte von Kamten, mit den VViinschen dieser von Laibach und Belgrad geforderten Hetzer. DaB da die Bevolkerung empfind-lich ist, vverden Sie verstehen.
2.	Und mit vvelchem Recht kommt dieser Gast bei Ihnen •— vielleicht hat er die deutsche Staatsburger-schaft bereits — als Gast in unser Land, um da zu hetzen? Ich weiB nicht die Reaktion in anderen Or-ten, aber da hier in St. Paul. Selbst die Studenten, die vvahrlich nichts mit Politik zu tun haben, vvaren em-port. Es kam zu argen Szenen!
3.	Soviel mir auch bekannt ist, vverden solche Grenzlandfahrten von der Bundesrepublik finanziell unterstutzt. Nichts gegen kunstleri-sche Leistung. Wem’s gefallt, der hort zu. Aber Gelder dafur, daB Mist gemacht vvird? Ich vvurde Sie sehr bilten, den beiden verantvvort-lichen Herrschaften beizubringen, daB sie sich bei Fahrten als Gast
vendar število več kot dve leti starih telic naraslo le za 0,1 odst., to je za 110 glav.
Trend, ki ga v prireji mleka zaznamujemo, bo trajal najmanj do konca 1977. Število telic med 1. in 2. letom starosti je za okroglo 5500 nižji, število teličk med 3 in 12 meseci pa celo za 13.700.
Kar se tiče Koroške, velja glede nadaljne prireje mleka v bistvu isto. Morebiti bolj kot kmetje v državnem merilu tendirajo koroški kmetje k omejitvi prireje mleka. Že med letom 1972 in 1974 se je količina pri mlekarnah oddanega mleka zmanjšala za okroglo 8000 ton na 105.000 ton. Po številu krav in telic v prihodnje ne bo naraščala. Prej bo nazadovala.
Po omenjenem štetju izgleda, da tudi ponudba klavnih goved ne bo tako velika, kot je bila v zadnjih dveh letih, število volov in bikov ter nebrejih telic preko 2 leti starosti je bilo za 10.000 manjši kot pred letom dni. Od 77.000 je padlo na 67.000. Ponudba nazaduje in bo
tujih razstavljalcev je iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Indije, Japonske in Norveške.
Koroška je zastopana na tem sejmu samo z dvemi podjetji in s kolektivno razstavo koroške gospodarske zbornice.
Izbira na sejmu je popolna. Sejem je ohranil tudi svoj široko po-trošni značaj, kjer obiskovalec oziroma kupec lahko dobi vse, kar potrebuje za svojo osebno rabo ali za opremo svojega doma, gospodarstva, obrti in tudi industrije.
V notranjih prostorih je največ pohištva in druge opreme za gospodinjstvo, akustičnih aparatov, blaga in konfekcije, prehrambenih izdelkov, športnih in luksuznih predmetov, orodja in gradbenega materiala. Zunanji prostor pa je poln najrazličnejših kmetijskih stro-
zu benehmen haben und sich nicht in unsere Angelegenheiten einmi-schen sollen. Frau Karin Jezovsko-va treibt es mit ihrem Namen auch zu weit. Denn diese Endung -ova ist nicht slovvenisch sondern tsche-chisch.
Diesen Brief aus Osterreich er-hielt auch der Magistrat der Stadt Lauterbach.
#
Mit einem „Hetzartikel“ hat der Reisebericht in der OVZ-Ausgabe vom 6. Mai nun vvirklich nichts zu tun. In dem Bericht vvird lediglich etvvas beschrieben, was den Tat-sachen enspricht.
Eine Gruppe deutschsprachiger Karntner — so zum Beispiel ein so-genannter „Heimatkampferbund“ — versucht einer Minderheit, nam-lich den osterreichischen Slovve-nen, ihre Rechte zu beschneiden. Dabei — so vvurde uns berichtet — gebardet man sich so, vvie das in einem fruheren Deutschland einmal der Fali gevvesen vvar.
Die Lauterbacher Jugendkantorei vvar ubrigens vor vvenigen Tagen, namlich vom 20. bis 30. Juni, er-neut in Karnten, und zvvar auf Ein-ladung des katholischen Bildungs-vverkes in Klagenfurt/Osterreich. Die Konzertreise stand unter dem Motto „Lieder des Friedens". Es vvurden geistliche Gesange in ver-schiedenen Sprachen zur Auffuh-rung gebracht. Wie uns berichtet
nazadovala tudi v prihodnje, gotovo do jeseni 1977, kajti število goved za zakol je v vseh starostnih kategorijah znatno nižje kot je bilo pred letom dni.
Kar v tem pogledu tiče Koroške, kjer je na celokupnem številu delež goved na pitanju že vsa leta večji kot v avstrijskem merilu, je treba spričo dobre poletne turistične sezone računati z živahnejšim povpraševanjem za klavnimi govedi in teleti. Le-to tudi v zimskih mesecih ne bo popustilo. V drugem polletju 1976 in v prvem polletju 1977 bo naprej naraščalo, ker bo ponudba verjetno za 20 odstotkov nižja kot je bila doslej.
Če bodo koroški govedorejci o-stali pri sedanji praksi, če bodo v prihodnjih tednih in mesecih prodali še več klavnih telet kot doslej in če bo ostalo v državnem merilu pri sedanji prepovedi uvoza govejega mesa za predelavo, potem je gotovo, da se bo mizerni položaj kmetov na trgu z govejim mesom prihodnje poletje zboljšal. (bi)
jev in opreme, motornih in drugih vozil in lahkih gradbenih strojev.
V času trajanja sejma je vsak večer na gostinskem prostoru zabavni program in ples. Igral bo ansambel Toneta Žagarja s pevskim kvartetom zabavne in plesne melodije za mlade in tudi starejše obiskovalce.
Ker Gorenjski sejem po svojih močeh podpira tudi šport, prireja v soboto, 9. avgusta, ob 16. uri rokometni turnir za pokal Gorenjskega sejma z mednarodno udeležbo.
Slovesna otvoritev sejma, ki ga bodo po besedah direktorja Okorna prihodnje leto še razširili, bo v petek, 8. avgusta, ob 10. uri. Odprt je dnevno od 9. do 19. ure, zabavni prostor pa do 24. ure. 25. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem bo odprt do 18. avgusta 1975.
vvurde, verlieBen immer dann die deutschsprachigen Karntner die Kirche, vvenn slovvenische Lieder erklangen. Volksschuldirektor Herbert Suette aus St. Paul durfte wohl auch zu jener Gruppe von »Heimat-kampfern" gehort haben. Ubrigens: am 3. August vvird die Jugendkantorei in Lauterbach dasselbe Pro-gramm in der Stadtkirche zur Auf-fuhrung bringen, vvomit sie einige Karntner so in Rage versetzt hat.
Gerade diese provozierende In-toleranz auf eine Sprachminderheit hatten die Programmgestalter der diesjahrigen Konzerte der Lauterbacher Jugendkantorei in Karnten im Auge gehabt, als sie das Pro-gramm mit dem Motto „Lieder des Friedens" betitelt haben. Geistliche und vvestliche Gesange verschie-dener Nationen und Religionen, in Originalsprachen vorgetragen, soll-ten fur Volkerverstandigung, Tole-ranz und Freundschaft vverben.
Bei manchen Konzerten erlebten die jungen Sanger, daB einige Kon-zertbesucher den Raum immer dann verlieBen, vvenn gerade slovvenisch-sprachige Lieder gesungen vvurden, einige Ortsveranstalter haben sich massiv gegen das zvveisprachi-ge Programmheft der Kantorei ge-auBert, der Umschlag des Heftes mit dem Ausschnitt der doppelspra-chigen Landkarte muBte bei einigen Konzerten entfernt vverden (uner-vvunschtes „Propagandamaterial“).
Po pogrebnih svečanostih za strankinim predsednikom Karlom Schleinzerjem se je strankino vodstvo OVP minuli četrtek sestalo v Celovcu, da določi predlog za novega predsednika stranke. Kakor je bilo pričakovati, je bil izbran g. dr. Josef Taus. Ker je stavil tudi generalni sekretar Kohlmaier svoje mesto na razpolago, bo izrednemu občnemu zboru za mesto generalnega tajnika predlagan 34-letni dr. Erhard Busek. Taus in Busek sta oba strokovnjaka na gospodarskem področju in sodijo, da je to dobro znamenje pri rastočih gospodarskih težavah v državi.
Težko krizo, ki je za OVP nastala s prometno smrtno nesrečo dr. Schleinzerja, je stranka z izbiro novega predsednika in kandidata za mesto zveznega kanclerja rešila v najkrajšem času. Le dva meseca časa ima stranka, da za parlamentarne volitve, 5. oktobra, z dvojico Taus-Busek opravi vsa potrebna dela.
Volilni dvoboj med premetenim kanclerjem Kreiskim in gospodarsko močnejšim novim GVP predsednikom Tausom bo kratek, trd in. odločilen za nadaljnji razvoj avstrijske republike.
Koroška OVP pa je na Schlein-zerjevo prvo mesto za volitve 5. oktobra imenovala grabštanjskega župana Valentina Deutschmanna.
Novo vodstvo Lige za člove- % kove pravice *
gH
Ker je dosedanji predsednik ge, bivši koroški deželni glavar F&fe dinand VVedenig zaradi starosti od-, stopil, je občni zbor dne 20. juni-. ja izvolil za predsednika g. Alfreda Stroerja, sekretarja avstrijskega sindikata in g. VVedeniga za častnega predsednika. Vodstvo koroškega odseka Lige je prevzel g. poslanec Miha Luptovits.
Listina častnega predsedništva' je bila nedavno predana bivšemu predsedniku g. VVedenigu v Celovcu. Te slavnosti so se udeležili slovenski in nemški člani Lige. Med drugimi je ekonomski svetnik Kumer izrazil željo, da bi Avstrijska liga za človekove pravice tudi naprej tako načrtno podpirala izvedbo člena 7 državne pogodbe. Tej slavnosti v ožjem krogu je prisostvoval tudi generalni tajnik Avstrijske lige g. prof. dr. Erik Komer ter deželni tajnik koroškega odseka Lige dr. Janko Zerzer.
Die beidsprachige osterreichische Presse hatte iiber die Tour-ne berichtet, Radio Karnten hat in deutscher und slovvenischer Spra-che kurze Mitschnitte, Kommentare und Intervievvs ausgestrahlt. Die Chorgemeinschaft glaubt, mit ihrem Singen einen kleinen Beitrag zur Volkerverstandigung gegeben zu haben.
Poleg tega pa je jezni koroški šolski ravnatelj dal tudi pobudo za članek v »Unterkarntner Nachrich-ten“. Takole piše:
SO VVIRD KARNTEN IM AUSLAND GESCHADET
Hessische Chorgemeinschaft a"; verbreitet Karntnerkarte, in der alle Orte auch slovvenische Namen tragen — Konzerte in „slowenischen“ Kirchen Karntens
Die »Lauterbacher Jugendkan-torei" eine Chorgemeinschaft aus Hessen, besuchte schon im Vor-jahr Karnten und gab hier Konzerte. Auch heuer kam sie hierher und gab auch in St. Paul ein Konzert.
(Dalje na 4. strani)
Jubilej na Gorenjskem sejmu
V Nemčiji se smejijo Heimatkampferjem
Politični komentar:
Umil si bom roke...
V Kampali zasedajo trenutno afriški predsednik. Ne vsi seveda, tako npr. manjkata tanzanijski Njere-re in zambijski Kaunda. Tanzanijski zunanji minister John Malecela je izjavil, da bi se njegova država z udeležbo strinjala s politiko morilca Idija Amina, ugandskega predsednika. Idi Amin, eden izmed številnih blaznežev na vodilnih položajih, se je pred kratkim povišal sam v feldmaršala. Ni še dolgo tega, ko je napovedal, da bo dal postaviti spomenik ..velikemu državniku" Adolfu Hitlerju. To mu je medtem hušknilo iz glave, namesto Hitlerju pa bo dal postaviti ogromen spomenik samemu sebi. Pravijo, da iz mavca, kajti iz kamna bi bilo verjetno le pretežko izklesati kakega Amina...
Gostitelj hadži Idi Amin Dada bo torej do naslednjega vrha Organizacije za afriško enotnost najvišji predstavnik afriških narodov. Naloga OAE je med drugim tudi ta, da se bori proti kolonializmu in zatiranju mladih afriških narodov. Tako npr. proti rasistični politiki v Južni Afriki, Rodeziji in Namibiji (trenutno pod oblastjo Južne Afrike). Vsekakor čudna čast za človeka, ki v svoji državi izvaja prav to, zaradi česar upravičeno dolžijo in obsojajo rasistična režima v Južni Afriki in Rodeziji. Razlika je le ta, da v obeh rasističnih državah jemljejo pravice črncem belci, v Ugandi npr. pa črnci.
Ministri, zastopniki afriških držav v Kampali, so prejšnji petek sklenili, da bodo podprli nedavni sklep islamskih držav, naj pri naslednjem zborovanju OZN izključijo Izrael, ker da se ne briga za sklepe OZN, ker da zatira Arabce in jim noče vrniti zasedenih ozemelj. Izraelu očitavajo tudi rasizem, „stalno agresijo" in teptanje osnovnih človekovih pravic. Generalni tajnik OZN Kurt VValdheim, ki je tudi prispel v Kampalo, je sicer izjavil, da je izključitev Izraela stvar generalne skupščine in da jo je treba temeljito proučiti v zvezi s pravili OZN. Sicer pa so izrinili Izrael iz nekaterih podorganizacij OZN, npr. iz UNESCO, seveda ob bučnem odobravanju krogov, ki le stežka skrivajo svoj antisemitski gnev ali pa ga kar javno kažejo v svojih izjavah in dejanjih.
Politika Izraela gotovo zasluži to ali ono pikro pripombo. Sicer pa se je pokazala pristranskost OZN prav v zadnji resoluciji varnostnega sveta, v kateri so sicer izrazili svoje izredno zadovoljstvo ob zadržanju Egipta (podaljšanje mandata čet OZN za tri mesece), nikakor pa niso omenili, da je Izrael že 14. julija privolil v podaljšanje za dobo 6 mesecev. V tej resoluciji pa tudi izkrivljajo smisel resolucije varnostnega sveta št. 338, ki priporoča neposredna pogajanja med Izraelom in arabskimi sosedi.
Ce primerjamo politiko tolikokrat obsojenega in očrnjenega Izraela s politiko držav, ki mešetarijo po hodnikih poslopja OZN in ob vsaki priložnosti s svojo demokratičnostjo, naprednostjo in vsemi svetlimi in sijajnimi lastnostmi, se nam razgali kaj čudna resnica. Ce bi namreč hoteli izključiti iz OZN vse države, ki teptajo osnovna določila te svetovne organizacije, bi jih bilo mnogo več zunaj kot znotraj. Med njimi bi pač morala biti Uganda Idija Amina. Toda Idi Amin je ..državnik", ki ga snubijo močne sile. Uganda ima važen strateški položaj, sicer pa že zaradi o-portunizma ne kaže, da bi popraskali kakega zastopnika tako imenovanega tretjega sveta, kajti posledice bi utegnile biti hude. Morda bi Amin v „zameno“ dal zapreti in spraviti na „varno“ kakega zastopnika tiste nerodne države. In
ker se ga bojijo, ravnajo z njim pač tako kot z razbesnelo zverino. Ker si neprestano išče svoje žrtve in jih pospravlja drugo za drugo, ga skušajo sosedje omiliti s tem, da mu kar sami mečejo jed v žrelo. In so ob tem kar veseli in srečni, da je žrtev drugi, ne sami. Tako podobno so ravnali tudi s tisto človeško pošastjo, ki ji je feldmaršal Idi Amin hotel postaviti spomenik.
Sicer se razpravlja na afriškem vrhu v Kampali tudi precej o afri-ško-arabski vzajemnosti. Kažejo pa se tudi razpoke v tem precej nenaravnem zakonu. Pregloboko namreč se je vkopalo v spomin afriškim narodom, kaj vse so počenjali v preteklosti z njimi Alahovi poslanci. Še danes lahko najdeš v Arabiji na tržiščih črne sužnje, čeprav je trgovanje s sužnji po pravilih OZN najstrožje prepovedano. Pa tudi premirje med črnci in Arabci v Sudanu je dokaj majavo kot se prav tako maje stolček sudanskega predsednika Džafarja Nimeirija, ki je po dolgoletnem pobijanju (okoli milijon mrtvih) privolil črncem vsaj delno avtonomijo.
Bodi, kar bo. Glasni in vplivni predsedniki bodo zahtevali v Kampali izključitev Izraela iz OZN in najstrožje ukrepe proti njemu. Obsodili bodo rasizem in zatiranje, kolonializem in izkoriščanje. Zahtevali bodo oster boj za demokracijo in svobodo, napredek in enakopravnost. Veliko bodo o tem razpravljali, govorili bodo ugledni in trezni državniki, oglašali se bodo kričači, vsem skupaj pa bo predsedoval blaznež Idi Amin, ki se bo za svojo državo požvižgal na vse, kar mu ne bo prijalo. Za afriške množice se kljub mogočnim sklepom ne bo spremenilo nič, kajti suše in lakote, bolezni in množične smrti tudi v Kampali ne bodo mogli odpraviti. V Ugandi bodo še naprej skrivnostno izginjali ljudje, v Angoli medsebojnega pobijanja še ne bo tako hitro konec, in morda se bo nekoč še zgodilo, kar so že zahtevali razni zastopniki črnih afriških držav, da bodo Egipčanom kratkomalo zaprli vode Nila, če bodo Arabci zahtevali za svoj smrdljivi, a izredno dragoceni petrolej tako nesramno visoke cene. Jože W a k o u n i g
Gosposvetski župnik W. Mucher in njegove nesvete izjave

Na vsa gospodinjstva južne Koroške je bil leta 1963 razposlan hujskaški letak, njegov avtor je bil gosposvetski župnik VVilhelm Mucher. Njegovi izpadi letos v Vernberku torej niso prvi korak v to smer, kar je bilo znano tudi ordinariatu. Kljub temu je Mucher ostal župnik, dobil je edinole monitum — opomin Cerkve. V slučaju ponovitve, ponovnega monituma, bi moral računati s tem, da mora s fare. Tega pa se boji očitno ordinariat, čeprav je vprašljivo, če bo taka vetrovna politika privedla do politike „Skupne Koroške11. Naslednji izpadi Mucherja so povzeti iz brošure „Fiir den Religions-unterricht in der Muttersprache11, Celovec 1966. Mucher je v tem pamfletu napadel celo papeža Janeza XXIII.
Die Bestrebungen, Kirche und Christentum zu nationalisie-ren und dann als Mittel zum na-tionalen Zweck zu miBbrauchen, entsprechen ganz der slavvischen und uberhaupt ostlichen Linie, stehen in scharfstem Gegensatz zur ubernationalen lateinischen vvestlichen Linie, haben die Kirche des Ostens grundlich natio-nalisiert, damit in die Isolierung und zum Erlahmen und Erstar-ren gebracht und geradezu ste-rilisiert und sind nicht neu, son-dern altesten Datums. Cyrill und Method, deren 1100-Jahr-Feier von Wien uber Salzburg bis Rom heuer feierlichst begangen wird, haben diesen Weg eingeschla-gen und als erste nach dem VVesten zu verfrachten versucht. Man versucht heute die Reak-tion der damaligen vvestlichen Bischofe, denen es unbegreiflich war, daB es andere Bischofe ge-ben solle, denen ihr Nationa-lismus vvichtiger war als ihre Re-ligion. Der soeben verstorbene Papst Johann XXIII. — der Herr gebe ihm und seiner kommu-nistenfreundlichen Ostausrich-tung die evvige Ruhe — hat zum 11. 5. 1963 „einen gliihenden Aufruf an die Slavven gerichtet, jene Einheit vviederherzustellen, die von den heiligen Cyrill und Method gelehrt vvorden ist" (Furche v. 25. 5. 1963, S. 8). Der schone Brief geht leider an die falsche Adresse und beruht auf falschen Voraussetzungen. Den Protestanten des VVestens war die Religion immer eine religiose Angelegenheit, trotz aller Irrun-gen; den Christen des Ostens war und ist die Religion — mit
vvenigen Ausnahmen — an er-ster Stelle eine nationale Sache und erst an zvveiter oder letzter Stelle eine religiose; VVesten und Osten reden, wenn sie von Religion reden, deshalb von ver-schiedenen Sachen, und deshalb war eine Einigung nie moglich; der zweite Grund dafiir liegt darin, daB im VVesten die ratio, im Osten aber die emotio re-giert; daher das iiberaus from-me VVesen gevvisser slavvischer Kreise, das sie aber keinesvvegs hindert, ihr Christentum dem Kommunismus in den Rachen zu vverfen ... Total verfehlt ist je-doch die Berufung auf die bei-den als „Lehrer der Einheit der Christen". Das ergibt sich aus dem Schreiben selbst, in dem es u. a. heiBt, „daB die Slavven seit Jahrhunderten zum Teil rom-treue Katholiken sind und zum Teil vom Apostolischen Stuhl getrennte Orthodoxe“. Romtreu geblieben sind jene Gebiete, in denen die beiden nie ihr slavvi-sches Evangelium, besser: ihr slavvisches ABC verkundet haben, oder vvo sie, wie in Mahren, damit Schiffbruch erlitten; vvo sie aber Erfolg hatten, dort gibt es nur Orthodoxe. Die beiden haben keine Einheit gelehrt, son-dern sind gekommen, um mit Hilfe der slavvischen Liturgie die-se Gebiete aus der Einheit der Kirche herauszulosen. Sie haben damit in diesem Bereich den Eisernen Vorhang zum ersten Mal zvvischen Ost und VVest her-abgelassen. Man ist neugierig, vvelche Lobestiraden auf dem KongreB in Salzburg losgelassen vverden, und ob man es vvagen
vvird, das Leben der beiden ge-maB ihren Lebensbeschreibun-gen, deren kritisches Studium sehr empfohlen vvird, etvvas ge-nauer zu durchleuchten. VVeder vvaren sie Heilige noch Apostel, da sie nur das Slavventum ver-breitet haben oder zu verbrei-ten versuchten. Sie vvaren auch nie in Karnten; die von slavvischen Nationalisten zusammen-gestellte Breviereinlage ist zum groBen Teil Dichtung.
Die beiden Briider Cyrill und Method, die Urahnen und Muster aller (angeblichen) Priester-Mar-tyrer in Karnten, die nicht vve-gen des Christentums, sondern vvegen ihrer Slavvisierungsten-denzen auf Ablehnung stroBen. Genau so ist es vor 1100 Jahren den beiden auch gegangen. Bei-de vvaren echte „Slawenapo-stel“: sie haben auch kein Christentum gepredigt — das hatten andere vor ihnen besorgt — sondern haben sich im politischen Auftrage Konstantinopels be-miiht, den schon zum Christentum Bekehrten noch ein slavvisches Christentum oder einfach das Slavventum beizubringen, um sie auf diese VVeise aus dem Verbande des lateinischen Christentums und damit von der Zu-gehorigkeit zum Papste zu lo-sen. DaB dies der Zvveck ihrer .Missionsreise’ war, ergibt sich klar aus der Bestrebung der lei-tenden Manner des Ostens, vvelche die Aktion vorbereiteten, und ebenso aus der Reaktion des VVestens einschlieBlich der Zitation nach Rom. Die Zustim-mung der damaligen Papste hat nicht verhindern konnen, daB jene Lander, in denen sie oder ihre Schiller vvirklich Erfolg hatten, Serbien, Bulgarien und der gan-ze ilbrige slavvische Osten, die Verbindung zu Rom losten und orthodox vvurden — und heute kommunistisch sind.
Man vvundert sich vvie die beiden Heilige vverden konnten. Oder soli hier nur der slavvische Nationalismus heiliggesprochen vvorden sein?
V.
J
Ce hočete biti informirani z vseh področij, berite
■P*	1	r
naš tednik		
... in če hočete biti hitro in precizno iz prve roke informirani (pa tudi vaši znanci), naročite
■	W		mr	
naš tednik				
PRESSEDIENST
in deutscher Sprache
Naročilnico dobite na zadnji strani!
Loče: koncert za
pismi fcalceu:
TUJSKI PROMET IN GERMANIZACIJA NAŠE DEŽELE
Poletje — nešteto tujcev išče oddiha v naši deželi. Letoviščarji brezdvomno prinašajo državi, deželi in občinam znatne finančne dohodke. Občine skrbijo za tujski promet, s tem da nudijo letoviščarjem razne ugodnosti. Gostje si radi o-gledujejo lepote naše dežele, in ker po „Tafelsturmu“ leta 1972 manjka pri nas vrsta krajevnih napisov, postavljajo občine kažipote, da se tujci lažje orientirajo.
Pred kratkim sta nekoliko zakasnjeno postavili občini Borovlje in Št. Jakob celo vrsto takih kažipotov. Tujcem točno pokažejo, kako pridejo v „Št. Peter", v »Erholungs-gebiet VVindisch Bleiberg", kam se pelje, da prideš na »Marchenvvie-se“, do »Gasthaus ...“ itd.
Treba je priznati, da so vse te table umetniško zelo posrečene. Vendar imajo le eno lepotno napako: v dveh občinah, sem bral na približno 90-tih tablah samo 2 slovenski besedi: ..Gostilna VVIESER-ŠAŠEL".
Tako se pod pretvezo: tujski promet, sistematično germanizira naša dežela, in že ima tujski gost občutek, da se nahaja na pragerman-skem ozemlju, ko pride v Slovenji Plajberk ali Št. Jakob.
Zato tudi ni čudno, da dosti tujcev po obisku slovenske maše vpraša: „Was ist das fur eine Sprache, die in der Kirche gesprochen wurde?“
Mislim, da bo potrebno, da se odločno zoperstavimo tej gostoljubnosti in razložimo tudi gostom naše dežele, da se nahajajo na dvojezičnem ozemlju, da živijo tukaj tudi Slovenci!
Jožko W r o I i c h
SLOVENSKI KONCERT V LOČAH
V soboto, dne 26. 7. t. I., sta gostovala v kulturnem domu v Ločah dva slovenska pevska zbora — zbor iz Št. Jakoba v Rožu pod vodstvom Slavka Milisavljeviča in trio ..Korotan" pod vodstvom Han-zija Kežarja.
Oba zbora sta nudila številnim tujskim gostom iz Nemčije in domači publiki vrsto izbranih ljudskih pesmi — tako v slovenščini kot tudi v nemščini.
Tako so Slovenci zopet enkrat dokazali, da so pripravljeni za odkrit dialog — tudi z nemško pesmijo.
Kdaj bo pokazal tako pripravljenost in odprtost tudi kak nemški zbor?
Erika VVrolich
So erfreulich eine solche Kontakt-nahme an sich ist, so ungeleuer-lich ist die Art, wie sich diese christ-liche Gruppe in innerkarntnerische Angelegenheiten mischt, ja gerade-zu jugoslavvische Propaganda be-treibt. So ist einmal das Programm dieser Konzerte in Slovvenisch und Deutsch gedruckt. Aber, was noch viel starker ins Gevvicht fallt, auf der Riickseite dieses Prospekts ist eine Obersichtskarte von Karnten, die samtliche Ortsnamen in deutsch und slovvenisch enthalt.
Dazu fragt man sich vvohl, vvie diese Toleranz und Volkerverstan-digung gedacht ist, vvenn man ge-gebene Tatsachen einfach ver-dreht, ein Land einfach verslovve-nisiert und vollig falsch darstellt. Niemand vvird etvvas dagegen ha-ben, vvenn slovvenische Lieder auch bei uns oder andersvvo, in slovveni-scher Sprache gesungen vverden, aber wir haben etvvas dagegen, vvenn, vvie es das heurige Programm aufzeigt, deutsche Orte mit nicht bestehenden slovvenischen Namen aufgezeigt vverden, vvenn von „slo-
Pod vodstvom Lajka Milisavljeviča je v soboto zvečer nastopil v kulturnem domu v Ločah šentjakobski mladinski mešani zbor. Po nekaj mesecih je bil to prvi nastop tega mnogoobetajočega novega zbora med koroškimi Slovenci. Nastopal je v okviru kulturnega večera, ki ga je priredila Krščanska kulturna zveza in ki je bil v prvi vrsti namenjen turistom in vsega sveta, ki preživijo dopust na Baškem jezeru. Poleg šentjakobskih pevcev je nastopil še trio Korotan s pevci.
Svoj namen koncert tokrat žal ni dosegel. Dvorana je bila le slabo zasedena, le pičla tretjina je bila napolnjena. In to kljub letošnji rekordni sezoni. Ostale prireditve, ki so bile isti večer v okolici, so bile vse boljše obiskane — neatraktiven pa tudi spored slovenske kulturne prireditve ni bil. Treba bo pač na novo premisliti način propagande, predvsem v turističnih centrih, škoda bi sicer bilo za lepo idejo — in navado.
Šentjakobski pevci so pokazali, da imajo dober posluh. Poznalo pa se jim je, da vadijo trenutno drug spored — in hočeš nočeš zanemarjajo gala-spored prvih koncertov turneje rožanskih ljudskih pesmi. Sicer pa nameravajo s prvotnim sporedom še nastopiti na lepem
Selški zvonovi večkrat molčijo, ker jih še ne poganja elektrika. V nedeljo, 27. julija, pa so neumorno peli in pritrkovaje doprinesli svoj delež k praznovanju velike slovesnosti.
Selška župnija podpira misijonske bogoslovce. Več od njih je tekom dvajsetih let obiskovalo svoje dobrotnike in ponovili so v Selah svojo primicijo, tako trije Indijci, dva Japonca, en Kitajec in en Vietnamec. — Letos sta z mnogimi drugimi na praznik sv. Petra in Pavla iz papeževih rok prejela mašniško posvečenje Franc Charjo in Jožef Pathan, oba iz Siama v tajski državi. V družbi predstojnika salezijanskega zavoda g. Colomba, sta iz hvaležnosti do dobrotnikov obiskala Sele in tam ponovila novo mašo.
Že na predvečer je pri sprejemu vladalo veliko navdušenje, v nedeljo pa se je pri skupni maši še stopnjevalo. Opravljena je bila deloma v slovenskem in deloma v latinskem jeziku. Pridigar, lanskoletni selski
vvenischen" Kirchen geschrieben vvird (statt von christlichen), abge-sehen davon, daB es keine Pfarre in Karnten gibt, die rein slovvenisch ist. Wir haben etvvas dagegen, vvenn man im Ausland solche Verfal-schungen verbreitet und damit ein vollig falsches Bild von Karnten gezeichnet vvird, das gevvisse An-spruche von jugoslavvischer Seite nur bekraftigen konnte. Und dies macht ein deutscher Chor in einer deutschen Zeitung. Dies macht eine christliche Gemeinschaft. Sie vvirbt fur das kommunistische Ju-goslavvien, tritt dafur ein.
Ko je »Unterkarntner Nachrich-ten objavila svoj članek, še ni vedela, da je Oberhessische Volkszei-tung ponovno prinesla pozitivno stališče. Morda pa bo kdo poslal izrezek iz „Unterkarntner Nachrich-ten“ na uredništvo „Oberhessische Volkszeitung". Tam bodo gotovo zopet zmajali z glavami nad čudnimi oblikami koroškega prastrahu in borniranosti. Tako kot pri filmu Brandstallerjeve...
številu koncertov — spored le-teh bo treba čim prej organizacijsko fiksirati. Sicer bi bilo škoda tudi za lepo brošuro, ki so jo ob tej priliki izdali. Zbor bi tako prav gotovo tudi zopet pridobil na pevski disciplini in eksaktnosti, — lastnost, ki so jo nekateri kritiki sprva označili kot za koroško pesem netipično. Pač pa je dirigentu Milisavlje-viču že med prvimi koncerti uspelo, usklajevati brezkompromisna
novomašnik Hanzej Olip, sedaj boroveljski mestni kaplan, je še posebno poudaril, da bodo v fari, kjer misijonska zavest še živi, prej ali slej vzklili tudi lastni duhovniški poklici, treba pa jih je seveda izprositi.
Prostorna selska cerkev je bila ta dan res polna, spodaj in na koru, saj je na slovesnost poleg domačih vernikov prišlo še mnogo od drugod. Poleg ljudskega petja pa je tudi cerkveni pevski zbor pokazal, da je res kos svoji nalogi.
Še vedno pač velja stari pregovor, da se na novo mašo splača iti, četudi bi si na poti strgal podplate čevljev!
Ko je minila dolgotrajna delitev novomašniškega blagoslova, sta se
Poletni teološki tečaj za izobražence Doma prosvete v Tinjah bo od ponedeljka, 4. avgusta 1975, ob 9. uri, do torka, 5. avgusta 1975, ob 18. uri.
Spored je sledeči: Prvi dan predava škof dr. Vekoslav Grmič, Maribor, o temi »Filozofske osnove teologije".
Filozofija je imela in ima tudi danes vpliv na teologijo. To velja za filozofijo v ožjem in širšem pomenu. Kdor se tega zaveda, dobro ve, da moramo razlikovati med tem, kar naj bi bilo »absolutno", in tem, kar je »relativno" v teologiji.
Teologija mora biti vedno v službi odrešenj skega oznanila Cerkve, ki je namenjeno ljudem vseh časov in zato mora biti tudi razumljivo ljudem vseh časov. Zato se teologija mora ozirati na miselnost ljudi, a istočasno se mora zavedati, da je zaradi tega potrebna sprememb, mora biti kairologija.
V	ponedeljek popoldne predava škof Grmič o temi »Teologija zemeljskih resničnosti".
V	času sekularizacije je pomembno vprašanje, kakšno razmerje naj ima veren človek, kakšno razmerje naj ima Cerkev do sveta, ki je postal »posveten". Gre torej za teološko osvetlitev zemeljskih resničnosti.
Zaradi Kristusa ni nobena stvar
turiste
eksaktnost APZ-ja — čigar nekdanji pevec je — s potrebami koroške ljudske pesmi.
Oba nastopajoča zbora, trio Korotan s pevci ter šentjakobski mladinski pevski zbor pa so želi za svojo pristnost pri redkoposejani publiki priznanje. Morda bi bilo treba, pred takimi koncerti še veliko bolj premisliti in usklajevati tudi napoved in povezovanje koncertnega sporeda.
novomašnika z duhovnima materama Angelo in Katarino Roblek, z duhovniki, pevci in povabljenimi dobrotniki podala v farno dvorano na kosilo. Ko so bili želodci potolaženi, je g. Miško Brunec slavljencema sproti prevajal napitnico selskega župnika, oglasili pa so se tudi pevci, pa tudi novomašnika sta zapela svoje domače pesmi. Tako so se Selani prepričali, da je tudi njihovo petje melodiozno. Ta popoldan so se res izpolnile besede psalma: »Glejte, kako lepo in prijetno je, če prebivajo bratje skupaj!"
Pozno popoldne sta novomašnika — povabljena od obeh duhovnih mater — obiskala na domu Va-kovnikovo in Pušelčevo družino. Iz Sel se vrneta v Italijo, čez mesec dni pa v domovino.
več profana, zunaj posebnega božjega okolja. Zemeljske resničnosti so božje, čeprav so obenem ali prav zaradi tega resnično zemeljske, samostojne.
V torek dopoldne pa predava škof Grmič o »Teologiji človeške skupnosti".
Današnji čas smemo po pravici imenovati čas socializacije in celo planetizacije, čas humanizma v univerzalnem pomenu. Teološka osvetlitev vprašanja človeške skupnosti je nujna.
Teologija človeške skupnosti mo-
V nedeljo, dne 27. julija, smo ob častni udeležbi pokopali Mohorja Piceja. Rajni Mohor je bil v maš-nika posvečen leta 1932, nato je služboval v raznih koroških župnijah, zadnja leta pa je bil hišni dušni pastir v samostanu. On spada prav gotovo med prve pobudnike graditve nove cerkve šentviške fare v Št. Primožu, ki leži v središču fare. Na pokopališču pri novi farni cerkvi je našel rajni Mohor svoj zadnji dom. Mašo zadušnico je o-pravil g. prelat Zechner ob asistenci prošta Brumnika in domačega župnika g. Franca Krištofa. Nad dvajset duhovnih sobratov se je udeležilo pogrebnih svečanosti.
KULTURNI VEČER
Prireditelj: SPD Bilka Kraj: Bilčovs, gostilna Miklavž Čas: Nedelja, 3. 8., ob 20. uri Po kulturnem sporedu ples
PLES SAK
igrajo »Štirje kovači"
Kraj: pri šoštarju v Globasnici Čas: Sobota, 9. 8., ob 20. uri
GALERIJA FRANCETA GORŠETA Odprta: V sobotah in nedeljah, od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Druge dneve po dogovoru.
POLETNI TEOLOŠKI SEMINAR Prireditelj: Dom prosvete v Tinjah
Predavatelja: Škof dr. Vekoslav Grmič in dr. Jože Rajhman Kraj: Dom v Tinjah Čas: Od 4. avgusta 1975, ob 9. uri, do 6. avgusta, ob 13. uri
SHOD V GREBINJSKEM KLOŠTRU
Čas: Praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta Spored: Sv. maša ob 7.30, 8.30 (slov.), pranganje ob 9.30 (mašuje novomašnik Jurij Buch, ki bo delil tudi novomašniški blagoslov), 10.30 zadnja maša in pete litanije ter blagoslov.
MOLITVENI SHOD ZA DUHOVNIŠKE IN REDOVNIŠKE POKLICE
Čas: Sreda, 13. 8., ob 19. uri Spored: Rožni venec, somaševanje z letošnjima novomašni-koma, dvojezična pridiga: Filip Millonig.
Kraj: Melviče na Zilji
KOROŠKI VEČER
Prireditelj: SPD Danica Kraj: Pri Voglu v Št. Primožu Čas: Nedelja, 3. 8., ob 20.30
ra pokazati, kakšne pobude nudi krščanstvo za delo v službi vsega človeštva, povezanega v bratstvu.
Prof. ddr. Jože Rajhman, Maribor, bo referiral o »Politični teologiji".
Politična teologija ni nekaj povsem novega v pokoncilski teologiji-
V torek popoldne pa bo govoril prof. ddr. Rajhman o »Primožu Trubarju v luči pokoncilske teologije".
Dr. Edvard Kocbek je svoje sodelovanje odpovedal.
Mlajši brat Jožko je kot šmihel-ski župnik umrl že leta 1958 in je pokopan v Šmihelu, kjer počiva tudi brat Foltej. Brat Poldej je zgubil življenje v drugi svetovni vojni, brat Franc je postal pred leti žrtev smrtne nesreče in je pokopan v Št. Petru na Vašinjah in končno gospodar Voglove kmetije in gostilne Folt počiva na pokopališču stare šentviške fare. Vsem Voglovim sinovom pa naj bo domača koroška zemlja lahka.
Pogrebne svečanosti je z ubranim petjem v cerkvi in ob odprtem grobu počastil pevski zbor »Danica".
Pogled na del šentjakobskih pevcev. Dirigent je Lajko Milisavljevič.
Dve novi maši v Selah
V Nemčiji se smejijo...
(Nadaljevanje z 2. strani)
Teološki seminar v Tinjah
Pogreb duhovnika v Šf. Primožu
Ivan V i r n i k :
Jakob Aljaž-triglavski kralj Matjaž
Spominski zapis ob 130-letnici rojstva nepozabnega župnika z Dov-jega, prvoborca slovenskega planinstva Jakoba Aljaža.
V posvetilu, ki ga je slovenski pisatelj Janko Mlakar zapisal ob rob svoji knjigi „Jakob Aljaž — triglavski župnik" in velikanu slovenskega planinstva, odseva domala sleherni življenjski utrip človeka, ki je vse svoje življenje posvetil Julij-cem in Triglavu. Zato je prav, da mu prisluhnemo:
»Dolino pokriva še jutranji mrak. Na gorah se že svetli. Kmalu zadenejo prvi sončni žarki ostri vrh .snežnikov kranjskih siv’ga poglavarja’. Ves v zlatu se dviga visoko nad sosedi, ki jih še ni zajela jutranja zarja. Samo v prvi hiši se je nekaj zgodilo. Sivolas mož stoji pri oknu ter opazuje skozi daljnogled, kako se vzpenjajo prvi planinci po zadnjem grebenu na Triglav. Kako rad bi bil z njimi! Toda časi, ko je ob svojem stolpu čakal sončnega vzhoda, so zanj minili. Duh je sicer voljan in bi šel rad za hrepenenjem, toda telo ga več ne uboga.
Medtem so minila leta... In danes? Danes se blesti na njegovem grobu napis:
»Vsako jutro v zarji novi naši zažare vrhovi gledajo — kdaj prideš spet — ki si bil jim varih svet, naš triglavski kralj Matjaž, župnik z Dovjega — Aljaž."
Prijazna vasica Zavrh leži na severni strani Šmarne gore prav v njenem vznožju, kakor bi iskala pri
gori zavetja. Če jo mahneš z druge strani Vikrč po stezi skozi gozd, si kmalu med prvimi kmečkimi domovi in na eni izmed hiš stoji plošča, posvečena Aljaževemu spominu. V bukve so bili zapisali, kakor se spominja Aljažev življenjski prijatelj Janko Mlakar, datum 6. julij 1845, ko je pod takrat še slamnato streho prijokal na svet četrti otrok Antona Aljaža, po domače Bačnikove-ga očeta. Kdo je ob Aljaževem rojstvu sploh pomislil, da bo nebogljeno dete postalo kdaj najvišji posestnik na Slovenskem. Dali so mu ime Jakob, ki pa ni prav nič pristajalo tako majhni stvarci, ki je na sleherno še tako majhno kratenje svobode, pogumno odgovoril s krepkim kričanjem. Zato ga tudi kot kratkohlačnika niso klicali za Jakoba, pač pa za Jakca, saj mu je to ime bilo kot »po meri". Ime za krepkega otroka izpod Šmarne gore. Prvi šolski poduk je dobil Aljaž v bližnjem Smledniku, kamor je bilo od doma dobro uro daleč. Včasih je hodil od doma do šole in nazaj tudi dobri dve uri, stikal je po bližnji hosti in se včasih povzpel na Šmarno goro, ki mu ni delala posebnih preglavic. Posebno ne, ker je že zarana pokazal, da so mu gore tako pri srcu, tako ob njem, da si brez njih sploh ni mogel predstavljati svojega mladostnega življenja.
Ko je nekega dne prišel v smled-niško šolo nadzornik Zavašnik, se
mu je Jakec tako odrezal, da je poklical njegovo mater k sebi in ji svetoval, naj da fanta v šole v Ljubljano. In kmalu je bilo po Zavrhu slišati, da pojde Bačnikov Jakec za »gospoda" študirat. In res ga je oče jeseni vpisal v 2. razred takratne normalke. Že v 4. razredu je bil Aljaž med najboljšimi dijaki, kljub temu, da se je učil italijanščine in francoščine, pa ga je najbolj zanimala glasba. Poleg klavirja se je učil tudi harmonij. Toda, počitnice so bile njegove. S prijatelji je rad hodil v planine, bil je na Blegašu, Kumu in kar trikrat na Krvavcu, najtežavnejša pa je bila tura na Storžič. Ko se je vrnil s Storžiča domov, se je želel postaviti pred očetom, da je „z vrha gledal na domačo hišo", oče pa mu jo je zagodel po svoje: »Tepec, ali ti je bilo treba lezti na Storžič? Saj ga z dvorišča bolje vidiš ... !“ Poleti je bilo treba marsikaj postoriti in Bačnikov oče bi raje videl, da bi bil Jakec doma pri kmečkih opravilih, kakor da se je podil po bližnjih vršacih.
Leto 1866. Aljaž je končal gimnazijo in njegovim staršem se je zdelo samo ob sebi umevno, da pojde njihov fant v »lemenat". Mlakar piše v svoji knjigi, da so bili Bačnikovi precej presenečeni, ko jim je Jakec povedal, da bo šel na Dunaj za profesorja študirat. Stari Bačnik je v trenutku zrasel pred sinom in mu odrezal: »Ali smo te dali študirat ,za gospoda’ ali za škrica? To mi povej?" Jakcu bržčas ni bilo treba niti odgovoriti, saj je ves Za-
Za ženo in dom
.v.

• ••••••••••••••••••••••••<
•	e e e e e e
•	• • t

■viv
jV/J
Vplivi vremena na človeka
Letošnja zima brez snega in Velika noč s snegom ter »aprilsko vreme" letos poleti, dajejo povod za marsikatera vprašanja v zvezi z vplivom vremena na človeka. Prav tako smo ravno v zadnjih dneh brali v časopisju, da vreme vpliva predvsem na duševno razpoloženje duševno labilnih ljudi. Vsak po svoje čuti in si seveda tudi domišljuje, kako vpliva vreme nanj in kajpak na ljudi sploh. Včasih ima prav, včasih pa ne. Poglejmo, kaj pravijo o tem medicinski strokovnjaki.
Vreme zahteva od suhih več napora kot od debelih?
Prav. — Izjema je le poletna vročina, ki jo suhi ljudje laže prenašajo kot debeli. V vseh ostalih letnih časih pa so suhci dosti bolj odvisni od vremena kot debeluhi. Suhci nimajo toliko apnenca, vitaminov, maščobe in vode ter zato niso tako zavarovani. To pa je tudi vzrok, da ne prenašajo tako lahko vremenskih sprememb.
Teža otroka je odvisna od meseca, v katerem se rodi?
Prav. — Zdravniška raziskava-nja so pokazala, da so otroci, rojeni v jeseni ali pozimi, težji, najtežji so v oktobru. To pa zaradi tega, ker je tudi ustvarjalna moč matere v tem času največja. Mimogrede povedano: ta pribitek v teži obdrže otroci skoraj vso šolsko dobo.
Pred nevihto smo razburljivi?
Prav. — Človek in žival sta pred nevihto razdražljiva: raztreseni smo, pozabljivi, potlačeni. Pred nevihto pade tudi storilnost — kakor barometer. Tako vsaj zatrjujejo klimatologi. V takšnih dneh je v uradih za najdene predmete več prometa, število prometnih in obratnih nesreč se poveča. Padajoči zračni pritisk vpliva na človekovo telesno občutje in lahko pri bolnikih povzroči obrat na slabše. Glavobola in omedlevice je več, kirurgi pa so opazili, da je v takih dneh več akutnih vnetij slepiča.
Pomladna utrujenost je le namišljena?
Napak. — Saj vsi poznate simptome: lenost, zamorjenost, povečanje zaspanosti. Psihologi menijo, da je pomladna utrujenost prava telesna motnja. Da bi se navadilo hitremu dvigu zunanje temperature, se mora telo, ki je bilo vajeno zime, popolnoma preorienti-rati. Posledica tega napora je zmanjšana življenjska sila.
Pri lepem vremenu delamo najlaže?
Napak. — Jasno je, da nas lep, jasen dan navduši — ampak ne za delo. Z raziskavanji so dognali, da največ napravimo v mrkih, oblačnih dneh, pa naj še toliko stokamo in se pritožujemo na vreme. Če želite, da vam mož v stanovanju kaj uredi, potem ga prosite kakšnega deževnega ali mrkega dne. Videli boste!
V mrazu je naša zmogljivost večja kot v vročini?
Napak. — Pozimi se samo ži-vahneje gibljemo, pa le zaradi tega, da nas ne bi zeblo. Od tod tudi občutek, da je zmogljivost večja. Zmogljivost pada sorazmerno z notranjim izgorevanjem, ki v mrazu narašča zaradi toplotnih izgub. V mrazu torej porabimo več toplote kot pri višjih temperaturah. S tem pa naša zmogljivost pada.
Blaga zima je nezdrava?
Napak. — Kljub splošnemu mnenju, da v blagih zimah umrljivost narašča, so znanstveniki ugo-
tovili, da je v blagih zimah mnogo manj prehladnih obolenj. Dejstvo pa je, da je v zimah z naglimi temperaturnimi spremembami največ smrtnih primerov.
Poletje je prikladen in najidealnejši čas za dopust?
Napak. — Z medicinskega stališča je bolj verjetno, da potrebujete počitka v januarju ali februarju, ko ste v dolgi jeseni in zimi že izčrpali moči, ki ste jih nabrali spomladi.
Februarja in marca rojeni žive dalj časa?
Prav. — Ameriški profesor Ellsworth Huntigton je ugotovil, da v teh dveh mesecih rojeni ljudje žive povprečno tri leta dalj kot tisti, ki se rodijo v juliju, avgustu ali septembru. Naslednji najboljši mesec je januar.
Julija je največ zakonskih zdrah?
Prav. — Če kdo vodi točno knjigovodstvo o razpoloženju v zakonih — ali v svojem lastnem — bo to potrdil. Julij je tudi mesec pretepov, vlomov in prenagljenosti. Vzrok je v pasji vročini: zaradi nje se človek ne more hladnokrvno obvladati.
Pri vlažnem vremenu potrebujejo dojenčki več plenic?
Prav. — Je nekaj na tem, da dojenčki v vlažnem vremenu porabijo več plenic, dasi si nihče ne zna tega razlagati. V jesenskem deževju doseže ta pojav svoj višek.
V suhem vremenu so otroci najbolj razposajeni?
Prav. — Po statistiki je ob suhem vremenu v šolah petkrat več disciplinskih prekrškov, dočim pri vlažnem vremenu padejo 45% pod normalno. Ti vremenski vplivi učinkujejo tudi na odrasle. Tudi ti se jmajo ob suhem vremenu manj v oblasti kot pri vlažnem.
vrh vedel, da bo šel za »gospoda" študirat, kar pa Jakec ni hotel postati. Ko se je prišel v Bačnikovo hišo o sinovi usodi pogovarjat šolski nadzornik Zavašnik, češ naj si fant sam izbere svoj življenjski poklic in naj ga vendar ne silijo v semenišče, so Aljaževi starši popustili pred šolnikovo, nemara že kar zadnjo, odločujočo besedo. In tako je 21-letni Aljaž romal na dunajsko almo mater in se vpisal na filozofijo, kjer si je izbral za študij klasična jezika in staroslovenšči-no. 2e takoj po prihodu na Dunaj se je vključil v študentovsko življenje — deloval je v Akademskem društvu in v Slovenskem pevskem društvu, bil pa je tudi med tistimi slovenskimi študenti, ki so se zbirali pri Stritarju in se urili v pisateljevanju. Eni so brali svoja dela, drugi so jih ocenjevali, glavno besedo pa je seveda imel Stritar. V tem krožku se je Aljaž seznanil tudi z Jurčičem, ki ga je vselej visoko cenil.
Toda, na presenečenje domačih, se je kmalu vrnil domov, pustil filozofijo in se odločil, da stopi v semenišče. Tudi tu je začel delovati in njegovo kulturno poslanstvo je hitro dobilo posnemalce med mladimi semeniščniki. Okrog sebe je kmalu zbral najboljše pevce, ki so peli na koru v ljubljanski stolnici. Tu se je seznanil s skladateljem Antonom Foersterjem, kar mu je pozneje kot komponistu in
glasbeniku precej koristilo. Tako so mu semeniška leta, kakor pravi Mlakar, med petjem in učenjem hitro minila in leta 1872, ko mu je bilo 27 let, je bil posvečen v župnika.
Najprej je bil za kaplana v Tržiču in že tu se je proslavil s svojo prvo plezalno turo, vendar ne v bližnje gore, ampak na cerkveni zvonik! Morda zveni malce presenetljivo in skorajda nedojemljivo, vendar je prva Aljaževa resnejša plezalna tura bila, verjeli temu ali ne, na cerkveni zvonik. Potrdilo tej resnici daje tudi Viktor Kragelj v svojih »Zgodovinskih drobcih župnije Tržič", ko med drugim piše:
»Pri farni cerkvi je dal župnik zvonik na novo s kositrom prekriti. Ko je klepar opravil delo, je najprej podrl odre, nato pa je predložil župniku račun, ki pa se je temu zdel prevelik. Nastal je prepir, v katerem ni hotela nobena stranka odnehati. Klepar je trdil svoje, župnik spet svoje. Gordijski vozel je slednjič presekal Aljaž. Rekel je, da se mora račun sestaviti na podlagi porabljenega kositra. Splezal je po zunanji strani na zvonik, premeril streho in izračunal, koliko kvadratnih metrov kositra je klepar porabil. Ta plezalna tura je pomagala, da je Aljaž še dolgo potem, ko je zapustil Tržič, ostal tržanom dobro v spominu.”
(Dalje prihodnjič)
Mravlje kot varuh človekovega okolja
Tale članek pod gornjim naslovom nam je poslal Andrej M i č e j iz St. Vida v Podjuni, in ga zaradi aktualne vsebine objavljamo danes v našem listu. (Op. ured.)
VARŠAVA. — Na Poljskem so začeli široko akcijo za rešitev mravelj kot varuhov okolja. Ne daleč od mesta Opo-la v jugozahodnem delu dežele, so v gozdu velike table z napisom: »Pozor, kolonija mravelj. Uničevanje mravljišč je kaznivo." Table so postavili logarji gozdnega gospodarstva, pobudo za edinstveni rezervat mravelj pa je dal magister Tadeusz Podkovvka.
Pred poldrugim desetletjem so naredili prva umetna mravljišča, ker so spoznali, da so mravlje nenadomestljivi nadzorniki snage v gozdu. Varujejo gozdove, v dobi varstva človekovega okolja so koristnejše kot bizoni (ameriški zober, tur). Te redke gozdne živali, ki so se ohranile v starih poljskih gozdovih, postajajo po svoje nadležne, ker požro preveč mladih gozdnih po ganjkov.
Nasprotno pa so mravlje izvrstni varuhi zdravega gozda. Mravljišče, ki ima povprečno milijon mravelj, uniči v se-
Uspeh slovenskega dirigenta
Na mednarodnem tekmovanju dirigentov, imenovanem po pokojnem mojstru Guidu Cantelliju, ki ga prirejajo v milanski Scali, je slovenski dirigent Uroš Lajovic 8. julija dobil skupaj z Američanom C. S. Kellogom drugo nagrado. Prvi je bil Nizozemec Hubert Sondat. Mednarodna žirija pod predsedstvom italijanskega skladatelja Goffreda Petrassija je izmed 81 prijavljenih kandidatov izbrala 12 dirigentov. Tekmovanje v tem znamenitem gledališču je bilo javno, poslušalci pa so ga spremljali vztrajno in zavzeto. Glede na dejstvo, da je imel tudi orkester v žiriji tri zastopnike in da je bilo pri glasovanju pomembno delo kandidata z orkestrom — vsak konkurent je moral v eni uri naštudirati z žrebom določeno skladbo in jo v finalu koncertno izvesti — je Lajovčeva uvrstitev velik uspeh.
zoni pol tone insektov. Poljski izvedenci so zračunali, da hektar gozda lahko »pospravi" na leto do 70 ton prahu in drugih odpadkov. Ministrstvo za gozdarstvo je ustanovilo sklad, v katerega bodo prispevala industrijska podjetja svoj delež za varstvo gozdov. S tem denarjem bodo negovali tudi mravljišča.
Inženir Podkovvka že dolgo preučuje življenje v mravljiščih. Kakor piše »Eks-press Wieszorny“ je dal patentno zaščititi tudi Podkovvkovo vrečo za prenos mravelj v gozdove, kjer jih ni. To je izvedljivo delo z avtomobilom in celo z letalom, da se mravlje ne razlezejo. Največ težav je s prenosom mikroskopsko drobnih jajčec in z iskanjem primernega mesta za novo mravljišče.
Raziskovalci so ugotovili, da so mravlje zelo izbirčne: Iščejo zemljišče, ki ga voda ne doseže, hkrati pa tudi u-strezno okolje. 2e nekajkrat se je zgodilo, da so se od drugod pripeljane mravlje večkrat selile, preden so se ustalile na ustreznem mestu.
Razne divje živali pogosto napadejo mravljišča zaradi jajčec, pa tudi zaradi toplote v notranjosti, tam je zmeraj temperatura okoli 28 stopinj Celzija, vendar je človek slej ko prej največji sovražnik mravelj. Če ga mravlje ogrizejo, ker je sedel na njihovo »cesto", se jim po navadi maščuje, s tem da jim uniči mravljišče.
Če se to zgodi pozno v jeseni, utegne pozimi poginiti na milijone mravelj.
Poljski raziskovalci pa delajo pod geslom, da je mravlja varuhinja gozdov in s tem hkrati prijateljica človeka.
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemslvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
PROF. DR. ANTON VVUTTE:	(17. nadaljevanje)
Kraji in pokrajine potovanja lanskih maturantov po Jugoslaviji (2.dei)
Zaradi te trajne odsotnosti hum-perških gospodov, se je vez med njimi in podložniki zrahljala, se je olajšalo prodiranje novih idej in duhovnih struj. Zato je hotel naslednji in zadnji gospod Humperške graščine Johann Duklas von Diet-richstein (1779—1861) obnoviti stari odnos med gospodom in podložniki. Toda podlegel je novemu času. Moral je celo doživeti odpravo podložništva leta 1848. Tedaj so postali vsi podložni kmetje humperške graščine lastniki svojih kmetij in popolnoma neodvisni od hum-perškega gospoda. Humperku je preostala zemlja le tistih kmetij, ki jo je sam obdeloval s hlapci in deklami ter v obliki tlake. Tako se je spremenila humperška graščina v veleposestvo. Eni tretjini vrednosti izgubljenih kmetij se je moral hum-perški grad odpovedati, za drugo tretjino je prejel odškodnino od do-tičnih kmetov, za tretjo pa od države. To je pomenilo za zadnjega humperškega gospoda finančno katastrofo, ki ie ni dolgo preživel; bil je brez sredstev, odkupnine za oddana posestva pa dolgo ni bilo. Vse to se je uredilo šele po več kot desetih letih.
S smrtjo Duklasa, dne 14. januarja 1861, je izumrla veja grofov rodu Dietrichsteinov. Številni dediči koroškega fideikomisa so sklenili leta 1913, da bodo ločili svojo posest od fideikomisa in so jo prodali Ludviku VVittgensteinu. Po njem sta podedovali veleposestva Hum-perk, Bekštanj, Landskron in Vrbo leta 1923 njegovi nečakinji, ki ju je adoptiral, Hermine Maresch-Witt-genstein in Marie Falzer-VVittgen-stein. Potem sta sledila kot lastnika sin Hans Maresch-VVittgenstein in njegova sestra Christine Kunz, rojena Maresch. Ker je vmes ekonomski svetnik Hans Maresch umrl, sta današnji lastnici Humperka njegova žena in njena svakinja.
Ker je bil Humperk zemljiška in sodna gosposka (zaradi humperškega deželnega sodišča) in ker mu je navesila država zlasti še zaradi re-
form razsvetljenega absolutizma veliko upravnih poslov, so bile naloge, ki jih je izvrševal, zelo številne. Leta 1835 so obsegale pri-hodninstvo (Rentvvesen), namestništvo (Vogtei), sodstvo, vojaštvo, davek, šolstvo, uime (Elementar-schaden), civilno in kazensko sodstvo. K prihodninstvu so spadali vsakoletni predpisi dajatev, pobiranje dajatev, predvsem žita, njihov prevoz in prodaja. Nadalje mesečno poročilo humperškemu gospodu o njih in letni glavni obračun. Humperk je moral izvrševati naloge namestništva petih cerkva: cerkve v Selah, Slovenjem Plajber-ku, Za vrhom (Barntal), na Golšovi in v Borovljah. Kot namestnik (Vogt) je moral nadzorovati svetno upravo cerkvenega premoženja in jo deloma sam izvesti. Imel je pravico do premoženja umrlega župnika. Nadaljne naloge so bile: nadzorstvo cerkvenih računov, inventure, zapečatenje zapuščine po smrti duhovnika in razprava o njej. Poleg dopisovanja in komisij je bilo treba sestaviti pet glavnih letnih obračunov. Leta 1793 je bilo v humperškem deželnem sodišču edenindvajset od države nastavljenih duhovnikov in poleg tega še gozdni duhovnik in nekdanji pu-ščavnik „Franziskus Galob" na Žih-poljah.
Vojaštvo je obsegalo predvsem vsakoletne humperške nabore, ki so bili najpomembnejši v celovškem okrožju, s potrebnimi pisarskimi deli. Dne 18. avgusta 1620 je bil nabor v Celovcu, tedaj je bilo potrjenih k vojakom iz humperške graščine 1130 mož. Povečini pa so bili nabori na Humperškem gradu, kjer so morali njegovi uradniki pomagati deželnim komisarjem pri delu. Pregled je bil natančen in nepotrjeni so bili le prestari, bolni, gluhi ali mežnarji. K vojaštvu je spadal tudi razvid brambovcev (Landvvehrmanner), katerih je bilo v humperški graščini sto, in dopustnikov. Medtem ko so bile na Štajerskem odgovorne za brambovstvo
župnije, so bila na Koroškem poverjena deželna sodišča. Ako je bil pohod vojakov preko humperškega deželnega sodišča, je pristojni koroški poverjenik in pozneje o-krožje dan pred pokretom obvestil upravnika na Humperškem gradu. Ta pa je dal navodila postaji za pokret in priprego v Kožentavri, ker je bil Humperk odgovoren za hiter in urejen pohod. Država sama tedaj še ni zmogla prevoznih sredstev. Leta 1793 je bilo na razpolago tej postaji v Kožentavri 346 konj za priprego, ki so jih zaplenili kme-
tom v celi okolici, ko so jih potrebovali. Zato so prav tako redno pregledali tudi konje kakor moške pri naboru za brambovce. Tudi pri pregledu konj so živeli deželni komisarji in konjiški stotniki na račun humperške graščine. V Kožentavri, kjer je bilo tudi skladišče, so se čete, ki so že prekoračile Ljubelj ali pa še ne, povečini nekaj
dni odpočile. Dne 6. in 8. junija 1634 na primer so morali podložniki v Kožentavri priskrbeti za petdeset vojakov, ki so pripotovali iz Št. Vida ob Rijeki, denar, prehrano in krmo za konje v vrednosti nad 75 goldinarjev. Ob takih prilikah se je ponavadi zadržal v Kožentavri nekaj dni humperški uradnik, največkrat deželni sodnik, ki je spravil vojake pod streho, jim preskrbel prehrano in sestavil račune. Te stroške so potem razdelili na vse humperške podložnike.
K davkarstvu je spadalo pobiranje raznih davkov. Leta 1835 na primer je moralo štiri humperških uradnikov pobrati zemljiški in hišni davek od 1774 podložnikov, pri-dobnino od 750 in užitnino od 250 podložnikov. Poleg tega je bilo treba pobirati še trajni prispevek za priprego in odgon v okrožju (odgon
oseb na Humperk pred sodišče) ter drugo od 2524 podložnikov, nalagati zarubljenja in tako dalje. Po napoleonskih vojnah so vsako leto nabrali in oddali okrog 22.000 goldinarjev.
V okvirju carinstva in prometa je moral Humperk nuditi pomoč državni carinski postaji na Ljubelju in v Dravski dolini v Rožu ter vzdr-
ževati ceste v svojem deželnem sodišču, to je Ljubeljsko in Rožan-sko cesto s stranskimi cestami. Popravljali so jih humperški podložniki v obliki rabote, ki so jo lahko nadomestili z denarjem. Šele od leta 1835 dalje je vzdrževala država „glavno deželno trgovsko in poštno cesto" iz Celovca v Ljubljano (Ljubeljsko cesto). Prav tako je morala humperška graščina skrbeti za most čez Dravo pod Humper-kom, ki ga je dobila leta 1552 od vetrinjskega samostana nazaj. Z mostom vred pa je dobila nazaj tudi gozd na gori Žehtar pri Borovljah in kmetijo v Svetni vasi ter kmetiji v Psinji vasi in v Glinjah, ki jih je prejel samostan od Humperka in vojvode Bernharda za njegovo vzdrževanje. Poleg tega je smel leta 1595 z dovoljenjem cesarja Maksimilijana II. urediti ob dravskem mostu mitnico in leta 1637 povečati mostnino. Ker pa je v življenjski dobi človeka Drava tako razširila svojo strugo, da je moral podaljšati most od dolžine 24 pol na 53 pol in ker je moral vzdrževati Ljubeljsko cesto iz svojih gozdov in s svojimi podložniki, je zaprosil takratni humperški gospod Sigmund Helfried preko koroških deželnih stanov (zastopnikov plemstva, duhovščine in meščanov) pri dvorni zbornici v Gradcu zato, da bi dobil v najem državni carinski urad na Ljubelju, njegovo podružnico v Podgorjah in urad ob Dravi. Dohodki teh uradov naj bi izenačili stroške pri gradnji mosta.
Nadzorstvo obrti in industrije je bilo prav v humperški graščini posebno pomembno. Kajti v Medbo-rovnici sta bili puškama in tovarna orožja; v Slovenjem Plajberku, Bistrici v Rožu, Podljubelju, Bajti-šah, Borovljah in Medborovnici so obratovale fužine; v Bistrici je delovala še tudi tovarna mavca in v Strugi obrat za proizvodnjo gramoza. Poleg tega je bilo že precej o-brtnikov kot krojačev, čevljarjev, tkalcev, tesarjev, mlinarjev, pekar-jev, mesarjev, gostilničarjev in trgovcev z živili. Po letu 1780 je bilo 19 mesarjev, 11 trgovcev in 20 gostilničarjev v humperškem deželnem sodišču. Leta 1631 je izdal Humperk tako imenovani rokodelski red za puškarje, ki je vseboval določbe o kakovosti proizvodov, (Dalje na 7. strani)
Občudovanja vreden pokriti dohod v Humperški grad. Prvi del je masivna podolgovata stavba z renesančnim portalom na čelni strani. Drugi del je pokrit most nad dvema lokoma, ki ju opirata mogočna stebra. Med njegovim gornjim koncem in gradom je bil prvotno vzdižni most, danes pa navaden lesen most. Za njim so bila nekoč močna okovana vrata v grad, na notranji strani gradu ob dvorišču pa druga. Pozidal ga je humperški gospod, grof Sigmund Helfried von Dietrichstein, v drugi polovici 17. stoletja.
JACK LONDON:	21
TRI SRCA
a___________________________________r
Sedel je v pozi Rodinovega „Misleca“, poslušal je in razmišljal, medtem ko mu je očarljiva mestiza brala. Toda starec ni bil sanjav, niti junak, ki z mečem napada mline na veter, kakor don Kihot. Bil je sicer slep in zunanji svet je bil zanj mrtev, vendar pa so poteze na njegovem koščenem obrazu govorile, da je izredno energičen. Njegova duša nikakor ni bila slepa, zakaj prodirala je v najskrivnej-še globine ter videla tam skrite grehe in zločine, plemenitost in dobra dela.
Dvignil je roko v zrak, naj mladenka utihne in izgovori misli, ki so mu rojile po glavi med branjem.
„Moški mora vsak dan napredovati v svoji izobrazbi," je dejal tiho, kakor da govori sam zase. „V bistvu so bili zakoni vedno dobri. Toda praktično izpolnjevanje zakonov je speljalo človeštvo na kriva pota. Ljudje so pozabili, kakšen je končni cilj zakona. Toda zakon je zakon, pa naj bo dober ali slab. Samo naše praktično pravosodje hodi kriva pota. Sodniki in zakonodajalci se prepirajo o svoji kompetenci in kaj radi pozabijo na tožitelje in obtožence. Skrbe samo za to, da dobe vnaprej plačilo od tistih, ki iščejo pravice in pravičnosti.
In vendar ima ta stari Blackston prav. Zakone so ljudje prenaredili in prikrojili po svoje. V pravosodju je najvažnejše srce, ne pa razum, pravičnost, ne pa logika. Zakoni so zdaj samo za to, da pomagajo dijakom pri študiranju logike, ne pa da bi skrbeli za objektivno pravičnost. In kaj pomenijo Preacherjeve besede, da si ljudje sami vse izmislijo? To pomeni, da so se spremenili prvotno dobri zakoni v molzno kravo za odvetnike in sebične zakonoda-
jalce, ki pridejo z njihovo pomočjo do slave in okroglih trebuščkov. Ljudje, ki bi radi našli v zakonih pravičnost in zaščito, pa nimajo od naše zakonodaje prav nobene koristi. Tako je in nič drugače."
Umolknil je, ostal v pozi Rodinovega „Misleca“ in se globoko zamislil, medtem ko je prelepa mestiza čakala na običajni znak, naj začne znova brati. Naposled se je iz globine misli, kjer je tehtal pravico in krivico svetovja, zopet začul njegov zamolkli glas:
„Toda tu v panamskih Cordillerih imamo pravično, nepristransko in čisto zakonodajo. Mi si ne lastimo pravice, da bi kratili komu svobodno voljo. Naš cilj ni skrb za želodec. Sodnik v raševini je vedno pravičnejši kakor sodnik v žametu. Beri dalje, Mercedes! Blackston ima vedno prav, samo če ga ljudje pravilno berejo — temu pravimo paradoks in je podobno sodobnemu pravosodju, ki je tudi paradoks. Beri torej! Blackston je temelj človeškega prava, toda — ah, koliko zla so že storili prebrisani ljudje v njegovem imenu!"
čez deset minut je slepi mislec dvignil glavo, podu-hal zrak in dal mladenki znak, naj neha brati. Po njegovem vzgledu je začela tudi sama močneje vdihavati zrak.
„Morda se širi ta vonj od svetilke, o Pravični?" je omenila spoštljivo.
„To je vonj gorečega petroleja," je dejal starec. „Svetilka je nedolžna. Nekje v daljavi gori nafta. Čujem tudi oddaljene strele."
„Jaz nisem ničesar slišala...“ je spregovorila mladenka.
„Draga hči, tebi, ki vidiš, ni treba slišati tako dobro, kakor slišim jaz. Bilo je mnogo strelov. Zapovej mojim otrokom, naj poizvedo in mi sporoče, kaj se je zgodilo."
Mladenka se je spoštljivo poklonila starcu, ki je bil slep, vendar je pa s svojim čudovito razvitim sluhom čutil vsako kretnjo. Nato je odgrnila zaveso iz odej in stopila iz votline. Na vsaki strani vhoda v votlino je stal peon. Oba sta bila oborožena s puškami in lovskimi noži. Ko sta čula
njeno povelje, sta vstala in se poklonila — ne nji, temveč nevidnemu izviru vseh zapovedi. Eden je udaril s topim koncem sekire po kamnu, na katerem je sedel, in se sklonli, da bi lažje slišal. Kamen je pokrival rudorodno žilo, ki se je vlekla skozi vse pogorje. Tam na nasprotnem hribu, odkoder je bil lep razgled po Cordillerih, je v ogromnem gnezdu neke čudne ptice — roparice sedel drugi peon. Tudi ta je naslonil uho na kamen in udaril v odgovor s sekiro po njem. Nato je stopil k bližnjemu drevesu, se: gel z roko v duplino in potegnil za vrv, ki je visela znotraj, kakor cerkovnik, kadar zvoni.
Vse je bilo tiho. Naenkrat se je ogromna, 50 čevljev dolga veja ločila od debla ter se začela dvigati in spuščati, kakor semafor na železnici. Na razdalji dveh milj se je zganilo in odgovorilo na gori stoječe drugo drevo. Čim je bilo to signaliziranje končano, se je na soncu nekje v dolini zalesketalo ročno ogledalo in poslalo povelje slepca v votlini na vse strani. In naenkrat je vse pogorje oživelo. Na vse strani so s pomočjo rudorodne žile, sončnih žarkov in premikajočih se vej potovala šifrirana povelja.
Enrico Solano je jahal ta čas čil in zdrav v spremstvu svojih sinov Alesandra in Ricarda spredaj, za njim pa Leoncie in Henry Morgan. Francis je bil zadnji, ker je hotel na vsak način braniti svoje prijatelje v primeru nepričakovanega napada od zadaj. Zdaj pa zdaj se je ta ali oni ozrl in vsem se je poznalo na obrazih, da se boje za Francisovo usodo. Ker Francisa le ni bilo od nikoder, se je Henry neopaženo vrnil, da ga poišče. Kmalu nato je tudi Leoncie obrnila konja, ker jo je skrbelo, kaj je s Francisom. Toda konj, ki je čutil pred seboj drugega konja, se ni hotel ukloniti njeni volji. Zarezgetal je in se spustil v galopu naprej. Leoncii ni preostalo drugega, kakor da ustavi in razjaše konja. Snela je konju uzdo in hitela peš nazaj. Šla je tako naglo za Henryjem,da ga je malone dohitela v trenutku, ko je srečal Francisa in peona. Oba mlada Američana sta ji začela očitati, da tako nepremišlje-
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 3. 8.: 7.05 Duhovni nagovor. — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 4. 8.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Za našo vas. (Kmetijska gospodarska zadruga Globasnica).
TOREK, 5. 8.: 9.30 Mladina poje. —
13.45	Celovški radijski dnevnik. — Šport. — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 6. 8.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Iz koroške literarne delavnice — Janko Messner. — J. F. Perko-nig (Ob 85. obletnici rojstva).
ČETRTEK, 7. 8.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Družinski magazin.
PETEK, 8. 8.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Kar po domače.
SOBOTA, 9. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 3. avgusta:
16.30 Oddaja z miško — 17.00 Kuhar in krojač — 17.30 VVobinda — pustolovska v pragozdu — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Pojte z nami — 19.00 Avstrija v sliki — Dunaj — 19.25 Beseda k nedeljskemu večeru — 19.30 Čas v sliki z kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Kraj zločina — 21.50 Pogovor — ddr. Gunther Nen-ning z Gerhardom Zwerenzom — 22.40 Poročila.
PONEDELJEK, 4. avgusta:
10.00	Šerif brez colta — 17.55 Za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Ml — 18.50 ORF — danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport ob ponedeljkih — 20.55 Ceste v San Frančišku —
21.45	Glasbena poročila — 21.50 Ed-mond Kurtz in njegov Stradivarijev čelo — 22.35 Poročila.
TOREK, 5. avgusta:
10.00	Brez morale se živi bolje —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Schongru-berjevi — 18.25 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Ben Spray — 21.00 Zopet se hodi čez mrliče — 22.40 Poročila.
SREDA, 6. avgusta:
17.00	Lutkovno gledališče — 17.30 Dr. Doolittle in Bill — 17.35 Za lahko noč — 18.00 Naslednji prosim — halo zdravnik! — 18.25 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — kultura in šport — 20.00 Teleobjektiv — pre-zentira Claus Gatterer — 21.05 Svet knjige — 21.35 Munchenske zgodbe
—	22.25 Poročila.
ČETRTEK, 7. avgusta:
17.55	Za lahko noč — 18.00 Bridget in Bernie — 18.25 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Znanje — aktualno — 20.50 Drugi umor psa — 22.30 Poročila.
PETEK, 8. avgusta:
17.55	Za lahko noč — 18.00 Družina Feuerstein — 18.25 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Mati — 21.15 Velika Katarina — 22.55 Poročila.
SOBOTA, 9. avgusta:
16.30 Majhna hiša — 17.00 Gradbišče — 17.30 Indian river — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Od večera do jutra
—	18.25 Televizijska kuhinja — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport
—	20.15 Sobotni večer na Koroškem
—	21.15 Ziegler pretirava — skeč Efraima Kishona — 21.25 Moja pesem zate — Vicky Leandros — 22.15 Pan-optikum — 22.35 Dolgi prsti — trde pesti — 23.55 Poročila.
TV AVSTRIJA
2. PROGRAM
NEDELJA, 3. avgusta:
14.20	Evrovizija iz Beograda — kanu in kajak — svetovno prvenstvo ter povzetek dirke v formuli I — velika nagrada Nemčije — 18.30 Never give a succer an even break — tepcu ne daj šanse — 19.45 Enciklopedija — 20.15 Poznate melodijo — 21.00 Concerto ba-rocco — 21.20 Literaricum — 21.50 Čas v sliki 2.
PONEDELJEK, 4. avgusta:
19.00	Mozartove punčke — 20.00 Munchenske zgodbe — 20.55 Terra Africa — 21.45 Čas v sliki 2.
TOREK, 5. avgusta:
19.00	Dolžni smo jim — 20.00 Čuti —
21.00	Čas v sliki 2.
SREDA, 5. avgusta:
19.00	V labirintu Minotavrusa — 19.40 Gradili so prispodobo nebes — 20.00 Monsier zahajajo na stranpota — 21.35 Čas v sliki 2.
ČETRTEK, 6. avgusta:
19.00	Živali v nevarnosti — 19.45 Trik-filmi — 20.00 Senzacije iz cerkusa
—	20.50 Čas v sliki 2 — 21.10 Šport —
21.20	Trailer.
PETEK, 7. avgusta:
13.00	Prenos evropskega prvenstva v jahanju ter tenis — evropsko prvenstvo — 19.00 Kuhinja domotožja —
20.00	Midem 75 — braziljanska gala
—	20.45 Kultura — posebno — 21.15 Čas v sliki 2.
SOBOTA, 9. avgusta:
13.00	Prenos evropskega prvenstva v jahanju in tenis — evropsko prvenstvo — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Kraljevske sanje — 19.40 Gradili so prispodobe nebes — 20.00 Galerija —
20.15	Casanova 70 — 22.35 Vprašanja kristjana.
TV Ljubljana
NEDELJA, 3. avgusta:
9.20	Poročila — 9.25 R. M. du Gard: Thibaultovi — 10.20 Otroška matineja — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 17.50 Poročila — 17.55 Otok zakladov —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Ženske iz djavoljih merdevin — 20.50 Vzpon na Mount Mc Kinley —
21.15	Športni pregled — 21.50 TV dnevnik — 22.10 Avtomobilske dirke na Nurburg ringu.
PONEDELJEK, 4. avgusta:
18.15	Drejček in trije Marsovčki — 18.35 Leta minevajo, čas teče — 19.05 Odločamo — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Lacko in Krefli — 21.30 Kulturne diagonale — 22.00 TV dnevnik.
TOREK, 5. avgusta:
18.10 Naočnik in očalnik — 18.50 Biseri morja — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Zadnji meseci druge svetovne vojne — 21.00 Adam Šangala — 22.00 TV dnevnik — 22.25 Mladinsko evropsko prvenstvo v namiznem tenisu.
SREDA, 6. avgusta:
18.15	Vrančeve dogodivščine — 18.45 Po sledeh napredka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Točno opoldne — 21.30 Miniature — 22.00 Televizijski dnevnik.
ČETRTEK, 7. avgusta:
18.20	Napoleon in ljubezen — 19.30 TV dnevnik — 22.00 Nekoč je bila hiša
—	21.25 Diagonale — 21.55 TV dnevnik
—	22.10 Jazz na ekranu.
PETEK, 8. avgusta:
18.05 Morda vas zanima: Lado Lasko-
naraščaju rokodelcev, zaščiti obrti in drugo. Leta 1698 ga je razširil, potem pa je nova država Marije Terezije prevzela to nalogo.
Ker so obsegali gozdovi humper-ške graščine same 17.000 oral (9784,2 hektarjev), je stavilo tudi gozdarstvo velike zahteve. Skušali so po možnosti zabraniti roparsko gospodarstvo in imeti izkoriščanje gozda pod kontrolo. Nadzorstvo gozda so izvajali gozdarji, ki pa so bili sami nadzorovani. Njihove glavne naloge so bile pokazati obseg sečnje in napraviti obračun ter pobirati davek od gozda in oglja.
Nadaljnji obsežni delokrog Hum-perka je bilo socialno in sanitarno udejstvovanje. Sem je spadala oskrba ubogih in pomoč pri uimah, na primer pri požaru, poplavi, plazovih in tako dalje. V teh slučajih je prišlo povečini do dolgotrajnih poizvedovanj, ki so ugotovila obseg škode in preračunala primerni popust davkov. Direktne pomoči kakor danes pa ni bilo.
K zdravstvu je spadala kot razmeroma stara ustanova humper-ška bolnišnica v Kožentavri. Bila je
var — 18.45 Ansambel Jožeta Krežeta — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Najlepša ženska mojega življenja — 21.25 625 — 21.45 TV dnevnik.
SOBOTA, 9. avgusta:
17.55	625 — ponovitev — 18.30 Vsi za enega — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar ■—
20.00	Velika sprememba — 20.30 Zabava vas Josipa Lisac •— 21.25 TV dnevnik — 21.40 Kojak.
naslednica vetrinjskega zavetišča (hospica) pod Ljubeljem, ki ni dolgo obstajalo. Ustanovil jo je leta 1643 takratni humperški gospod Sigmund Ludwig za dvanajst starih mož, ki pa se niso vsi trajno nahajali v oskrbi. Leta 1803 je bilo od njih le šest v trajni oskrbi, ostali pa so se potepali ali pa delali pri kmetih. Dušno pastirstvo v bolnišnici je prevzela župnija Kapla ob Dravi, zato je moral plačevati Hum-perk vetrinjskemu samostanu petdeset goldinarjev na leto. Oskrbovala jo je upraviteljica s tremi strežnicami. Bila je bolj podobna domu starih in sirotišnici kot bolnišnici. Tam se je nahajala tudi javna kuhinja kakor ob vratih samostanov. Nekateri nižji humperški uradniki so prejemali vsak dan porcijo iz te kuhinje kot del naturalij (poljskih pridelkov), ki so jih dobili namesto delne plače. Humperk je bil obvezan tudi, da nastavi zdravnika („Chyrurgus“) in babice ter da jih nadzoruje. Vsi pa so živeli le od tega, kar so jim plačali pacienti.
(Dalje prihodnjič)
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381
RUTAR-CENTER
® ugodno dobavi ® in hitro na dom • dostavi
Kraji in pokrajine potovanja...
(Nadaljevanje s 6. strani)
no tvega svoje življenje. Toda v njunem glasu ni bilo pravega ogorčenja, pač pa komaj zadrževana ljubezen. Oba sta napenjala sluh, da ujameta medsebojne vibracije strastne ljubezni.
Ker je ta hip prevladovalo srce nad razumom, sta bila Henry in Francis tako zatopljena v svoje intimne občutke, da nista opazila, kako se je iz džungle približal oddelek. Kljub temu, da so plemičevi tovariši opazili v njuni družbi ubežnega peona, ki so ga začeli takoj pretepati, bi se obema Morganoma ne bilo nič zgodilo, če bi bil navzoč plemič. Toda tega je mučila že več dni zaporedoma malarija, tako da je moral zaostajati. Vendar pa so bili njegovi prijatelji zelo vljudni in prijazni z Leoncio, kakor tudi s Henryjem in Francisom, katerima so zvezali samo roke ter se pripravili, da ju odpeljejo tja, kjer so čakali konji in plemič. Peon je seveda dobil za svojo nepokorščino takoj predujem na račun poznejših muk.
Toda usoda je hotela drugače. Naenkrat so se začuli v bližini radostni vzkliki in iz džungle sta se pojavila z orožniki poglavar in Alvarez Torres. Nastal je krik in vik, oba oddelka sta hotela vedeti, kdo je nasprotnik in kakšne namene ima. V tej splošni zmešnjavi se je Torres zaničljivo ozrl na Francisa in Henryja ter stopil k Leoncii. Poklonil se ji je po vseh predpisih španskega kavalirstva.
„Čujte,“ je zašepetal in se ironično nasmehnil. „Ne smete me razumeti napačno. Prišel sem, da vas rešim in obvarujem vsake nevarnosti. Vi ste kraljica mojih sanj. Pripravljen sem umreti za vas, da, z veseljem umrem, dasi bi zelo rad živel za vas.“
„Ne razumem vas,“ je odgovorila Leoncie kratko. „Ne vem, kaj naj pomenijo vaše besede o življenju in smrti. Nikomur nismo storili nič žalega, niti jaz niti moj oče niti Francis Morgan niti Henry Morgan. Zato pa, sire, ne more biti pri tem govora o življenju in smrti."
Henry in Francis sta stala v bližini in napeto poslušala pogovor med Leoncio in Torresom. Krik in vik ju je nekoliko motil, vendar sta pa slišala glavno vsebino pogovora.
»Pozabili ste, da bi moral biti Henry Morgan obešen," je trdil Torres svoje. »Dokazano je, da je umoril Alfara Solana, vašega strica in brata vašega očeta. Vsaka misel o rešitvi Henryja Morgana je brezupna. Pač pa lahko rešim Francisa Morgana, če ...“
„Če?“ je vprašala Leoncie in oči so se ji srdito zasvetile.
„Če boste prijazni z menoj in če postanete moja žena," je dejal Torres povsem mirno, dasi sta ga gledala oba Američana, tako kakor bi ga hotela utopiti v žlici vode.
Torrdes se ni mogel več obvladati. Ker je videl, da Henry in Francis imata zvezane roke in da se mu torej ni treba bati njunih pesti, je prijel Leoncio za roko, rekoč:
»Draga Leoncie, kot vaš mož bi lahko storil kaj tudi za Henryja. Morda se mi celo posreči rešiti ga, če je pripravljen takoj izginiti iz Paname ...“
»Ti prekleti španski pes!" je zakričal Henry in si zaman prizadeval pretrgati vrv, s katero so mu zvezali roke na hrbtu.
»Ameriško ščene!" mu je zabrusil v odgovor Torres in ga udaril s pestjo po obrazu.
Tisti hip je Henry dvignil nogo in sunil Torresa v trebuh, tako da je odletel proti Francisu, ki ga je na enak način poslal nazaj. Kakor žoga na igrišču je ubogi Španec romal sem in tja, dokler orožniki niso zgrabili obeh Američanov ter ju začeli neusmiljeno pretepati. Torres jim je dajal pogum, in ko si je od brc nekoliko opomogel, je potegnil nož in planil nad zvezana sovražnika. Konec prepira bi bila krvava drama, če bi se ne bila pojavila iz džungle tolpa oboroženih mož, ki so postali gospodarji položaja. Nekateri od teh skrivnostnih prišlecev so bili v raševinastih jopičih, drugi pa v raševinastih plaščih s kapucami.
Orožniki in plemičevi spremljevalci so v nepopisni grozi skočili vstran. Začeli so se križati in mrmrati:
»Slepi Bandit! Neizprosni Sodnik! To so njegovi pomočniki! Izgubljeni smo!" Toda izmučeni peon je planil na-
prej in pred poveljnikom padel na svoja okrvavljena kolena. Nesrečnež je začel tarnati in prositi, naj neznanec pravično kaznuje njegove sovražnike.
»Poznaš pravosodje, na katero apeliraš?" je vprašal poveljnik z zamolklim glasom.
»Da, to je — kruto Pravosodje," je odgovoril peon. »Vem, kaj pomeni apelirati na kruto Pravosodje, in vendar apeliram nanj zato, ker je pravica na moji strani."
»Tudi jaz zahtevam, da reši naš spor kruto Pravosodje!" je vzkliknila Leoncie in oči so se ji zasvetile. Vendar pa ji je bilo malo tesno pri srcu in zato se je obrnila k Francisu in Henryju ter zašepetala: „Pa najsi bo kruto Pravosodje kakršnokoli!"
„Ne verjamem, da bi bilo bolj pristransko, kakor pravosodje, ki bi nas čakalo, če bi se uresničil poglavarjev in Torresov načrt," je zašepetal Henry in pogumno stopil pred poveljnika skrivnostnega oddelka. »Tudi jaz apeliram na kruto Pravosodje!" je vzkliknil.
Poveljnik je prikimal z glavo.
»Jaz tudi," se je oglasil Francis.
Za orožnike se neznanci menda sploh niso zmenili. Plemičevi spremljevalci so izjavili, da se bodo rade volje pokorili vsemu, kar sklene skrivnostni Slepi Bandit. Samo poglavar se je upiral.
»Morda niti ne veste, kdo sem?" je izjavil samozavestno. »Pred vami stoji Mariano Vecara e Hijos, mož slavnega imena in sijajne kariere. Ne smete pozabiti, da sem poglavar San Antonia in najboljši prijatelj panamskega guvernerja. Vlada panamske republike mi popolnoma zaupa. Opozoriti vas moram, da sem prišel v Cordillere v imenu zakona. Mi poznamo samo en zakon in eno pravosodje, panamsko. Cordillerskih zakonov ne poznamo in ne priznavamo. Protestiram proti samovolji in nasilju, ki naj bi bilo po vašem prepričanju kruto Pravosodje. Nasilje ne more biti pravosodje. Proti vašemu Slepemu Banditu pošljem celo armado in psi bodo glodali njegove kosti v San Antoniu."
(Dalje prihodnjič)
O H M 75	OHM 75
24. Avstrijski lesni velesejem
od 9. do 17. avgusta 19/5
1600 razstavljaicev iz 30 držav. — Sejem, ki bo tudi za vas zanimiv
OHM 7 5	OHM 7.5
OHM 75	*	OHM 7 5
celovški velesejem
VELIK VESELIČNI PROSTOR od 7. avgusta 1975, ob 18. uri
OHM 75	OHM 75
Karaten: „Hier ist ein deutsches Land
zur nationalen Frage in Sudkarn-ten“, in der er milde anregte, die Katholiken Karntens mogen Jmmer auf Verstandigung bedacht sein, Beschuldigungen und Nachrichten Ciber Vorkommnisse in der nationalen Frage mit einem von Klugheit
Versohnung auszusprechen.“ Und: „Allen Priestern auf der Welt ist es allgemein verboten, sich poli-tisch zu betatigen."
Daran fiihlte sich freilich Mucher nicht gebunden: „Wo deutsche Katholiken benachteiligt sind, gibt es kein Verbot, vveder vom Bischof, noch von Rom.“ Sein personliches
Wi!helm Mucher hujska v cerkvenih oblačilih
sovvie christlicher Liebe gescharf-ten Blick zu beurteilen, und immer vvieder das Anliegen des nationalen Friedens in das Gebet einzu-schlieBen, besonders in Anbetungs-stunden".
Dann ging er auf Urlaub.
Zuriick Iiel3 er seinen eher ratlo-sen Generalvikar Franz Kirchner, der sich in Chef-Absenz nicht vor-zuprellen getraute:	„Man muB
vvarten, bis der Bischof zuruck-kommt." Immerhin erinnerte er sich an die VVernberger Predigt: „Herrn Mucher war aufgetragen, Gedanken des Friedens und der
Kreuz steht im Siiden: F tir ihn sind nicht die Slovvenen, sondern die deutscchsprachigen Karntner die bedrohte Minderheit. „Die Slowe-nen wollen uberall slovvenische Pfarrer drinnenhaben, auch wo gar kein einziger Slowene lebt. Und dann vverden deutsche Gottesdien-ste verhindert und es heiBt: Ent-weder ein Begrabnis in slowenisch oder gar keines.“ Die Folgen moch-te der Deutschtum-Vorkampfer schon lange beobachtet haben: „lmmer mehr Abmeldungen vom Religionsunterricht, weil kein Deut-scher will, daB sein Kind in Slo-
Minderheitenkrieg in Sudkarnten tobt auch an der Kirchen-Front Slovvenen vvettern gegen Deutschtum-Pfarrer VVilhelm Mucher
„Die Sudkarntner Kirche stinkt nach einer Slawisierungsanstalt“ bediente sich Pfarrer VVilhelm Mucher, eben von einer Pilgerfahrt aus Rom zuruckgekehrt, aus Tau-sendjahrigem-Reich-VVortschatz.
Das hatte der BOjahrige Geistli-che auch schon vor Antritt der frommen Reise vviederholt getan, zuletzt in einer Peter-und-Paul-Pre-digt, die er anlaBlich einer Fahnen-segnung des Karntner Abvvehr-kampferbundes in VVernberg bei Villach gehalten hatte: „Wir konnen nicht genug deutsche Trachtenver-eine grunden und andere Vereine und Ortsgruppen. VVir konnen nicht genug deutsche Veranstaltungen halten, deutsche Fahnen weihen und konnen diese nicht hoch genug in den Himmel heben, damit alle VVelt sieht: Hier ist ein deutsches Land, ein deutsches Territo-rium.“
Die Minderheitenvertreter rea-gierten massiv und forderten die Absetzung des Pfarrers, der just der Propstei Maria Saal vorsteht: dem groBten VVallfahrtsheiligtum der Karntner Slovvenen. Filip VVa-rasch, Zentralsekretar des christli-chen Rates der Karntner Slovvenen: „Hier vvird mit Hilfe des Gottesdien-stes gegen den Gottesdienst ge-hetzt." Der „Rat“ verbreitete es auch iiber seinen Pressedienst „naš tednik": „Kardinal Dr. Konig, Nun-tius Dr. Rossi und slovvenische Bi-schofe sollen gegen Mucher ein kirchliches Verfahren einleiten."
Kreuz im Suden
Vom bundeslandeigenen Dioze-sanbischof Joseph Kostner fiihlen sich die Slovvenen namlich nicht eben unterstiitzt. Der Karntner Oberhirte verfaBte eine „Erklarung
vvenisch unterrichtet vvird.“ Bei sei-ner VVernberger Predigt („Wer sich im Grenzland Karnten als Slovvene bekennt, nimmt das Risiko auf sich, daB Karnten als Slovvenisch-Karn-ten einmal zu Jugoslavvien kommt") erntete er — jedenfalls nach eige-nen Angaben — bloB Sympathien: „Die Leute haben aufgeatmet, daB einer sich einmal traut, das zu sa-gen, am liebsten hatten sle mich umarmt." Und kramt in zustimmen-den Briefen: „Da steht immer vvieder: VVir bevvundern Ihren Mut.“
Den hatte sich der „alte Mase" (Mucher liber Mucher) schon im Zvveiten VVeltkrieg angedient. „39 unterm Hitler" vvurde er zum Prie-ster gevveiht und war ab 1942 im slovvenischen St. Filipen Seelsorger, „mitten im Partisanengebiet". Braune Vergangenheit bestreitet der Karntner Deutsch-Nationale, dem die Slovvenen heute heftige Sym-pathien aus Burgers Neo-Nazi-Gruppe nachsagen, freilich heftig: „Die Slovvenen vviirden sofort sa-gen, ich bin ein Nazi.“ Listig: „Wenn sie konnten." Muchers zementier-ter Standpunkt: „lch bin bToB gegen den AnschluB an Jugoslavvien." Den ervvartet er allerdingst sicher „fru-her oder spater".
Desvvegen publizierte der „streit-bare Minderheitenfachmann" auch schon des ofteren Biicher zur „so-genannten Minderheitenfrage", in denen er „schon viel fruher die Gedanken der VVernberger Predigt" verbreitete. 1963 etwa quali-fizierte er „das iiberaus fromme VVesen gevvisser slavvischer Kreise" ab, „das sie aber keinesvvegs hin-dert, ihr Christentum dem Kommu-nismus in den Rachen zu vverfen". Und fiihlte sich als Landpfarrer schon damals zur Sorge um das VVohlergehen der internationalen
Kirche berufen. So sandte er dem vveltvveit als gutigen Einigungs-papst anerkannten Johannes XXIII. unfreundliche VVorte ins Grab nach: „Der Herr gebe ihm und seiner kommunistenfreundlichen Ostaus-richtung die evvige Ruhe."
Muchers gesammelte Deutsch-VVerke (unter anderem: „Die Spra-che des Religionsunterrichtes in Sudkarnten •— Eine Entgegnung", unter dem Pseudonym „Hermago-ras Schribar" ein Pamphlet „Min-derheit ohne Maske") erschienen vorsichtshalber im Selbstverlag: „Sonst hatte ich’s dem Ordinariat vorlegen miissen, und die hatten mir die schonsten Sachen heraus-gestrichen."
Zum Kriegszustand mit den Slovvenen fiihlt sich Kriegs-Pfarrer Mucher jederzeit „berechtigt, wenn die Slovvenischen ununterbrochen gegen mich agitieren", und vvill die Sache jetzt aufriihren: „Die Slovvenen mochten mich und alle deut-schen Pfarrer vveghaben. Wenn ein Priester die Interessen der Deutsch-sprachigen vertritt, ist er ein Hetz-prediger, wenn’s ein Slovvene ist, dann ist er fur sie ein Heiliger." In christlicher Ruhe ervvartet der Deutsch-Streiter auch gerichtliche Auseinandersetzungen: „Wenn ich schon kein Heiliger sein kann, dann vvenigstens ein Martyrer.“ Jedenfalls fuhlt er sich auf rechtem Karntner Boden: „lch habe als Deutscher das Recht und die Pflicht, fur die Deutschen einzutreten, SchluB, Punkt."
Und von den Klerikal-Oberen be-furchtet Mucher schon gar nichts. „Die Einleitungen von meinen Pre-digten sind ja immer stockkatho-lisch."	VVolfgang E. Smutna,
VVochenpresse
Berite in priporočajte „Na$ tednik"
PRESSEDIENST
in deutscher Sprache
m
naš tednik
Naročam se na	Naročam
□	»naš tednik" naročnina letno 150.— šil. za tuzemstvo □	„nt“-Pressedienst in deutscher Sprache naročnina letno 150.— šil.	□	»naš tednik" □	„nt“-Pressedienst in deutscher Sprache tudi za svojega znanca — prijatelja — kolega. (Ustrezno podčrtaj): Ime in točen naslov:
za tuzemstvo	
Ime in točen naslov:	
	lastnoročen podpis
Izrežite in pošljite na naslov:	„Naš tednik", Viktringer Ring 26,
9020 Klagenfurt—Celovec	
Koroška: kupčija s preteklostjo
Hitlerjeve medalje in Hitlerjevi kovanci, importirani iz Švice in Nemčije, najdejo na Koroškem posebno veliko odjemalcev. Neki trgovski zastopnik, doma iz Krive Vrbe (Krumpendorf) je importiral take kovance in jih potem posredo-
val gostilnam, trgovinam in bencinskim črpalkam, kjer je našla Hitlerjeva podoba veliko odjemalcev. — „Naš tednik" je svojčas poročal kot edini časopis o tem barantanju s preteklostjo.
V Moosburgu pa je zdaj morala vkorakati žandarmerija. Morala, ker je na neki tamkajšnji črpalki dobil pred oči fuhrerjeve medalje tudi sin vodje židovskega dokumentacij-
Hitlerjeve kolajne na koroškem jopiču: spredaj podoba Grofaza, zadaj njegovo in tisočletnega rajha geslo: „Ein Volk, ein Reich, ein Fiihrer".
skega centra na Dunaju, Simona VViesenthala. Ta je seveda to škandalozno kupčijo takoj javil žandar-meriji, ki je potem konfiscirala kovance z podobo največjega zločinca zgodovine. Omenjenega trgovskega zastopnika pa je ovadila na podlagi zveznega zakona o znakih iz leta 1960.
Glasilo za koroško OVP Volks-zeitung je te dni poročala o kupčijah v Moosburgu in da jih je preprečil VViesenthalov sin. Pač pa se ni zgražala nad trgovanjem s preteklostjo, ampak je postavila VViesenthala ml. kot krivca, da ta kupčija ne leti več.
Film Brandstallerjeve so pokazali tudi v Srbiji
Film „Fremde in der Heimat" (»Tujci v domovini"), ki ga je posnela dr. Trautl Brandstaller in ki je na Koroškem tako razburil duhove, so te dni prikazali tudi na televizijskih zaslonih v Srbiji. Film vsekakor pomeni izvrstno informacijsko podlago o vprašanjih koroških Slovencev. Film »Tujci v domovini" bodo kazali tudi po ostalih republikah Jugoslavije.