Dolgovi banovin, mest in drugih samoupravnih teles. Finančno ministr- stvo Je izdalo poročilo, v katerem ugo< tavlja, da znašajo dolgovi banovin in občin 1543 milijonov dinarjev. Od te vsote odpade največ, in sicer 1337 mili« jonov dinarjev, to je 87 odstotkov na občine. Beogradska občina pa ima 452 milijonov dinarjev dolgov, torej na enega prebivalca pride 1867 Din, zagrebška 180 milijonov — na enega prebival« ca 966 Din, Ljubljana 148 milijonov —¦ na enega prebivalca 2467. Po tem izkazu je Ljubljana najbolj zadolžena. Med banovinami, ki so zadolžene za 143 milijonov Din, je najvišje zadolžena Dravska banovina, na katero odpade 20.2% skupne zadolžitve banovin. Podeželskili obCin je 4283, od teh je le 391 zadolženih v skupnein znesku 63 milijonov Din. Vinski zakcn in kletarski tolmač. — V doglednem času izide razmeroma precej obširna knjiga pod tem naslovom. Vsebovala ne bo samo zakona o vinu s pravilnikom in obrazci, marveč tudi stvarno kazalo, avtentični komentar, leksikalna tolmačenja za razumevanje zakona in pravilnika, , .rokovne razprave o najvažnejših vinskih boleznih in napakah, dovoljenih kletarskih manipulacijah itd., vse v zvezi, odnosno v skladu z vinskim zakonom. To bo važria pomožna luijiga za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spirituozami ter za vinske konsumente in kletarske Jiontrolne organe. Snov zi tisk je zbral in priredil Andrej Žmavc, direktor vinarske in sadjarske šole v pok., vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika Dravske banovine v riariboru. Ker bo velikost naklade tega izdanja omejena na najnujnejše število izvodov, se interesentom priporoča, da že zdaj prijavijo omenjenemu piscu in izdajatelju, koliko komadov knjige naj se za nje rezervira. Uprava banovfnske kmetijske šole v Sv. Jurju ob j. ž. javlja: Kr. bansks uprava jo odobrila, da se otvori novo u&tanovljJena ban. gospodinjska šalo pri zavodu početkom januarja ter razpiše y kratkem sprejemne pogoje. Ker izvršujejo vsa adaptacijska dela manjši domači mojstri, napreduje oprema nekoliko počasneje, vendar bo mogoče vsaj b 15. januarjem pričeti s poukom. Sv. Belienk prl Sredlšža ob Dravi. Dne 22. novembra smo pričoli z našo kmatijsko nadaljevalno šolo, katara ee po končnem Bklejm vrši vsak Cetrtek od 2. do 6. ure popoldne v bol_en_.ki &oli v sohi V. razreda. Predavajo gg. predavat&lji: upravitelj A. Žerjav, župnik F. Molan, veleposestnik R. Košar in drugl. Predava__ja, ki se vršljo, so res patrebna za ma&o kmečko mladež. Po gporočilu g. uprarvitelja bomo Solo oMakovall dve leti, po _amBkih mesecih, vme« pa ee bomo naučald katero (p&sem, priredili kako gledalia-ko predstavo, izleite z '.nižano vožnjo Itd. Fantje, le prijavJte ee, zdaj Je že zadnji čas! Starši, pošijite svoje sinove v take &ole! lelah pololaj maliii lcsniti frgofcev. Mali lesni trgovci so spričo svojega težkega položaja poslali ministru za trgovino in industrijo, banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, zbornici za trgovino, obrt in industrijo ter greCilju trgovcev v Slovenjgradcu naslednjo spomenico: V naši domači trgovini z lesom se odIgravajo dogodkl, ki pomenjajo uničenje naše male in srednje lesne trgovine. _Sia tej strani stoji 2000 lesn. trgovcev, od katerih ima 1600 svojo žago. Torej so producenti, ki so dosedaj izvažali obdelan les, a bi bili po novem načrtu, odnosno pravilniku, ki ga je Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih fremijev v Ljubljani na svoji seji dne 0. okt. 1931 izdelala in ki je bil v vsem fcasopisju obljavljen, teh svojih staHh pravic oropanl. Le nekaj nad 40 podJetlj bi imelo po novem pr^vilniku mo- nopol za izvoz lesa. Pogoji, kakor jib je sestavil odbor Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev za dose^o kapacitete rezanega mehkega lesa 2000 m3, obdelanega tesanega lesa 30003 m ali drv 150 vagonov, male trgovce uničujejo. Če pomislimo, da je v naši banovini, posebno v Dravski, Mislinjski, Šaleški in gor. Savinjski dolini lesna trgovina, zlasti lesni izvoz, ker doma potrošimo le prav majhen del, najvažnejša gospodarska panoga, nam je šele mogoče vsaj malo razumeti, kakšno škodo bi moralo utrpeti dornače gospodarstvo, če bi prišlo do uveljavljenja omenjenega pravilnika. Nad 2000 dosedanjih lesnih trgovcev, pGsestnikov in obenem izvoznikov lesa bi padlo brezpogojno v odvisnost nekaj desetoric monopolnikov, katerira bi smeli izkljtično prodati les — in to, če bi ti sploh hoteli kupovati prav po nizki ceni. V imenu vseh malih in osrednjih lesnih trgovcev ter posestnikov žag, ki so obenem tudi trgovci z lesom, vlagamo prošnjo na merodajne činitelje, da se v pravilniku, sestavljenem dne 30. oktobra 1931 od Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, 51. 2. odstavek slovo č) ob uveljavljenju pravilnika: že obstoječa podjetja morajo dokazati, da so dosegla v letu 1928, 1929, 1930 in 1931 sledeče kapacitete: 1 V mehkem rezanem lesu 2000 mJ, 2. v mehkem tesanem lesu 3000 ms, 3. v drvih 150 vagonov. Naj se prepusti kot dosedaj popolna svoboda za izvoz lesa, ker je to prosta obrt. Pač pa naj bi vsak prosilec, ki bi na novo zaprosil za obrtni list za trgovino z lesom dokazal strokovno usposobljenost v smislu 61. 2. a, b in c. Sledi 35 lastnoročnih podpisov, Pozor sadiarfi! To leto nam je Stvarnik z obema rokama blagoslovil sadno letino, lepe vso- te so se dobile za lepo sadje, katerega so umni sadjerejci pridelali a tem, da so sadna drevesa vsega mrčesa in škod« Ijivih poganjkov — parazitov rešeli in iste odstranili. Tu ne born govoril na dolgo in široko, marveč samo opozarjam vse one starokopitneže na to: Obrežite že sedaj na drevesih vse vodenjake — roparje, ki niso debelejši kot Je naš dinar; iste rane, ki so debelejše od enega centimetra, namažite s katranom in ako tega Himate, napravito mazilo: vzamite eno tretjino ilovicc, eno tretjino apna in eno tretjino kravjeka. Treba je misliti, da ravno ti mladi vodeni poganjki pijejo prepotreben sok iz drevesa, predno pride do konca starih vej. To so pravi roparji, ki živijo na račun sadja in razvitja ostalega drevesa. Ravno to je vzrok, da ima samo tisti lepo' sadje, ki ga lahko vedno brez ponudba drago prodaja, kdor vedno pazi, da je drevo lepo osnaženo ter se nepotrebnl izrastki vsako teto vestno in točno odstranijo. Pomislite, kako bi izgledalo trsje, ako bi se ne obrezovalo. Imelo"bi sicer mnogo več grozdja, grozdje pa bi bilo majhno in neokusno, kakor je sad neosnaženega drevesa drobčkan, krastav, črviv in neokusen; še pijača od takega drevesa je neokusna, ni močna. Mnogo, sploh največ se zgreši že prl sajenju. Jame je treba v rahli zemljj v premeru nijmanj pet četrtin metra, v močni, to je ilovnati ali kameniti zemIji do dva metra v premeru in do 70 cm globoko prirediti. Zelo priporočJjivo je te jame že v jeseni i.-kopati, da zemlja čez zimo premrzne in z njo tuli golazen, ki bi mogla mlademu drevesu pozneje škodovati. Ker so se bavili v Savinjski dolini izključno s produkcijo hmelja, ni bilo toliko zanimanja za umno sadjerejo. Danes se za to važno gospodarsko panogo zanimajo celo dekleta. Naše slovensko sadje je slovito, ker mu naše podnebje podeljuje posebno dobroto, kakoršne po drugih krajih ni najti. Končam z opominom: Snažite vaša drevesa in porežite vse izrastke, kl so pravim vejam v nadlogo in škodo. Posnažite temeljito okoli debla spodaj tiste divje izrastke, kjer je pravcata domačija krvne ušice, katera vam na tlsoče lepih drevog leto za letom uničuje. Še enkrat: Vse nepotrebne in kvarljive izrastke do debeline enega dinarja naj se že sedaj z drevesa odstrani, vse debelejše pa od konca februarja naprej, rane pa namaži z omenjenim mazilom Fr. Rudl: potom štajerske sadne zadruge v Mariboru. I. Kakor vsako leto je bil tudi letos početek izvoza ranih jabolk koncem julija in v prvi polovici avg. procej živaheii, toda zablodi se vedno s tem, da izvozničarji v hrepenenju po zadostnl množini blaga in v ve5nem optimizmu obljubljajo previsoke cene, in sicer na sptošno škodo celokupnega izvoza. Ta nacionalna ekonomična škoda s« je zopet prevalila na kmeta producenta laazaj, ker zastane pozneje izvoz in kmet Ima že potrgana nedozorela jabolka, kakor na primer pisani kardinal, jesenpke rambure, namesto, da bi dotična Jabolka še na drevju porastla in se razVila ter za vžitek zadostno dozorela. f-lago se na kolodvorih nakopiči, tako da pridejo kmet, izvozničar in inozemaki odjemalec v zadrego. Neodpustljiva napaka je bila letos, da so mnogi rano sadje prezgodaj, še Eiezrelo in nedoraslo spravili"v promet. V interesu naše sadne trgovine bi bilo, da se v bodoče zabrani to na vsak naJ5in z vsemi sredstvi. ^ Meseca septembra iir oktobra je bilo Jetos silno povpraševanje po lepem in prikupljivem pisanem kardinalu, in kje Je še slučajno bil, plačala se je izredno dobra cena. Od 20. septembra naprej se je začela živahna trgovina in izvoz kanadske renete za Italijo, Francijo, deloma Švico. Pokupila se je vsaka množina, brez izJeme kraja, kje in koliko je bilo na razpolago. Vendar pa se je izkazalo, da hrvatske kanade ne morejo nadomestiti Stajerskih kanad, posebno dotične, katere so rasle v vinorodnih bregih, zlasti pa v savinjskih in pohorskih solčnih legah. Ravnotako so se izčrpale »zlate parmene«, za katere ie bil trg tudi letos v Nemciji, dasiravno je bilo tam preobilno domačega pridelka jabolk in se je splošna cena navadnih trganih namiznih jabolk za vagonske množine plačala samo po 20 do 30 para za kg, dočim so dosegle naše zlatc parmene desetkratno ceno, torej 2 do 3 Din za kg franko Monakovo. Isto ceno doseže in se vedno proda »Gravensteinc«. Do konca novembra je bilo mogoče izvažati vsako množino kanadskih renet in je bilo vedno pomanjkanje te vrste. Za kanadsko reneto in zlato parmeno bo treba v bodoče izvajati posebno tehniko spravljanja in konzerviranja, da se brezhibno ohranijo vsi od narave čiSti in zdravi plodovi in da ne trpijo vsled trganja z drevesa, prevožnje, nakladanja itd. poškodbe. Na ta način bodemo vedno lahko dosegli najvišie cene za te vrste jabolk, in jih bodemo tudi lahko prodali brzo in vsako količino. Za mošancelj je bilo letos v početku njesrove sezone veliko povpraševanje, toda vsled črvivosti in mnogo drobnega ploda je kupčija zaostala. Mošancelj ima pa vedno svoje dobro tržišče na Dunaju, Češkem in v Budimpešti. Na Madžarsko letos ni bilo mogoče spraviti niti enega vagona mošanck, ker je bil denarni promet zabranjen. Na Baumanovi reneti in na zvezdnato-rdeči reneti (Stern-Reinette), kakor na Berner Rosenapfel je tudi letos bilo veliko pomanjkanje in vedno povpraSevanje po njih, toda za domači trg in za zimsko prodajo ne ostanc nobena zaloga istih. Za dolenjsko voščenko v inozemstvu Bploh ni zanimanja in ne pride za izvoz v poštcv. Za pogačarko je vedno sigurnl Izvoz, ako ima najmanje 7 cm premera, kakor za vse dcbelc ramburje raznih oblik Jc trg do meseca oktobra-novembra, in sicer za takozvane »Štrudlerje«. Koncem novembra, ali pa, ko dobijo rjavo usnjato barvo in grenki okus, ne odgovarjajo več in izvoz je nemogoč. Zelo priljubljena jabolka za izvoz je rdeča žlahtnica (roter Edelapfel) iz rogaškega okraja, kakor tudi rdeča Vivanka iz ptujskega okraja in se vsako leto prodajo v vsaki množini. Splošno se lahko proda vsako čisto, debelo, rdečo jabolko, samo da ima nekaj dobrega okusa. Istotako debele »puhovke« (grosser Welschbrunner), knežak, Londonski peping, Bojkovo jabolko, ovčji nos in krivopecelj. Vse te navedene vršte imajo vsako leto sigurni trg in kupca za izvoz, dočim vse ostale vrste ne pridejo v poštev in imajo vrednost samo za domačo uporabo. Zato tudi vsi sadjerejci, kateri letos niso imeli teh vrst jabolk na razpolago, razun tega pa so imeli morda od toče natolčena ali pa črviva jabolka, ne morejo biti s svojo prodajo jabolk in z gmotnim izkupičkom zadovoljni, ker za vse druge slabe vrste jabolk sploh ni bilo kupca. Naj se to važno vprašanje pri sadnem izboru za bcdoče strcgo vpošteva, ker drugačc sadjereei ns pridejo do svojega zaželjenega g_notnetja uspeha. Končno bi omenil še bobovec. Letos se je izvažal bobovec v prvi vrsti na Češko, dočim druge države, ako imajjo dovolj drugih vrst jabolk, bobovca neupoštevajo. Izjemo ima renski krivopecelj. Bobovec, kateri raste na lepi solčni legi, da pridobi zadostno rdečo barvo in svojo debelost pa najmanj 6 om premera, se je labko prodal. Drobni zelenkasti bobovec pa velja samo za moštno sadje, oziroma za zirnsko in spomladansko domačo uporabo. (Drugi del prihodnjič.) * Fr. Wernig: Zopet se je posamezno začelo v zadnjem času razmotrivati o tem vprašanju. Moje mnenje je, da z ozirofn na slovenske kmečke razmere trenutno ni priporočljivo za našo kmečko splošnost stavljati omenjeno vprašanje. Za slovensko kmetijsko splošnost pride večinoma v poštev le reja in izboljšanje domače ..vtobtone živine, in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Kdor živi med našim kmečkim ljudstvom, ve, kako pomanjkljive so še prilike vzreje mlade živine. 2. Vsa reja, krmljenje in oskrBovanje, dandanes v naših kmečkih prilikah še daleč ni prikladno za uspevanje kake žlahtne, predvsem montafonske pasme. Z našimi rejskimi prilikami, in deloma tudi z danimi naravnimi pogoji (kisla krma, pomanjkanje pašnikov in tekališč itd.), bi dosegli pri uvedbi ka- kili montafoncev za kmečke prilike l^ degeneracijo in jetiko. Ako pa nudimc^ naši domači živlni tiste rejske pogoje'?' kakor na primer montafoncem (skrbnoj vzrejo telet, krmljenje s samim senonj in tečnimi krmili), dosežemo iste, Łe naj boljše rejske uspehe, kakor pri manta« foncih In to brez nevarnosti jetikej Mlečnast marijadvorcev, naše bele štaj jerske Živine je deloma v tu- In inozemij stvu že pokazala posamezne uspehe, ki najmanj ne zaostajajo za moirtafoncii Razen tega pa nam domača živina/ predPvsem marijadvorci nudijo nedoseg-j Ijivo dobro kakovost mesa in ta okol^ ščina bo prihajala vsled naraščajoCr nadprodukcije v mleku kmafu do po sebne veljave. Torej z eno besedo: Dd kler imamo še deloma kiselnaste trav nike, dokler ne vzrejamo pravilno in nej dajemo teletom najmanj 5—6 mesecev, ali do enega leta mleko in tečno krmo,dokler ne krmimo predvsem plemenski! živini samo finega sena in otave — brez slame — nikakor ni umestno govoritl v našah kmečkih prilikah o kaki tuji živini, ker se 3 tem ljudi samo bega.J Ko pa bomo že v našem okolišu ugoto--! vili te ugodne rejske prilike, potem pa bo že domača živina potom izbire v ži-i vinorejskih organizacijah mogoče *]» višji stopnji, oziroma celokupno dobic^ kanosnejša, kakor vse različne tuje pasy me. Ne bomo menda kmalu še tako daleČ; da bo naš kmet rekel: Slama spada pod1 žival, ne pa v žival. Rezanica je trenut-1 no v zimski dobi še vsesplošna krma; našega goveda. Posebno letos, ko vse-: povsod primanjkuje krme, vsled znatne! letošnje suše. Ko bo pridelovanje krme v našib razmerah tako razvito, da ne bomo odvisni od globokih pretresljajey vsled suše — neglede na krizo — potem bo naslovno vr^ašanje tudi v splošnem postranskega značaja.