Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
SLovEnaar


Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagcnfurt, Gasomciergas.se 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 19. julij 1957
Štev. 29 (794)
Alžirski narod hoče svobodo in neodvisnost
Vsa Francija je v nedelja slavila, svoj Narodni praznik — obletnica revolucije. V Parizu predi Slavolokom zmage je bila Velika vojaška parada, ki je skušala pokazati solidarnosti borbe za ohranitev Al-žira. Prvič odkar se je V Alžiru začela Pred tremi leti revolucija, so v mimohodu sodelovale tudi enote z alžirskih bojišč, padalci in čete tujske legije. Ker pa sega delovanje , upornikov v Alžiru tudi v Francijo, sO Pariz za dan parade močno zastražili in v ta namen poklicali v prestolnico še 6000 policistov in orožnikov, da bi zagotovili red med proslavo, ki je kila izvedena v zelo napetem ozračju. Levičarski in liberalni krogi pa soi protestirali zaradi potvorjenega značaja naj-Večjega francoskega praznika. Zato je bil ria pobudo uglednih francoskih liberalcev na Trgu Bastilje protestni miting, na katerem je več govornikov zahtevalo' prenehanje vojne v Alžiru in razgovore z uporniki.
Vzporedno s francoskim narodnim, praznikom pa se je nadaljevala borba v Alžiru, in sicer so prav V nedelja izvršili alžirski uporniki doslej mogoče največjo sabotažno akcijo, ko so pognali v zrak nlektrično centralo v Laghouatu,* pri čemer je nastala škoda v višini 30 milijonov šilingov. Domnevajo, da je ta sabotažna akcija začetek vrste podobnih sabotaž v Južni Alžiriji.
Da pa bi klanje v Alžiru čim prej končalo:, je 2. julija v ameriškem Senatu zahteval demokratski senator Kenn,edy, naj Gornji dom Ameriškega kongresa s posebno resolucijo naroči vladi, naj ne podpira Francije v alžirski vojni ter prevzame posredovalno vlogo za uresničenje nlžirske neodvisnosti, kar pa je izzvalo v
ameriški in tuji javnosti presenečenje in živahno reagiranje. Vendar je Dullesov negativni odgovor na to zahtevo potrdil predvidevanje, da vlada, ni pripravljena spremeniti svojega stališča nasproti Alžiru, čeprav s simpatijami spremlja prizadevanje narodov, da imajo upravo' po svoji izbiri.
Na to izvajanje pa je odgovoril preteklo soboto generalni sekretar alžirskega Nacionalnega gibanja Merbah v posebni spomenici Dullesu v kateri je poudarjeno, da je Dullesovo izvajanje razočaralo alžirski narod, kajti za rešitev alžirskega
problema ni nobenih izjemnih težav razen te, da francoska vlada ne prizna alžirskemu narodu pravice do neodvisnosti. V spomenici je Merbah predložil Dullesu tudi načrt za rešitev alžirskega vprašanja. Načrt obsega sedem točk. V prvi vrsti so seveda razgovori s predstavniki alžirskih nacionalistov za prenehanje ognja, nato splošna amnestija, izpustitev zapornikov, Francija se mora zavezati, da se bo pogajala z izvoljenimi predstavniki alžirskega naroda i. dr. Na koncu je v spomenici rečeno, da mora biti sprejeta neodvisna alžirska država v OZN.
Znanstveniki svarijo pred atomskim orožjem
Na pobudo britanskega znanstvenika Russella sei je V Pugwashu v Novi Škotski zbralo 20 Vodilnih znanstvenikov iz ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije:, Poljske, Avstrije, Japonske, Kitajske, Avstralije in Kanade, da kot člani odbora; mednarodne konference, ki proučuje posledice razvoja jedrskega orožja, ocenijo' nevarnost, ki jo ima to: orožje za človeštvo.
S posvetovanja so znanstveniki naslovili na javnost poziv, v katerem zahtevajo', da velesile prenehajo z oboroževalno tekmo. V objavljenem pozivu pravijo znanstveniki, da viuijd največ nevarnosti v krajevnih vojnih spopadih, ki bi lahko privedli do splošne vojne, čemur bi sledila uporaba atomskega orožja. Za odpravo take nevarnosti pa SO' potrebne politične rešitve.
Glede poskusnih atomskih eksplozij so znanstveniki dognali, da bo zaradi teh
Škodljivi pojavi
Naša dežela je torišče vseh mogočih pa tltdi dokaj čudnih in po svoji dejavnosti z našo zakonitostjo komaj združljivih organizacij. Enkrat se zberejo na proslavljanju preteklih zmag bivši nacistični sol-dati in SS-ovski oficirji, drugič zborujejo Siidmarka, Abwehrkampferbund in Lands-utannschaft ter v ponovno oživljenem Neirnatdienstu kujejo načrte, kako bi naše Liudstvo prikrajšali za njegove v Ustavi »n Državni pogodbi zajamčene pravice, hfihče od čuvarjev zakonitosti se ne zmeni Za to, da je taka dejavnost s 5. paragrafom člena 7 Državne pogodbe izrecno prepovedana.
Minulo nedeljo pa je na Visoki Ostro-thci zborovala Landsmannschaft onih Nemcev, ki so ob razsulu tretjega rajha Pribežali iz Spodnje Štajerske in Mežiške doline v Avstrijo. To je v veliki meri tista Uroščanska in purgarska smetana, ki je nekoč na najboljših gospodarskih položajih dobro živela na račun žuljev slovenskih delovnih ljudi in je v svoji objestnosti zahrbtno pripravljala, pot Hitlerju 'n njegovemu krvavemu režimu v te kra-|e- Danes se ti ljudje izdajajo za najbolj-avstrijske patriote in pravijo, da so urez vsake krivde zgubili svojo staro do-Uiovino.
Poleg zastopnikov raznih sorodnih organizacij sta na zborovanju na Ostrovici govorila tudi škof May in graški univer-zdetni profesor dr. Mati. V kolikor so zelo dvomljive že razne teorije tega Cenja,ka v njegovi lastni slavistično-pro-nsorski stroki, toliko bolj nevzdržne so rditve, ki jih je izustil na tem zborova-n>u. Govoril je o nemških žrtvah na Po-nrju in trdil, da Nemci svojih sloven-'h sodržavljanov niso nikjer preganjali 7 domačij zaradi narodnosti.
Graški profesor dr. Mati ni od danes, da ne bi točno vedel, kaj se je tnkorckoč še včeraj dogajalo po slovenski zemlji. Vsepovsod po. štajerskem, Koroškem in Gorenjskem so raztreseni posamezni in skupinski grobovi neštetih slovenskih žrtev nemško-nacističnega divjanja, spomeniki in v muzejih zbrani nacistični razglasi in slike živo pričajo o množičnih streljanjih talcev in drugih grozotah hitlerjevskega krvavega terorja. Od Maribora pa do Graza se je vlekla njihova krvava sled, ko so jih s kamijoni odvažali v tamošnji krematorij. Prav na Pohorju je do zadnjega borca izkrvavel legendarni Pohorski bataljon vsled premoči nemškega okupatorja in njegovih štajer-sko-nemških pomagačev. Množična izseljevanja Slovencev na Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem so neizpodbitna dejstva, ki pravtako do kraja izpodbijajo Matlove potvorbe zgodovine. O vplivni vlogi Kulturbunda, Heimatbunda, Volks-bunda, Siidmarke in raznih drugih nacističnih organizacij, ki so dajale oporo in pomoč tujemu nasilnemu režimu na naši zemlji, niti ni treba izgubljati besed.
Avstrijskemu univerzitetnemu profesorju bi prisojali, da bo vsaj po poldrugem desetletju znal objektivno preceniti tO' temno dobo v zgodovini nemškega naroda. Pa ti mirne duše vstane in skuša iz črnega napraviti belo.
Če že merodajne oblasti ne vidijo potrebe, da bi v naši deželi vsaj tujcem onemogočile hujskanje in rovarjenje proti državam, iz katerih so pribežali ob porazu nemškega fašizma, bi morala biti demokratična javnost tem bolj pozorna ob vseh dogajanjih in pojavih, ki so lahko samo škodljivi za demokratični razvoj in mirno sožitje med narodi.
poskusov, ki so jih izvedli v zadnjih šestih letih, zbolelo v prihodnjih treh desetletjih za krvnim in kostnim rakom sto tisoč ljudi več kot bi bilo običajno:. Nevarnost zaradi izžarevanj kot posledice poskusov z atomskimi bombami pa je še majhna v primeri z nevarnostjo, ki bi jo pomenila atomska vojna. V tem primeru bi bilo ubitih na milijone ljudi, milijoni pa bi umrli pozneje zaradi učinka atomskega izžarevanja in celo! dežele, ki ne bi bile neposredna zadete z bombami, bi trpele zaradi radioaktivnih ostankov, ki bi povzročili ogromno škodo*.
Spričo teh nevarnosti, je rečeno v izjavi znanstvenikov, se morajo vsi narodi in vse države odločno prizadevati za prenehanje politike vojne in groženj. Treba je zmanjšati napetost med: državami, zavzemati se za razumevanje med narodi, prenehati z oboroževalno: tekmo* in uvesti ustrezen sistem nadzorstva, kar bi lahko omogočilo in povečalo medsebojno zaupanje.
Na koncu svoje izjave so vodilni atomski znanstveniki iz 10 držav poudarili, da bodo' po svojih močeh storili vse za preprečitev vojne in za utrditev trajnega miru v svetu.
Dunaj je odgovoril na resolucijo koroških Slovencev
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je te dni sprejela od prezidija Urada zveznega kanclerja na Dunaju odgovor na resolucijo:, ki je bila na skupnem zborovanju ZSO in NskS dne 23. junija t. 1 soglasno sprejeta in odposlana zvezni in deželni vladi ter ministrskemu komiteju za izvedbo člena 7 Državne pogodb©. Pismo označeno s številko 5940 — Pr M/57, se v prevodu glasi:
Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem,	Celovec
Prezidij Urada zveznega kanclerja potrjuje po naročilu prejem na zveznega kanclerja naslovjene resolucije z dne 23. junija 1957, ki se nanaša na izvedbo člena 7 Državne pogodbe, ter dodaja, da je zvezni kancler na seji dne 2. julija 1957 seznanil ministrski svet z vsebino te resolucije.
Z resolucijo bodo hkrati seznanjeni pristojni centralni uradi
4.	julija 1957
Za zveznega kanclerja Chaloupka
Odgovor tudi od deželnega glavarja
Tik pred zaključkom lista smo izvedeli, da je tudi koroški deželni glavar potrdil prejem resolucije in odgovoril v pismu z dne 10. 7. 1957, naslovljenem na Na-lodni svei koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij. Slovenski prevod, ki je bil priložen nemškemu besedilu pisma, se glasi:
Na svojem skupnem zborovanju dne 23. junija 1957 ste v svoji resoluciji zavzeli stališče do uresničitve člena 7 Državne pogodbe ter izrazili svoje želje. To resolucijo ste poslali meni v vednost. Potrjujem, da sem jo prejel. Pristojnost za izvajanje Državne pogodbe pa pripada, kakor je znane, zvezi. Sporočite, prosim, tudi njej svoje zahteve in želje.
Deželni glavar:
W e d e n i g Lr.
Slovenci pod Italijo se prizadevajo za pravično ureditev svojega šolstva
Vprašanje obstoja in bodoče ureditve slovenskega šolstva je povzročilo te dni spet zaskrbljenost med Slovenci pod Italijo'. Italijanska vlada je namreč brez slehernih popravkov predložila senatu svoj osnutek zakona o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem, čeprav je čez trideset političnih skupin, osrednjih kulturnih ustanov in sindikatov slovenskih šolnikov z resolucijo protestiralo pri predsedniku države in italijanske vlade ter drugih pristojnih javnih forumih proti krivičnim diskriminacijskim določbam tega zakonskega načrta in čeprav je takratni minister za javno šolstvo zagotovil delegaciji slovenskih šolnikov, da bo vlada svoj osnutek za uzakonitev slovenskih šol v Italiji ponovno proučila, preden ga bo predložila senatu.
Kakor znano obstoji nevarnost, da bi bile po novem zakonu slovenske šole na Tržaškem in Goriškem spremenjene v tečaje in podrejene italijanskim šolam, dočim so beneški Slovenci sploh prezrti v tem osnutku, ki vsebuje še več drugih, z italijansko ustavo neskladnih določil.
V tej zvezi je po objavi, da je bil šolski osnutek predložen senatu, odpotovala v Rim delegacija sindikata slovenskih šolnikov za Tržaško ozemlje in Goriško’. V večdnevnih prizadevanjih je navezala stike s člani ustreznih komisij italijanskega
parlamenta in senata ter z nekaterimi predstavniki strank, zastopanih v italijanskem parlamentu, in jim tolmačila zahteve Slovencev pod Italijo v zvezi z zakonskim osnutkom o slovenskih šolah'. Delegaciji slovenskih šolnikov je bilo zagotovljeno, da vladni zakonski osnutek za slovenske šole v Italiji ne bo prišel v razpravo pred letošnjim oktobrom, zato bo delegacija slovenskih šolnikov verjetno jeseni pred razpravo v senatu ponovno potovala v Rim in podvzela vse napore za pravično rešitev šolskega vprašanja.
Sovjetsko-nemška pogajanja v Moskvi
• Sovjetska vlada je sprejela nemški predlog za začetek sovjetsko-nemških pogajanj za sklenitev pogodbe O' gospodarskem sodelovanju. Določen je bil tudi rok za začetek pogajanj in sicer 22. julij t. 1. Pogajanja bodo predvidoma trajala dva meseca in se bodo vršila v Moskvi. Za-hodnonemška vlada je bila za pogajanje pripravljena šele potem, ko je SZ privolila tudi v pogajanje o repatriaciji še v Sovjetski zvezi pridržanih nemških državljanov.


Koroški in tržaški zbori na Ljubljanskem festivalu
V teku letošnjega Ljubljanskega festivala, ki se je začel 29. junija in se bo zaključil z zadnjoi prireditvijo prihodnjo nedeljo 21. t. m., smo se koroški Slovenci dvakrat tesneje povezali s kulturnim središčem Slovenije. Prvič, ko smo napravili izlet V Ljubljano ter prisostvovali otvoritveni predstavi na letnem odru Križank, kjer je baletni ansambel ljubljanske Opere mojstrsko izvedel znamenito Hrističevo »Ohridsko legendo«, v drugič pa minulo nedeljo; ko je bil festivalski večer rezerviran za koncert naših združenih moških in mešanih pevskih zborov in dveh slovenskih zborov iz tržaške okolice.
Ob svojem prvem jubileju — ob petletnici obstoja Ljubljanskega festivala — so si prireditelji začrtali nalogo, da dajo v okviru festivalskega programa poseben poudarek prireditvam, ki naj na področju glasbene, odrske in folklorne umetnosti tipično odražajo slovensko' kulturno ustvarjalnost in slovensko poustvarjalno umetniško udejstvovanje. Iz tega vidika je zajel V. Ljubljanski festival poleg vrste kulturnih stvaritev drugih slovanskih na-
GOSPODARSKI DROBIŽ
Tekstilno industrijo je treba modernizirati
Potreba po modernizaciji tekstilne industrije v Avstriji je postala zlasti po sklenitvi proste evropske trgovinske cone še večja]. Od 13.504 statev kolikor jih ima samo bombažna industrija, jih je samo 5377 polno avtomatičnih. Tako bi bilo potrebnih 600 milijonov šilingov za avtomatizacijo celotne bombažne industrije in sicer tkalnic. Približno isto vsoito za modernizacijo zahtevajo bombažne predilnice. Vendar pa je potrebna sredstva za modernizacijo le težko dobiti. V Avstriji je 105 obratov, ki predelujejo bombaž in staničnino in zaposlujejo 27.000 ljudi.
Družba „Volkswagen” je imela 1,7 milijarde DM prometa
V poročilu družbel Volkswagen za leto 1956 je rečeno, da je imela ta družba v preteklem letu 1,7 milijarde nemških mark prometa. V Nemčiji so v avtomobilskem prometu še vedno avtomobili Volkswagen vodilni. Tudi na tujih trgih se je stremljenje te družbe, biti vodilna, kljub različnim krizam, kot so sueška kriza, ugodno uveljavilo.
Velikanske škode zaradi vremenskih nezgod
Jugoslovansko kmetijstvo je v letošnjem maju in juniju zaradi elementarnih nezgod utrpelo za Več ko 9,5 milijarde dinarjev škode. Mraz, ki je pritisnil maja, je povzročil škode za več kot 4 milijarde dinarjev. Ostalo škodo v kmetijski proizvodnji pa je treba pripisati poplavam, nalivom, močnim vetrovom in drugim nezgodam. Junija je bilo poplavljenih 55.894 ha obdelovalne zemlje, kjer so kmetijske rastline večidel uničene. Podobna elementarna škoda je doletela jugoslovansko kmetijstvo leta 1955.
Povečanje trgovinske izmenjave s Kitajsko
Po vzgledu Velike Britanije in držav Beneluxa sta se tudi Zahodna Nemčija in Francija odločili za razširitev trgovinske izmenjave z LR Kitajsko; V ta namen sta obe državi sporočili odboru za trgovino s Kitajsko, da bo odslej postavljena trgovina z LR Kitajsko na isto' bazo kot z ostalimi komunističnimi deželami, kar obenem pomeni, da bodo prenehali z gospodarsko blokado Kitajske, ki doslej za še uspešnejši razvoj mlade industrije ni imela dovolj trgovinske podlage z industrijsko močno razvitimi državami.
rodov in nekaterih draguljev iz svetovne umetnosti predvsem vse veje domače slovenske kulture. V širšem okviru kot doslej so prišle tokrat do> veljave prireditve slovenskega izvora: ljubljanska Opera z izvirnim slovenskim »Hlapcem Jernejem« Matije Bravničarja, Slovenska filharmonija ter novo ustanovljeni komorni sestav domačih solistov z izvirnimi slovenskimi skladbami, balet ljubljanske Opere, Akademska folklorno-plesna skupina »France Marolt« iz Ljubljane s tipično slovenskimi in jugoslovanskimi plesi in končno še slovenska narodna pesem, posredovana z nastopom slovenskih pevskih zborov iz Trsta in Koroške.
Naši zbori v Podjuni in na Gurah so si bili svesti izredne priložnosti in velikega pomena svojega sodelovanja v okviru letošnjega Ljubljanskega festivala. Zavedali so se, da pomeni njihova vključitev v reprezentativno prireditev kulturnega središča vseh Slovencev izredno počastitev in hkrati najlepše priznanje njihovega dela. Zato so se za svoj nastop v Ljubljani tudi z velikim zanosom pripravljali. Na solidnih temeljih dosedanjega dela, ki se je v teku zadnjega leta vidno> odrazilo na usptelih prireditvah SPZ v raznih naših koroških krajih, na gostovanjih na Štajerskem in v Ljubljani ter pred kratkim ob našem obisku pri Hrvatih na Dunaju in Gradiščanskem in ob vrnitvi obiska gradiščanskih Hrvatov v Bilčovsu in v Šmihelu pri Pliberku, je bilo treba marsikaj še obnoviti, izpiliti in zliti v harmonično celota, da je dozorelo za nastop pred festivalskim občinstvom.
Ko se je po topli sončni nedelji začel zgrinjati mrak nad Ljubljano, je koncert koroških in tržaških pevskih zborov pritegnil številno publiko' v preddverje Plečnikovih Križank, ki je po dognani zamisli velikega slovenskega mojstra po svojem prostoru in podobi ter po odlični akustiki čudovit okvir za vse koncertne prireditve Ljubljanskega festivala.
Med občinstvom v dobro zasedenem koncertnem prostoru so prireditvi prisostvovali tudi mnogi visoki predstavniki kulturnega in javnega življenja slovenske prestolnice, ki so s svojo' navzočnostjo vidno podčrtali pomen vključitve kulturne dejavnosti slovenske narodnostne manjšine na Koroškem in Tržaškem v celotni okvir slovenskega kulturnega življenja.
Festivalska publika, posebej dovzetna za vokalno glasbo, in v tem primeru zlasti za slovensko narodno pesem, je sprejela koroške in tržaške zbore z vidnim navdušenjem in nagradila njihov spored z zasluženim aplavzom.
»Slovenski poročevalec« je v članku svojega stalnega dopisnika na Dunaju te dni ostro, vendar zelo stvarno zavrnil hujskaško pisanje nekaterih avstrijskih listov, zlasti graško »Siidost-Tagespost« in pa celovško »Volkszeitung«, ki se razburjajo nad tem, da so jugoslovanski diplomatski predstavniki v Avstriji obiskali nedavne skupne prireditve koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov na Dunaju in v Velikem Borištofu ter v Bilčovsu in Šmihelu. To in pa dejstvo, da se je jugoslovanski veleposlanik pred nedavnim na svojem povratku iz Južne Tirolske ustavil tudi v Celovcu, kjer je obiskal koroškega deželnega glavarja ter imel tudi daljši razgovor s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev in si med potjo na Dunaj ogledal tudi znameniti vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, jemljejo ^namreč ti listi kot povod za nebrzdane obdolžitve, da je ta dejavnost jugoslovanskih predstavnikov nezdružljiva z njihovim diplomatskim statusom.
»V Avstriji ni nobenega posebnega predpisa za kretanje tujih diplomatov, tako kot jih ni v Jugoslaviji« — poudarja Slovenski poročevalec in dodaja med drugim: »Če so torej naši diplomati med drugim obiskali Korošce in Gradiščance, ne vidimo v tem nič posebnega. Prav zato, ker so Slovenci in Hrvatje, jih naši za-
Moški pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline pri Trstu, sestoječ iz 30 pevcev pod vodstvom Ignaca Ote je v izboru 7 pesmi zapel dve tržaški narodni pesmi v Venturinijevi priredbi ter narodno iz Slovenske Benečije v harmonizaciji R. Orla, ostale pesmi pa soi obsegale Mirkove, Bratuževe in Aljaževe skladbe.
Združeni podjunski moški zbor, sestavljen iz 52 pevcev iz Železne Kaple, Št. Vida, pliberške okolice ter Štebna in Globasnice, je pod vodstvom Foltija Hartmana posredoval 6 koroških v harmonizaciji Kramolca, Kernjaka in Švikaršiča, med njimi dve pesmi koroškega ljudskega pevca Lesičjaka.
Tržaški moški zbor prosvetnega društva »Prosek-Kontovel«, čigar 26 pevcev je v odsotnosti njegovega; pevovodje Milana Pertota vodil Oskar Pluder, je zapel 5 skladb iz starejšega in novejšega slovenskega zborovskega repertoarja, med njimi »Zdravico« Emila, Adamiča ter pesmi Švare, Pertota in drugih slovenskih skladateljev.
Pod vodstvom centralnega pevovodje Slovenske prosvetne zveze je za zaključek koncerta nastopil združeni mešani zbor, obsegajoč blizu 90 pevcev z Radiš, iz Kot-mare vasi, Bilčovsa ter iz Hodiš, Škofič in Št. lija. Zapel je tri koroške narodne v Kramolčevi priredbi ter Kemjakovo »Pomlad« in »Rož, Podjuni, Žila...« ter »N,mav čez iza.ro«.
Namesto podrobne ocene posameznih zborov in nastopov naj na tem mestu zadostuje le ugotovitev, da je koncertna publika z živahnim aplavzom zahtevala in izsilila od pevcev iz Proseka-Kontovela še dodatno pesem, od našega mešanega zbora pa ponovitev pesmi »Rož, Podjuna, Žila . . .« ter dodatek novega Kemjako-vega. venčka ljudskih melodij »Mi smo mi«.
Po uspelem koncertu je predsednik Zveze ku 1 turnoi-pros vetnih društev Slovenije Ivan Regent priredil koroškim in tržaškim zborom slavnostni sprejem v reprezentativnih prostorih in razsežnem vrtu Kluba poslancev V Ljubljani. Tudi sprejema so se udeležile vidne osebnosti slovenskega kulturnega življenja. Ob izkazanem gostoljubju in v neprisiljeni domačnosti se je poslovilni sprejem namah razvil v prisrčno in veselo bratsko srečanje sorodnih src, združenih na naravnem temelju skupnega slovenskega porekla in jezika ter skupnega kulturnega življenja in ustvarjanja, ki neglede na različno državno' pripadnost povezuje Slovence na Koroškem ter na Tržaškem in Primorskem v neraz-družljivo kulturno celoto z jedrom našega rodu v Sloveniji.
stopniki obiskujejo, ker so kljub temu, da so Avstrijci, del našega narodnega telesa, za katerega je Jugoslavija dolžna skrbeti. Če imajoi jugoslovanski diplomati pravico, da se pri avstrijski vladi zanimajo' za usodo naše manjšine v Avstriji in se toi nikomur na Ballhaus-platzu ne zdi napak, ne vemo, zakaj ne bi smeli manjšin tudi obiskati. Navsezadnje, tudi Avstrijci obiskujejo uradno in neuradno' svojo manjšino v Južnem Tirolskem in se dokaj očitno zanimajo aa njeno usodo.
Kaj bi rekli pri »Tagespost«, če bi, recimo, v državnem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, imenovali posebnega državnega sekretarja za vprašanja jugoslovanske manjšine v Avstriji, tako kot ga imajo v avstrijskem zunanjem ministrstvu za Južno Tirolsko?«
List vprašuje, ali lahko služi prenapetost avstrijskih nacionalistov in njihovo neokusno izrazoslovje v odnosu do' Jugoslavije morda sporazumevanju med sosedi ter izraža dvom, da bi bili ti ljudje zmožni pozabiti na preteklost, ki jim napačno razumljena visi okoli vratu, in graditi na sedanjosti. Sicer pa: — poudarja na koncu Slovenski poročevalec — z »avstronacisti« se ne želimo sporazumevati. Med Jugoslovani in Avstrijci pa ni za to nobenih ovir.
Pjongjang. — Češkoslovaška je poslala švicarski in švedski vladi noto; V kateri zahteva, naj komisija OZN za premirje v Koreji zavzame stališče proti nameri, da bi Južno Korejo oskrbeli z modernim orožjem. Radio Pjongjang poroča, da j© v noti rečeno', da je oskrbovanje Južne Koreje z modernim orožjem in odklonitev poveljstva OZN očitna kršitev sporazuma o premirju.
Aman. — Predstavnik jordanskega obrambnega ministrstva je izjavil, da Jordanija ne bo stala ob strani, če bo Siriji pretila nevarnost izraelske agresije. Dejal je, da bo smatrala Jordanija Vsak napad na Sirijo ali kako drugo deželo Arabske skupnosti za napad proti Jordaniji. Jordanska Vojska je pripravljena in dobro opremljena, da se lahko spoprime z Vsako nevarnostjo, ki bi pretila.
Leningrad. — Sovjetski obrambni minister maršal ŽukoV je v govoru, ki ga je imel ob proslavi Dneva mornarice v Leningradu, izjavil, da ima SZ sedaj močno mornarico, ki je sposobna nuditi zanesljiva obrambo morskih meja in državnih koristi dežele. Poudaril je, da je sovjetska mornarica oborožena z najboljšim orožjem.
Beograd. — Preteklo soboto se je začelo na malem jugoslovanskem otoku Mali Lošinj zasedanje jugoslovanskih in inozemskih fizikov, ki bo trajalo do 27. julija. Teme razpravljanj so jedrske reakcije. Poleg treh jugoslovanskih fizikov se sestanka udeležujejo številni fiziki iz Francije, Sovjetske zveze, Izraela, Italije, Švedske', Zahodne Nemčije, Poljske, Danske in Finske.
Tunis. — V Tunisu so podpisali so-vjetsko-tuniško trgovinsko pogodbo- za letos, ki predvideva zamenjavo blaga V vrednosti 1,857.000 dolarjev. SZ zveza bo izvažala industrijske proizvode, uvažala pa boi surovine.
Washington. — Demokratični senator Mansfield je v ameriškem senatu predlagal, naj bi zahtevali mednarodno nadzorstvo nad trgovino z orožjem na Bližnjem vzhodu. Dejal je, da svetovnega miru ni moč doseči s še eno konferenco na naj višji ravni niti z brezuspešnim in brezplodnim iskanjem splošnega sporazuma o razorožitvi. Največ, kar lahko storimo, je, da uveljavimo politiko, ki bo privedla do miru.
Belfast. — Pretekli teden je obhajalo irsko prebivalstvo svoj narodni praznik. Ob tej priliki so angleške oblasti aretirale 60 Ircev v severnem delu te dežele. Prebivalci Severne Irske so med proslavo protestirali proti temu, ker je Severna Irska še vedno priključena k Veliki Britaniji.
Luxemburg. — Ministrski svet evropske skupnosti za premog in jeklo je sklenil ustanoviti stalni odbor, ki bo skrbel izključno za Varnost V rudnikih šestih zapadnoevtopskih dežel, članic te skupnosti. Za ta sklep so se te dežele odločile potem, ko se je lani v Marci-nelu v Belgiji pripetila huda nesreča, v kateri je našlo smrt 261 rudarjev. Novi odbor bo imel 24 članov.
London. — Na 23 britanskih kolonialnih področjih je še vednoi dovoljeno vkovati kaznjence v železne okove, je izjavil v Spodnji zbornici parlamentarni podsekretar britanskega ministrstva za kolonije Profumoi. Ljudski poslanci so to njegovo izjavo sprejeli z viharnimi protesti in vzkliki »sramota!«.
New York. — Ameriški znanstveniki in sindikalni voditelji so poslali predsedniku Eisenhowerju brzojavko, v kateri prosijo; naj pospeši. razgovore ° prepovedi vseh nuklearnih poskusov-Vsak neuspeh pogajanj v Londonu bi lahko zelo škodil ugledu Združenih narodov.
Moskva. — V SZ preizkušajo nove modele reaktivnih potniških letal, so letala tipa TU 104, TU 110, Ukrajina in Moskva in lahko sprejmejo d© 10 potnikov, turistična varianta letala Ukrajina pa celo 125 potnikov. Njihova hitrost znaša 600 do 1000 km na ur°’ Letala so za potnike zelo udobna, ima jo veliko nosilnost in veliki radij.
Odločna zavrnitev nacionalističnih hujskačev

Pomembna razstava slovenskega slikarja v Celovcu
Razveseljivo je dejstvo, da si v zadnjem času Slovenija in Koroška Vedno bolj prizadevata, da pride do kulturnih izmenjav med,1 obema, sosednjima deželama, kar lahko, mnogo doprinese k prijateljstvu med narodoma sosedoma.
V okviru take medsebojne kulturne izmenjave je bila V ponedeljek dopoldne v celovškem domu umetnosti, v »Kiinstler-bausu«, otvoritev slikarske razstave naj-Večjega sodobnega, slovenskega slikarja, Umetnika Antona Gojmira Kosa,, ki si je 5 svojim umetniškim udejstvovanjem že Pridobil mnogo ugleda v umetniškem svetu. Otvoritve razstave sol se udeležili številni gostje in med drugimi je predsednik združenja umetnikov Miiller lahko pozdravil deželnega glavarja Ferdinanda Wed!eniga, deželnega svetnika Scheiberja, dvornega svetnika Rudana kot kultume-ffa referenta deželne vlade, mestnega župana Grafa, jugoslovanskega konzula Mladena! Devideja in italijanskega konzula de Baschija. Posebno dobrodošlico Pa je izrazil umetniku A. G. Kosu in njegovi soprogi ter njegovemu bratu, generalnemu sekretarju Akademije znanosti in umetnosti V Ljubljani, dr. M. Kosu. Razen tega je v pozdravu navedel še1 številne predstavnike javnega, kulturnega in Političnega življenja, ki so se odzvali vabilu na otvoritev tako pomembne razstave in počastili umetnika s svojo udeležbo ter tako dali poudarka pomenu te razstave za zbližanje in umetniško sodelovanje obeh narodov.
Predsednik umetniškega združenja je tudi na kratko označil življenjsko, pot slovenskega umetnika,, ki se je rodil leta, 1896 V Gorici ter po končani srednji šoli študiral slikarstvo na Dunaju. Danes je eden Ua j pomembnejših umetnikov upodabljajoče umetnosti V Jugoslaviji. Poznan je po1 svojih velikih stenskih slikah z zgodovinskimi motivi v Ljubljanski vladni palači. Do,čim so, za njegovo, začetno slikarsko Pot značilne močno, barvite, dekorativno
Moskva, kulturno središče SZ
Moskovska gledališča so priljubljena Zbirališča meščanov. Vsak večer obišče okoli 25.000 gostov predstave v 27 gledališčih. Drugi zopet obiskujejo kino,predstave. Kinematografi sprejmejo letno okoli 85,000.000 obiskovalcev, to, število pa bi bilo še dosti Višje, če bi bilo dovolj kinodvoran. Moskovske knjižnice razpolagajo s 100,000.000 knjigami. Že, sama Državna knjižnica V. I. Lenina ima 13,000.000 zvezkov. V 47 moskovskih mu-Zejih so zbrane izredne dragocenosti. Let-Uo obišče muzeje okoli 7 milijonov ljudi, bla. 90 moskovskih visokih šolah diplomira letno okoli 40.000 študentov. Število univerz se je dvignilo po revoluciji od 10 na 90.
stilizirane figuralne kompozicije, akti in krajine ter ekspresivno podčrtani portreti, je kasneje prešel v realistično, klasično vpliVanoi smer, v duhu izročila bratov Šubicev in Ažbeta. V svojem umetniškem ustvarjanju skuša Kos izključno z barvo doseči izraz svoje stvaritve, kar mu tudi dosledno mojstrsko uspe,.
A. G. Kos je, že, leta 1919 prvič razstavljal v Ljubljani; od tedaj pa je sodeloval na vseh pomembnejših slovenskih umetniških manifestacijah doma in v tujini, kjer si je pridobil mnogo občudovalcev. V teku svojega umetniškega ustvarjanja si je ustvaril svoj lastni figuralni slog, ki ga postavlja med najznačilnejše predstavnike slovenske povojne moderne.
Leta! 1949 je dobil za svoj »avtoportret« Prešernovo nagrado1. Prepotoval pa je skoraj vse dežele srednje Evrope, kar je nedvomno še obogatilo njegovo umetniško, ustvarjalnost.
Ob koncu je prezident Miiller dejal, da pripravlja Kulturno, združenje kot proti-obisk razstavo, v Ljubljani, ki bo, odprta v decembru letos.
Nato, je govoril direktor Moderne galerije V Ljubljani Zoran Kržišnik, ki je v
slovenskem in nato nemškem, nagovoru najprej ocenil Kosovo umetnost, nato pa pozdravil in izrazil zadovoljstvo' nad prizadevanji, da pride do zamenjav sodobnih umetniških stvaritev med obema deželama.
Besedo, je povzel tudi deželni glavar Wedenig, ki je razstavo, tudi otvoril. V svojem nagovoru je poudaril veliki meddržavni pomen takih razstav ter se zahvalil Kulturnemu združenju za pobudo in organiziranje te razstave.
Razstavljenih je 51 oljnatih slik, ki niso kronološko, urejene, marveč je razstavo slik razporedil umetnik sam po barvnih efektih, ki jih umetnik tako, pozna in ki so mu tako domači.
Vsem, ki se boste mudili v Celovcu in se zanimate za slikarsko1 umetnost, priporočamo,, da si razstavo, največjega sodobnega slovenskega slikarja A. G. Kosa ogledate, prijetno vzdušje, ki veje iz slik, vas bo, nedvomno navdušilo. V Avstriji je umetnik zadnjikrat razstavljal leta, 1927 in sicer na Dunaju. Celovška razstava, ki-bo odprta, do, 4. avgusta, pa je podobna razstavi kot je bila lani v Ljubljani za 60. rojstni dan umetnika.
Salzburg bo dobil festivalsko gledališče
V Dunajski akademiji za upodabljajočo umetnost je razstavljena maketa novega gledališča za salzburške slavnostne igre, kakor bo, izgledalo, po, dograditvi poleti leta 1960. Razen tega so razstavljene tudi fotomontaže, ki predstavljajo, gledališko, poslopje,, kakor bo, v resnici izgledalo,.
Projekt za novo, festivalsko gledališče, ki ga je izdelal prof. dr. Clemens Holz-meister, ni sestavljen iz dosedaj običajnih arhitektonsko, gradbenih elementov, ampak je Holzmeister združil obstoječe, elemente in jim dodal mnogo, novih in tako, ustvaril novo, skupno' obliko,. Novo, slavnostno gledališče, ki bo, imelo, predvidoma prostora z,a 2400 ljudi, 1900 sedežev in 500 stojišč, bo zgrajeno, v Salzburgu poleg dosedanjega, kjer se odigravajo vsakoletne prireditve Salzburških slavnostnih iger.
Za oder modernega gledališča je pred-
videna širina 80 metrov in globina 30 metrov. V novem gledališču bodo, zgradili premični oder, kar bo omogočalo, odvijanje gledaliških scen brez dolgih odmorov. Razen tega bo, mogoče, ob potrebi prekriti tudi prostor za orkester in na tako nastalem predodrskem prostoru, to je pred zaveso, izvajati različne, scene, kar bo, dalo videz igre na prostem.
Gledališče bo grajeno- tako,, da bodo tudi najbolj oddaljeni sedeži od odra oddaljeni samo trideset metrov, kar bo po dosedanjih računih omogočalo,, da bodo poslušalci dobro, videli in slišali in nemoteno lahko sledili predstavam.
Po proračunu iz leta 1955 bodo znašali stroški za gradnjo gledališča 110 milijonov šilingov, vendar pa se bodo, v resnici nekoliko zvišali, ker so bile v tem času zvišane plače delavcem, povečale pa so se tudi cene gradbenega materiala.
Filmski festival združuje narode Vzhoda in Zahoda
V svetovno znanem kopališču v Karlovih Varih nai Češkoslovaškem se je začel filmski festival, eden številnih mednarodnih dogodkov v filmskem svetu. Festival bo letos trajal štirinajst dni, na, njem pa sodeluje 40 dežel s 35 igranimi in 140 dokumentarnimi filmi. Festival so odprli pod geslom »Za plemenite odnose med ljud-
mi, za trajno; prijateljstvo med narodi«. Na lanskem filmskem festivalu je prejel prvo, nagrado, francoski režiser Christian-Ja,cque za film »Če bi vsi fantje sveta«, ki je posvečen ideji mednarodnega sodelovanja.
Med najpomembnejše filme,, ki jih bodo predvajali na festivalu sodijo švedska
MIRT ZWITTER	27
Južna Tirolska—manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Glede šolstva so bile že zgoraj navede-ne ugotovitve. Vendar se opozarja še po-sebej na Zakon z dne, 22. nov. 1956 št. M85, s, katerim je dobilo, Ministrstvo, za Pouk pooblastilo, da razpiše poseben na-teoaj za direktorje ljudskih šol, ki imajo vsaj 12 službenih let.
Glede pritožbe avstrijske spomenice, da je bil zavrnjen »Deželni personalni red«, M je tudi v zvezi z nastavitvami, je treba Pridati, da je prekoračil načela Pariškega sporazuma, ker je predvideval razpis mest samo za, nemško govoreče prosilce, kar je v nasprotju z ustavnim načelom enakopravnosti vseh državljanov glede udelež-be Pri razpisu javnih služb.
Kar zadeva odpoved posebnega natega za občinske tajnike leta 1955, pripominja, italijanska spomenica., da je, bil do-atni pogoj enkratnega, samo za posebni slučaj leta 1946 izdanega zakonskega de-.reta v novem Zakonu z dne 9. avg. 1954, ■ 748, glede pravnega položaja, občjn-kln in pokrajinskih tajnikov vnešen ce-° kot stalno načelo pri nastavitvi občinskih tajnikov v Tirolskem Poadižju. Namestnik državnega komisarja V Bozenu Je zato z dekretom od dne 4. avgusta 1955
odredil tečaj na tej novi zakoniti podlagi. Proti temu pa so napravili ugovor nekateri že uslužbeni tajniki izmed obeh jezikovnih skupin ter je državni svet iz formalnopravnih vzrokov dekret podkomi-sarja razveljavil ter odredil razsodbo v zadevi sami.
Glede zadnje točke spomenice, ki obravnava namestitev nemško govorečega personala v javnih korporacijah, komisijah in ustanovah, je treba, po, mnenju italijanske spomenice razlikovati med krajevnimi korporacijami in nedržavnimi javnimi ustanovami. Glede prvih ne more biti ovire, da se upošteva Dekret, Predsednika republike št. 1396, ki predvideva znanje nemščine in pridržuje mesta prosilcem z znanjem nemščine,. Pri nedržavnih javnih ustanovah pa država nima neposredne možnosti vplivanja, ker so, urejene po posebnih pravilih in po, načelu avtonomnega upravljanja. Kar tiče udeležbe nemško govoreče skupine v ustanovah, predvidenih V členu 54 Posebnega statuta, je uresničena in očitno ni tozadevnih nesporazumov. Povsod to ni možno. Na primer pri Bolniških zavarovalnicah, kjer sestav odgovarja sestavu član-
stva, ne pa splošnemu razmerju jezikovnih skupin. To stališče jel proti prizivu pokrajine Božen zavzelo, tudi Ustavno, sodiščei (Razsodba št. 12 z dne 21. junija 1956). Prav-tako so se tudi organi Regionalnega kreditnega zavoda morali sestaviti po višini prispevkov k deležnemu kapitalu med te upravičence.
Nato zavzema italijanska spomenica podrobno stališče do, razdelitve mest v občini Sexten, ki jo je navajala avstrijska spomenica. V nasprotju s trditvami avstrijske spomenice je občinski tajnik že od novembra 1945 fiksno, nameščeni nemški domačin, pravtako je še en nadaljnji nameščenec Nemec, medtem ko je tretji nameščenec italijanskega rodu, vendar pa, obvlada nemščino. Istotako' govorita po izjavi italijanske spomenice dobro nemško zdravnik (nameščen 1939!) ter živinozdravnik. Avstrijska spomenica je nadalje, omenila, dve italijanski učiteljici, ni pa omenila osem nemških učiteljic, ki poučujejo v osmih nemških razredih ljudske šole te občine, kjer omenjeni italijanski učiteljici poučujeta italijanščino,. Poštni uradnici sta dve, Italijanka, ki pa dobro zna nemško, in. Nemka. Isto velja za dva pismonoša. Drži pa, da sta oba cestarja pripadnika italijansko govoreče skupine.
Tudi v tem slučaju, pravi italijanska spomenica, je torej stvarni položaj drugi,
KULTURNE DROBTINE WM
Mednarodni pedagoški seminar esperantistov
Federacija esperantistov bo v okviru jugoslovanske komisije za UNESCO organizirala mednarodni pedagoški seminar za profesorje in učitelje esperanta, ki bo konec julija v Kranjski gori. Povabilu federacije esperantistov so se odzvali nekateri ugledni pedagogi in sociologi iz tujine, ki bodo predavali o metodah poučevanja in nekaterih drugih vprašanjih esperantske dejavnosti. Udeležba iz tujine bo precejšnja.
Slovenska pevka bo pela v Salzburgu
Sonja Draksler jeva, mezosopranistka ljubljanske Opere, bo v okviru dunajske Državne Opere; pela na slavnostnih igrah v Salzburgu, in sicer v operi Richarda Straussa: »Elektra«. Sonja Drakslerjeva je že pred dvema letoma, podpisala angažma z dunajsko; Volksopero, in je med tem že nastopila v Wagnerjevih operah »Rensko zlato1«, »Wa,lkiira« in »Somrak bogov« ter K (in zel o ve m »Eva.ngeliemannu«. Tudi za prihodnjo sezono je že podpisala, pogodbo ter bo pela v operah »Carmen«, »Martha« in »Prodana nevesta«.
»Pomlad življenja« avstrijski film »Sveta dediščina«, japonski »Tajfun št. 13«, Britanski »Doktor na, morju«, indijski »Lopov«, danski film »Ples mladih« ter sovjetska filma »Prolog« in »Višine«. Jugoslavija se je festivala udeležila s filmoma »Slab denar« in »Ne obračaj se, sin«.
Organizatorji festivala poudarjajo, da je ta mednarodna prireditev v vrsti podobnih srečanj še posebnega pomena zato, ker tvori nekako zvezo med Vzhodom in Zahodom ter seznanja narode z umetniško, ustvarjalnostjo na obeh straneh tako, imenovane »železne zavese« ter jih povezuje z izmenjavo filmov.
Filme predvajajo, v Karlovih varih v Več kinematografih in na prostem v velikem amfiteatru, ki so ga dogradili lani in je v njem prostora za 5.000 ljudi. Za prihodnje leto imajo Čehi v načrtu gradnjo posebne festivalske palače. Za začetek festivala so predvajali češki film »Dobri vojak Švejk«. Ta barvni film o, avstro-ogrskem vojaku je že šesta filmska, verzija Haškovega romana, ki je bil že štirikrat posnet na filmski trak na Češkoslovaškem, po enkrat pa v Avstriji in Veliki Britaniji. Čehi so> hoteli ta film predvajati že na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu, kar pa, je bilo« preprečeno, češ da bi s tem lahko, prizadeli verska čustva nekaterih udeležencev festivala.
kot je prikazan v avstrijski spomenici. To je potrdilo o koristnosti kontrole podatkov na splošno ter o potrebi, da se razvoj razmer v življenju Tirolskega Poadiž-ja vrednoti v smeri ustvaritve prisrčnega obojestranskega sožitja, ki spada h glavnim ciljem Pariškega sporazuma.
Italijanska vlada zagotavlja, da si pridržuje posebne primerne ukrepe za nove razpise občinskih tajnikov ter posebne razpise za nemško govoreče državljane, kakor hitro bo, razsojeno zgoraj omenjeno formalnopravno vprašanje po pristojnih sodiščih. Za vmesno dobo je z namenom, da bi pospešila nastavitev nemško govorečih državljanov v državne službe, podaljšala predvidene roke Dekreta Predsednika republike z dne 21. novembra 1951, št. 1396, ter odredila, da je pri razpisih po tem dekretu sedaj izpit iz nemščine obvezen predmet namesto dosedanje fakultativne ureditve. Italijanska vlada se bo tudi zavzela, da se zajamči nemško govorečim primernejše; zastopstvo v pokrajinski komisiji za dodelitev ljudskih stanovanj ter v komisiji za dodelitev dela.
S tem hoče dokazati svoje razumevanje in upoštevanje stališča avstrijske vlade, v kolikor je to v okviru možnega,.
(Nadaljevanje sledi)
Bel jaška slavnost
Velinja ves
Naj bralci našega lista zvedo tudi iz naše vasi o veselem dogodku, ki je spravil staro in mlado v dobro razpoloženje. Ženitovanje smo imeli. Član našega SPD »Bilka« v Bilčovsu, odlični pevec in igralec p. d. Hajnžov Foltej si je izbral družico za življenje. Predpreteklo nedeljo je bila vesela poroka.
Med nami še velja pregovor naših prednikov, ki pravi: Ženi se pred durmi, botruj pa za gorami! Folteja poznamo1, da je naše gore list in se je vedno- rad držal izročil svojih prednikov in zgleda svojih staršev. Po navedenem pregovoru si je izbral svojo nevesto kar na vasi, namreč p. d. Prunovo Lenijo. Ker je nevesta pridna in poštena, smo prepričani, da je Hajn-žova hiša dobila z njo skrbno- in delavno gospodinjo.
Tega lepega dogodka smo se vsi iz srca Veselili, zaradi tega je tudi na ženitovanj-ski veselici vladalo kar najživahnejše razpoloženje. Ženitovanjsko slavje je bilo v gostilni pri Knabrlu. Foltijevi pevski tovariši so se zbrali in z lepo ubranoi pesmijo dali slavnosti še lepši poudarek. Ob tej priložnosti so izročili ženinu spominsko darilce kot priznanje in v zahvalo za njegovo sodelovanje na področju prosvete. Obenem sO ga prosili, da bi tudi nadalje ostal zvest član pevskega zbora, kar mu gotovo tudi njegova mlada žena ne bo zabranjevala.
Mlademu paru iskreno čestitamo z željo, da bi ga spremljala sreča na skupni življenjski poti!
Štnarjeta pri Velikovca
V	sredo- minulega tedna dopoldne je v naši bližini pri p. d. Juriču v Porečah izbruhnil požar v gospodarskem poslopju. Domači so bili zaposleni pri rezanju krme. Iz poslopja so mogli rešiti edinole Diese-lov-mo-tor, ki je, kakor domnevajo, povzročil nastanek požara. Poslopje je pogorelo in z njim vred je ogenj uničil stroj za rezanje krme in mlatilnico ter vse letošnje seno, ki so ga šele pred nedavnim spravili pod streho. —
V	našem listu smo že poročali o tatvini V Klemenovem mlinu in pri hiši na Brankovcu, Prejšnji teden pa je spet nekdo vlomil v gospodarjevo stanovanje pri Klemenu in odnesel precej denarja, ki ga je gospodar imel shranjenega doma. Iz tega primera spet sledi, naj bi se ljudje zavedali, da je denar najbolj varen v hranilnici, za kar imamo svoje domače denarne zadruge, na primer že kar blizu našo hranilnico in posojilnico v Velikovcu.
Beljak
Pred nedavnim so v Beljaku mizarski pomočniki polagali mojstrske izpite. Med 28 izprašanci jih je 23 prejelo' mojstrska spričevala. Zanimivo je, da je napravila mojstrski izpit tudi ena ženska in sicer hčerka beljaškega mizarskega mojstra Se-reinigga in je tako postala prvi ženski mizarski mojster na Koroškem.
Po njivah so
Čas žetve je in kljub motorizaciji in najrazličnejšim tehniškim pripomočkom mora kmečka družina in njeni sodelavci krepko prijeti ter v napornem in vztrajnem prizadevanju izkoristiti čas, da neodložljivo delo pravočasno opravijo. Dolg je poletni delovni dan, toda često še prekratek. Rano zjutraj je že vse razgibano. Kmet in vsa njegova družina od najmlajših do najstarejših ter redkih tujih delovnih moči se muči rosna in potna od zore do mraka.
Pri kmečkem delu nikdar vsega dela ne opravi stroj in kmet ne more počivati na izumih tehnike. Res je, da mu tehniza-cija lajša delo, da mu ga pomaga hitreje opraviti in mu nadomešča delovne moči, za katere je danes na kmetih posebno- težavno. Kljub tehnizaciji pa morajo1 na kmetih v gotovih časih napeti vse mišice in pridno delati. Vedno je še treba neštetokrat zamahniti s koso, da v strmini in ob mejah spravijo skupaj voz sena, vsak krompir morajo večkrat prijeti v roko, preden je odbran v kleti, vsak snop morajo Večkrat predj ati, preden mlatilnica loči zrnje od slame, veliko prsti morajo pri pletvi prebrskati pridne ženske roke,
Minulo soboto so otvorili beljaški semenj, že tradicionalno' ljudsko slavnost, ki bo trajala do 21. julija. Veliko prireditev je ob navzočnosti pr eminentnih gostov iz tu- in inozemstva ter številnega drugega občinstva otvoril deželni glavar Wedenig. V svojem nagovoru je posebno podčrtal kulturne naloge ljudske slavnosti, ki naj v okviru raznih prireditev druži ljudi različnih nazorov ter človeka dviga iz vsakodnevne življenjske borbe. Gospodarska razstava pa prikazuje zmogljivost domačega gospodarstva ter kaže, da napredek na različnih področjih go-spodarstva ne počiva, temveč, da se stalno razvija.
Beljaški župan Timmerer je med čast,-
V vzhodnem trikotu Vrbskega jezera nastaja pritlikavo evropsko mesto — Mi-neurop —, ki bo prav gotovo zelo privlačno za tuje turiste in računajo, da bo postalo pomembno tujskot-prometno središče. Tujski promet pa donaša, kakor znano, lepe dohodke.
Mineurop gradijo po načrtu neke holandske družbe z njenimi lastnimi in
Ogled razstave slovenskega slikarja Kosa
Kakor poročamo na drugem mestu, je bila v domu umetnosti (Kunstlerhaus) v Celovcu odprta razstava znamenitih umetnin slovenskega akademskega slikarja prof. Gojmira' Antona Kosa.
Z ozirom na to, da Koroško umetniško društvo kot prireditelj razstave ni smatralo za potrebno', da bi vabilo na otvoritev razstave tudi goste iz koroških slovenskih kulturnih krogov, bosta direktor Narodne galerije Slovenije dr. Zoran Kržišnik in prof. Gojmir Anton Kos omogočila ogled razstave pod strokovnim vodstvom umetnika dne 3. avgusta 1957 ob 16. uri v prostorih doma umetnosti.
O tej izredni priložnosti za spoznavanje umetniških stvaritev svetovno priznanega slovenskega slikarja obveščamo vso koroško slovensko javnost, ki se zanima za to stran kulturnega življenja našega naroda.
avstrijskimi sredstvi ter znatnimi prispevki celovške mestne občine. »Mesto« bo zares evropsko, v njem bodo pozidali kopije najbolj slovitih poslopij iz zahodnoevropskih glavnih mest, kakor na primer stolp V Big Benom na londonskem parlamentarnem poslopju, pariški Eiffelo-v stolp in poševni stolp V Piši. Poleg tega bodo uredili najmodernejša miniaturna letališča, živalske vrtove, igrišča, pristanišča, sodobne avtomobilske ceste in železniško progo s postajami. Zaradi tega bo Mineurop zares lahko postal eden največjih turističnih centrov Avstrije.
Doslej so miniaturno mesto dogradili že tako daleč, da ga nameravajo odpreti
da pomagajo rastlinam pri tekmi s plevelom.
Seno je spravljeno. Sončno vreme je pripomoglo, da so travnike pokosili v za-željenem času. Ljudje so delali od zornega jutra pozno v noč in niso počivali niti v nedeljah. S čela so curljale potne srage, sonce je žgalo in koza je rjavela. Košnja in spravljanje sena sta zahtevala veliko naporov in kljubovanja letošnji izredno visoki vročini.
Pravijo, da pridelek prve krme ni zadovoljiv, ker je neugodno pomladansko vreme zadrževalo rast travišč.
Čim je bil zadnji voz pod streho' in skrbno pograbljena zadnja pest zelenja, je marsikdo izkoristil prosto nedeljo, da se je sproščeno poveselil na kakšnem domačem semnju, ki pomeni vedno tudi ljudsko veselico, ali pa si privoščil izlet na bližnje jezero ali pa turo na kakšno planino. Pozabljeni so bili vsi nap-OTi in posebno mladina je vedno neugnana,
Tedni pa se- spet glasi po naših vaseh drugo veliko dnevno povelje: »Jutri bomo želi, rž je dozorela!« Po' njivah zašu-me srpi, kose in kosilni stroji. V hribovitih krajih le srp in kosa, v dolinskih pa
nimi gosti med drugimi pozdravil tudi konzula Bemoldija kot zastopnika Italije, konzula dr. Malosy Minka za Zapadno Nemčijo, dr. Modicevo in dr. Gorjanca kot zastopnika Okrajnega ljudskega odbora V Ljubljani, oba namestnika deželnega glavarja Krassniga in Ferlitscha ter prezidenta obrtne in kmetijske zbornice. Dejal je med drugim, da beljaška slavnost vsako leto pridobiva na svojem pomenu in da vzbuja čedalje Več zanimanja. Prireditev zelo koristi pobudi za podvig koroškega gospodarstva.
Kot uvod v beljaško slavnost je bila na večer Velika povorka narodnih noš, kateri je prisostvovalo okoli 30.000 ljudi.
že dne 26. julija. Kakor je mesto miniaturno, bo majhna tudi njegova uprava, to se pravi mestni svetovalci bodo mladi ljudje, najboljši dijaki celovških srednjih šol, ki jih bodo postavljali profesorji.
Prvi občinski svet Mineurope se je v četrtek minulega tedna konstituiral v mestnem magistratu v Celovcu. Prava županja tega miniaturnega mesta je pravzaprav filmska igralka Romy Schneider, ki pa zaradi poklicnih dolžnosti ni mogla priti k ustanovni seji. Zaradi tega je uradne posle prevzel njen namestnik, 16-letni Erich Wemer, ki fungira kot najmlajši podžupan.
Mladinski občinski svet Mineurope, ki sestoji iz šestih mestnih svetnikov, ima predvsem nalogo, da sklepa o porabi denarja, ki bo iz čistega dobička vstopnin določen za socialne in dobrodelne namene. Če bo kaj sredstev odveč, pa jih bodo razdelili kot podporo pridnim in revnim dijakom. Skrbeli bodo tudi za turizem in vodili prominentne goste po svojem mestu.
Celovški župan Graf je svojemu tovarišu podžupanu v Mineuropi izročil pooblastilo za uradna poslovanja in Erich Werner je prevzel urad miniaturnega mesta, ki je obkroženo s 40.000 tulipani.
V Celovcu so izvolili naj lepše dekle
Tudi v Celovcu so napravili svojevrstne volitve, ko so izbirali najlepše dekle za »Miss Celovec«. Šest mladih deklet se je prijavila h konkurenci. Če so bile res najlepše, kar jih premore glavno1 mesto, ne bi mogli trditi, brez dvoma pa je, da pri teh narava ni skoparila z lepotoi. V kavarni Lerch je bilo' natlačeno gostov, ko so se krasotice predstavile komisiji, ki je bila določena, da ugotovi, kateri se naj prizna prvenstvo'. Odločitev je padla za 21-letno Renato' Wrass, nameščenko pri podružnici spodnjekoroške mlekarne. Izvoljenki so izplačali 1000 šilingov in poklonili Več drugih daril, osvojila pa si je tudi možnost, da lahko nastopi tudi pri drugih konkurencah.
povečini kosilnica. Spet hitijo- ljudje z delom in zdi se, da bilke kar same padajo in kmalu postavijo' snope v kupe ali pa jih zložijoi v kozolce, da sonce- še zadnje opravi in jih docela posuši. Tako- bo rž pripravljena za mlačev, ko je prehodila čas razvoja od jesenske mlade rasti, prespala zimo in spomladi šinila kvišku ter izpostavljena soncu, dežju, vetru in viharjem dozorela.
V mnogih krajih je pozna pomladanska slana zelo občutno škodovala ržem. Klasje je lahko in prazno. Marsikje so- bolje zadeli tisti, ki so jo prej pokosili za krmo-. Podoba pa je, da obeta pšenica dobro letino, kar bo izpad rži nekoliko' izenačilo.
Mnogo kmetov poseje v ržena strnišča ajdo, nekateri pa ne več, ker zaradi zgodnje jesenske slane pogosto ne dozori.
Naše kmečko ljudstvo je pridno in delavno. V potu svojega obraza jemlje od narave, kar mu nudi, nič mu ni podarjeno. Povsod delajo z veseljem, da preskrbijo s pridelki svojo družino in občestvo. Zal pa cene za kmečke proizvode dela ne poplačajo tako, kakor je zasluženo- ter čaka ta pereči problem rešitve od merodajnih činite-ljev.
Naj mlajši vicežupan
zašumeli srpi, kose in kosilni stroji
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu
VABILO
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu vabi na
PRIREDITEV,
ki bo V nedeljo, dne 21. julija 1957, v prostorih pri Miklavžu.
Na, sporedu:
1.	Ob 15.00 uri koncert priznanega kranjskega kvinteta,
2.	po koncertu, od 18. ure dalje plesni večer.
Vabimo vse, ker se obeta lep umetniški užitek in prijetna zabava!
Odbor
Ustanovitev deželne zveze „ Rešite otroka”
V	zasedeni slavnostni dvorani trgovinske zbornice v Celovcu je bilo minuli ponedeljek ustanovno zborovanje deželne zveze »Rešite otroka — Rettet das Kind«.
V	daljšem govoru je namestnik deželnega glavarja Krassnig obrazložil namen in pomen organizacije, ki sloni na osnovi ženevske deklaracije- o pravicah otroka. Dejal je med drugim, da je bilo na Koroškem na področju socialne oskrbe za otroka že velikoi storjenega, vendar bo potrebno ukreniti še marsikaj. Otroka je treba; predvsem rešiti vpliva, kvarne okolice in ga obvarovati moralnih zablod. Otroški zdravnik dr. Wurst je v svojem referatu posvetil pozornost sodobni in razvoju časa ustrezajoči mladinski vzgoji. Za inozemske organizacije »Rešite, otroka« je ustanovitev koroške deželne zveze pozdravil McTaggert, ki je po vojni Več let deloval na Koroškem na tem področju.
Pri volitvi odbora je bil za predsednika izvoljen namestnik deželnega glavarja Krassnig, za ostale odbornike pa okrajna glavarja dr. Tratter in dr. Hafner, primarij dr. Laseh, sanitarni direktor dr. Rainer, dvomi svetnik dr. Zo-jer in ravnatelj dr. Samitz.
Razne vesti iz Koroške
Po otvoritvi beljaške slavnosti se je
nemški podanik, trgovski potnik Erwin Macker, zelo neokusno obnašal in vzbudil ogorčenje pri vseh, ki so bili temu priča. V trenutku, ko so se deželni glavar, beljaški župan in drugi častni gostje podali v halo II. na razstavnem prostoru, je dvignil roko v nacistični pozdrav in zakričal: »Hoch Deutschland!, Heil Hitler!«. Policija je nevšečnega gosta prijela, ki se je, kakor so zatrjevali razstavljalo, ponašal, da je bil SS-oficir, kar je zelo verjetno, ker spametoval se še ni.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 20. julija do četrtka 25. julija film:
»Divji Zapad na Zgornjem Bavarskem«
(Wildwest in Oberbayem)
v soboto, 20. julija, ob 20.30 uri v Št. Primožu pri Voglu,
V nedeljo, 21. julija, ob 15.30 uri v št-Janžu pri Tišlerju,
ob 20.30 uri v Ledincah pri Rauschu,
v torek, 23. julija, ob 20.30 uri v Šmihelu pri Šercerju,
v sredo, 24. julija, ob 20.30 uri v Bilčovsu pri Miklavžu,
v četrtek, 25. julija, ob 20.30 uri v Ško-ličah pri Schiitzu.
Film je za mladoletne nad 14. letom dostopen.
Petek, 19. julij: Vinc. P. Sobota, 20. julij: Marjeta
Nedelja, 21. julij: Prakseda
Ponedeljek, 22. julij: Mar. Magd. Torek, 23. julij: Apo-linarij Sreda, 24. julij: Kristina Četrtek, 25. julij: Jakob
n/i t,t
France Bevk:
Klepčevo ženitovanje
Peter Klepec je sklenil, da si pred ženitvijo postavi novo kočo. To pa, kar je nastalo* pod njegovimi rokami, ni bila več samo koča, ampak cela, hiša.
Ženitovanje je bilo' šunmo. Na ta dan nihče izmed sosedov ni hotel ostati doma. Hiša je bila premajhna za toliko svatov, na trati so postavili mize in stole. Nad ognji so pekli janjce, vino- so točili v velike vrče.
Peter Klepec je sedel med materjo in nevesto, obraz mu je žarel od sreče. Ko je bilo najlepše, je pritekel pastir:
»Četa jezdecev!« je zavpil.
»Ogri,« so vzkliknili svatje.
Pred Petra so pravkar postavili juho.
»Ali Sol še daleč?« je vprašal.
»Za gričem, na drugi strani vode.«
»Počakajte, da pojem juho.«
Srebal je juhoi počasi in kakor da se mu nikamor ne mudi.
Medtem so Ogri prihajali vedno bliže in bliže, sam kralj jih je vodil. Petra Klepca nisd pozabili, preveč jih je pekla sramota,. Radi bi ga ubili. Izvedeli so, da se ženi. Na ženitovanju se bo opil, so mislili, vino mu bo vzelo moč.
Znova so pritekli pastirji.
»Zdaj so že blizu,« SO' povedali.
»Pa nei že v vasi?« je vprašal Peter Klepec.
»Ne,« čez polje dirjajo.
»Potem je pa še zmiraj čas, da pojem tudi meso,« je dejal ženin. »Godci, igraj-
UGANKE
Teče — in — ne teče, nikdar nič ne reče, nima konca, kraja, se povsod nahaja, zvita je kot presta, vodi skozi mesta,
toi je vendar-----.
(Bjsao)
Bilka slamnata stoji, vrhu nje pa krošnja, ta iz čopkov sestoji, čopek vsak je mošnja,
V njej dve suni, nikdar tri.
Kmet pa da to žito konju kar v korito.
(saAo)
Je belo, tekoče, če vreme je vroče, ima pa navado, da skisa se rado.
(oipM)
te! Svatje, plešite! Kaj le stojite in zijate?«
Godcem ni bilo do godbe ne svatom do plesa. A Petru Klepcu si niso upali ugovarjati. Dude so piskale, noge so poskakovale. Korenjak pa se je gostil z mesom.
V tretje sO pritekli pastirji.
»Ogri jezdijo v vas!« so zavpili.
»Zdaj bo res že čas,« je rekel Klepec.
Nalili so1 mu vina. Klepec ga je izpil in si obrisal usta. Vstal je od mize in si zategnil pas ter zavihal rokave.
»Peter,« je vzkliknila mati, »nikar jih preveč!«
»Saj jih ne bom,« je rekel, »samo malo bom pobožkal.«
To je rekel in stopil proti vasi. Zagle-
Kako je taščica dobila rdeče prsi
Pred davnim davnim časom je v daljni, mrzli severni deželi gorel plameneč ogenj. Dan in noč je pazil nanj lovec s svojim sinkom in mu prilagal Veje, da ne bi ugasnil. Nikjer na, svetu ni bilo drugega ognja. Veverice in zajci in svizci so se priplazili v bližino, da si pogrejejoi tačke, preden odhite zbirat zimske zaloge, in vsi Indijanci soi hodili poi žerjavico1, da so, si mogli kuhati.
Nekega dne pa je lovec hudo, zbolel in moral je sinku samemu prepustiti skrb za ogenj. Dan za dnem, noč za nočjo je deček zvesto pazil nanj, tekal je v gozd po Veje in hitel nazaj, da jih Vrže v plamene. Končno pa je bil tako utrujen, da so se mu oči začele kar same od sebe zapirati; glava se mu je povešala niže in niže, padel je na tla in trdno zaspal.
Globoko v severnih gozdovih je živel hudoben star medved. Z malimi živimi očmi je bil kukal izza, borovih debel in opazoval ogenj. Sovražil je Vse toplo in hotel ga je pogasiti, a se je bal ostrih lovčevih puščic. Ko je mali deček zaprl oči, se je medved sam pri sebi zarežal in pričel potihoma stopati k. ognju, bliže in bliže in bliže.
»Zdaj je prilika!« je dejal. »Nič več ne bomo imeli ognja na severu!«
Skočil je z Velikimi, mokrimi šapami na klade, teptal žerjavico in topotal sem ter tja, dokler ni videl niti iskrice več. Potem se je zopet Vrnil V gozdno votlino1, ker je bil prepričan, da je ogenj zadušen.
V trobeliki pa je sedela mala siva severna taščica in zelo1 ji je bilo hudo, ko je Videla, kaj je medved storil. Sfrfotala je nizdoil k pogašenemu ognju in našla je — kaj menite? — drobcen plamenček, ki je še tlel, in košček žareče žerjavice! Siva taščica je pričela skakljati naokrog, kriliti s perutmi in netiti iskrico, dai bi se pogrela. In košček žerjavice je zaprasketal, plamenčki so se Večali in večali, dokler
niso ožgali peresc na prsih uboge taščice, a ta se ni niti zmenila, tako je bila srečna, da; je ogenj spet pričel plapolati.
Ko je znova veselo plamenel, kot bi se nič ne zgodilo1, se je deček prebudil in taščica je odletela na trobeliko, stari medved pa je grozovito1 zarjovel, ko1 je spoznal, da je ogenj rešen. In taščica, ki je bila. vedno* vsa siva, se je ozrla na prsi, osmojene od plamenov — in bile1 so krasno zlatordeče! Od tedaj ima Vsaka siva taščica zlatordeče prsi, kajti ptičica, ki je skrbela za ogenj, je bila prababica vseh taščic.
Ljudje na severu imajoi taščico zelo radi, če pa jih vprašate, zakaj ima rdeče prsi, vam bodo povedali to zgodbo.
dal je ogrsko vojsko, spredaj kralja z ve-likaši, vsi so držali gole sablje v rokah. Gnali so velik vik in krik.
Zagledali so Petra Klepca in se ustavili. Videli so, da je trezen, pripravljen na boj in strah jim je stopil v kosti. Ako bi se jim korenjak ne smejal, bi bili pobegnili.
»Na moje ženitovanje ste prišli?« jih je vprašal. »Kako lepo1, da ste se me spomnili. Dobrodošli?« Ali godci so samo za moje svate. Ako bi radi plesali, vam jaz eno zagodem.«
Zgrabil je vitko jelko in jo1 izruval s koreninami vred. Preden je utegnil zamahniti, se je vojska obrnila v beg. Kralj je bil zadnji, pred njim velikaši.
Peter Klepec pa za njimi z jelko V rokah čez drn in stm. Podil jih je prav do meje dežele slovenske. Kralj je padel s konja in se ubil. Nihče se ni ozrl ne ustavil, da bi ga pobral.
Korenjak pa se je ustavil, izkopal jamo in zagrebel svojega sovražnika. Na grob je postavil veliko skalo*.
»To je mejnik,« je dgjal.
Vrnil se je domov, kjer so ga čakali svatje.
»Nekoliko sem se zamudil,« je rekel. »Godci, zaigrajte, z nevesto bova zaplesala!«
Dude so piskale. Peter Klepec je prijel nevesto za roko in jo' odvedel na ples. Z njima so rajali svatje tri dni in tri noči.
Osilničani so marsikaj pozabili, le tega ne, kdaj je bilo Klepčevo* ženitovanje.
BASEN
Gospodar in pes sta se sončila pred hišo*. Gospodar je sedel na klopici, pes na tleh, obema pa so rojile po glavi čudne misli.
Gospodar je razmišljal takole:
To je že od sile. Ves dan garam od jutra do večera. In kaj imam od tega? Nič in še enkrat nič. Toliko, da ne bi poginil od lakote ali mraza, bi imel, četudi ne bi niti s prstom mignil. Vloge v življenju so krivično* razdeljene. Poglej na priliko tega psa! Ni mu hudega. Ce je lačen, zalaja, če je žejen, zalaja. Sploh samo1 laja in žre. Še nikoli se ni prijel poštenega dela. Oh, ko bi le za kako uro ali dve živel v njegovi koži!
Pes je razmišljal takole:
Kaj neki si misli moj gospodar, da že ves popoldan lenuhari na soncu? Kdo bopa delal? Jaz pazim kot policaj na njegovo imetje, on pa zapravlja najlepše ure. Če bo šlo takolnaprej, bomo pozimi stradali. Sploh je ta moj gospodar velika lenoba. Čez dan še tu pa tam kaj dela, ponoči seveda
smrči. Jaz pa moram ponoči in podnevi biti na straži. Kaj bi revež naredil brez mene? Sproti bi mu kradli, kar bi pridelal. Oh, ko bi vsaj kako ura ali dve živel v njegovi koži!
Njune želje je slišal star čudodelnik, ki je šel preoblečen v berača mimo hiše. »Naj se zgodi!« je rekel in zamahnil s čudodelno palico.
Pes se je preselil na klop, gospodar na tla, obema' pa je bilo že v istem hipu žal, da se je to zgodilo. Nič kaj prijetno se nista počutila in v mislih sta že štela minute, ki jih bosta morala še preživeti V tuji koži. To ju je tako razjezila, da sta podivjala. Pes v gospodarjevi podobi je zgrabil gorjačo in z njo mahnil gospodarja V pasji koži. Ta seve ni ostal dolžan: zasadil mu je zobe v meča. Tedajci sta se oba zbudila. Gospodar je sedel na klopci, pes na tleh in obema se je odvalil težak kamen od srca.
Nauk basni: Človek naj ostane to, kar je, pes pa prav tako*.
*• *. FIRŽ6AR
O®
PRVA knjiga povest davnih dedov
29
»K zajtrku! Pokličite takoj Spiridiona!«
Tako se je nenadoma oglasila Teodora. Prihiteli so! evnuhi s škrlatno nosilnica in Spiridion je1 že klečal pred njo* in; prosil:
»Vsemogočna despojna je Velela, da se ji približa naj nevredne j ši suženj.«
»Za menoj!«
Ko so se skopljenci ustavili z nosilnico Ptod porfimol mizico«, v kateri je biloi vdelano iz dragih kamnov grozdje, masline j11 cvetje!, jei Teodora Velela, naj vsi; odidejo razen Spiridiona. Sedla je k mizici |h segla po* zlati čaši z zavretim vinom *h govorila:
»Spiridion, ali je že poslala Irena evan-PNij centurionu Iztoku?«
»Vsemogočna despojna, Spiridion bi rad' umrl, kol bi ti mogel povedati. Ali 2Vedel je le toliko, da je poslala Irena shžnjo Cirilo h knjigotržcu.«
»Dobrol Poslala je po1 evangelij. Spre-°Prniti hoče barbara Iztoka, da bi Veroni na Krista. Vrla Irena! Apostolsko de-
^ajOBODNIM
SONCEM
lo vrši. Poizvedi, če mu je evangelij že izročila.«
»Da ne morem sveti despojni odgovoriti, kakor bi rad! Čemu nisem umrl pred rojstvom, ničvredni! Šel pa je suženj Pro-tos k Epafroditu, kjer menda biva Iztok, centurio. In s seboj je nesel droben sveženj!«
»Ali veš to za trdno? Ribam tvoje truplo, če si se zmotil.«
»Naj me uniči Belzebub, če nisem izpričal svete resnice!«
Teodora je namignila, evnuh je izginil. Ko so se strnile zavese, je omočila pecivo v sladko* vino*, odgriznila košček in se na glas zasmejala.
»Ha-ha-ha! Apostolsko* delo! Menišiču je evangelij za škatlico1, v kateri pošilja ljubavna pisma. Pripravita sel«
Ko je Teodora še razmišljala, kako bi si osvojila Iztoka ali kako bi vsaj razdražila ali uničila dvoje src, ki sta se edini na vsem dvoru ljubili z iskreno* ljubeznijo*, je evnuh Spiridion tehtal in prešteval že tretjič zlate Epafroditove bizantince. Bil je lakomnik, ki bi bil prodal desetkrat na dan dušo in prepričanje za suho zlato. Vsem zvest za denar in v istem trenutku nezvest za boljše plačilo*. Prešteval in tehtal je zlate bizantince in vsakega posebej spuščal v skrito1, v zidu izdolbeno duplo; njegov posluh pa se je naslajal ob Vsakem cvenku, kadar je zdr-
snil zlatnik skozi žrelce v votlino. Ko* je zacingljal zadnji, je skremžil evnuh spačeni obraz v prijetne gube največje slasti, sedel in hitroi napisal novo* pismo Epafroditu. Vse na drobno1 mu je naznanil, kaj ga je vprašala despojna. Pristavil je hinavsko, naj pomisli Epafrodit, da z vsako črko, ki mu jo sporoča, tvega glavoi in da ni denarja na svetu, ki bi mu to poplačal. Dela vse to iz neizmernega spoštovanja do* Epafrodita, ki je* bil vselej zvesto naklonjen carju in despojni.
Kol je Epafrodit prejel pismo* in prebral zadnji vrsti, se mu je namuzal pretkani obraz, segel je takoj globlje v blagajno ter poslal evnuhu težji mošnjiček.
Nato* je prebral prvo pismo*, prebral še enkrat drugo*, vstal in začel hoditi po dragoceni preprogi. Globoko* se je zamislil. Spletal in snoval je V modri glavi, preudarjal in razsojal, kako bi ukrenil. In vendar kljub bogatim skušnjam in vrojeni grški pretkanosti ni mogel razmotati vozla, ki se je začel spletati krog njegovega varovanca Iztoka. Ko ni vedel iz zagate nobenega izhoda, je hladnokrvno legel na perzijski blazinjak in se nasmejal.
»Stvar postaja premisleka vredna. Da se je začela zanimiva komedija, ki se lahko konča s še bolj zanimivoi tragedijo, to je jasno*. Gre sedaj samo* za to, ali naj jaz igram ali naj si navežem tudi kotu-
ren in nataknem krinko ter grem na oder ali naj sedim v vrsti gledalcev ter si privoščim lepe zabave? No, če* igra Teodora — despojna, naj igra še Epafrodit. Da ne zaigram glave, zato sem bil rojen iz krvi onega rodu, ki je dal svetu Aristotele in Temistokleje. Ko* nimam dragih otrok kakor ladje na morju in zlato v blagajnah, naj mi tuji otroci vedrijo stara leta!«
Nato je pozval sužnja in vprašal po Iztoku. Toda ta se še ni vrnil. Zato je naročil, naj ga čakajo*, in kadar koli pride, naj mu takoj vele, da se oglasi pri njem. Tudi v ponočni uri.
Večer je že davno* shladil vroči pomladni dan. Vsi trgi so oživeli, z vrtov so se čule cimbale in bobenčki, po* morju se je zibalo neštevilno lučec. Vse je hitelo pod zvezdnato1 nebo v hladni večer.
Tudi Epafrodit je hodil po tercah. Ves dan je zaman pričakoval Iztoka. Začelo ga je skrbeti. Humor, s katerim si je še v jutro zamislil komedijo, ki jo* uprizori Teodora, je izginil. S hitrimi koraki je hodil med cvetjem. Glavo je povešal, pod zgubanim čelom so sršele namršene obrvi. Lotevale so se* ga sitne misli. »Ali mi je tega treba,« je pomislil. »Dosti sem storil za barbara, ki mi je rešil življenje, in še delam zanj, rad delam. Toda, če* sam tišči v zlo, vrtoglavec, sam rije v brezno, kaj morem za to? Oj, res, kdor ljubi, je
ANTHONY ABBOTH:
V
iK a	oddih	1 N	RAZVEDRI	L O	19. julij 1957
					
L-C		M	m • o	nisem ničesar. Zato pa je nekdo videl mene. In nesreča je bila tu. Prihrumela, je debela žena z otrokom.	
Stala je pri oknu in prisluškovala. Pogled ji je nemirno begal po samotni, zasneženi preriji. Do tistega trenutka je bila popolnoma mirna, nenadni šum pa jo je prestrašil. Mož jo je sicer že mnogokrat pustil samo, toda tokrat je bilo vse drugače: pričakovala je otroka. Zakaj mu ni tega povedala, preden je odšel? Ko bi vedel, bi gotovo ostal pri njej, pa kaj ko je imel brez tega dovolj skrbi! Zopet ga je videla pred seboj, kako' ji je položil roke na ramena in ji obzirno razložil tisto zoprno stvar z denarjem. Bil je davkar in je prinesel domov veliko vsoto denarja, ga skril v prazno pločevinasto škatlo in zakopal pod desko v kuhinji.
»Zakaj?«
»Ah, slabe vesti!«
Njimi mali prihranki v oddaljeni vasi so propadli, ker je banka doživela zlom. Nujno mora tja, na dolgo pot pa si ne upa vzeti toliko denarja, zato je najbolj pametno, da ga skrije. Takoj, ko se bo vrnil, se bo odpeljal v mesto in ga oddal v državni banki.
»Obljubi mi, da ne stopiš iz hiše, dokler se ne vrnem,« ji je rekel. »In žive duše ne pusti noter.«
Zdaj je minilo že nekaj ur, večerilo' se je, sneg in mraz sta pritisnila na samotno hišo. Šum! Ni bil veter, predobro je poznala njegovo šumenje. Ne, ne, neka roka je otipavala zaklenjena vrata in okna. Ne, tudi to ni bilo, temveč trkanje, tiho trkanje. Pritisnila je lice na šipo in zagledala moško postavo, ki je bila. naslonjena na vrata. Hitro sei je umaknila proti kaminu, da bi vzela eno moževih pištol. Toda nesreča, eno je vzel s seboj. Druga pa je bila prazna. Z nerabnim orožjem v roki je šla proti zaklenjenim vratom.
»Kdo je?« je zaklicala.
»Ranjen vojak. Zašel sem, pa ne morem v tej temi naprej. Spustite me v hišo!«
Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, nato se je znova začul njegov proseč glas:
»Samo toliko odprite vrata, da me vidite in prepričali se boste, da vam nočem storiti nič hudega.«
Bil je bled, izčrpan mladenič z roko v obvezi. Peljala ga je k ognju, mu izmila rane in jih prevezala s svežimi povoji. Dala mu je svojo večerjo, medtem ko je jedel, pa mu je pripravila v zadnji sobi ležišče. Komaj je legel, je trdno zaspal.
. ........................
_______ ANEKDOTA ______________________
Ali je res spal? Ali ni morda le čakal, da bo ona zadremala?
Vsa nemima je hodila po sobi sem in tja. Noč je bila tiha, le pokanje drv v kaminu je motilo mir. Toda nenadoma... Tih šum, nič glasnejši kot mišje škrblja-nje.
Vzela je luč, tiho zdrsnila čez dolgi hodnik in obstala pred tujčevimi vrati. Nobenega dvoma, preglasno diha, samo pretvarja se, da spi. Vstopila je in se nagnila nadenj: zdelo se je, da trdno spi. Brž ko je prišla iz sobe, je spet slišala šum. Tokrat je vedela: nekdo skuša zdrobiti ključavnico na vratih.
Brž je poiskala med moževim orožjem največji nož in stekla v vojakovo sobo. Tresla ga je dokaj časa, preden je odprl oči.
»Nekdo hoče vlomiti. Morate mi pomagati.«
»Zakaj pa naj bi tu kdo vlomil?« je zaspano mrmral. »Saj nima kaj odnesti.«
»V kuhinji pod podom je nekaj denarja.«
»Komaj je to rekla, bi si najraje odgriznila jezik. »Vzemite mojo pištolo,« ji je rekel. »Jaz znam streljati le z desno ro-
ka, ki pa je zdaj ne morem uporabljati. Meni pa dajte nož!« Za sekunda se je pomišljala, tedaj pa je spet začula šum okoli ključavnice. Brž sta zamenjala orožje.
»Vi prevzemite prvega,« je dejal. »Bodite blizu vrat in V trenutku, ko vstopi, ustrelite! Streljajte, dokler ne bo mimo obležal. Jaz bom čakal za Vami nai drugega!. Zdaj pa utrnite leščerbo!«
Bilo je povsem temno. Praskanje je prenehalo, nekaj je močno počilo in vrata so se odprla!. Moška postava se je zrinila med podboje. Za sekundo' se je njegovo telo jasno zarisalo na snežnem ozadju. Ustrelila je. Padel je in spet vstal. Ustrelila je še enkrat. Počasi je zdrsnil na tla in se ni Več ganil. Vojak se je nagnil naprej in olajšano vzdihnil. »Torej je bil sama eden,« je rekel. »Dobroi streljate.«
Obrnil je mrtvega: moža in videla sta, da mu obraz prekriva črna maska,. Približala se je tudi ona, vojak pa mu je strgal masko. »Ga poznate?« jo je vprašal. Zamajala se je, nato pa odkimala.
»Tuj mi je,« je odvrnila. In oči, ki so bile velike od muke, da, je ne bi izdale, so se zastrmele v obraz moža, ki se je vrnil, da bi oropal samega sebe ...
Pludek Aleksej:
Mo/ KOVČEK
Dober glas
Mlad pisatelj se je pritožil Thomasu Mannu, da njegovih knjig zaradi slabih kritik recenzentov nihče ne bere. Pisatelj pa ga je pomiril: »Prijatelj, noben pisatelj ne pride na slab glas zaradi pisanja drugih, marveč vedno samo zaradi svojega.«
Nimam navade pošiljati kovčkov z vlakom v prtljažnem vozu, toda takrat sem si rekel: »Vozil se boš kot gospod, kovčke ti pripeljejo! prav do vlaka, pri presedanju pa skočiš z vlaka kot metulj.«
Pri meni od besed do dejanja ni daleč. Tako sem kovčke srečno oddal in se stisnil v vagon tretjega razreda med veliko vrečo krompirja, debelo gospo in otroka, ki si je venomer brisal nos ob moje hlače.
Sprva sem bil tiho, ker želim živeti z vsemi v dobrih odnošajih. Ko pa se je to zgodilo petič in sO dobile moje hlače poseben medel blesk, me je minila potrpežljivost in sem rekel: »Hm...!«
Zgodilo pa se ni nič drugega, ko da me je debela gospa zaničljivo pogledala, otrok pa je pokazal name s prstom: »Mama, to je grd gospod, kajne?«
Nisem nečimrn, a tudi nisem vajen, da bi mi taka cmerava gospodična rekla, da sem grd. Nabral sem obraz v rahle gube. Ko pa je otrok uporabil moje hlače šestič za robec, sem ga neopazno uščipnil V brado'.	;
Da ne bi tega storil! Mučno mi je opisovati prizore, ki so sledili. To ni bilo navadno kričanje ali jok, temveč obupno rjovenje mladega tigra, ki mu je lovec stopil na rep. Otrok me je udaril s pestjo po kolenu in se prijel debele gospe za kriloi. Zdaj se je šele začelo!
Ne vem Več natanko, kaj vse sem o sebi slišal, toda jasno se spominjam besed »razbojnik« jn »tiran malih otrok«. Strašno me je postaloi sram in v obraz sem zardel. Pogledal sem okoli, kdo se bo zame, nedolžnega,, zavzel. Toda pomoči sem zaman pričakoval. Namesto tega se je vmešala neka starejša, mršava gospodična s pripombo o izprijenih individuih in sivolasi gospod, ki je pripomnil, da je tako nravno opustošenje med mladino zakrivila vojna.
Zdaj me je postalo še bolj sram in sklenil sem, da ne bom s svojo prisotnostjo kvaril družbe in da bom neopazno izginil v sosednji oddelek.
V razburjenju postanem pozabljiv, in to se mi navadno1 ne izplača. Iskal sem svoj kovček in ga opazil poleg tiste debele gospe. Medtem ko' so me vsi psovali in tolažili otroka, sem zgrabil kovček in se hitro izgubil v tesnem hodniku.
»Zdaj bom imel mir!« sem si mislil olajšan in se spretno' stisnil v vogal kupeja med dremajoče potnike. Toda nesreča ne pride nikoli sama,. Najbližja pa je takrat, ko misliš, da si čisto Varen.
To sem spoznal v trenutku, ko je odjeknil po vagonu obupen krik: »Na pomoč! Tatovi!« V pričakovanju senzacije sem radovedno gledal okoli, toda videl
Vsa se je tresla, kazala name! in z močnim glasom prevpila ropotanje vlaka: »Ta1 je! Ukradel mi je kovček! Zato tiste zvijače z Milko! Mu bom že dala, tatu tatinskemu! Ščipati otroke in krasti kovčke!«
Šele zdaj sem se zavedel, da imam svoje kovčke v prtljažnem vozu in šele zdaj sem opazil, da je kovček debele gospe podoben mojemu kot jajce jajcu.
»Pokličite sprevodnika!« je klicala de-beluška po vsem vagonu. Mladi mož, ki je prej komaj našel malo prostora zame, se je zdaj z gnusom odmaknil najmanj za pol metra.
Zaman sem jim pojasnjeval, da gre za pomoto. Mršava starejša gospodična je izjavila s hladnim nasmehom: »To« je pravi tip ženitnega sleparja.« Tisti gospod, ki je prej govoril O nravnem opustošenju, pa je pripomnil: »Pravi zločinski tip!«
Slišal sem še mnogoi slastnejše pripombe, med katerimi me je posebno pretresla tista, ki mi je naprtila! tudi krivdo! za, železniško nesrečo pred nekaj dnevi. Toda nisem več utegnil poslušati. Pojavil se je namreč sprevodnik v vsej svoji mračni strogosti in mi dejal s, hladnimi glasom: »Na prihodnji postaji izstopite!«
V lepo kašo sem padel. Vsi so se umaknili in govorili o' zločinskem izrazu mojega obraza!, 0 zlohotnem lesku oči in o podobnih tipičnih znakih.
Ko pa je sprevodnik še ugotovil, da sedim V drugem razredu z vozovnico tretjega razreda!, je bilo molje mučenje popolno. Nisem imel več moči, da bi mogel pojasniti, kako sem po vseh pravilih sedel v tretjem razredu in sem se v drugi razred zatekel le v hipni zmedenosti.
Na prihodnji postaji se je moja zadeva skrivnostno' raznesla Vse naokoli. Ko sem v spremstvu sprevodnika izstopal iz vlaka, je bila na peronu zbrana truma mrkih mož in besno klepetajočih žena.
Vlak je odipeljal in jaiz, brezupno obsojen na čakanje prihodnjega, sem za ta čas padel v pest železniški milici.
Ko sem jim vse povedal in so me končno spustili, sem se neopazno prikradel skozi stranska vrata na peron. Ves zardel sem vstopil v prvi vlak, ki je peljal v mojo smer,
Tu bi se povest končala, ko1 si drugega dne ne bi kupil časopisa in zagledal v njem velikega naslova:
MEDNARODNA TOLPA TATOV V VLAKIH IZSLEDENA! s podnaslovom: Policija je nekaj zlikovcev že prijela.
Tako torej sedim doma in čakam na razvoj prihodnjih dogodkov, trdno odločen, da ne bom nikdar več pošiljal kovčkov v prtljažnem vozu. Če bi me pa vseeno premotilo, ne bom nikdar več ščipal deklic v brado1. In časopisi bodo imeli senzacijo manj.
blazen! Odpri mu žrelo samega Hada* pa mu reci: Otmi se, če ne, te požre, ne bo se otel. Za en poljub se izroči Haronu!« — Jezno je udaril z drobno paličko po glavi cvetočega maka, da je razsula temnordeča cvetna čaša drobne liste po pesku.
Teodora je ljubosumna, to je gotovo. Ljubosumen je Azbad, tudi to je gotovo'. Težko ubeži, nad kogar razkleščita, žreli hijena in volk. Iztok je lahko že v ječi, morda, koraka bog ve kam na barbarsko mejo, morda ga nese ladja v Afriko. V Bizancu, kjer vlada car, nabiralec zakonov, je vse mogoče. Helenske šole je po-zaprl, naj zapre rajši palačo in požene nesnago prek praga. Hinavci!«
Zopet je udaril po maku, da so tri rdeče kapice odletele in padle na stezo.
Tedaj je začul krepke udarce na dvorna vrat*. Naglo' se je okrenil in šel po vrtu proti dvorišču. Podkve so udarile ob kamen.
»Vrnil se je!«
Hitro je odšel z vrta v vilo. Pred vrati je že čakal Iztok. Njegova blesteča oprava je bila pokrita s prahom. Po' obrazu so se mu sledile srage obilnega potu.
»Jasni, velmožni, nenadoma sem prišel,
• V grškem bajeslovju podzemlje, kamor prihajajo duše umrlih, ki jih Haron — brodar prevaža čez reko.
ker si me klical. Odpusti, posut sem s prahom in znojem.«
»Nič ne de! Pojdi z menoj, centurio!«
Šla sta po ozkem, z vijoličasto lučjo' razsvetljenem hodniku v peristil. Najlepši snežnobeli korintski stebri so podpirali arkade, na sredi je šumel vodomet in škropil troje kopajočih se Najad*.
»Truden si, centurio. Sedi.«
Velel mu je na kamnitno klopco!, sam si je pritegnil svilen stolček in sedel nasproti Iztoku.
»Azbad je bil danes, kakor bi bil pobesnel. Gnal je mojo! stotnijo tako daleč in z brašnom tako obloženo', da je padlo deset mož sredi ceste. Sami besi so mu menda sedeli na tilniku in ga jezdili!«
»Ali je tudi on zvedel za tvoj sinočnji sestanek z Ireno?«
»Moj sestanek?«
»Ne taji, Iztoče! Pomisli na prisego, pomisli, da sem sedaj tvoj oče in ne prikrivaj mi niti besede.«
»Gospod, ti veš, da sem govoril z Ireno?«
»V Bizancu so ušesa vohunov na gosto sejana kakor iglice na pinijah.«
»A kak o' si zvedel?«
»Za to se ne meni! Tega ti ne povem. Govori, kaj sta se domenila z Ireno?«
* Povodne vile.
»O bogovih sva se pogovarjala, o svojem Bogu mi je govorila navdušeno, kakor bi bila svečenica S vet ovita.«
»In sicer nič? Povej naglo!«
»Obljubila mi je, da mi pošlje blago-vest svojega, Kristusa.«
»In boš bral evangelij?«
»Kar pošlje ona, bom bral in črke bom poljubljal, ker so jih zrle njene oči, v katerih biva in živi vsa lepa domovina Slo-venov.«
»Beri torej in česar ne razumeš, naj ti razloži Kasander. Evangelij je resnica!«
»Ni treba Kasandra, sama pride, sama —«
»Irena?«
»Irena, gospod!«
»Ni mogoče! Dvorjanica ne more obiskovati barbara. Ti še ne poznaš Bizanca in strogih šeg!«
»Prejasni, čemu so bogovi naredili noč? Pokaj so razlili od Epafroditovih vrtov do carskih gajev zeleno' cesto', poi kateri ne ropoče kolo in ne udarja podkev, da bi zbudila nepotrebne oči in odmašila speča ušesa?«
Epafrodit ni za trenutek nič odgovoril. Mrmral je v suhe ustnice zopet in zopet oni resnični Evripidov rek:
Kdor ljubi — je blazen.
»Torej ponoči, poi morju ... Potemta-
kem sta sklenila:, da gresta skupno oba v pogubo'.« /
»V pogubo? -Če- mi bo razlagala blago-vest, ali naj ji bo to> v pogubo? Čudni ljudje v Bizancu. Če se žrtvuje ona, čista kakor sončni dan v mladi vesni, da mi g°" vori o svojem Bogu, ji je v pogibel. P°" šten barbar vas ne razume!«
Dvomljivo' se je nasmehnil Epafrodit-Njegove drobne oči so se zapičile v Iz" toka.
»Sinko, kdoi ti bo verjel v Bizancu, čo sei shajaš ponoči z lepo dvorjanko, da govorita o bogovih?«
»Pogleda naj Ireni v oči in tam bo' bral resnico, ki je zapisana jasno in trdno', kakor so jasne in trdne zvezde na nebu.«
Iztok se je navdušen ozrl v jasnino, ki je svetila skozi impulvij — odprtino sredi stropa — v peristil.
»Ali kaj slutiš, da bi utegnila to zvedeti zavistna despojna? Morda že ve. Njen vohuni prisluškujejo za vsakim oglom.*
»Če bi zvedela, če že ve, kaj je to? Sa| nosi zlati nimb svetosti krščenikov, hodi za križem, pokleka pred žrtvenikom, kjer darujejo žreci kruh in vino' bogovom,^ te daj bo vendar odlikovala dvorjanko' kršče^ nico, ki v svetem ognju pridobiva njen veri barbarskega stotnika!«
(Nadaljevanje sledi)
19. julij 1957
	NAPREDNIH GOSPODARJEV
	UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Se je c as za pridelek manjkajoče krme
za zimo
S pričetkom žetve se nam vsako leto odpira zadnja možnost za pripravo dovolj-nih zalog zimske krme za našo govejo čredo, konje in tudi prašiče. Že na splošno nam pri tej skrbi gre najbolj za beljakovine. Letos pa, ko pridelek sena zdale-ka ne dosega povprečnega pridelka in ko je pol pozni košnji travniška ruša od sonca ožgana, ne bol primanjkovalo le beljakovin, temveč skoraj povsod tudi krme. Škrobne enote bomo s krompirjem, silaž-no koruzo in peso že še spravili skupaj, z beljakovinami pa ne bomo prišli na račun.
Koliko' krme potrebujemo?
Najprej račun o potrebi beljakovin v govejem hlevu v času zimskega krmljenja. Krava, ki daje 2500 litrov mleka na leto, potrebuje v času zimskega krmlje-nja (to je od sredi oktobra do sredi maja ali v 210 dneh) kot vzdrževalno krmo skupno 60 do 70 kg beljakovin in 600 do 700 škrobnih enot. Za 1600 litrov mleka, ki jih mora krava v tem času dati, rabi nadaljnjih 80 kg beljakovin in 400 škrobnih enot. Skupno moramo zaradi tega pripraviti za vsako kravoi 140 dol 150 kg beljakovin in 1000 do 1100 škrobnih enot, drugače od nje pozimi ne bomo dobili toliko mleka, kolikor ga more dati.
Razmerje teh hranil v senu je približno 1 : 7, V silaži 1 : 10, V pesi 1 : 9 in v krompirju 1 :23. Edino v posušeni detelji in lucerni jo to razmerje ugodnejše, kakor ga potrebujemo. Vse to nam seveda še hialo pove. Več nam pove kralVa, ki mo-fa za 2500 litrov letne molznosti v zimskem času dobiti na dan najmanj 14 kg sena, da lahko da to količino mleka; krava s 3000 litri molznosti pa mora dobiti hajmanj 16 kg sena.
Ob izrecnem krmljenju s senom mora-Oro za zimska krmljenje na; kravo pripraviti 3000 do 3500 kg sena. Če imamo si-
lažo, se sicer potreba po senu lahko zmanjša do polovice, vendar se s tem poslabša v krmi razmerje beljakovin do škrobnih enot. Lahko se zgodi, da kljub silaži molznost krav pade, ker dobijo krave sicer dovolj krme, vendar premalo' beljakovin za tvorbo mleka. Običajno potem ne preostane drugega, kakor da pričnemo dodatno krmiti z dragimi oljnimi tropinami ali drugimi beljakovinskimi mešanicami ali koncentrati.
Še večja kot pri kravah je v naših primerih molznosti potreba po beljakovinah pri doraščajoči živini. Dočim krava do 2500 litrov mleka na leto shaja s krmo* 1 2 3 4 5 6, ki ima na 1 kg beljakovin 7 kg škrobnih vrednosti, je to razmerje pri mladi živini mnogo ožje in znaša pri pol do enega leta starih mladih govejih živalih 1 :6.
Ker gre v zimski krmi, predvsem v senu precej beljakovin v zgubo, morajo biti v njej beljakovine in škrobne enote v razmerju 1 ; 6.
Kako doseči dovolj krme in pravilni odstotek v njej?
Že sedaj lahko presodimo' pridelek beljakovin z drugim in tretjim odkosom detelje ter z otavo. Pridelka beljakovin v njih vendar ne moremo povečati. Za to
Krompirjevec se je letos pojavil skoraj na vseh krompiriščih. Sedaj, ko pričenja prihajati iz zemlje že druga letošnja generacija, moremo krompir j evca zatreti in rešiti pridelek le s škropljenjem.
Škropimoi lahko z naslednjimi pripravki:	»Gesarol 50«, »Hortex-prašilo« in
»Aktuan« kot prašilo ali tekočina.
nam preostaja edino setev strniščnih krmnih rastlin, ki jih na jesen še lahko posušimo, ali pa — kar je najbolje — siliramo skupno z zeleno koruzo. Pri odločitvi, koliko žitnih strnišč bomo zasejali s strniščnimi krmnimi mešanicami, ne bodimo skopi. Raje sejmd polovico Več, kakor strniščne krme oziroma beljakovin v njej potrebujemo. Zdaj še ne vemo, kakšen bo nadaljnji pridelek detelje, deteljnotravne mešanice, lucerne in otavei. Ko bomo to vedeli, bo za setev strniščne krme prepozno. Pravtako tudi ne vemo, ali bo strniščna krma res dala Vsaj 200 q zelenja po. hektarju.
Iz teh namigov vidimo, da je že samo iz gledišča na dovoljne zaloge krme na jesen, zimo in pomlad neobhodno potrebno, da vsa svoja stmišča takoj preorjemo in po končani žetvi čimprej posejemo s krmnimi mešanicami. Da je pa taka zase-tev strnišč tudi koristna za zboljšanje rodovitnosti zemlje in v borbi proti zaple-veljenju, o tem podrobneje ne bom razpravljal.
Gre za pravilno krmno mešanico!
Glede sestava mešanice za strniščno krmoi se mi zdi potrebno, da poudarim predvsem to-le: za ozimnim ječmenom in ozimno ržjo sejmo zgodnje mešanice, ki
Nič manjšo škodo, kakor krompirjevec, nam lahko sedaj po cvetenju krompirja povzroči krompirjeva plesen. Marsikdo' je to že lani in predlanskim živo občutil, ko mu je plesen v kratkem času posmodila vso listje in stebla krompirja. Ko je krompir izkopaval, pa ni dobil niti polovico normalnega pridelka.
Proti krompirjevi plesni učinkuje škropljenje s pripravki, kakor so Cupravit, Kupfero'Xichlorid, Vitigran in drugi.
jih lahko z zeleno; koruzo siliramo' ali pa posušimo. To pa so mešanice jare grašce, peluške, z bobom, sladko lupino ali ovsom, koruzo in sončnicami, ki prve varujejo pred poleganjem. Glejmo za tem, da bodoi na beljakovinah bogate metuljč-nice, to je garšca, peluška, lupina in bob v mešanici zastopane vsaj s 60 %>.
Poleg te zgodaj zrele mešanice osejmo primemo površino tudi z Lihoogršcico (Lihoraps), ki boi dala zeleno krmo še v novembru, ko bo že zmrzovalo. Pri določanju površine za Lihol-ogrščico se držimo pravila, da potrebujemo na govedo približno 3 do 4 are LihO-ogrščice, za 10 goved torej 30 do 40 arov. Liho-ogrščico sejemo okoli 15. avgusta.
Za ozimno krmno mešanico, ki jo bomo za izdatno zeleno krmo' rabili v aprilu in maju prihodnje pomladi, sejemo lahko ogrščico ali oljno repicoi, najboljše pa bo, če jih sejemo mešane z ozimno ržjoi in ozimno grašcoi. V mešanici naj bo graš-ca zastopana s 50 °/o, ogrščica ali repica z 10 %, ostalo pa naj je ozimna rž. Po hektarju površine bo zadostovalo' 150 kg tako mešanega semenja.
Ne pozabimo na izdatno gnojenje!
Najvažnejše pri setvi krmnih mešanic je gnojenje. Zaradi pomanjkanja časa tem mešanicam hlevskega gnoja ne bomo mogli dajati. Vsekakor pa jim bo treba postreči s superfosfatom in nitramoncalom. Vsaki teh mešanic dajmo' pot hektarju 300 kg superfosfata in ko bo posevek vsklil, še nitramoncal. Mešanicam za jesensko in zimsko rabo dajmo 150 do 200 kg nitramoncala naenkrat, ozimnim krmnim mešanicam pa bo jeseni zadostovalo 50 kg, ostaloi količino 100 do> 150 kg pa prihranimo za gnojenje spomladi.
Čeprav je to gnojenje dodatni denarni izdatek, nikakor ne bodimo skopi. Dajmo poleg semena še 400 šil. po hektarju za gnojila in imeli bomo par deset metrskih stotov več pridelka na beljakovinah zelo bogate krme. Vsakih 100 kg zelene krmne mešanice, ki je pravilno sestavljen na in mešana z ostala krmo, lahko1 da 40 do 50 litrov več mleka. To pa naš dnevni dohodek lahko poveča za 80 do 100 šil.
Blaž Singer
	
ZA GOSPODINJO	IN DOM
Skrojimo proti krompirjevcu z*zi fercmpipjcvi plesni J
Kje je največ vitamina C
£*z?oti zlatici na travnikih hormonske pripravke
Vitamin je v zelenjavi rumene in zele-he barve. Mnogo ga je tudi v kravjem Jbleku. Človeško telo ga potrebuje dnev-Ro 1 miligram za vsak kilogram teže. Pomanjkanje tega vitamina povzroča skorbut, od katerega obole tako otroci kakor tudi odrasli.
Da dobavimo našemu telesu zadostne količine tega vitamina, jemo- mnogo' zelenjave, kjer je vitaminov največ. Vzemi-
Paradižniki
Se premalo cenimo' ta vrtni sadež. Saj je Prava zakladnica snovi, ki so našemu organizmu koristne in potrebne. Zasluži Pb pravici ime »zlato jabolko'«. Vsebuje sladkor in protein, vitamine A, B, C, karotin, niacin, tiamin itd. Je lahko prebavljiv tu sploh ugodno vpliva na prebavne brgane.
Le škoda, da se prehitro pokvari.
Vendar pa se ohranijo prav vse njegove koristne snovi tudi kadar napravimo V njega sok. Paradižnikov sok je imenitna in zelo zd.ravp pijača.
Če smo' prav ravnali, ko smo paradižnik stiskali, mora biti sok lepo rdeč. Če le blede barve, pomeni, da smo nekaj na-r°be storili Tudi okus mora biti značilen P° paradižniku, brez kakršnega koli priokusa.
. Sedaj, ko je tega sadeža povsod obilo, Ju ko je tako poceni, uživajmo ga, in pij-tU°' za žejo sok iz paradižnika.
Pečene paradižnikove rezine
10 do 12 paradižnikovih rezin, sol, ru-teerijak, drobtine, 5 g parmezana, 20 g Maščobe.
.Oprane, pol centimetra debele paradižnikove rezine nasolimo', potresemo z natrganim parmezanom, povaljamo v jajcu U drobtinah ter pečemo na maščobi.
Količina za eno osebo.
mo vitamin C. Tega je največ v zelenih delih rastlin, najmanj pa v korenini. V gobah ni vitamina C. Ta je namreč v tesni zvezi z listnim zelenilom-klorofilom. Vitamin C tudi ni v semenih raznih rastlin. Ko pa seme vzklije, se ta vitamin spet pojavi.
Smatramo lahko, da 100 gramov zelenjave vsebuje 50 miligramov vitamina C, kar skoraj krije dnevno potrebo odraslega človeka po tem vitaminu. Kot že rečeno, je količina pri zelenih delih — listih in steblih — večja kot pri belih. Zato ne zametujte zelenih listov solate, ker je v njih mnogo več vitaminov kot v beli glavici.
Te podrobnosti o vitaminu C, ki je za naš organizem tolikšnega pomena, si velja zapomniti in se po> teh nekaj navodilih tudi ravnati.
PRAKTIČNI NASVETI
Trd kruh posvežimo, če ga denemo v pločevinasto' ali porcelanasto posodo, zapremo in za dalje časa postavimo v drugo posodo, v kateri vre voda.
♦
Olje ne bo> postalo' žarko, če vlijemo nadenj v steklenico malenkost žganja in ga potem neprodušno' zamašimo.
*
Ko vzamemo' pečen kolač iz pečice, ga najprej položimo' na žična! podstavek, da se bo na vse strani enakomerno' ohladil. Pecivo bo tako' postalo lepo enakomerno mehko..
*
Pristnost mleka preskusimo' tako, da navpično vanj pomočimo' pletilko. Ako na igli ostane kapljica mleka, je to dokaz, da ni »krščeno'«.
Ko v hlevu krmimo zelenje s travnikov in zatem pospravljamo jasli, vidimo, da je živina pustila v jaslih rastline z rumenim drobnim cvetom. GoVedo te rastline, ki se imenuje zlatica (Hahnenfuss) ne mara.
Zlatica je strupena rastlina, ki povzroči težka obolenja. Žival je pobita, se slini, stoka in se vrti v krogu ter opoteka. Z glavo in zadnjimi nogami krčevito giba in težko' požira.
(Konec)
Katere motnje nastanejo na mlatilnici v času mlačve in kako jih odstranimo?
1.	Kadar jermen drsi in se segreva, je premalo napet.
2.	Če se grejejo ležaji, so premalo mazani ali pa so zamašeni, da mazivo ne pride vanje. Lahko pa so ležaji preveč stisnjeni.
3.	Kadar v mlatilnici tolče, pomeni, da je boben premalo uravnovešen. Lahko' je os ukrivljena, oziroma letve ali zobje.
4.	Večkrat se dogodi, da najdemo v omlačeni slami celo klasje. Temu je vzrok, da je košara preveč oddaljena od bobna. Lahko manjka tudi kakšen zob ali pa so letve izrabljene.
5.	Kadar boben drobi zrnje, takrat je košara preblizu njega ali pa se prehitro vrti.
6.	Če najdemo zrnje v slami, je vzrok nepravilno (prehitro) vlaganje, mokro
Zlatice je po nekaterih travnikih mnogo. Treba jo je uničiti. Uničili pa jo bomo, če bomo z zlatico zapleVeljen travnik škropili s hormonskimi pripravki, kakor so to Dicopur M, Hedanol M in Heda-pur M. Ti pripravki namreč ne napravijo detelji v travnikih skoraj nobene škode. Prav pa je, če travnik po škropljenju ali pa že prej spomladi pognojimo. Škropimo v času cvetenja ob lepem in suhem vremenu.
snopje, oziroma premalo nategnjen gonilni jermen na pretresalu, zaradi česar se stresala prepočasi gibljejo.
7.	Če najdemo zrnje med plevami, pomeni, da ja zračni tok, ki ga daje ventilator premočan. Lahko je tudi pregosta mreža malega sita za pleve.
8.	Težava nastane včasih v elevatorjih (odnašalih). Le-ta ne odnašajo zrnje, če je jermen na jermenici premalo napet, oziroma je ohlapen brezkončni trak, na katerem so zajemalna koritca. Zastoj zrnja na dnu elevatorja lahko povzročijo nepravilno odbrana sita, Če je preredko prvo sito prvega čiščenja ali pregosto drugo sito drugega čiščenja. Takrat prično z žitom vred krožiti tudi debeljše primesi. Te gredo skozi prvo čiščenje preko dvigala na drugo in se od tukaj vračajo nazaj na prvo čiščenje. To' so glavne napake, ki nastanejo v času mlačve, za katere mora vedeti vsak mlatilničar, če jih hoče pravočasno odpraviti.
1 Steyr-traktor 80 in 80 a7|
Oskrba in nega traktorja ter njegovih priključkov
Celovec, petek, 19. julij 1957
Štev. 29 (794)
Stran 8
Zaostalemu gospodarstvu na južnem Koroškem
je treba pomagati
Koroški deželni zbor se je na svoji zadnji seji bavil predvsem z vprašanjem na-doknadenja investicijskega gospodarskega programa za gospodarsko' zaostale •kraje južne Koroške. Gospodarska zaostalost na jezikovno mešanem ozemlju je očitna. Vzroke pripisujejo temu, da so bila na južnem Koroškem različna trenja in negotovost, zaradi česar teh krajev iz javne roke niso podprli. Vse pa kaže, da so te kraje namenoma zanemarjali, da bi prebivalstvo ostalo gospodarsko odvisno'. Zato je za pozdraviti, da sta se koroška deželna vlada in deželni zbor dokopala do spoznanja, da je treba na tem področju končno izdatnih ukrepov.
V deželnem zboru je tozadevni nujnost-ni predlog zastopal deželni svetnik Sima, ki je naglasil, da je zvezna vlada svoje-časni predlog za nadoknadenje investicijskega programa za Koroško priznala, vendar se še doslej ni ničesar realiziralo. Deželna vlada zahteva predvsem izpolnitev Naslednjih zahtev: izgradnjo' železniško zveze Pliberk—Št. Paul iz 10-milijardnega zveznega investicijskega programa, ureditev cest v obmejnem ozemlju in dovolitev denarnih nakazil za Koroško iz državnih sredstev in sicer 100 šilingov na vsakega prebivalca. Ta doklada naj bi se uporabila za investicije v nekdanjem plebiscitnem ozemlju.
Odprta je avtobusna linija Celovec — Rogaška Slatina
V	četrtek minulega tedna so odprli avtobusnoi zVezo tudi med Celovcem in Rogaško Slatino. Brez prave in ugodne prometne zveze je bila Koroška doslej zelo malo povezana s slovensko' Štajersko ter njenimi lepimi in znamenitimi kraji. Obratno pa je z uvedbo urometne zveze tudi tamošnjemu prebivalstvu dana ugodna priložnost za obisk Koroške, ker je avtobusni promet tako organiziran, da obratuje v četrtkih avtobus avstrijske poštne uprave iz Celovca v Rogaško Slatino*, v nedeljah pa podjetje Avto-prome-ta Maribor iz Rogaške Slatine v Celovec.
Na dan otvoritvene vožnje^ vreme ni bilo najbolj ugodno, toda to nikakor ni motilo dobrega razpoloženja zastopnikov poštne direkcije, prometnega urada, deželne vlade in tiska, ki so se prve vožnje udeležili. Brezhibno ie potekala vožnja po koroški pokrajini do državne meje pri Pliberku in dalje mimo večini še nepoznanih krajev Raven, Dravograda, Radelj v Maribor in od tam mimo Slovenske Bistrice pa cilj v Rogaško Slatino.
V	reprezentativnem hotelu Slovenija so zastopniki občine Rogaška Slatina, zdravilišča, tujsko-prometne zveze Celje in avto-prometa Maribor priredili koroškim gostom nad vse prisrčen in iskren sprejem. Prijaznost in gostoljubnost tamošnjih predstavnikov je bila naravnost prislovič-no1 slovenska. Na mah je bilo vzpostavljeno prisrčno in neprisiljeno medsebojno vzdušje. V prijateljsko poudarjenih pozdravnih nagovorih z jugoslovanske in avstrijske strani so podčrtali važni in koristni pomen avtobusne zveze med svetovno znanim zdraviliščem in Koroško, kar bo med drugim lahko koristilo tudi boljšemu medsebojnemu spoznavanju in poglabljanju dobrososedskih odnosov.
Vožnja v znamenito zdravilišče Rogaška Slatina bo za vsakega potnika velik in lep dogodek, kakor je nudila že prva vožnja mnogo užitka. Kraj leži v lepi dolinici Rakovec ter ga obdajajo zeleni bukovi gozdovi na nizkih gričih. Potok teče pod zdraviliškim parkom pred kopališčem in se izliva v Ložnico. Ugodna kli-
ma z gozdnim zrakom varuje zdravilišče mrzlih severnih vetrov. V kraju so številni izviri mineralnih Vod, ki uživajo1 zaradi svoje zdravilnosti svetovni sloves. Iz vrelcev Tempel, Donat in Styria zajeto vodo razpošiljajo kot zdravilno in namizno' vodo* po domovini in v inozemstvo. (Pred vojno smo jo dobili tudi v Celov-
cu in prav radi konsumirali). Voda Rogaške Slatine je zelo koristna pri mnogih boleznih, kakor boleznih želodca in črevesja, na jetrih, ledvicah, krvnih boleznih, lahkih živčnih boleznih in raznih drugih obolenjih. Ni treba poudarjati, da je zdravilišče urejeno z vsem udobjem ter da razpolaga z razkošnimi modernimi gostišči in prenočišči.
Potovanje z avtobusom v Rogaško Slatino je lepo, zanimivo in poceni ter se lahko vsakomur priporoča.
Poglavar mohamedanske sekte izmailitov
Aga Kan umrl
V Versoixu bližu Ženeve je v svoji vili umrl v visoki mednarodni družbi neštetokrat imenovani Aga Kan. Bil je verski poglavar mohamedanske sekte izmailitov, ki šteje nekaj milijonov pripadnikov. Po vsem svetu je bil znan kot človek, ki se je predvsem zanimal za lepe ženske, plemenite konje in razkošne hiše. Poročil se je štirikrat in Begum, njegova; zadnja žena, je bila francoska kraljica lepotic.
Mohamedanski izmailiti so Kana častili kot božanstvo. Njegovo versko poglavarstvo mu je donašaloi ogromne letne dohodke. Bil je neizmerno bogat. Ob priložnosti kakšnih svojih obletnic je od svojih verskih pripadnikov prejemal darila ogromne Vrednosti. Leta 1946, ob obletni-
ci, ko je zasedel tron, so mu dali 101 kg draguljev, toliko, kolikor je sam tehtal, leta 1954 pa so ob podobni priložnosti dragulje nadomestili s platino'. Kolikšno je njegovo bogastvo', najbrž niti sam ni točno vedel. Pred časom so njegov letni dohodek cenili na 450 milijonov šterlin-gov. Kdo bo njegov naslednik še ni znano, ker predpisi ne določajo1, da prevzame nasledstvo prav starejši sin. Od, obeh sinov ima starejši 44, mlajši pd 22 let.
Kratko pred smrtjo' se je umaknil vročini iz Pariza v Ženevo in se nastanil v svoji vili ob Lemanskem jezeru. Toda tudi to in navzočnost petih najboljših zdravniških specialistov ni moglo' ustaviti nezadržnega pešanja njegovega srca.
Himalaja zahtevala svojo žrtev
V	torek se: je po vsej Avstriji razširila žalostna Vest, ki jo je objavil indijski časopis »Times of India«, da se je v področju Himalaje ponesrečil svetovno znani alpinist, zmagovalec dveh 8000 metrov visokih vrhov, Hermann Buhi, ki se je ta čas mudil na Himalaji kot voditelj Kara-korum ekspedicije. Hermann Buhi je postal svetovno' znan z zmago nad Nanga Parbatom, 8120 metrov visokim, vrhom V zahodni Himalaji, ki ga je kot edini prvič premagal.
V	poročilu o Buhlovi smrti je dobesedno rečeno: »Avstrijski alpinist Hermann Buhi se jei pri vzponu na vrh Chequlisa na področju ledenika Baltore 27. junija smrtno ponesrečil. Buhi je pripadal šestčlanski avstrijski ekspediciji, ki je 9. junija premagala Broad Peak v Karako-rumu. Ostalih pet članov ekspedicije, med njimi tudi pakistanski oficir, sei je medtem vrniloi v Skardu. Avstrijski alpinisti so tri dni iskali truplo ponesrečenega Buhla, a vse je bilo* zaman. Buhi je padel čez 300 metrov visoko steno v globino.«
Tako' torej pravi poročilo1. Vendar je še nekoliko upanja, da je Buhi mogoče le še pri življenju. Med vsemi specialisti Hi-
malaje pa je prav področje ledenika Baltore, kjer se je Buhi ponesrečil znano kot zelo nevamoi področje, kar pa upanje v morebitno rešitev Buhla zopet zmanjša. Ledenik Baltore je 52 kilometrov dolg in tako največji v področju Karakorum.
Ako' pa bo poročilo o smrti Hermanna Buhla le potrjeno, potem je svet z njim izgubil edinega človeka alpinista, ki mu je uspelo premagati dva 8000 metrov visoka Vrhova, in sicer Nanga Parbat in Broad Peak, ki ju je že pred to ekspedicija premagal skupno s sedanjimi udeleženci ekspedicije v Karakorum.
Hermann Buhi je bil star 33 let. Za alpinizem se je zanimal že kot mladenič. Izučil se je za trgovca in bil sprva zaposlen V neki trgovini s športnimi artikli v Miin-chenu. PO Vojni je bil nekaj časa planinski vodič, delal pa je tudi kot krovec in pleskar cerkvenih zvonikov. Vsak prosti dan je izkoristil za plezanje po gorskih stenah. Kmalu je postal znan kot eden najdrznejših avstrijskih alpinistov in je to tudi ostal do zadnjega, saj, če so vesti točne, je tudi svoje življenje žrtvoval za tol, za kar je živel.
|:|RlA!D|tlO[:lP|R|Q|G|R!A!M! 1
RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18 00 Sami šlagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 20. julij:
5.35 Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet
—	9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Oddaja za letoviščarje — 15.45 Koroška dobrodošlica — 16.15 Igra veliki dunajski orkester — 16.30 Tirolska v pesmi in plesu — 17.10 Odlični' izbor — 18.15 Za dobro voljo ob koncu tedna (slov.) — 20.16 Tekma za ljubezen.
Nedelja, 21. julij:
6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Nedeljske melodije
—	11.00 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Ritmični koktail — 17.45 Muzikalično srečanje dežel — 19.00 Nedeljska športna poročila — 20.15 Madžarska svatba; opereta.
Ponedeljek, 22. julij:
5.35 Alpski zvoki — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Fantje se zbirajo... (slov.) — 16.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.45 Znanje za vse —
17.15	Popoldanski koncert — 18.20 Avstrijska sindikalna zveza komentira — 18.45 Za našo vas (slov.) — 20.16 Vožnja v poletje
—	21.15 Groteske od Helmuta Sinagla.
Torek, 23. julij:
5.35 Kmečka godba — 8.45 Človek in vreme — 14.00 Poročila objave. Sončenje, sončarica in vročinska kap (slov.) — 16.00 Perspektive in horiconti — 16.45 Dogodivščine knjižnega črva Balduina Madiga — 17.15 Popoldanski koncert — 18.25 Radijska prijateljica — 20.16 Poskočne melodije — 21.17 Humor na štirih nogah.
Sreda, 24. julij:
5.35 Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Narodne v priredbi Luke Kramolca (slov.) — 16.00 Oddaja za žene — 16.20 Znameniti umetniki — 16.45 Iz raziskovalnega dela avstrijskih visokih šol — 17.15 Popoldanski koncert —
18.15	Pesmi in melodije iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 19.15 Plavalno tekmovanje med Avstrijo in Španijo —
20.16	Nesmrtni valček — 21.00 Ne rojen za petje.
Četrtek, 25. julij:
5.35 Kmečka godba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Ta prešmentana ljubezen (slov.) — 14.30 Skrivnosti umetniškega ustvarjanja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila —
17.15	Popoldanski koncert — 18.30 Oddaja za delavce — 18.45 Oddaja za kmete —
19.15	Plavalne tekme med Avstrijo in Španijo — 20.16 Kaj nam pripoveduje Mura —
21.15	Zveneča alpska dežela.
Petek, 26. julij:
5.35 Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Mlada setev (slov.) — 16.00 Lepa pesem — 16.15 Otroška ura — 16.45 Znanje za vse — 17.15 Mladinski koncert — 18.15 Oddaja za mladino
—	18.25 O petju na Koroškem — 18.45 Ra-diška odiseja (slov.) — 20.20 Pariške dogodivščine — „Parloz moi d‘amour“.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 11.00 ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHt
Sobota, 20. julij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Nemške narodne pesmi poje moški zbor — 8.25 Lepe pesmi — znani napevi — 10.10 Zabavna matineja —*•
11.00	Za dom in žene — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmetijski nasveti
—	12.40 Šopek francoskih šansonov — 13.30 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 18.20 Umetne pesmi poje ženski zbor — 18.45 Okno v svet — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 21. julij:
6.00	Narodne in domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Zabavne melodije — 9.18 Slovenske narodne in umetne pesmi —■
10.15	Kar radi poslušate — 13.30 Za našo vas — 14.00 Voščila — 16.00 Po stopinjah Prežihovega Voranca — 16.30 Državno atletsko prvenstvo — 20.00 Na večer pred dnevom vstaje; borbene pesmi.
Ponedeljek, 22. julij:
6.00	Pozdrav dnevu vstaje — 7.15 Skozi
borbo — 8.40 Po domačih logih in gajih — 10.30 Zapoj zdaj, srce partizansko — 13.15 Praznične čestitke ob dnevu vstaje — 15.15 Veseli zvoki —	16.00 Obisk partizanskih
spomenikov na Rogu — 16.30 Promenadni koncert — 18.15 Od melodije do melodij®
—	19.00 Odlomki iz operete „Mala Floramy‘
—	20.00 IV. jugoslovanski festival zabavne glasbe.
Torek, 23. julij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Z veselim srcem — 10.10 Za staro in mlado — 11.00 Za dom in žene —
11.15	Pester spored baletne in solistične gla.s" be — 12.00 Ljubljanski vokalni kvintet i1) Logarski fantje — 12.30 Kmetijski nasveti
—	13.15 Odlomki iz slovanskih oper 14.35 Voščila — 18.00 Športni tednik
20.00	Poje komorni zbor.
Sreda, 24. julij:
5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.1® Zabavni zvoki — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Zabavni mozaik v besedi in glasbi — 9.30 Kmečka godba in kvintet — 10.10 Ljubiteljem zabavne glasbe — 12.00 Od popevke do popevke — 12.30 Kmetijski nasveti ■—
13.15	Narodne pesmi šiptarske, romunske in madžarske manjšine v Jugoslaviji — 13.50 V veselem ritmu — 14.35 Voščila — 20.00 Adamič: Glasba iz filma „Zima“.
Četrtek, 25. julij:
5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 9.20 Od melodije do melodije -"J 10.10 Dopoldanski koncert — 11.15 Pesmi za naše male — 12.00 Ritmi in melodije z juga — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Igra tamburaški orkester — 13.30 Pisan oper* ni spored — 14.20 Šport — 14.35 Voščila
16.00	Domači in tuji solisti — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 26. julij:
5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci —_ A1 Zabavni zvoki — 8.05 Jutranji divertirnen to — 9.20 Regiment po cesti gre — 10.10 Do poldanski operni spored — 11.00 Tisoč tak tov zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Slovenski oktet — l^--. Zanimivosti iz znanosti in tehnike — Voščila — 18.00 Družinski pogovori — l°-\-Slovenske narodne pesmi — 20.00 Na d0?1? grudi — Arničeva simfonija — 21.00 Vece na Broadwayu.