Leto XXI., št. 284 Ljubljana, sreda 4« decembra 1940 Cena t Din opittvuisivo Ljubljana tvnalijeva o — reietoD 4tev 3122, 3123, 3124, 81^5 H 2b inseraiDi Jddelek: Ljubljana, Selen-burgova Ul — lel 3492 U) 3392 Podi uzmca Maribor. Grajski trg št 1 - reiefoD 2456 Podružnica Oel ie Kocenova ulica Z Telefon št 190 Računi pn post ček. zavodih: Ljub-t1»na «t 17 74» Japonska pogodba z Vangčiitgtejevo vlado Razvoj na Kitajskem gre po pričakovani poti naprej. Japonska je sklenila po godbo z vlado Vančingveja. postavljeno v Nankingu že pred mnogimi meseci. S to pogodbo je Japonska izrekla svoje formalno priznanje te kitajske vlade To zveni nekoliko presenetljivo spričo dejstva da bi brez japonske volje te vlade sploh ne bilo V mednarodnem svetu so se zelo čudili, da se priznanje ni izreklo že davno poprej, ko je bilo vendar vsemu svetu znano, da so Vangčingvejevo vlado dejansko sestavili Japonci. Očividno pa so spričo najnovejšega mednarodnega političnega razvoja smatrali za umestno poskusiti, ali ne vodi še kaka druga pot do cilja, pa so zato odlašali s formalnim priznanjem. Na enak način so tolmačili tudi najnovejšo mirovno ponudbo, naslovljeno na maršala Čangkajška v Cung-k ngu Šele ko je tudi ta ostala brez odziva. je napravila japonska vlada svoj novi korak in sklenila že dolgo pripravljeni sporazum z Nankmgom. ^ Vančingvejeva vlada naj bi bila odslej osrednja vlada za vso Kitajsko Izvzeta ie pri tem samo Mandžurija, ki jo ie Vangčingvej hkrati s podpisom po-go Tbe priznal kot samostoino državo nezavsno od Kine. Nankinška vlada je torej že s svoi;m prvim korakom mednarodnopravnega značaja opustila nacionalno kitajsko stališče, ki se nikakor ni hote1© odreči Manžuriji. marveč jo je slej ko prej smatralo za del kitajske državne skupnosti. Glavne določbe nove pogodbe med n?^k'n*ko vlado ter Japonci pomenijo tol ko kot priznanje onega stanja, ki ga je na Kta^skem dosegla Japonska na temelju svoie okupaciiske akcije, trajajoče skoraj že četrto leto. Vangčingvej je prstal na to. da prepusti Japoncem okupacijske pravice tako na kopnem k-.kor na obali. Za nekatere predele je vs'avliena določba, da odidejo japonske č^te iz dežele šele dve leti potem, ko se na K'tajskem v polni meri obnovita red 'n mir. S tem naj bi se očividno zvalila krivda za okuoaciio na Cangkaj-čka in njegov odpor, češ dokler ta ne bo n^hal. ne morejo japonske armade od'ti iz dežel. Zelo važne se zdijo določbe, ki se tičejo gospodarskih ugodnosti za Japonce. Vangčin?veieva vlada je dovolila japonski podjtnikom popolno svobodo pri izkoriščanju kitajskih bogastev pri čemer se nosebei navajajo rudniki in trgovina. Ta določba, ki pomeni izhodišče za dejansko prvenstvo japonskega gospodarstva na K;taiskem. bo nedvomno prav posebno prizadela zunanje sile. osobito Ameriko in Veliko Britanijo, ki se držita doslej veljavnih mednarodnih pogodb, po katerih so si pravice zunanjih sil medsebojno zajamčene in dogovorjene za določene, v pogodbah posebej navedene pokrajine, predvsem mesta ob obali ter ob plovni reki Jangce-kiangu. Japonske gospodarske pravice pa so sedai raztegnjene na neprimerno širše področje. Japonska se je v pogodbi obvezala, da se bo lotila odprave koncesij in eksteri-torialnosti na kitajskem ozemlju. Nekoliko čudno se čuje ta določba na prvi pogled, zakaj razširjenje japonskih gospodarskih pravic na vso Kino pomeni mnogo več nego dosedanje koncesije. Toda Jedro tega dogovora leži drugje. Ta člen pomeni šele začetpk bodoče politike, s katero bo japonska skušala izriniti iz Kine vse ostale velesile. Odrek koncesijam pomeni temelj za pritisk na zunanje sile. da se tudi one same odrečejo starim pravicam eksteritorial-nosti in koncesij. Saj so že dosedanje vesti napovedovale tak razvoj. Deiansko gre tu za dogovorjeno igro, po kateri nai se stari privilegiji vzemo vsem drugim državam in dodele samo Japonski, a še v mnog© širšem obsegu Kdaj se bo mogla začeti in izvesti takšna akcija, zavesi seveda od mnogih okolnosti. toda s sedanjo pogodbo je zanjo položena osnova Hkrati je nankip?ka vlada sklenila tudi pakt z Japonsko in Mandžukuom, npglašaioč pri tem. da bo ta pogodba temelj novega reda v vzhodni Aziji. »Novi red v vzhodni Aziii« pomeni to-Hko kot priznanje deianskega stanja, ki so ga ustvarile japonske vojaške okupaciiske oblasti. Vangčinpvei ie s tem poznal tudi odcepitev Mandžurije od K^ta^ske kar mu gotovo ne bo povečalo s:mp.at'i med K^ta;ci. Razen tp?»a sprejema s tem delitev sveta na vel'ke »živ-lie^ske prostore« v smislu berlinskega pakta. Zelo pomembna je ona točka v novi pogodbi k; naglaša potrebo po sodelovanju v borbi zoper komunizem Saj je pri tem komintema izrecno imenovana ip z nevarnostjo komunizma se uteme-liuie notreba po vzdrž°vsniu iapoPsk;h vcrašk*h pop->dk na severnem Kitajskem. Ta določba nekoFko preseneča. Sai se je pričakovalo da bodo določbe, ki b; mogle spraviti v slabo voljo Sovjetsko zvevo odpadle vsaj za javnost. Da so v Tokiu vendarle smatrali za umestno in primerno podčrtati s poseb- Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica b. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St J. telefon St 2455, Celje. Strossmayeneva ulica štev i. telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Jala bombnikov nad Bristolom V noči od ponedeljka na torek so izvršili nemški bombniki že drugi srditi napad ni Bristol — Bombe so razde jble cele stanovanjske in trgovska okraje in povzročile tudi sicer silno opustošenje London, 3. dec. j. (Ass. Press.) V seriji napadov na posamezne luke in industrii-ska središča si je nemško letalstvo v noči na torek izbralo za glavni cilj mesto Bristol. Takoj po nastopu mraka so pričele doletavstf nad Bristol ve'ike skupine nemških letal, ki so sipale rušilne in zaž;rra'ne bombe na vse mestno področ-e. Zlasti veliko število bomb vseh kalibrov ie p^dlo na pristaniške naorave. kier je bila povzročena znatna «koda. Rušl'ne bomhe so poškodovale vrsto objektov v luk1, kakor tudi več industrijskih nap-av Toda Se več škode kakor na gospodarskih obiekfh so povzročile nemške bombe na iavnih in privatnih poslopjih ki nimajo nikakega vo-aškega pomena Več javnih posilil v središču mesta ie bilo porušenih. Peli bloki stanovan:skih zgradb so bili v več mestnih d°l;h hudo nošk"dO"ani. £e ho'i kot od rušilnih bomb pa je trpelo m°sto od zažigalnlh bomb ki so bile raztroce"e po vsem mestnem področju. Na razn'h točkah mes+a in pr'sfani?ča so l7.br"h*iili nevarni požari, ki pa jih je gasilstvu usnelo omej;ti še preden so mogli zavzeti tol'kšen obseg, kakor o priliki hombard'-ran-a Southn m nt ona Bati se je, da ie nočni n^pad na Brktol. ki je trajal -d-žema od večera pa skoro do polnoč1' zahteval tudi prece šn*e število č!ove?k'h žrtev. Razen na Bristol so metala n^š^a letala v minuli noči bombe tudi še na posamezne daleč vsaksebi ležeče objekte v vzhodni Angliii. Nadalje so bombard'rala nekaj nevažnih ciljev v Wa1esu. Značilno pri nočn'h letal?k*h akcijah pa ie deistvo, da so se to pot nemški bombniki i/ondonu popolnoma izognili. London je imel popolnoma mirno noč, ki ie bila dmara od začetka ojačene nemške iet"'ske ofe"z've proti Veliki Britaniji. Na vsem londonskem pomirju ter tudi v širši okolici ni padla niti ena nemška bomba. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 3. dec. br. (DNB ) Vrhovno po-velstvo nemške vojske je opoldne objavilo nas^dnje službeno vojno poročilo: Nemške podmornice so 2. decembra s posebnim uspehom napadle in razpršle velik konvoj, ki je bil namenjen v Anglijo. Kljub izredno močni zaščiti križark in ru-šllcev ter takoišnii močni obrambi je b lo torpediranih in potonl^enih 15 lad'j s skun-no tonažo nad 10.000 ton ter ena 17 0"0-tonska pomožna križarka. ki je pripadala konvoju kot zaščitna ladja. Verjetno sta bili potopljeni še nadaljnji dve ladii iz konvoja s skupno 16.000 tonami. Na tem uspehu je bila na prvem mestu udeležena podmornica pod vodstvom korvetnega kapitana Mengersena s potopitvijo 5 l?d'j. ki so imele skupno tonažo 41 000 ton. Poleg tega je iavila neka druga podmornica, da le potopila dve sovražni oboroženi trgovinski ladii s skupno 21 247 tonami, ena izmed poslednjih dveh je bila moderna angleška motorna ladja »Victor Ross«, katere tonaža je znašala 11.247 ton. Na ta način so 2. decembra samo nodmomiee potopile skupno nad 160 000 ton sovražnega trgovinskega ladjevja. Kakor je bilo že objavljeno so močnejše skupine bojnih letal v noči na ponede-liek nadaljevale napade na Southampton. Požari, ki so trajali še od prejšnje noči. so se nadalie razširili. Eksplozije v skladiščih v pristaniških okra jih je bilo opa žiti daleč preko Kanala v Franciji. Angleška protiletalska obramba je b'la tako slabotna, da so nemška letala lahko nemoteno merila na svoie cilie. Bombard:ra-ni so bili tudi London. Birmmirham in Liverpool. Miniranje angleških luk se je nadaljevalo. Podnevi se je delovanje letalskih s*l omejilo na izvidniške akcije Pri tem je bila napadena tn z bombo p^p^ena neka sovražna trgovinska ladja na morju juž-nozapadno od Irske. V noči na 3. december so večie skupine nemških letal napadle in hudo bombardirale neko pristaniško mesto ob zapadni obali Anglije. Angleška letala so se ponoči omej'la na bombardiranje obalnih področij zasedenih j ozemelj. Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Lfmdon: Dsslei 5 letni sestreljenih Lond°n, 3. dec. s. (Reuter.) Po uradnih podatkih so ang?efki lovci včeraj sestre- j lili 3000. nemško letalo v dosedanjem poteku letalske vojne nad Anglijo. Teh 3000 letal je nedvomno ugotovljenih, medtem ko stvarne izgube znašajo verjetno še mnogo več. V tem številu je vštetih 25 letal, ki jih je sestrelila ob angleških obalah vojna mornarica nadalje pa nad 400 letal, ki so bila sestreljena od protiletalskega topništva Izmed teh zopet je protiletalsko topništvo sestrelilo nad 100 leta ponoči Največje izgube je Imelo nemškr ietalarvo v avgustu, ko je bilo sestreljeni'-1 096 aparatov jn v septembru ko so znašale izeube 1071 nemških letal. Ang'eži so ves čas vojne nad Anglijo dos>e izgubili 8P0 svojih letal, vendar se je 415 pilotov rešilo. London, 3 dec. br (Reuter.) Leta'skr ministrstvo ie danes obiavilo da je angle ško protiletalsko topništvo dos'ej sam< nad področjem Londona sestrelilo 400 nemških letal, ln sicer 300 podnevi in 100 ponoči. London, 3. dec. s. (Reuter.) Davi zgo-dai je bi) v Londonu dan letalski alarm. Nekaj minut pozneje se je spustilo nekaj sovražnih leta) skozi oblake ter je vrglo 9 bomb na neki londonski okraj Bombe so večinoma padle na ne~azldano ozeml'e. nekai pa 1ih je padlo na neko cesto človeških žrtev ni bilo in povzročena škoda je majhna. Avdience pri kralju Juriju London, 3. dec. s. (Reuter.) Kralj Jurij je danes dopoldne sprejel v avdlenco ministrskega predsednika Churchilla, ki ga je nato prldržal tudi pri kosilu. Nadalje so bili v avdienci pri kralju danes še predsednik angleške komisije za nakup vojnega materiala v Ameriki Purvls, bivši poveljnik angleškega lovskega letalstva maršal Darllng. ki odhaja v posebni misiji v Zedinjene države ln aneleškl mornariški ataše v Atenah admiral Tiri. Podvigi angleških London, 3. dec. 1. (Reuter.) V noči od ponedeljka na torek so l^ta^a angl°ške?a obalnega poveljstva Izvršila več napadov na sovražne ladje ob norveški obali. Kakor ugotavHa komunike letalskega ministrstva. je bila ena izmed napadenih ladij direktno zadeta. Nad"lje so angleška letala bombardirala luške nap-ave na otok h Fe'e. Prišlo je do velikih eksp'ozij. po katerih so izbruhnili požari. Včerai se je enemu izmed angleških letal posrečilo v celo zadeti neko sovražno oskrbovalo lad"'o ob norveški obali. Bomba je ladio pogodila direktno v krmo. Skup'ne angleških bombnikov bombarderskega poveljstva so v minuli noči spet napadle podmorniSko oporišče Lorient. V vseh teh napadov so se vsa angleška letala nepoškodovana vrnila. Macken^e Kinff o psložslu AnsFje Ottn-u'3, 3 dec. j (Reuter) Kanadski ministrski predsednik Mackezie King je v svojem včerajšnjem govoru pred parlamentom izjavil, da je dana?nji položaj Anglije znatno boljši od položaja, v katerem se je nahajalo angleško otočje neposredno po zlomu Francije, in bolj?e, kakor v katerikoli kasnejši dobi. Vojaške operacije v ni — je naglasil ministrski predsedn k. ne predvidevajo samo potreb ki jih bodo m >r-da prinesli prihodnji mesci, marveč so zmerom take narave, kakor, da bo voina trajala ?e leta. Svoboda ameriške ce'ine ie neločljivo spojena s svobodo Velike Bri ani-je in prav tako neločljivo snojena z vzpostavitvijo ST)'o?ne svobode č'oveftva, zlasti v tistih de'ih sveta, kjer je bila ta -svoboda strta. V nada'iniem svoiem govmi ie ministrski predsednik da ie Kana da pripravljena povečati svoje napore za dosego teh ciljev. Nato je finančni m;n;ster TVev v par'a-nientu napovedali nekaj novih vladn-h sklepov za omejitev raznega luksuznega b'aga. ki v sedanjem času ni potrebno. V ,irvi vrsti bo omejen uvoz tega b'aSteady« (905 ton) potonil. Ladja se je v slabem vremenu zaletela ob obalo škotske ter se potopila. Pet članov posadke Je utonilo. »Steady« je bil eden najstarejših angleških rušilcev. Bolgarija hoče ostati izven vojnega konflikta Zunanji minister Popov o glavnih smernicah bolgarske zunanje politike — Glavni cUj je ohranitev miru na vsem južno vzhodnem prostoru Sonja, 3. dec. p. Ob zaključku debate o odgovoru na prestolno besedo je govoril danes ob 16. v sobranju zunanji minister Popov, ki je podrobno orisal smernice bolgarske zunanje politike. V svojem govoru je med drugim dejal: Vojna, ki se vodi na jugu Balkana, se vse bolj približuje našim mejam. Bolgarska vlada je ukrenila vse potrebno, da zavaruje nedotakljivost bolgarskega ozemlja, pri tem pa je ponovno in na nedvoumen način izrazila željo, da bi ostala izven tega konflikta. Omenjajoč vrnitev Južne Dobrudže, je Popov naglasil, da je s tem izpolnjena glavna želja bolgarskega naroda. Vrnitev Južne Dobrudže je izvršena v popolnem soglasju s Sovjetsko Rusija Govoreč o odnošajih do posameznih evropskih držav je Popov zlasti naglasil dobro sosedstvo z JuPo^lavUo ln med drugim deial: Kar tt tiče bolenr«ko-jngoRlo-vrnnbih odnn*afev, se r*jrv"alo ? maku najbolj prisrfneea prijateljstva. Glede Turčije se ni nffrsar izpremenllo In so bolearsko-tnrškl odnoSaji še nadalie prija-teljskL Preventivni okrepi, ki jih je iz- dala turška vlada, v nobenem pogledu niso naperjeni proti interesom Bolgarije in tudi nikakor ne ovirajo prijateljskih odnošajev med obema sosednjima državama. Ob koncu svojega govora je omenil Popov tudi sestanek kralja Borisa s kance-larjem Hitlerjem ln naglasil, da Je to najboljši dokaz prijateljskih simpatij, ki vežejo Bolgarijo z Nemčijo. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da je glavni cilj bolgarske zunanje politike, da služI ohranitvi miru in to ne samo miru Bolgarije, nego miru na vsem južnovzhodnem prostoru. Snežni viharji v Bolgariji Sofija, 3. decembra AA. V vsej Bolgariji je 1. decembra začel padati sneg, ki ga je ponekod že meler na debelo. V severovzhodni Bolgariji divja moč^a snežna burja, ki je bila ponoči tako močna, da so morali ustaviti avtomobilski promet v vseh cestah na področju Vame. Oblasti so morale na več kraiev poslati delavce, da so odkidali sneg. Ob morski obali besni močna burja, ki je onemogočila celotni pomorski promet. NAPADI IN P NA ALBA ONTAH Italijani javljajo torpediranje neke angleške krlžarke v Sredozemskem morju — Bombe tia Neapelj In Augusto — Grki porsfojo »41 « O A * O Rim, 3. dec. br. (Štefani) V svojem 178. službenem vojnem poročilu, ki je bilo davi objavljeno^ pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Grški napadi in naši protinapadi na fronti 9. in 11. armije. Naše letalstvo je sodelovalo z vojsko in je bombardiralo ceste ter s strojnicami obstreljevalo sovražne postojanke in avtomobile. Formacije naših letal so bombardirale Forte Nuovo in druge vojaške objekte na Krfu. Nad srednjim Sredozemskim morjem je neko naše lovsko letalo sestrelilo sovražno letalo tipa »Blenheim«, ki se je še v zrami vnelo. V noči od 27. na 28. november je neka naša podmornica, ki je križarila po Si-cilskem kanalu, napadla in torpedirala neko sovražno križarko, kj je prihajala z Malte in sta jo spremljala dva rušilca. V severni Afriki so naše čete odbile napad sovražnika, ki ga je podpiralo tudi topništvo, na našo postojanko v el Gazali na pobočju el Avenaka. Naša letala so bombardirala angleško postojanko Ain el Priz. V vzhodni Afriki so sovražna lfctala napadla Adi Ugri in Zulo, kjer so povzročila le neznatno škodo. 2rtev ni bilo. V Meten-maju so naše čete sestrelile sovražno letalo. Sovražna letala so odvrgla nekai bomb na Neapelj in na Augusto. Povzročena je bila neznatna škoda. Izbruhnilo je nekaj manjših porarov, ki so bili takoj pogašeni. Žrtev ni bilo. Neka naša podmornica, ki se je vrnila na svoje opori?čs. je javila, da je 18. novembra na Atlantskem oceanu potopila angleško 5000 tonsko tovorno ladjo »Lil-lian Moller«. Ang'eška admiraliteta je pred kratkim oVavila izgubo podmornic »Rainbow« in »Triad«. Obe podmornici sta operirali na Sredozemskem morju in se morata vključiti med one sovražne ladje, ki jih je potopila naša vojna mornarica, kakor je bilo od časa do časa objavlieno v doseda-niih shižbenih vojnih poročilih. Značilnosti obeh potoni jenih ladij so pri »Rainbo-wu« izoodrin*ena voda na površju 1475 ton. pod novršjem 2030 ton. 8 tornednih cevi po mm. en too kalibra 102 mm in dve nrotile^akski stroinici. pri »Triadu« iz-pod^niena voda na oovršiu 1090 ton, pod povrnem 1575 ton, 10 cevi za torpediranje po mm. en ton kalibra 102 mm in dva protiletalska topiča. £!:kpl rimske vlade R;m. 3. decembra, br. (Štefani.) V okviru svojega decembrskega zasedanja se je italijanska vlada danes dopoldne drugič se-C sta1 a. Seia, ki jo je vodil ministrski predsednik Mussolini, je trajala od 9. do 11.30. Na današnji seji je bilo poleg vrste rednih upravnih ukrepov sprejetih tudi več zakonskih načrtov, ki se nanašajo deloma na javna dela, deloma na oborožene sile. Med drugim je bil določen kredit 80 milijonov lir za javna dela. ki so potrebna zaradi poplav, plazov in drugih elementarnih nesreč, ki so se zvrstile posebno v severni Italiji v pretekli jeseni. Nadalje je bilo sprejetih nekaj zakonskih načrtov, ki se nanašajo na gradbeno regulacijo Bolzana, Apuanije, Genove in dveh predelov Milana. Vlada bo v bodoče subvencionirala tudi paroplovno družbo Toscano. Prometni minister je prejel važna pooblastila za racionalizacijo pomorskega prometa, ki se bo moral v prvi vrsti prilagoditi vojnim p>otrebam države. Izpopolnjen je bil zakon o zaščiti države in javne varnosti, tako da bodo veljale njegove določbe tudi glede javnih letakov. Sprejet je bil konino tudi račrt zakona, po katerem bodo imenovani komisarji za trgovinske odnošaje s posameznimi državami Grška poročila Atene, 3. dec j. (AR). Težišče vojaškega položaja na albanski fronti ie po zadnjih informacijah na višavju okrog Aogi-rekatra. Včerai so se na tem frontnem sektorju navzlic zelo slabemu vremenu ves dan ponavljali grški sunki v smeri proti zapadu in iueozaoadu. Vse nove pozicije, ki so jih grške čete v teh napadih osvojile. pa so Italijani z naporom vseh sil zmerom spet skušali Grkom iztrgati iz rok. V teh ogorčenih spopadih je bilo na obeh straneh precej človeških žrtev Š ed-njič se je Grkom vendarle pos ečilo utrditi svoje nove pozicije ter potisniti Italijane v ozadje. Glavni italijanski odpor na tem frontnem sektorju je sedaj na višinah okroa mesteca Delvinona. ki pa je že cod močnim osniem rrškeea ti' e'a topništva. Včerai in danes je grška artile-rija obstreljevala tudi že prometna pota. ki vodijo od Delvinona proti zapadu, zlasti Pa glavno cesto ki vodi od Argir^kastra preko Delvinona na luko Santi Quranta v Jonskem morju. Italijansko letalstvo je nekajkrat poskušalo z bombardiranjem zaledja oslabiti ofenzivno moč grških čet na tem operacijskem podr čiu Obstoja namreč nevarnost da bi Grki v obliki klina prodrli med Santi Quaranto ip Argi-rokastrom. tako. da bi luka Santi Qua-ranta. ki ne razpolaga z močnotobrambo. z lahkoto prišla v grške roke. Boji se na tem sektorju tudi danes z vso ogorčenostlo nadaliuieio in oostaia italiianski odpor čedalje srditejši. Na centralnem frontnem sektorju so grške čete dosegle nekai novih uspehov pri Itemetiu. kjer so — kakor javlja grško vo jno poročilo — zasedle 2rš'-e čete neki j novih pozicij in pri tem osvojile tudi vetji vojni plen. Na severnem frontnem odseku pri Pod-gradcu so vremenske prilike najslab"e, vendar pa tudi tu niso mogle preprečiti ofenzivnih operacij grških čet. ki so ponovno nekoliko napredovale na terenu; Pričakovana italijanska protiofenziva. ki naj bi onemogočila grško napredovanje v smeri na Elbasan se še ni razvid in kažejo nekateri znaki — k k t na primer izostanek delovanja italijanskega težkega topništva, kakor da Italijani več ne m'-slijo na proti ofenzivo. V glavnem sta se na severnem frontnem sektorju včeraj oba tabora omejevala na utrditev svojih novih postojank in so bili tabo grški napa- J di, kakor tudi italijanski protinapadi, manjšega obsega, kakor pa pred Arg r ^kast rom. Na centralnem frontnem sektorju so izvršili včerai Grki nekai ofenzivnih sunkov tudi v dolini reke Osum. kjer jim je baje uspelo močnejše italijanske edinice odrezati oskrbe. Operacije za likvidacijo teh čet se še nadaljujejo Letalstvo se je včerai na obeh straneh zaradi slabega vremena omeievalo zsoli na najnujnejše lokalne operacije in na vsei fronti ni bilo večjih letalskih akcii prav tako oa tudi ne b rr.bnih napadov v zaledju. Močan ie bil edinole italijanski letalski napad na razne cilje na otoku Krfu. Kakor poročajo z grške strani. Da ni bila povzročena škoda na vojaških objektih. marveč več:nnma na privatnih zgradbah Med javnimi poslepii je bPa zadeta tudi neka cerkev Bombard:ranie ie zahtevalo precej žrtev med civilnim prebivalstvom Atene, 3. dec AA (At. ag.) Službeno poročilo št 37 vrhovnega oove'istva grških oboroženih sil od 2. decembra zvečer pravi: Na levem krilu boj^a so na?e čete napredovale in streljale na c^sto ki vdi 'd Santi Quarante proti Argirokastru. Okrog Premetija so naši oddelki zavzeli nove po-stoianke. V naše roke ie padlo večie število ujetnikov in vsakovrsten material za štiri tonove. S posrečenimi napadi na planinah Ostravica smo ustavili sovražnikove oddelke Sevamo od Podgradca se borba ugodno nadaljuje. Vesti z nase meje Sv. Naum, 3. dec. p. Borbe v Albaniji se nadaljujejo v vedno težjih okcližčioah. Na vsem frontnem Dodročiu ie zapadel debel sneg. ki zelo ovira vojne operacije V glavnem ie sedaj v akciji topništvo. Grške čete postopajo skrajno oprezno. Borbe se vodijo 5 km severno od Podgradca. Grške čete so s svoi;m le.im k i-lom dosegle izvirek reke Skumbe. Ena grška kolona ie preko o amne Lenine prispela do sela Peštan. Italijanska 'etsla so bombardirala Kcrčo Napad je pri el tako nenadno da se liudie niso utegnili umakniti v varna zaklonišča Zato je bi o precej žrtev Danes je prispel v Larin grški prestolonaslednik Nikola v sprem tvu več ang e-ških generalov Po ogledu obrambnih objektov ie nadaljeval potovanje v Ko č\ Zaradi silnih snežnih žametov je za>. la-dalo v borbah pod plan nama Mokra in Kamija ori^cno zatišje Grške č-te so zaradi debelega snega v težavnem po'ožaiu ker ie postal dovoz or°hran» io d^gih potreščin skoro nemogoč in moraji vSe tovoriti na koniih in mezgih V enakem op^ožaju oa so tudi itaiiianske č*te Zaradi vis kega sne^a ie dovoz z av,omo-bili docela onemogočen Ita ijani si delo- ma pomagajo na ta načih. da d va^jo četam najnujnejše potr^b čine z letali. Na južnem delu fronte se grške č te približujejo Santi Quaranti. s sevor e strani Da prodirajo od Preme iia pr ti Argirokastru. ki je že v ognju grških topov. Grška in angleška leta'a kliub neugodnemu vremenu bombardirajo sovražnikovo zaledje, zlasti vse dovozne ceste. Bombardiranje Valone Atene, 3. dec. s (Reuter). Poveljstvo angleška letalstva v Grčiji javlja v svojem nocoj^Tijem komunikeju: Včeraj popoldne so angleški bombniki izvedli napad na Valono. Napad je bil uspešno dovršen kljub slabemu vremenu in številnim sovražnim lovskim patrolam Vse bombe so padle med določene cilje. V bližini pristanišča so bombe povzročile požar v neki večji zgradbi Sledilo je mnogo eksplozij. Saiva bomb je padla na glavni pomol Neka ladja v luki je bila prav tako zadeta. Eno izmed sovražnih letal je bilo v lerailski bitki nad Valo no sestreljeno. Na angleški strani ni bilo izgub Pri Argirokastru je nek', angleško lovsko letalo sestrelilo neko sovražno izvid niško letalo. O napadu na Valono poročajo letalci. ki so izvedli napad, da sc morala leteti angleška letala zaradi nizkih oblakov prav nizko nad zemljo. Italijanska lovska letala so v večjem številu krožila nad Valono v pričakovanju napada Angfleska leta'a pa so se poslužila pri napadu zvijače. Najprej je padla prva skupina bombnikov, s katero so se italijanska letala zapletla v borbo. Medtem pa je druga eskadrila uspešno izved'la napad. Eno izmed angleških letal je bilo pri napadu poškodovano. Vojna v Afriki Kairo, 3. dec. s. (Reuter). Današnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: O uspešnem spopadu pri Kasali v Sudanu, ki se je primeril preteklo soboto, so sedaj znane nadaljnje podrobnosti. Angleška izvidnica ni zajela samo večjega števila ujetnikov, temveč je uničila tudi sovražen tovorni avtomobil, pri čemer je imel sovražnik 11 smrtnih žrtev. Malo pozneje je bil iz zasede nanaden Italijanski motociklistlčnl oddelek. Ujeti so bili trije italijanski vojaki, razen tega pa je padlo Angležem v roke 7 motoclklov. mnogo vojaške onreme, več strojnic, pušk in munl-cije. Vzhodno od Galabata se je zopet udej-stvovalo angleško topništvo. Na drugih delih bojišča je položaj nespremenjen. © nankinški pogdbi pogodbo med Jajransko In Vangčingvejevo vlačo v Nankingu se položaj na Kitajskem nI prav nič izpre-menll — Kitajski narod bo nadaljeval borbo do zmage" Čungking, 3 dec. j (Ass Press). V okviru včerajšnje proslave velike kitajske zmage nad Japonci v pokrajin Hopej je imel maršal Čangkarek govv/r, v katerem je iznese! ostro kritiko novega pakta med tako zvano nacionalistično kitajsko vlado v Nankingu in Japonsko. Čangkajšek je dejal, da smatra to pogodbo za cunekcije za zunanjo trgovino dr. Blago^e M:kasovi6. Tajnik delegacije je uradnik zunanjega ministrstva dr. Dvorski. PogleHtev goeno^arskih stikov z Rusijo Budimpešta, 3.' dec. p. Madžarski listi pripisujejo velik pomen imenovanju sovjetskega trgovinskega atašeja Borisa Martinova v Beogradu in pišejo, da je to nov dokaz poglobitve gospodarski k ki bodo vsekakor koristni in važni tako za Jugoslavijo kakor za Sovjetsko Rusijo. Svečan sprejem episkopa Nikolaja v Beogradu Beograd, . 3. dec. p. Danes dopoldne je prispel v Beograd na zasedanje arhierejske-ga sabora pravoslavne cerkve žički episkop Nikolaj Velimirovič Kakor je znano, .episkop Nikoilaj zadnje lete ni prihajal v Beograd. Njegovi sunpatizerji so mu priredili v Beogradu Svečan sprejem pn katerem so sodelovale tudi razne nacionalne in humane organizacije. V Komisije za zemlje-knjiine izpite v Ljubljani Beograd, 3. dec. p. Z odlokom ministra pravde so Imenovani za člane komisije za zemljeknjižrt izpit za leto 1941/42 dr. Aloj- zij Lešnik, sodnik apelscijskega nodl*ča v Ljoibljani, c.r. Jakob Svet, sodn.k okrožnega sodišča v Ljubljani in Mile Tavzes, ravnatelj zem'jiške knjige pri istem sodišču, za namestnike pa Srečko Verbič, sodnik apelacijskega soaišča v Ljubljani. Anton gpom, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, Jostp Medved, vodja zeirfjiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani. Iz državne služb s Beograd, 3. dec. p. S kraljevim ukazom je postavljen za načelnika političnega od-de.ka pri predsedstvu vlade Milan Jovano-vič - Stojmirovič (Bata), bivši šef publicističnega oddelka Centralnega presbiroja in glavni urednik »Samouprave«. — Premeščen je finančni inšpektor Stevan Zivko-vid od finančnega inšpektorata v Splitu k 3.1» nčni direkciji v Ljubljani. M 1 prvi moški realni gimnaziji v Ljub-je postavljen za profesorja v 4-1 Andrej Prebil, profesor v pokoju. Za tajni!"4 6. skupine v prosvetnem ministrstvu je imenovan Zmagoslav Konečnik, učitelj v Beogradu. Za pisarniške pripravnike 9. skupine so postavljeni pri okrožnem sodišču v Ljubljani abiturient Fran Mikuš, pri sreskom sodišču v Ptuju absolvent državne mornariške akademije Dragoslav Tomažič in pri sreskem sodišču v Krškem abiturient Jože Godec. Za kanclista 10. skupine pri sreskem sodišču v Rogatcu je napredoval zva-ničnik Gašpar Zepan. Odpuščen je iz državne službe pisarniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Murski Soboti Anton Turk. Premeščeni sta kanclistki Ana Bab-šek iz Trebnjega v Ribnico in Avrelija Strobl iz Ribnice v Trebnje. Premeščena je učiteljica Marija Rožič od Sv. Jurija ob Sčavnici v Fram. Upoko-en je Rudolf Simonič, vlakovodja in Alojzij Nahtigal, glavni telegrafist železniške direkcije v Ljubljani. Zagoneten zločin v Zagrebu Zagreb. 3. dec. o. V soboto so n*šli v Kos;mikovi ulici št. 60 mrtvo hišnico Marijo Weissovo, staro 30 let ln mater enega otroka, ženo naredn'ka vodmka Ju-rija We!ssa. Mož je prišel okrog 13. ure domov in je našel truplo svoje žene v Kuhinji. V nadi, da je samo onesveščena. jo ie p-ložil na otomano in jo rkušal priprl-vifi k zavesti, toda zaman. Na prej je kaza'o, kakor da bi bPa žena Izvrfila samomor, toda nihče ni ve lel 00-vcdall, zakaj bi se bila odločila za tak c buren korak Njeno truplo so odo«*! ali v zavod za sodn^ med:cln^ Mer je šef zavn-la dr. Euvard MilosavFevič nrišel na 9'eJ tc^k^mu z^inu. Nedvoumno je ugn+ovil, da. si Weissova ni s'ma vz^la živ^e.-^e. Zločin je moral biti iz-ršen okroa: 12. ure. v eic:-' va ic v k"hinji mes;la kruh, kc se ii je pr'b,1žal zloCnec. io zgrabil zs vrat ln *o začel davit'. Mlada J "na se le ob-ipno branila kar je hilo opaziti po T>r-sk~h na njenem telesu. Zloč'neo j' ;e ovil vrv okoli vratu in -»o zadsvil. N^to io -fe obesil za vra*a. toda vrv ni vzdriSria t^*e tn'0'a, tako da se je to utrga'o in p"d'o na tla. Kriminalna poMriia se ie tako^ 'ofla zaslednvanla zločinca Danes ^e b:lo zaslišanih že nekai Hudi. med n^mi tudi rajnkin mož. Preiskava se še nada^uje. Vlom v zagrebško draguljarno Zagreb, 3. dec. o. V pretekli noči so neznanci vlomili v draguljarno Nikole Poru-diča. Odnesli so mu precej nakita in ur v vrednosti okrog 120.000 din. Porudičev lokal je bil zavarovan le za 30.000 din. __________ .. 1--— Vremenska napoved Zemunska: Pre4ežno vedro in delno oblačno na severni polovici in v nrmor-ju. Pretežno oblačno bo v južnih kraj,-h. Jutranje megle bodo v dolinah in kotlinah. Mraz se bo ojačil v vsej državi. Topovski razgovor v Albaniji Vtisi poročevalca, ki je opazoval hude boje pri Korici Poročevalec Ante Barišdč opisuie v splitski »Novi ixbi« sedem dni bitke za Korčo io pripoveduje med drugim: Ko sem prvo jutro v Bitolju vstal, sem se Dodal k brivcu. Brivci radi navežejo pogovor in tako mi ie tudi moj brivec nekam skrivnostno sporočil: »Ponoči se ie pričelo . ...» Pa sem zašepetal še raz in vprašal: »Kdo se je začel?« Pogledal me ie z nerazumevanjem. Za bitoljske pojme sem res napravil ne-oprostljiv greh. »Niste čuli? Strahovito grmenje! Še vedno traja« ... Da to si bo treba od bliže {»gledati Zbralo se nas ie šestero. ki smo se ustavili pred neko mehaničarsko trgovino, kier posojujejo kolesa. Roko na srce: nik;er še nisem videl tega. kakor v Bitolju. Tri ali štiri takšne trgovine razpolagajo s celim arzenalom bicikljev. Po 30 do 40 čisto spodobnih koles stavi vsaka trgovina za majhno odškodnino na razpolago tistim, ki se želijo kam popeljati. In že smo krenili na pot. Ko smo dospeli dokoder smo mog'i prispeti, se me je polastil čuden občutek. Tam 73 hribom so se razgovarjali tooovi. Kolikšna sila mora to bit;! Bili smo kakih 40 km oddaljeni od tam. kjer ie grmelo. Zdelo se mi je. da se v en mah r?z-govarjaio mali in veMki oa tudi pravcati orjaki. Ti so bili najboli d:vji. Kadar je lz njih treščilo, je bil to silen izbruh, kateremu ie sledilo mrmranie manjših ie-klenih žrel. Razgovor topov ie bil kar nai-živahnejši. Vseeno, če ie bilo na eni strani grško, na drur> italijansko topništvo Jezik ie bil isti. Konec koncev, ista je tudi snov in oblika, v kateri so zgrajeni ti skregani čudaki. Pa so že vedeli o čem govoriti in prepir je postajal vedno hujši. Kakor preteči irr^H so štrlele cevi druga oro-ti drugi. Premikal so se levo in desno in nekoga iska'e. Koga? Ljudi in topove! Eni. oblečeni v svetlo zelene uniforme in ogr- njeni s kratkimi do kolen sejraiočimi bla- šči. so se zarili kakor črvi v rdečkasto zemljo na p?bočiu Ivan-planine in na obronkih debelušne Morove. Okrog njih so se neprestano dvigali pravcati vodometi jekla, kamenja in zemlje, obliti tu in tam s krvjo ali pobarvani s krvavimi kos- Hud-skih teles in kakor mlada trava zelenih uniform. Drugi, v temno ze'enih uniformah in rjavih čevljih s prikupnimi čepicami na glavi, so se prav tako trudili da se zarijejo v zemljo. Pred njimi so štrleli na plan jekleni kolci. na katerih ie bila kakor oaičevina prepletena debela bodeča žica. Tu pa tam se ie naenkrat zabelila betonska črta, tam so strelski jarki. Besno žvižga je so se z ene in druge strani zaletavale granate v eosto bodečo žico in so rjoveče trgale vse or^graie. Tu in tam je prasketal beton. Tudi tu sta bili zemlja in beton pogostokrat o^kropliena s krvjo in ometana s krpami temno zelenih uniform. A orjaki so se bavili s tem. da poiščejo drug drugega in da se uničijo. Ko srno poslušali neprestano grmenje, ki ie pri-pravlialo odločilni spopad na nož. se ie od tam. od koder se ie čula borba tonov približeval osliček. Na hrbtu ie potrpež'jivo nosil brkača. ki so se mu noere skoraj vlekle oo tleh. Po novinarsko rečeno: vse je dobro, kar prihaia r. boiišča Zato smo ustavili oslička in započeli intervju z njegovim gospodarjem. Običajno je vprašanje: »Kai je novega?« In orav tako ie običajen odgovor: »Nema ništa!« Tako ie tudi ta berač s svoiim debelim gladom želeč menda izraziti svoje nezadovoljstvo, ker smo «?a na lenem ustavili zamrmral: »Nema ništa!« ... Tako! Kdo oa se potem tako krvavo bije? Njegov mir je bil res orientalski Nekako napol se ie mož na- smehnil. da so se med ogromnimi brki videli redki, skoraj porumeneli zobje. Pekel je: »Pa. biiu se oni!«... Ni preostalo nič drugega kakor izpre-meniti taktiko. Ker nam ni imel ničesar novega povedati, smo rekli nai oove kal starega Izpočetka tudi na tem oodročiu ni hotel biti pristopen, vendar smo ga naposled pripravili, da nam ie povedal tole: »Tam za našimi njivami se dviga hrib v tuji zemlji. Na brdu je stal stolo Cev je bila kratka, toda močno debela in naravnana skoraj v nebo. Podnevi se ie okrog topa igrala majhna gruča ljudi in mu prinašala kai za žretie Vsakokrat nato 1e top menda iz samega zadovoljstva ooslal s strahovitim treskom proti nebu šoo plamena in dima. To ie trajalo nekai dni. Potem pa neko noč... Brdo se ie naenkrat zasvetilo kakor sredi belega dne in se streslo do podnožja. Potem se ie umirilo. Top je nehal bruhati ogeni m na tistem mestu se je do jutra trgalo skozi zrak ječanje ki ie oostaialo proti iutru vedno slabotnejše Na koncu ie tudi to iečanie utihnilo. Ko se ie zdanilo, smo pogledali tia. kier ie stal tisti kratki, zanetiti ton. Bil ie še na svojem starem položaju. samo njegova cev ie bila zarinjena v zemljo Okrog niega oa so bili razbiti nepremični klobčiči njegovih strežnikov. Mirni na večno.« Taka reč se imenu ie poln zadetek Kakih 200 ali 300 kg težka granata ie našla svoi cili SDomnili smo se. da tudi tol® grmenje, ki ga poslušamo, naibrž za vedno umirja strežnike kake kratke ali dolge cevi. ki bruha ogeni Topovi so bili polno zaposleni Zdaj. zdai so marali kreniti naprei pešci, da z borbo na nož reši-io krvavi pogovor God sv. Barbare, zaščitnice rudarjev Danes je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Delavci v črnih revirjih ze dolgo ne poznajo tistega lepega, veselega vaškega praznika, ki se mu na deželi reče »žegna-njeERO« CELO ŽIVLJENJE Dosmrtna roMfa Ivana Slopšaka potrfena Vrhovno sodišče je obsodbo morilca tihotapca Hriber- nika potrdilo Ljubljana. 3. decembra Kakor smo svoj čas obširno poročali, je bil letos konec julija obsojen na dosmrtno robijo ln na trajno izgubo častnih državljanskih pravic odpuščeni podnarednik. 241etn: Tvan Slopšak, pristojen v Brežice, zadnje čase prostosti pa stanujoč v Sto-žicah Obsojen je bil zaradi zavratnega umore nezgodnega invalida, znanega tihotapca saharina, kokaina in eksportnih cigaret Antona Hribernika. Kakor je bralcem gotovo še v spominu, so v marcu našli Hribernika zverinsko umorjenega in zakopanega v neki zasipnici blizu Kleč. Slopšak in Hribernlk sta se spoznala v jet-nišnici in po Slopšakovih izjavah na obravnavi umora sta bila poslej takorekoč nerazdružljiva tovariša v sumljivih tihotapskih poslih, pri katerih sta se — prav tako po Slopšakovem pripovedovanju — na kraju sprla, baje zato, ker je hotel Hri-bernik, vpeljan tihotapec, slepa riti novinca Slopšaka. To je obema postalo usodno. Hribernika je stalo življenje, Slopšaka pa prostost do smrti. Svojo krivdo za Hriber-nikovo smrt je Slopšak skušal zvračati na Hribernika samega, pa se je tako zapletel v protislovja, da mu sodišče ni moglo dati vere in ga je v smislu obtožbe obsodilo za premišljeni umor. S to sodbo Slopšak ni bil zadovoljen in je po svojem branilcu dr. Mucu predlagal revizijo procesa zaradi izreka o krivdi, pa tudi priziv zaradi previsoke odmere kazni. Te dni Je vrhovno sodišče obravnavalo predlog, a je po proučitvi dokaznega gradiva tako predlog za revizijo kakor tudi priziv v celoti zavrnilo in potrdilo prvotno razsodbo petčlanskega senata. Most v Mednem Je menjal lastnika Prevzelo ga je v varstvo Slovensifeo planinsko društvo Medno, 3. decembra Prometno društvo Medno-Tacen, ki je pred šestimi leti zgradilo prepotrebni mo-stič čez Savo, je te dni dokončno in prostovoljno likvidiralo. Njegova glavna naloga je bila s poravnavo vseh stroškov za zgradbo opravljena Po sklepu zadnjega občnega zbora v mesecu maju je društvo stopilo v dogovor s Slovenskim planinskim društvom, ki je bilo v smislu pravil kot prvo določeno, da se mu ponudi predaja mostiča pod gotovimi pogoji. SPD je te pogoje v celoti sprejelo. Urediti pa je bilo treba še nekaj drugih formalnosti, da se je mogla likvidacija pravnoveljavno izvršiti Namesto likvidiranega društva je bil pri SPD osnovan poseben »Smarnogorski odsek«, ki je tudi že prevzel svoje posle. Za načelnika odseka je bil izvoljen strokovni učitelj g. Vilko Mazi iz Vikrč, ki je kot domačin obenem blagajnik in gospodar. V odseku so nadalje vsi člani odbora likvidiranega društva ter petorica članov osrednjega odbora SPD, med njimi g. Stanko Tominšek kot načelnikov namestnik, g. Mrzel pa kot tajnik. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo mož, ki so se še posebno zavzeli za to pomembno prometno napravo in nam jo ustvarili tako rekoč kar čez noč. Predvsem ne moremo mimo g. inšpektorja J. Westra, ki ni dal samo prve pobude, ampak je tudi skozi vseh šest let z zgledno skrbnostjo opravljal večkrat zelo nevšeč-ne posle predsednika likvidiranega društva. Odličnega pobornika je dobil v odvetniku g. dr. Treotu, ki je znal stvar uspešno prijeti tudi s praktične strani, zlasti z izredno ceneno nabavo kablov (12 tisoč din), ki so dejansko že sami odtehtali vso proračunsko vsoto za zgradbo. Da ni imel dr. Treo tako srečne roke, bi še danes zaman čakali na mostič. ko bi bilo treba za take kable odšteti skoraj pol milijona dinarjev. Zato je bridko odjeknila v društvu nenadna smrt tega moža. Najtežje pa ga je pogrešal predsednik g. Wester, ki je izgubil z njim nad vse prizadevnega tajnika in je potem padla nanj vsa skrb za nadaljnjo usodo mostiča. Tucat darežljivih ustanovnikov, med njimi posebno industrijec Dragotin Hribar, minister dr. Novak in gostilničar Janko Cirman so prispevali toliko, da je društvo lahko takoj pričelo s pripravami za gradnjo po uspelih načrtih inže-njerja Stanka Dimnika, ki je postal tudi član odbora in se ves čas marljivo udej-stvoval v njem s strokovnimi nasveti. Pozabiti ne smemo tudi nad vse vestnega blagajnika likvidiranega društva g. H. Krombholza. ki je z izredno požrtvovalnostjo opravljal vse gospodarske posle, kakor tudi marljivega tajnika g dr. Kopača, ki se nikol' ni plašil številnih pisa-rij. Prepričani smo, da bo Slovensko planinsko društvo, odnosno njegov »Smarnogorski odsek« prav tako uspešno vršil svoje posle in izvedel še nadaljnji program likvidiranega društva za poživlje-nje obiska naše prelepe šmarne gore. posebno v njeni zimski krasoti, ki je bila doslej še vse premalo znana. —z— GRENCICA ZA MIKLAVŽA otrokom in odraslim v razvedrilo predvajamo bajno Walt Disneyevo umetnino jSNEGULJČICA Po popularni Grimmovi pravljici! Triumfalen uspeh triletnega dela 800 risarjev, muzikov in umetnikov, film, za katerega je bilo napravljenih 360.000 slik in risb! KINO MATICA, tel. 22-41_Predstave ob 16., 19. in 21. uri teljicam iz »Kola jugoslovanskih sester« priznanje in hvala, da so se spomnile 140-letnice rojstva našega največjega poeta in da so njegov spomin združile z danes pre-potrebno dobrodelno akcijo. Odziv občinstva jim je najboljše plačilo za trud. Kulturno vzgojne potrebe pa narekujejo, da skušamo preko obrabljenih vzorcev »slavnostnih akademij« iskati take oblike proslav, ki bodo zadovoljile potrebo mikavnosti prav kakor kritični čut, ki vzporeja veličino slavljenca s kvalitetno ravnijo programa in izvedbe. »Krog s kredo" Prav za prav bi smelo gledališko občinstvo vprašati, ali je res že v toliki meri izčrpana tuja draniatska literatura, da se morajo v nevelikih časovnih presledkih vračati na naš oder že nekajkrat vprizorjena dela? Preko tega načelnega pomisleka pa je treba priznati, da »Krog s kredo« — drama Li-ksinga-Taosa v predelavi Klabun-da in v prevodu Otona Župančiča — zasluži topel sprejem, kadar koli se znova pojavi na odru. Mehka, z orientalskim čarom prežeta poezija tega dela si vedno znova pridobiva gledalčevo srce. Trpljenje dobre Cang-Haitange izžareva neko antično moč in lepoto, nekaj nadčasovnega, kakor junakinje grških tragedij. Medtem ko imajo grške žaloigre v svoji togi konstrukciji ln v svojih odmerjenih značajih mirno, nekam hladno lepoto grškega hrama, Je Klabundova prepesnitev Ll-Kslng-Taove tragedije podobnejša slikoviti neurejenosti pagod v pisani pokrajini pod sveto Fudžijamo, kjer cveto črešnje in se v čisti vodi zrcalijo njihove rožnate krošnje, ki jih ne zna nihče na svetu naslikati tako, kakor japonski in kitajski slikarji in nihče opevati s tako polnimi štirimi, šestimi verzi, kakor pesniki teh dežel. Neizmerno bolestna je usoda Haitange, ki mora doživeti vso nizkotnost človeške mržnje in maščevalnosti. A ta žena in mati sprejema udarce usode s tisto notranjo odpornostjo, ki je močnejša in zmagovi-tejša od vseh peklenskih spletk, od vsega ponižanja in od sleherne lokave hudobnosti, ki tolikokrat doseza trenutne učinke. Naposled le zmaga pravica; naposled dobe zadoščenje tisti, ki trpijo. Ah res ? Orientalski pesnik je potrdil prastaro vero v pravico. Nemara je res samo vera in samo želja, toda gorje si ga narodu, ki bi postavil na njeno mesto načelo krivice, laži in zverstva: razdejali bi ga lastni demoni — O dovolj znanem »Krogu s kredo« je mogoče po vseh dosedanjih predstavah zapisati še to, da je njegova osnovna etična ideja danes bližja povprečnemu občutju, kakor je bila pred nekaj leti. Zakaj dramatični, tragični čas najbolj potrebuje takih del: za njimi vendarle ostaja kaj več kakor za plehko omamo trenutne zabave. V vlogi dobre in junaške Haitange se je spet v polni meri uveljavila umetnost ge. Mile Saričeve, igralke nedvomne globinske sile, tankega čuta za lepoto duše in velikih izraznih zmogljivosti, ki prihajajo v našem gledališču vse premalo do izraza. Že niena kreacija obilno poplača večer v gledališču. Pa tudi drugi igralci in igralke doprinašajo k ansamblski zakliučenosti te vprlzoritve, ki hvali režiserja C. Debevca. Izdelane, z znatno doživlln^ko močjo prežete deleže, zajete i« polnetra. Tako zlasti M. Danilova, M. Skrbinšek, Jan. Cesar Sever. Lipah, Greeorln Juvanova t. dr. Kuli-sarija in godba ki io 1e sa- mo podnirata noplavl^ni v+is t» orienta^ke tragedije, ki je hkrati lirična pesem o lju- Domaie vesti Smrt iz zasede Oktobra 1915 je od Vrške Čuke odstopal preko planin in dolin prvi prekobrojni polk iz kombinirane srbske divizije in je korak za korakom branil sveta domača tla Srbije vse tja do Prizrena. Tu mu je pripadla naloga, da zaščiti divizijo. Bila mu je določena smer: Prizren — Ljumkula — Debar — Elbasan. Ko je uničila vse, kar je otežkočalo kre-tanje mimo neprehodnih prepadov, je za-ščitnica koračila v dolgi koloni, mož za možem po spolzkih stezah. Poslednji oddelki so prispeli v selo Vas jat 1. decembra okrog polnoči. Naslednje jutro je bilo treba zgodaj kreniti dalje. Ob 8. zjutraj, ko je bil glavni del zaščitnice z gorsko baterijo že na poti od vasi Vrleša in Islova, so Arnavti začeli od vseh strani streljati na vso kolono. Posebno močno streljanje iz pušk in strojnic se je čulo od zadaj. Za-ščitnica je takoj sprejela borbo z obeh strani ob poti pri vasi Tslovu. Zadnji deli zaščitnice so bili iznenada napadeni na najbolj nevarnem mestu pri samem Vasjatu. Peklenski oeenj so sinali Albanci z vseh Strani, iz hiš. iz gozdičkov, izza skolovia na ata1.ion in na odde'eh strojnih pušk, ki sta š?:ti!a ostale oddelke. Srb«ki nešci so se držali junaško in so se borili več kakor dve uri. Padali so dru? za dmeim. Slednjič je padel tudi kapetan M'5a Ata-nasf.ipvič. Sam ie stresal iz posadile strojne puške na divje napadalce, dokler ga ni amf>vtska kroela zadela v čelo. Iz te strašne zasede je le malo kdo odnesel glavo. Na krvavem bo.i?š?u je obležal po'ear kane+ana Miše poročnik Mihajlo iz rodovine Miškovieev. Bil je vnuk polkovnika Grnje. znanega iz bojev za neodvisnost Srhfie in sin generalštabnesa pol-kovn'ka MUju^na. poveHniVa v balkanski vojni. Njesrov brat podporočnik Gru.fica je že septembra. 1914 oadel na MaPVoveui kamnu. Kapetan M'ša je prav tako bil iz (ifri^Tip srbske dmž'"e. no rodu iz Vejeva. prej se je neštetokrat od'ikova1 in je bil neka i me^ev pred svojo smrfo odlikovan s Karadiordjovo zvezdo. N'kfln ne re. kie je njegov erob. Prah njegovih bor-cpv ie razsut po prepadih divje arnavtske Minilo je 25 let od te žaloigre, ki ostane trajno zapisana v zgodovini srbske Golgo-le. Spominjamo se je tudi mi s pobožno mislijo. u.uJiiu svojin očetov. Vsem žalujočim izrekamo svoje sožalje radi izgube skrbnega gospodarja. * Občutne posledice zime. Mraz je v veliki meri zajel vso Jugoslavijo Povsod je jasno vreme, zlasti na jugu in v Dalmaciji imajo krasne solnčne dni, vendar je tudi tam doli precej hladno in brije oster sever. V Liki še vedno trpi železniški promet. Poročajo tudi o smrtnih žrtvah mraza. V vasi Denkovcu v Hrvatskem Zagorju je , zmrznil 601etni Štefan Cerjak. V poplavlje- \ no, da mladi zdravniki samo preizkušajo svoje znanje na kmetih, potem pa si poiščejo ordinacijo v mestu, število dovolitev za izvrševanje zdravniške prakse v mestih bo omejeno. Banovina Hrvatska dobi nov zdravstveni zakon, ki bo na sodoben način zajel mnoga aktualna vprašanja naše hrvatske zdravstvene politike ter bo resno poskrbel za zdravje širokih slojev, kmetov in delavcev. Zdravstvena politika bo postavljena na nove osnove, da bo konec dosedanjega jalovega delovanja, ki je bilo drago in neplodno. Za enkrat ni mogoče Izdati podrobnosti o novem zakonu. Vsekakor pa bo. tako zagotavljajo na banski oblasti, postavil vso medicinsko službo na DARILA za dame in gospode, praktična ln luksuzna nudi v izbrani kvaliteti PARFUMER1JA »VENUS«, Tyrševa 9._ nih krajih Posavja je, kakor poročajo :z Sremske Mitrovice, led prekril velike mla-kuže in jezerca, čeprav Sava polagoma upada, še vedno ni minila nevarnost, da ne bi od vetra bičana reka prebila nasipa. Doslej so iz ogroženih krajev evakuirali okrog 4000 oseb, večji i el žena in otrok. Z Jadrana poročajo, da je v nedeljo močna burja povzročila mnogo škode. Razbila je neko jadrnico. V ponedeljek pa se je vreme izboljšalo in se popravlja tudi zveza med Splitom in Zagrebom. nove temelje, kar bo samo v korist hrvatskemu narodu. ♦ Velika razstava kanarčkov v Zagrebu vzbuja veliko pozornost. Zlasti so se Zagrebčani zanimali za ocenjevanje najboljših vrvicev in so zmagali kanarčki Jožeta Zadravca. Slovenski strokovnjak Kelnarič. ki se že več ko 20 let bavi z vzgojo kanarčkov, je bil sodnik tudi v Zagrebu in se je prav pohvalno izrazil o razstavi m tekmi. - Par primerov: ROBCI za dame in gospode, za praktično rabo in modo, lepo opremljeni, SVILENI in navadni BARHENTI za pižame in domače halje, — fini macco-popelini ZA SRAJCE in pižame v veliki izbiri, VOLNENO BLAGO za damske obleke po posebno ugodni ceni! Manufaktura F. KS. S0UVAN Mestni trg 24. * Delavska zbornica v Ljubljani nam sporoča, da prihajajo na njo dan za dnevom razne anonimne pritožbe in ovadbe glečle kršitve zakonov o zaščiti in zavarovanju delavstva ter uredb o minimalnih mezdah. Delavska zbornica takih anonimnih prijav ne bo jemala v postopek, temveč se mera vsak pošiljatelj podpisati s točnim naslovom. Njegovo ime pa bo v vsakem primeru ostalo uradna tajnost in ga ne bo izvedel nihče. * Minimalne mezde v gostinsKih obratih so bile po sporazumu določene na nedavni anketi, ki jo je sklicala banska uprava. Mezde bodo znašale za nekvalificirane pomožne moči od 3.75 din do 4 din na uro, za kvalificirane od 4 din do 5 din na uro. Za delo preko 10 ur dnevno se te minimalne mezde zvišajo za 50®/0. Tozadevna uredba bo te dni objavljena v »Službenem listu«. * N°v grob. Po kratki bolezni je umrla ga. Antonija žnidaršičeva. Njen po- * Raj je z napeljavo elektrike na Urš-nih selih in biižnjih vaseh? Pišejo nam: Ko so pred nekaj leti bili razgovori o elektrifikaciji občine Dol. Tpolice, je bila podpisana pogodba tudi z vasmi, ki so jugovzhodno od Toplic, tako za Gornje Su-šice, kakor tudi za Uršna sela in vmesno vasi. Medtem ko so deležni dobrote že vsi kraji v topliški občini, je ta del še vedno izvzet. Zdaj ko trka zima na vrata, so noči dolge in je težava s petrolejem, se čutimo prikrajšani, saj nam obljube nič ne koristijo. Naša želja je in tudi potreba, da se Kranjske deželne elektrarne spomnijo tudi nas. * o požaru pri Gradu na BeričevOm nam pišejo še: Sobcta je bila zaradi močne burje precej nevaren dan. Kmetskim prebivalcem se v mrzlih, suhih in vetrovnih dneh v podzavesti drami strah pred požari- In okrog 13. so delavci, ki popravljajo pot z Beričevega v Pšato, zagnali vik in krik: Gradov dvojak gori! Ljudje so hiteli reševat, kar se je dalo, sena, ki ga je bilo kakšnih 24.000 kg na kozolcu, pa niso mogli več rešiti, saj je bil dvojak v petih minutah en sam orjaški ognjeni zubelj. Gasilci z Beričevega in iz Dola pa ao le rešili 13 okenski podaljšek kozolca. Burja je v nekaj trenutkih prenesla ogenj na dva sosedna 9 okenska samca. Bregarjevega in Kraljevega, katerima pa je upepelil le posamezne dele ln pa nekaj oken ajdove in koruzne slame, zakaj tudi tu so bili vrli gasilci takoj na mestu. Gradov dvojak je pogorel do tal, da trpi lastnik okrog 60.000 din škode, Bregar 2500, Kralj pa 3500 din. škoda bo deloma krita z zavarovalnino, največji delež pa bodo nosili pogorelci sami. Kdo je zanetil požar, še ni znano. * VeliKe preosnove zdravstvene službe na Hrvatskem. Kakor objavljajo »Novosti« po informacijah z banske oblasti, bodo zdravstvo na Hrvatskem močno preuredili. Zlasti bo zdravstvu na deželi posvečena večja pozornost. Banska oblast bo povišala število štipendijev, da se kmečkim sinovom omogoči medicinski študij v Za- ga.. Auu.aijo ^ * ^ " * 1 — --j-" r~ i sinovom omogoči metucinsiu sluiuj v Zagreb bo danes ob 15.30 iz žal na pokopali- i gTebu ge lahko duhovniki, ki so skoraj vsd t Sv. Križu. Ueiedni nokoinici blag ____. ,___,-„<-,■ šče k Sv. Križu. Ugledni pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožalje. * Smrt uglednega primorskega rojaka. V Kobaridu na Primorskem v Italiji je umrl gospodar Kotlarjevega doma Alek-lander Franc Urbančič, brat Alojzija v Ljubljani, Adolfa v Celju in Mihe v črvi-njanu. Bil je ugleden posestnik, mesar in gostilničar, spoštovan po vsej Šoški dolini in njeni okolici. Njegove hčere so gospodinje uglednih družin pri Ostanu v Bovcu. Vugi pri Sv. Luciji in pri Garzarolliju v Postojni, a sin Danilo ostane gospodar na sami kmečki sinovi, ostanejo na deželi, potem je potrebno, da se tuci kmečki zdravniki ne rinejo v mesto. Nikakor ni pravič- • Težki milijoni za ureditev ce»t vrba-ske banovine. Pretekli ponedeljek se je začelo v Banjaluki posvetovanje političnih predstavnikov prebivalstva vrbaske banovine. Vodi ga podban Vojko Ružič. Razpravljajo o vseh potrebah vrbaske banovine. Da bi se popolnoma uredila državna cestna mreža v tej banovini, je potrebnih 375.127.000 din. Za ureditev banovinskih cest je potrebna visoka vsota 418 milijonov, za občinske ceste pa 48 milijonov dinarjev. * Vsakovrstne Knjlge ln slikanice za mi-klavževa darila po najnižjih cenah ima v veliki izberi v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3- Iz Ljubljane u— Franc B°ltežar Sestde»ettetnik. y krogu svoje družine proslavlja brat Franc Boltežar, višji oficdal uprave tobačnih monopolov, svoj šestdesetletni življenjski jubilej. Naš jubilant je znana osebnost v vi-škem življenju, znan po svojem nacionalnem delu. 2e v zgodnji mladosti se je oklenil sokolske misli in ji oatal zvest vse do danes. Ko se je leta 1909, ustanovil na Viču Sokol, je bil brat Boltežar med njegovimi ustanovitelji. Bil je telovadec, odlbornik in delaven član, ki je pomagal vedno, kadar ga je klicala sokolska dolžnost. Zaradi svojega simpatičnega nastopa in priljubljenosti med viškimi Sokoli, so ga bratje izvolili že pred vojno za podstarosto in je to funkcijo opravljal več let tudi po vojni. Ko se je ustanovilo na Viču društvo za zgradbo Sokolskega doma, je bil brat jubilant med prvimi, ki je pomagal pri delu za uresničenje te misli. Kakor v Sokolu, tako je bil delaven tudi v viški gasilski organizaciji, ki ga šteje med svoje najstarejše sodelavce. V političnem življenju ni nastopal, je pa odločno naprednega ln jugoslovanskega prepričanja, ki ga ni nikdar zatajil. Kakor je bil sam vedno zaveden Sokol in nacionalist, tako je s svojo vzorno življenjsko družico vzgojil sina in hčerko, ki sta oba zavedna Sokola. Ko praznuje naš jubilant br. Boltežar svoj jubilej, mu tu-"i mi kot svojemu dolgoletnemu naročniku iskreno čestitamo. Viški Sokol pa V SOBOTO, DNE 7. DECEMBRA OB 20. URI Miklavževa plesna vaja AKADEMSKE JADRANSKE STRAŽE KAZINA bežni, o nesreči, in krivici, ter o zmagi pravice in resnice, ko se mera trpljenja dopolni. Nove miadinshs tetffigs Dnevi pred Miklavževim so dnevi mladinske knjige. Tudi izložbena okna knjigarn tekmujejo z drugimi trgovinami, da privabijo poglede na zbirko pravkar izišlih ali že znanih mladinskih knjig. Ki jih bo dobri sv- Miklavž zmeraj priložil svojim darovom, kajti izkušeni dobrotnik ve, da je otroku knjiga ključ v tisto bajno deželo, iz katere prihajata lepota in dobrota. Darovati dobro knjigo ne pomeni samo: darovati čtivo. marveč vzgajati čitatelja tn z njim človeka. Kljub tesnobnim razmeram teh težkih dni smo dobili tudi letos kopico novih mladinskih knjig. Omenjamo jih po vrsti, kakor smo jih prejeli: Plodovitni mladinski pisatelj Gustav Strniša je izdal v založbi »Sidra« kar dve mladinski knjižici: »Modro golobico« in »Zlate šotore«. Prva knjiga vsebuje tri povestice: »Modre golobice«, »Milenkin sveti večer« in »Tun-šan-tln«. Prva in tretja imata eksotični značaj, druga pa pripoveduje v poetičnem tonu in z lahno socialno noto božično pravljico, ki bo ganila vsakega bralca. Knj;žieo je ilustriral Jože Pukl. V »Zlatih šotorih«, ki jo je takisto ilustriral Pukl, so same kratke črtice na eni do treh strani, namenjene otrokom pod desetim letom. Prednost teh črtic je v svežem, mikavnem in poetičnem pripovedovanju o ljudeh, živalih ln stvareh. Adam M i 1 k o v i č je spisal pravljico iz živalskega živ'jenja »Medvedka Markca pot na Kočevsko« (48 strani) ilustracije Josipa Pukla). S humorjem pripovedovana zgodba o mladem medvedku, ki se v kočevskih gozdovih srečuje z raznimi žival- ni in doživlja vsakovrstne zanimivosti, bo poseben posladek za tiste otroke, ki imajo radi živali in spoznavajo skozi njihov pravljični svet obrise človeškega življenja. Sonja Sever je avtorica lepo opremljene zbirke »Pravljice« (založba Jugoslovanske knjigarne, 106 str.), za katero je Marija Vogelnikova izdelala ilustracije, ki kažejo fin okus in dobro ilustrativno tehniko. Zbirka obsega sedem pravljic, ki so pripovedovane prav toplo in razodevajo znatno tvorno moč pisateljičine fantazije. Viktor Pim at je spisal za isto založbo mladinsko povest »Kremna noč na Ku-kovi gori«, ki jo je takisto ilustrirala Marija Vogelnikova. Okrog osemletnega Tol-ka in desetletne špelce, ki se izgubita v gorah, je pisatelj nanizaj vse polno pravljičnih dogodivščin, izražaj očih kresno poezijo Gorjancev in njihovih gozdov. Povest je polna slikovitih opisov in mikavnih, s pesniško domišljijo, v lepem in čistem jeziku pripovedovanih dogodivščin in bo zanimala tudi mladino nad desetim letom, mlajši pa bo kar izreden književni posladek. Mirko Kunčič je pripravil ciklus mladinskih povesti z naslovom »Triglavske pravljice« (izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, str. 136). V pravkar Izišlem prvem zvezku, ki pa je sam po sebi zaključen, je objavljena daljša povest »Dovški zmaj«, v kateri pisateljeva tvorna fantazija razpreda na osnovnih nitih triglavske prirode obilno tn pisano tkivo pravljičnih metivov ter jih spretno veže v učinkovito celoto. Priroda in ljudje, živalski in pravljični svet se prepletajo v zajemljlvo zgodbo, ki se dogaja med planinskimi ovčarji. Knjigo je opremil z mičndml ilustracijami naš znani slikar ln ilustrator Maksim Gaspari, kar samo povečuje nje vrednost in mikavnost. V tem okviru se zaustavljamo tudi pri dramatskemu delu znanega pisatelja Antona I n g o U č a »Sirote«, ki sicer ne sodi povsem v ta pregled novosti na miklav-ževskem knjižnem trgu, vendar pa je po svojem značaju in pcmenu ena najzanimivejših novih knjižic v slovenski mladinski literaturi. Kot dramatsko delce ga registriramo ob zaključku, ne da bi hoteli z razvrstitvijo del Izraziti kakršno koli vrednotno mišljenje. V tem smislu bi »Sirotam« šlo eno prvih mest. šest slik obsegajoča igra sloni na nevsiljivo obdelanem socialnem motivu vaške siromaččine prikazuje resnično življenje, vendar pa s tako silo, da mora dobro uprizorjena igra zagrabiti staro in mlado. Sicer pa bomo še priobčili o tem uspelem poizkusu realistične mladinske igre posebno poročilo. »Sirote« so izšle v založbi Učiteljske tiskarne. »Zdravniški vestnlk« prinaša v pravkar izišli novembrski številki naslednje razprave: Asistent Državne bcJnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Vito Lavrič razpravlja o iztipanju maternične votline po porodu. Nedavni asistent urološke klinike v Parizu dir. Robert Kukovec je prispeval razpravo »Kakšne rezultate nam da Indigo karmin ln preiskava vode na ureo v ledvični diagnostiki«. Članek, ki se naslanja na Izkustvo v 50 primerih, je opremljen s pregledno tabelo dobljenih rezultatov. Dr. Joško Ar ko objavlja »Prispevek h konservativnemu zdravljenju težkega pilo-rospazma«. V Vejališču za naše strokovno besedje ln Izrazje se zopet oglaša dr. Mirko černifi ln kritizira anatomsko imenoslovje ln razne napake v knjigi »Naš svetovalec v bolezni ln zdravju«. V rubriki »Bitja in žitja« prikazuje decent dr. Ivan Pintar profesorja Frana Viljema Lipiča. Številko zaključujejo kraj« prispevki, ter poročila o publikacijah iz vseh medicinskih panog. i Na splošno željo občinstva predvajamo ponovno najlepši glasbeni film z JEANETTE Mc DONALD ^ VI? V ¥17 V MATU JORGOVAN) in EDDY NELSON-om VVfilJfi V WHllU (BELI KINO SLOGA, teL 27-30 SAMO DVA DNI! Ob 16., 19. in 21. uri 1 kliče svojemu zvestemu bratu in ustanovitelju iskren sokolski: Zdravo in na mnoga zdrava ln srečna leta! Praktična Miklavževa darila za gospodinje so: lepe zavese za okna, prešite odeje v svili in k lotu, izgotovljene posteljne prevleke, gradi za madrace, namizne garniture kakor: blago za mošno obleKo in cgvišiuk. itd. Vse to dobite še po ugodnih cenah pri GORIC AR, Sv. Petra cesta. Danes zapusti Ljubljano profesor g. Vido Papaluca. predavatelj italijanskega kulturnega instituta. Je izvrsten pedagog, ki si je v kratkem času pridobil veliko spoštovanje svojih tečajnikov Na novem službenem mestu mu želimo obilo sreče n— Dva bregova v »Gledališču mladih«. V tej zanimivi drami lz življenja beračev, v kateri jc zajeta vsa tragika in lepota iz življenja najnižjih pasti družbe, se bo »Gledališče mladih« predstavilo z novim ansamblom dne 11. decembra v Frančiškanski dvorani n— Bat'ev Miklavž je snoči razgibal središče Ljubljane, da je po vrvežu ln živahnosti sličilc bulvarjem v Parizu. Ko se je Miklavž s svojim spremtvom prikazal na napušču lokala in se dostojanstveno podal na sprehod iz šeienburgove ulice na Aleksandrovo cesto, je daleč naokrog odmevalo od vika in krika vesele mladine. Množica občinstva je na mah zaprla vse prehode pred pošto Staro in mlado je bilo veselo posrečene reklamne zamisli, pa tudi hvaležno za duhovito improvizionirano raz-vedri.o. Lokal sam pa je bil nabito poln na-kupovalcev obutve. Malodušneži ki trpe. ker je Ljubljana same dolga vas so se lahko prepričali, da zna tudi naše mesto zaživeti, samo če mu kdo kai veselega nudi. u— Palača vseučiliške knjižnice je sproščena lesene obloge. V Gosposki ulici so minuli teden vstavili vrata za stranski vhod, nasproti Novinarskega doma pa so podrli ograjo, ki je zapirala ves vozni promet po tej kratki ulici. Skozi vrata pri slavnem vhodu prideš lz Turjaške ulice v knjižnične posiopj«. Zdaj urejajo še cestišče te razdrapane ulice. Novo nastali park v Vegovi ulici tik pos'opja, ob katerem so Izpeljali trdno tlakovano cesto, so te dni uredili in pospravili še preostali material. Na srednjem otočku tega parKa je izglf jena in utrjena vsa površina, kjer je postavljenih šest podo'govatih klopi na obrobnih betonskih pcestavkih. Na vsej spodnji gredi pa so delavci mestne vrtnarije navozili težko črno zemljo, jo nasuli vse naokrog in zasadili nekaj drevja, nizkega grmičevja in primernega okrasja. Park napravlja na gledalca že zdaj prav lep vtis, še lepši pa bo vsekako pomladi, ko bo ves v zelenju. Vsakovrstne IGRAČE in primerna darila za vsakogar, brivske garniture manikire, razpršilce, družabne igre, šatulje itd. dobite še po stari ceni pri Foto Touristu Lojze Šmucu, Ljubljana, Prešernova 9, poleg el. pošte, kjer imajo primerna darila za društvena MIKLAVŽEV ANJA »Maček v vreči«, ki stane samo Din 2.— v katerem je vrednost tudi do Din 10.—. Staro kopališče v K°Ieziji ob Gra-daščici podirajo in kmalu bo izginila vsaka sled za njim. Kopalci in kopalke, ki so bili vsako poletje stalni gostje tega nič kaj preveč higienično urejenega kopališča, ga bodo gotovo pogrešali. V vročih dneh so se razlegali tam okreg prešerni glasovi uživajoče mladine in zvoki gramofonskih plošč. Odslej bodo imeli številni sovražniki takšne glasbe v bližnji soseščini mir. Cenjene dame! Za Miklavža In za Božič morda potrebujete novo obleko. Najlažje boste izbrale že izgotovljeno ali pa Vam po meri naredi tvrdka GORICAR, Sv. Petra cesta. — Na zalogi velika izbera modnega blaga za obleke po nizkih cenah. u— Puranii kav-kav se oglaša po LJubljani. Zanesljivi oznanilci adventa so v Ljubljani puranarji, ki prihajajo k nam lz hrvatsk h krajev, največ iz okolice Pri-jedora. Včasih so prignali peš svoje velike jate. da so bile živalce po dolgem romanju do Ljubl;'ane že močno oslabele, skorajda izstradane m jih je bilo kar težko epitati za Izdatno bežično pečenko. Zdaj gre tudi tak transport vse hitreje, z vozovi ali po železnici. Sicer je izvoz iz Jugoslavije letos zelo skrčen, ker je glavna odjemalka Anglija blokirana, kljub temu pa vsai pri nas ni preoblUa s puranom. Prodajalci iz Prijedora, ki oddajajo purane samo za ponošeno obleko, pravijo, da je bila vzreia puranov letos tem tež^a, ker so morali turš*lco plačevati po 4 din kg. Ker se v LJubljani še marsikje natde po oma-ah kaj stare zaloge, gre kupčija naglo o«d rok in pride brž pod streho tudi na-vecji puran, ki ga prodajalca — navadno sta po dva — držita do zadnjega. Darujte praktično! Najlepše darilo za vsako rok6, je »Jugopatent« nalivno per6! Dobavlja tudi na obroke Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. a— 26. n«v. je bil razpustnl občni zb°r Društva ljubljanskih konservatoristov in ustanovni občni zbor Društva slušateljev Glasbene akademije, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Cvetko Ciril, tajnik Suhadolnlk Jelka, blagajnik Za-krajšek Majda, gospodar Bauk&rt Janja, odbornika Kutin Dana in Zapletal Anton; nadzorni odbor: Hubad Samo, Loger Edita, Ramovš Primož. u— Ne od snega, marveč od slane so bile včeraj Dofoeliene ljubljanske strehe, vrtovi in vse trate ljubljanske D>kra ine. Cez noč je legla megla ln je pritisnil hud mraz. da so zamrznili potočki in so mar-sikod na oknih vzcvetele ledene rože. V teku d odo! dneva na ie solnce začelo razganjati meglo, mraz se 1e ublažil in i a bilo v opoldanskih urah na prisojnih krajih že kar prijetno, v osojnih ln senčnih ulicah Da se 1e živo srebro ves dan drsalo 5° C pod ničlo. Večer je bil jasen in je zarja krasno rdečila za pa d Na Miklavževem sejmu ie vsak dan živahneje Seveda ie tudi po trgovinah — zlasti tam, kjer prodajajo slaščice, igrače in zimske potrebščine — zadnie dni prav dobro konjunktura. u— Uprava Sokola Ljubljana — Vič vabi svole članstvo, da se danes ob 14. udeleži v polnem številu pogreba p koine ge. Antonije Klemenčičeve. soproge na e-ga ustanovitelja br. Franca K'emenč:ča. Blago pokcjnico. ki ie bila naša zv :ta podpornica, bomo ohranili v ča tnem sp>-minu. Obleka meščanska s sokolsk'm z-a-kom. — Miklavževanie za sokcl-ko mladino bo jutri ob 18 uri. za odrasle v soboto. 7. t. m ob 20. v soaQ skem domu. K NAŠI ZBIRKI humoristi čn^h MIKLAVŽEVIH DARIL smo dob"i novosti. Drogerija GREGORIČ, kr dv dobav. Ljubljana — Prešernova ul. 5. u— Izseljenska akademija bo 15 decembra v Unionu. Sodelujejo pevski zbori ljubljanskih šol. Naj izkaže slovenski narod priznanje našim rojakom v tujini. • -»• sti dobiček je namen-en izključno izseljenski mladini, da ji omogoCmo ob's,!: domovine, da se okrepi in narodnem duhu ta v ljubezni do naroda in države. Šaljivi predmeti v veliki izberi v drogeriji Kane, Ljubljana Židovska 1. Ilustrirani cenik dobite brezplačno. Prihodnji ponedeljek bo v veliki fil-harmonični drv o rani koncert mladinskega zbora »Trboveljski slavček«. Ta koncert bo v proslavo lOletnice zborovega delovanja in bo pod pokroviteljstvom Trboveljske pre-mogokopne družbe, ki jo zastepa generalni ravnatelj g. Rihard Skubec. Mlax.a pevska družina uživa od prvega svojega javnega nastopa dalje neomejen sloves, prav tako tudi njen voditelj in oce, zborovodja Avgust šuhgoj. Pod njegovim vodstvom so »slavčki« iz našega črnega revirja zapeli veliko število koncertnih sporedov doma in v tujini. Povsod so bili celežni splošnega priznanja in so koristili ugledu svojega naroda, predvsem pa uveljavili glasbene kulturne dobrine, ki so nam jih ustvarili naši skladatelji in ki nam jih je dala v teku stoletij narodova duša v svojih nedosežno lepih narodnJJi pesmih. O sporedu prihodnjič, danes pa fee opozarjamo na nastop siai~ čkov, ta. katerega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. (—) u— Za mai denar dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici knjigo, ki je najlepše darilo za M-klavža.. (—) u— Za Miklavžev večer Avtokluba, ki bo danes ob 21., prosimo, da se cdd^c darila v tajništvu od 8. io 14. in od lo. do 18. (—) u— Dari'a. Družina Brezigarjeva v Ljubljani daruje namesto venca na krsto blago-pok. g. Alojzija Potočnika 100 edn za d-ja-ško kuhinjo »Domovino«. — Za CMD sta darovala Ivan in Vilma Pleterski namesto venca na krsto blago pokojnemu Adolfu Rabiču 100 din — Emil Kristan je daroval za rodbino Polžkruh iz Stožic 70 din. Ani Furlanova je darovala za CMD 50 čin. u— Tatvine kcles k jub nas opaječi zimi še niso ponehale. Tatovi se dvizajo. da pred snesem še napleniio čim več k les. ki jih bodo potlej čez zimo v sv J h s':ri-tih delavnicah predelovali za »trg«. Lahko rečemo, da ga ni več m2Sta na ulici, ob hišah, v vežah ali na dvo idčih. kjer naj bi bilo kolo varno ored d Igimi trrti. To dejstvo ie bridko občutila Ivanka Per-šinova. ki ji je tat odpeljal izored hiši v-Frančiškanski ulici 1.200 din vredio. črno pleskano kolo znamke »Humb r« z elktrično dinamo sveti.jko. — Francki To-mažiču ie bilo ukradeno moško ko'0 znamke »Viktorija«, svetlomodro p'e kan d in s črnimi plašči, izpred neke trgovine v Linhartovi ulici. — Mihael Kušar pa je prijavil, da mu ie nekdo odpe jal izpred neke gostilne na Podutiški cesti p~av tako moško kolo. neznane znamke, č.no pleskano. z navzgor obrnjenim krm lom in z izrezljano orestavo. u— požar v Š;ški. Pre:!sno"njlm okrog 1. so bili gasilci nujno poklicani na Vodnikovo cesto v Šiško, kier ie izbruhnil požar v poslopju Lasanove gostilne. V p d-strešni sobici nad salonom so se pojoči od zakurjeoepa štedilnika vne^a lesena tla. Ogenj ie kmalu zaie! še dmge predmete v sobi in prežgal že tudi str'o. ki so ga po*em morali gasilci ra kopati. Ogenj je bil pooašan v teka col ure in ni povzročil večje škode. u— Dva vloma. V vežo konfekcijske hiše Josipa Oluca na S(arem trgu se ie na nepojasnjen način vtihotapil neznan vlomilec. vtrl šipo na izložbenem oknu v veži ter pobral iz nieea sukneno m.o ko kri-žasto obleko, otroški plašč ter ze enkast moški površnik v skupni vrednosti 1.300 din. Podoben vlom ie bil izvršon pri isti tvrdki že pred mescem. V noči na 30. preteklega mesca so neznani storilci vlonvli v gostilniške prostore Mihaela Ka čiča na Celovški cesti ter odnesli vs?. kar je biLo količkaj vredno. Tako med dru 'im lepo število namiznih prtov, iz kuhinje kar celo zalogo iedilnesa pribora, n kai sladkorja, cigaret in več kosov obleke, plašče in čevlle. last domače slu^ldnie in natakarice. Skupna fkoda znaša okrot 2300 din. — V isti noči je bilo ukrrden;h iz nove zgradbe Društva banovin kih uslužbencev na Vriači 10 kg bele oljnate barve. 5 kg emailnega laka in še n?kaj drobnarij, s čimer ie b'l oškod~--an pleskarski mojster Ivan Vrbinec za lepo vsoto. Kinematografi N^o mesto. Kino »Dom« v Sofcolskem domu bo predvajal samo še danes v sredo ob 20.15 uri odličen madžarski film, čigar naslov nam nI bil znan. Pravi'ni naslov filmi je uganila s. Lapanjeva Nada. FIlm as imenuje »Jeznorita tašča«. (Zagrižljiva pur niča). (—). Iz Celja e— Sokolski družabni večer. Sokolsko društvo Ceije-matica priredi drevi ob 20. v mali dvorani Narodnega doma družabni večer v počastitev 701etmce brata Jožeta Pečnika. S^avljenec je znan kot marljiv društven blagajnik in župni matrrkar. Bratje in sestre, pridite drevi v Narodni dom izkazat priznanje sokolskemu delu! e— Gradnja uraunega p<*>lopja O UZD v Vodnikovi ulici v Celju, pri kateri se je v soboto popoldne smrtno ponesrečil delavec Janez Pire in hudo ponesrečil deiavec Karel Oblišar, se naoaljuje. Gradbenih del zaradi nesreče niso prekinili. Državno tožilstvo je uveulo preiskavo, da dožene vzrok nesreče. e— Smrt za g(«klino. Na Pečovju pri Te-harju je septembra domači pes ugriznil 251etno delavčevo ženo Alojzi/) Sivkovo v roko. Sivkova ni posvetila poškodoi posebne pozornosti. V dtugi polovici novembra pa so se pojavili znaki stekline. Odpeljali so Sivkovo v bolnišnico, kjer je v soboto po strašnih mukah izuihnila. e— v zvezi s tatvinami v neki celjski veletrgovini je policija aretirala I91etnega trgov snega pomočnika 1? ranča P., kletnega trgovskega slugo Ivana K, in 291etnega trgovskega slugo Jakoba H. Aretirali so tucu 271euiega trgovca Rudolfa G. s Pristave, ker je baje kupoval od omenjene trojice ukraueno špecerijsko blago m ga prodajal dalje. e— iatvuia na kol°dvoru. V soboto zvečer je nekdo izmaknil posestniku Josipu K. v gneči na celjskem kolodvoru iz notranjega žepa suknje listnico s 700 din. Okraaeni je takoj 0pa7.il tatvino in osumil nekega prekupčevalca z živino, ki se je bil v gneči stiskal k njemu. Posestnik je sledil prekupčevalcu, ki je stopil v savinjski vlak, in se peljal z njim do Petiovč. Ko je prekupčevalec v Petrovčah izstopil, je o^ko-ovani posestnik obvestil že.ezn. carje, ki so prekupčevalca ustavili in legitimirali, pri tem pa se niso spomnili najvažnejšega — da bi ga biii namreč preiskali. Po legitimiranju so spustih prekupčevalca, da je šel svojo pot. Iz Maribora a— Ponedeljski literarni večer v Ljudski univerzi je vzbudil pri številnem občinstvu g'obok vtis. Uvodoma je predsednik Umetniškega kluba v Mariboru g. dr. Makso Snuderl pozdravil pisatelja Miška Kranjca in Antona Ingo.iča. Miško Kranjec je bral dva lirična odstavka iz »Povesti "o debrih ljudeh«, Ingolič pa dramatično močan odstavek iz svojega haloške-ga iomsna »žeja« in zaključno pogiavje iz še neobjavljenega romana »Matevž Visoč-nik«. Občinstvo, med katerim je prevladovala m'aaiEa, je oba pisatelja toplo pozdravilo. a— »Deseti brat« na studenškem s*>koi-skem odru. V zvezi s tradicionalno proslavo praznika drž. ze-injenja v studenškem Sokolskem domu, pri kateri so spregovorili starosta J. Vokač, šolski upravitelj Kontler in E. Grgič ter so uspešno sodelovali godbeniki »Drave« in pevci »Enako->ti«, je bila z lepim uspehom uprizorjena ljudska igra »Deseti brat« v dramatizaciji ruškega režiserja F- Sornika in Korčetovi režiji. Vsi sodelujoči so učinkovito podali svoje vloge, predvsem Mlakar Desetega brata in Nade Kavčič Krjavlja. Vsi so bili deležni toplega priznanja. a— prva »muka. Na zapadnem delu Pohorja je zapadlo ponekod do pol metra »nega. V nedeljo so sa nekateri Mariborčani preizkusili v prvi letošnji smuki, ki Je bila odlična. a— Usodno nazadovanje tujskega prometa. Tudi pregledne številke o novembrskem tujskem prometu nam kažejo nadaljnje pojcmanje tujskega prometa v Mariboru. V Maribor je prispelo komaj 1888 tujcev in gostov, med katerimi je bilo 1666 Jugoslovanov, 178 Nemcev, 12 Italijanov, 7 Švicarjev in 6 Čehov. Nočnin je bilo skupno komaj 3756. a— Prešernova razstava v Studijski knjižnici. Ob 1401etnici Prešernovega rojstva je priredila Studijska knjižnica razstavo pesnikovih del in literature o njem. Razstava bo odprta do 7. decembra vsak dan ob uradnih urah. Vstop je svoboden. a_ Tonček in Stefek zajeta, Micika pa še ne. 121etni Tonček iz Legna in njegova 141etna sestra Micika sta se pod pretvezo najrazličnejših izmišljotin potepala po okolici Maribora. Pridružil se jima je 14-letni Stefek Knez iz Razbora pri Slovenjem Gradcu. Sedaj so poljčanski orožniki zajeli Tončka in Štefka, ki so ju prepeljali v Maribor. Do prihoda staršev sta nastanjena v Mladinskem domu. Po Mi-ciki. ki se je od obeh lomila v Ptuj « poizvedujejo. a_ Razširjenje Hntterjevega obrata. Zgradili so na Hutterjevem tvorniškem kompleksu v Melju dve novi poslopji, kjer bodo izde'ovali švigate izdelke. Notranja dela bodo v kratkem koučana. a_ Skozi tri mesce brezplačno kosflo revnim učencem. S 1. januarjem 1941 bodo prejemali v okviru širokopotezno za^i o-\?ne akcije r* Zimsko pomoč na Pobrežiu brezplačno kosilo vsi revni šolski otroci pobreške, tezenske in brezjanske šole. Zimska pomoč bo traJaia tri mesce, oziroma dokler H>dn c^ouščala denarna sred-srva Pubroška občin* je prispevala v ta nainen 10.000 din, tvrdka Thoma 10 000 oin tezenska industrija tudi 10.0"0 din. Akcija se nadaljuje, da se zagotovijo potrebna denarna sredstva. Hvalevredni po-krtt zasluži priznanje in vzpodbuja k posnemanju. _ a— Važna brzojavka. Sv. Miklavž, ki s svojim velikim, razkošnim spremstvom na-stoni v četrtek 5. t. m. ob 16. uri, bo dopo-toval v Maribor že v sredo, da si ogleda mesto Deca ga lahko vidi ob 18. uri pred Sokol sklm domom, kjer bo prenočeval, da se odpočije po do^gi in naporni poti. ) a_ posestna izprememba. Znano špecerijsko trgovino in trsrovino z ribami eosp. Ferda Greinerja v Gosposki ulici je kupil trgovec g. Ivan Lah, ki bo trgovske prostore obnovil in izpo;. i.nii, a_ M'klavževa darila v Narodnem gledališču. Letos bo M klavž spet obiskal gledališče. Darila sprejema gledališka blasrajna. Pred nastopom Miklavža in njegovega spremstva uprizorijo zabavno otroško igro »Pikica in Tonček«. Pričetek ob 15 uri. a_ štirje »o ohunall nad živ1idati na trgu. = Trgovinska pogajanja s Finsko. Kakor poročajo iz Beograda, bo 4. decembra prispela v Beograd finska gospodarska delegacija zaradi trgovinskih pogajanj. Naš blagovni promet s Finsko se vrši sedaj na osnovi začasnega sporazuma iz leta 1929, ki predvideva le postopanje po klavzuli o največjih ugodnostih. L. 1938 je bila sicer že sklenjena normalna trgovinska pogodba, ki pa jo Finska ni ratificirala in zato ni stopila v veljavo. = Znatna podražitev suhih češpel®. Zaradi obilne letine je lani vnovčenje suhih čečpeiw povzv »čilo mnogo skrbi ter je moral Pri ad odkup ti znatne količine, ki jih je pozneje prodal v Inozemstvo. Medtem ko smo imeli lani okrog 7000 vagonov čeipelj, pa je ictis ni n.zpolago le oek?j sto vagonov. Zato je cena znatno narasla. Lani je znašala za vagonsko blago 2.20 do 4 din, letos pa znaša 8 do 13 din za kg. — Komercialni tečaj za m'zarje. 7av d za pospeševanje obrti Zbornice za TOI priredi za mizarske mojstre in pomočnike poseben komercialni tečaj v Ljubljani v prostorih Tehniške srednje šole d- akrat na teden ob de"avnikih med 18. in 20. uro zvečer. Otvoritev tečaja bo v pondrijek 16. decembra t L ob 18. uri. Pri tej priliki se bo dogovorno z udeleženci določilo, katere dneve v tednu bi se poučevalo na-daljne učne ure. Poučevalo se bo ra"Hm-stvo in kalkulacija obrtno knji^ovdst o, nauk o menicah, črkovnem in hranilnem poštnem prometu, gemetrija sestavljanje računov in or "računov. Vseh uč->ih ur bo okro«? 50. Pismene pr^ave za t čaj je treba porlati naikaTi^je do 10. decembra t. 1. na naslov: Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Blagovna tržišča ŽITO + Ch'cago, 3. decembra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 89.375. za mai 87. za julij 82.875: koruza: za dec. 72.375. za maj 61.375. + N°vosaoska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca -nespremenjena Plenica: za pSenico veljajo ockupne cene po uredbi Oves: b"ški. sremski 320 — 322.50. Rž: baška 342.50 — 345; ban. 340 — 342.50. Ječmen: baški ln sremski 355 — 357.50; pomladni 412.50 — 417.50. Moka: franko ml;n v dunavski ban: krušna moka 358 Otrobi: franko mUn brez skupnega davka in vreč 180. Fižo:: baški in sremski beli hror. vreč 340 — 345. Cbl&v* Bsrze S. decembra N- beograjski borzi so danes noMrall gr"k< boni 4165 — 42 35 brez pr m ta. Tečaji na svob dn->m trsu ce nadalje tav-naio 00 tečalu 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču le bilo za Voino škodo ori čvrsti tendenci povpraševanje po 446 (v Beorradu ie bil promet pa 447 50). Za^Hučki so bili zave-ležni v 6% dalmatinsk:h agrarnih rfevez-n'rah f>o 70 ln v delnicah Tibo.eliske na 360 — 370. DEVIZB LJubljara. Offc elnl tefa'1: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4435. Curih 1028 64 — 1038.64. Tečaji na svot-odnem trgu: London 215.90 — 219.10. New Yo k 5480 — 5520. Curih 1271 10 — 128110. Curih. Beograd 10. New York 431 (bankovci 425). Pariz 8.85 (bankovci 4.50). Berlin 172.50. Madrid 40. London 15.65 (bankovci 8.50). Amsterdam 229 50. Bruselj 63.25. Milan 21.7250. Kobenhavn 83 50 Stockholm 102 75. Oslo 98.75. Budimp šta 84. Sofija 4.30. Bukarešta 2.15. Lisa-ooa : 17.24. Carigrad 3.750. Atone 3.00. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 446 deru 4% agrarne 57 den.. 4% severne agrarne 52 dan.. 6°/» be*luike 16.25 — 77.25. 6% dalm agrarne 70 — 71 (70). 6% šumske 70 bL. 7®/o stabiliz. 95 den., 7*/t invest. 99 den.. 7% Seligman 100.50 den^ 7°/# Blair 94.50 den. 8% Blair 100.50 den.; delnice: Narodna 6400 den.. PAB 192 — 195. Trboveljska 367.50 — 370 (360 — 370), Sečerana Veliki Bečkerek 700 deru Ocean La 700 den. Beograd. Vojna Skoda 446 50 — 44750 (447.50). 4e/o agrarne 95 den. 4% sevrrne agrarne 51 den. (51). 6% begluške 77.5) — 78 (77.75). 6°/o dalm. agrarne 71 — 71.50 6*/o šumske 70.50 den„ 7% in ve t. 9 .50 deru 7*/« Seligman 101 den.. 7% Bliir 95.50 den.. 8®/« Blair 102 — 103, Narodna banka 6500 — 8600. PAB 198 deB. i Ljubljanski Sokcj priredi tudi letos za svojo in ostalo mladino Miklavžev popoldan 5. decembra ob 16. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Darila se sprejemajo v društveni pašami v Narodnem domu 60 začetka prirediti... S°kol I. Ljubijana-Tab"r priredi v četrtek 5- t. m. ob 17. uri v veliki dvorani na TaboiU miklavževanje za deco z zelo pestrim sporedom. Starši, rezervirajte to popoldne za svojo deco! Darila se sprejemajo danes od 9. do 18. ure in v četrtek od 9. do 16. ure v ženski garderobi na Taboru (vhod nasproti vojašnice). (—) S°ko] U. priredi Miklavžev večer za mladino v četrtek 5. decembra ob 18. v Sokolskem domu v Trnovem. Darila sprejemamo tisti dan cd 15. naprej v pisarni v domu. Otroci smejo priti samo v spremstvu odraslih. Soko'sko druStvo Ljubljana-Moste priredi za deco in ostalo članstvo miklavževanje v četrtek 5. t. m. ob 17- v dvorani kina Moste. Istočasno bo običajna bož čna obdaritev Kola jugoslovenskih sester v Mostah. Pridružijo se lahko tudi ostali člani in prijatelji. Darila sprejemajo v društveni sobi cd 15. dalje. — Gleuallžki odsek ponovi na splošno željo veseloigro »Pri bele.n konjičku« v četrtek 12. t. m. Cene običajne. Preskrbite si vstopnice pri blagajni kina. Zdravo! Sokolsko deco v Litiji bo obdaroval Miklavž 5. t. m. ob 16.30 v Sokolskem domu. Darila za deco sprejema hišnik do 76. Odrasle oblice Mik'avž \ nedeljo 8 t. m. ob ?0. v Sokolskem domu z nov m še mnogo boljšim spremstvom kokor .aal Dari!a od lajte pri hišniku do 19. JNAK Edinstv«. Danes ob 17. bo Nj. Nezmotljivost Zeleni Car sprejel v Svojo Milostno okrilje bruce lr.o bručelje JNAK Edinstva. Sprejemni izpiti bodo točno ob 17. v društvenem lokalu. Po izpitih se bomo podali v pričakovanju sv. Mik avža na krajšo pot v okolico stolnega mesta Ljub- j ljane. Darila čimprej predajte v lokalu! Ne pozabite seveda na. obolus! — Pri eaitveni odbor. Na Miklavževem več©ru dne 5. decembra ob 19. v frančiškanski dvorani todo prišli na račun v prvi vrsti otroci. Ta veličastno aranžirana prirecitev z deloma umetniškim sporedom pa bo tudi pravi užitek za odrasle. Morda še niste čuli slavnega vir-tuoza na kitari g. Stanka Preka, ki bo pri tej prireditvi iz prijaznosti sode oval. Ime priljubljenega humorista g. dr. Morella pa je v naši javnosti že dobro poznano. Ce si hočete še pravočasna cakrbeti boljše sedeže, ki se že razprodaiajo v pisarni »Pax et bonum«, frančiškanska pasaža, se takoj o: ločite. Cene sedežem od 12 do 4 din navzdol. Informacije glede Miklavževe obdaritve itd. dobite lahko tudi na telefonu štev. 43-63. (—) JNAD »Jugoslavija«. Danes ob 20. uri bo v društveni posvetovalnici članski sestanek s predavanjem g. ravnatelja Zveze slovenskih zadrug Trčka Frana o zadružništvu. Jutri ob 11. pohod kulturno-znanstvene sekcije na umetnostno razstavo Božidarja Jakca. Bralno društvo v Tržiču priredi danes oh 20. uri predavanje univ. prof. dr. Nika županiča o Jugoslovenskem cd" oru. Vljudno vabljeni. Ii Ptuja J— Zvočni kino bo predvajal d ^ e in jutri ob 20. uri madžarski velefilm romantične ljubezni, poln junaštva in prekrasnih melodij z naslovom »Vitez Janoš«. Za dodatek filmski žurnal in kulturni film. j— Huda poškodba. Tereziia Kli črva, 41-letna posestni ca z Velk^a vrha p i Sv. Barbari v Ha'ozoh. ie hodi a po eg težko na'ožene~a voza. ki Da re j 3 za 3di sbbe poti prevrnil in jo p~!~o al p^d seboj. Dobia je hude notranje pošk-dba. vendar v bo"nišnici še uzajo. da ji bodo rešili življenje. j— Vlom v Možbeno okno V n~č'. na soboto so neznani tato- i s se' i- o 'p -'i izložbeno okno tvrdke K eme č'č in odnesli raz""» galanterijsko b aso v vrednosti 6.000 din. Iz Kranfa r— Za Mto'jske žrtve je kranjsko solro?-ako društvo nakazalo 729 din, ki so jih zbrali Sokoli na slavnostnem zboru na praznik zedinjenja. Smrt četnlške majke Beograd, 3. dec. p. V pretekli noči Je preminula v Beogradu gospa Stana Po-povič, ena najbolj znanih nacionalnih žen v Jugoslaviji. Pokojnica je bila mati čet-niškega vojvode Vuka Popoviča. Njen dom v Južni Srbiji je bil središče četniške akcije in sama je sodelovala pri četni-škem pokretu ter vsestransko podpirala borbo za narodno osvobojenje in zedinje-nje. Pridobila si je s tem častni naslov »četniške majke«. Zmaga madžarskih rokoborcev nad hrvatskimi Zagreb, 3. dec. o- V dvorani D "lovske zbornice je bila snoči zanim:x'a mednarodna športna prireditev. V rokoborbi so nastopili najboljši Madžari in Hrvati. Madžari so zasluženo zmagali z rezultatom 5:2, Gledalcev je bilo zelo mnoga Sonce na najnižji stopnji Jupiter in Saturn ter »zvezda modrih« — Začetek zime Je obenem začetek nove sončne moči Na zimskem nebu se v teh nočeh ne bleščijo samo znana zimska ozvezdja. Kakor v sedmem letu pred našim štetjem opazimo na njem tudi »zvezdo modrih«. Okrog 23., ko doseže spremenljivi Algol svoj višek, stojita tudi Jupiter in Saturn točno na jugu in označujeta sončno pot, «1 se dviga z zapada preko Vodnarja, Rib, Ov^a in obeh planetov do Bika z Alde-baranom, Plejad in Hiad ter se niža potem preko Dvojčkov in Raka do vzhajajočega Leva na vzhodnem jugovzhodu. Zveza Jupitra in Saturna je bila menda tista ki je v zgodovino človeštva prešla kot »zvezda modrih«. Medtem ko so na jugozapadu le neznatna ozvezdja, med njimi Kit, miglja na jugovzhodu cela vrsta svetlih zvezd. Pod Bikom opazimo najznačilnejše ozvezdje, Oriona, vzhodno od njega in malo niže se blešči Sirius, najsvetlejša stalnica v Velikem psu in na nebu sploh, na vzhodnem jugovzhodu nam kaže Prokion področje Malega psa. Sredi vseh teh svetlih zvezd gre Rimska cesta a svojim nežnim sijajem, na jugovznodnem obzorju se vzpenja med Orionom in B kom po enj strani in Malim psom, Dvo.čkoma in Voznikom po drugi strani do Perzeja v zenitu, od tam gre preko dvojnega W v Kasiopeji navzdol proti Cefeju do Labuda na severovzhodu. Na zapadni črti vodi zvezdni pas Andromede do zvezdnega če-tverokota Pegaza. Na severu visi Mali voz na Severnici, pod njim je zaviti Zmaj, na severovzhodu pa Trpeči civilisti Mati z otrokom v londonskem zaklonišča stoji Veliki voz. Od začetka do 22. decembra se sonce nad obzorjem zniža za 1% stopinje, omenjenega dne pa doseže okrog 2. najnižjo točko svoje poti. Tedaj je pravi začetek zime, a tudi začetek novega sončnega dviganja. Do konca decembra se sonce dvigne potem spet za četrt stopinje. Mesec stoji 6. decembra kot prvi krajec v Vodnarju. 11. decembra preseže Jupitra in Saturna, 13. Aldebarana, a 15. t. m. ob 4. nam bo svetil kot polna luna v Biku. 17. decembra bo presegel Poluksa v Dvoj- čkih, 17. Regula v Levu, 22. ob 4. doseže v Devici položaj zadnjega krajca. Tedaj bo viden samo še na jutranjem nebu, 23. decembra bo presegel Spiko, 25. Marta, 26 Venero in Antara, potem postane neviden, kajti 28. decembra ob 23. bo stal kot mlaj pri soncu v Strelcu. Jutranjica Venera, ki vzhaja ob začetku meseca kakšne tri ure pred soncem, je dosegla 2. t. m. v razdalji dveh in pol lune Marta, proti koncu meseca pa bo vzhajala kakšni dve uri pred soncem. Urana moramo iskati med Saturnom in PlejadamL ako visoko letijo ptice Nekatere se dvignejo 4 do s tisoč m visoko, Jastrebi pa še više Pred nekoliko desetletji so še mejili, da morejo selilke letati celo v višini 10 090 m. To ne drži Med selitvijo morajo tudi prebivalke nižin preleteti gorovja in dosežejo pri tem znatne višine, vendar pa si v Alpah izbirajo rajši pot ob prelazih. Ooazovali so sive gosi, ki so preletele 2117 m visoki prelaz Spltigen. izraz;te močvirne ptice ki bolj slabo letijo, so preletele tudi 2436 m visoki prelaz Furka Z daljnogledi so ugotovili, da morejo nekatere ptice še višje. Tako so videli hudournika, ki je letel v višini 4731 m. galebe pa celo v višini 5000 m. V Himalaji mora io ptice seveda še višje. Brkate sere in jastrebe so opazovali še v višinah 7000 do 8000 m. tibetskega črnega vrana v višini do 6400 m. A vse to so bolj izjeme. Povprečno letijo ptice v višini 10 do 300 m, seveda gre tu za relativno višino. Nad pokrajino, ki je visoka na pri- General Guzzoni Ker je vrhovni poveljnik italijanske vojske v Albaniji general Soddu napredoval v čin armadnega generala, je prevzel njegove funkcije v italijanskem generalnem štabu general Guzzoni. Guzzoni je postal s tem državni podtajnik v vojnem ministrstvu in namestnik šefa generalnega štaba. Guzzoni je zdaj v 63. letu ter je izšel iz pehote. V svetovni vojni se je udeležil vojnega pohoda v Libijo, kjer je poveljeval sardinskl diviziji. Od 1935. do 1937. je bil podguverner Eritreje, 1. 1939. pa je vodil italijanske vojaške operacije v Albaniji, katero je zasedla Italija na veliki petek Ljudsko vseučilišče za delavce Zveza bolgarskih delavcev v Sofiji je osnovala ljudsko univerzo za delavce. Ustanova bo otvorjena v kratkem s sodelovanjem bolgarskega ministra za trgovino. mer 500 m, letijo potem v absolutni višini kakšnih 800 m. Jastrebi se dvigajo pogo-stoma v silne višine. Tako je Aleksander v. Humboldt nad 6000 m visokim Cotopaxijem zagledal jastreba le še kot neznatno pičico. V višini 5500 m je zračni pritisk že pol tako visok kakor na morski površini, in to mora imeti vsekako velik vpliv na ptice. Letala so nekoč takšne višine dosegla le z največjo težavo. Tudi pticam ni lahko doseči velikih višin. Gotovo je, da se ne morejo dvigniti v višino 14.000 m kakor specialna letala, toda v višinah, ki jih normalno obiskujejo letala, vzdržijo še prav dobro. Dve lepi večerni obleki Sodelovanje tudi v kolonijah Nočno nebo v Ob napada sovražnih bombnikov streljajo protiletalski topovi iz neštetih žrel proti zračnim pošastim Če še ne veš, zda} izveš? f Zdravljenje žolčnik kamnov brez operacije za ženske t letošnji zimski modi da je švicarski vojni urad za prehrano prepovedal izdelovanje in prodajanje majoneze; da se dobi milo v Švici samo še na izkaznice in v zelo omejenih količinah; da je upepeljevanje mtličev v švicarskih krematorijih zaradi pomanjkanja premoga v resni nevarnosti; da bo nemška vlada zaposlila 15.000 francoskih delavcev v svoji industriji; da je vojna v Varšavi uničila od 20.653 javnih in zasebnih poslopij 1956 hiš ali 10.3 %, medtem ko je bilo 8472 poslopij ali 41 % hiš bolj ali manj poškodovanih; da je bil v nedeljo zvečer v Bukarešti zopet rahel potres; da je bolgarski ministrski predsednik Filov obolel; da je general Weygand obiskal Rabat, kjer je sprejel odličnike iz Maroka; da 'je predsednik albanske vlade izročil na glavnem trgu v Skadru odlikovanja albanskim miličnikom, ki so se izkazali v bojih ob strani Italijanske vojske; da imajo v Zedinjenih državah 20 stopinj mraza; da je letošnja žetev pšenice v Avstraliji slaba; da so pionirji nemške vojske zgradili cesto od Narvika do Kirkenesa, ki meri zdaj v dolžino 810 km; da bo rumunska vlada prodala ladje, ki se zaradi vojne ne morejo vrniti v domače luke; da je od 2. decembra v Italiji racioniran riž in moka; da v Stockholmu proučujejo problem centralne ogrevalnice. ki bi oskrbovala vse mesto s toploto. Za uresničenje tega n-črta bi bilo treba 80 milijonov švedskh kron; da je cirkusu Krone poginil slon Brah-ma, eden najstarejših slonov, s katerimi potujejo cirkusi po svetu; da so v Moskvi po ameriškem vzorcu premestili celo bolnišnico. ki so jo odpeljali na tirnicah. Zgradba je tehtala 13.400 ton. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Zadnji ostanki evro pragoveda Zobri v Beloveški puščavi kesa Nemški prostovoljci v italijanski Vzhodni Afriki odhajajo na bojišče Prva svetovna vojna je domala iztrebila zobre, zanimive zastopnike evropskr-ga pragoveda, ki je bilo nekoč razširjeno tudi v naših krajih ter jih je bilo še v začetku tega stoletja nekaj sto glav. Poslednje zatočišče je našlo to divje živeče govedo v Beloveški pušči v zapadni Belorusiji ter v kavkaških gozdovih. Vojna pa je strahovito pustošila med čredami in bila je opas-nost, da bo zober popolnoma uničen. Le izrednemu zan manju ruske vlade gre hvala, da je obstoj goveda .agotovljcn D nes živi v Be!oveški pušči 19 zobrov, po vsem svetu pa jih jc 88 čistokrvna pa sta v tem številu samo še dva. Zobri so zelo zanimive živali z giedi*ča prirodoslovja. so pa tudi velikega pomena za smotrno govedorejo. Od asi? zober doseže težo 1000 kg. j? zeio skiomen gle'le prehrane, ker se zadovoljuje z rst'.?m in travo, je zelo odporen proti sušlci, ki se r zelo uničuje ostalo divjad, daje izvrstno kožo ter mastno mieiS križanjem zobra z domačim govedom so dobili izredno močnega in vztrajnega vo a. Državni zaščitni park Askani.a Nova v Ukrajini je edino mesto na svetu, kjer se vrši znanstveno delo za rešitev zob:-a. S kr žanjem zobra z ameriškim bizonom so v Ukrajini vzredili 71 samcev in 63 samic. Iz Beiovcške puSče so prepeljali devet zobrov v državni z:.ščitni park na Krim, kjer se je govedo dobro privadilo podnebju in pokrajini ter ima že naraščaj. Obenem so letos prepeljali tri samice in dva samca be'oveške-ga plemena v kavkaški zaščitni pPrk. P. ed mesecem dni je uprava za obnovitev zobrov dobila cbvertilo, da se je ena izmed samic že otelila. Ruska vlada je na ta način prav zedni trenutek posegia vmes ter preprečila popoln pogin t< ga -narnenr-tega evropskega goveda. Dva mlada italijanska zdravnika sta odkrila nov način za zdravljenje žolčnih kamnov. Ozdravila sta pri svojih poskusih že veliko število bolnikov, in sicer brez vsake operacije. Podrobnosti italijanski listi ne poročajo, vendar pravijo, da je zdravljenje po novem načinu dosti krajše in da preprečuje nastajanje novih kamnov. Nova letala za ameriško vojsko Ameriške tvornice poročajo, da prihaja v promet nov tip ameriškega bombnika, ki je obeležen samo s številko »26«. To letalo leti z brzino 640 km na uro. Dovr-šuje se tudi tip novih enomotornih letal r Aircobra« s 37 mm topovi, ki streljajo na sovražnika z veliko natančnostjo. Nadalje objavlja vojno ministrstvo, da so končani poskusni poleti z novim lovskim letalom, ki ima pet topov in več strojnic. Stoletnica rojstva Alfonza Daudeta V Franciji so te dni skromno obhajali stoletnico rojstva Alfonza Daudeta, ki bi bila imela v drugačnih razmerah povsem veličastnejši pomen in večjo slovesnost. Proslave stoletnice pisatelja so bile v Ni-mesu, v Provenci in v bližini Tarascona, Druga francoska mesta niso utegnfa proslaviti jubileja moža, ki je povezal Francijo s človeštvom. KDO T A Brahms je svoje prijatelje povabil na obed v neko gostilno. Gostilničar je dal prinesti na mizo vino, ki ga je pohvalil z besedami: »To je vino, ki vsa druga tako prekaša, kakor prekaša Brahmsova glasba vse druge glasbe.« Brahms je odgovoril suho: »če je tako, tedaj ga vzemite nazaj in nam prinesite steklenico Bacha.« VSAK DAN ENA lljlf; tiiii-iK/'- ppr iiifm Nillll/tf ii^iii// nnm bifilip JMSSa mi »Ne morem se vam načuditi, gospod, da zahtevate od mene vedno knjige z najvišje police . . . « (» Af tenbladet«) Hulbert Footner: IZGINULI Kriminalni roman Luke je skomignil z rameni. »Meddyjev rodovnik sega za več ko šest sto let nazaj. V evropski obleki bi ga človek imel za Italijana. Zal dečko je, čeprav ne dosti večji kakor meter pet in petdeset.« Lee je stopil k omari ter vzel iz nje steklenko whiskyja. »Polovico zaboja, ki mi ga je radža poklonil, dobite vi,« je rekel Luke. »To bodi skromen dokaz hvaležnosti za ves alkohol, ki sem ga že smel popiti tu pri vas.« »Ne, več ga ne maram kakor eno steklenico,« je odvrnil Lee in zamahnil z roko. Nato sta odprla velik atlant, da bi se razgledala po šikharski državi. V leksikonu sta našla celo vrsto podatkov o deželici in njeni zgodovini. Lukova navedba, da je Ramavarma potomec zelo stare rodbine, je bila točna. V osemnajstem stoletju so bili Portugalci za nekaj časa pregnali njegove prednike, toda Gopinata, rodbinski junak, se je bil leta 1757. vrnil in spet osvojil deželo. Knjiga je končno Poročala, da živi sedanji radža v tujini. 2. Drugo jutro se je Luke Imbrie zbudil, namršil obrvi in pogledal v strop. Spet je bil pred njim dan dela in napora! A tedajci mu je prišlo na mi3el, da se mu danes ne bo treba zapreti v pisarno brez oken in pri električni luči prebirati puste uradne spise. Radostno je poskočil iz postelje in stopil k oknu. Bil je krasen, jasen junijski dan. baš pravi, da zvabi mladega človeka v pustolovščine. Luke se je obril in ves čas prepeval med kopanjem, nato se je posebno skrbno napravil in se v zrcalu režal svoji lastni razposajenosti. Gospodična, ki jo boš zdaj spoznal, je oddana drugemu, se je opominjal. Kar obriši se zanjo. A vendar ga je obhajala čudna razburjenost, takisto, kakor da bi se zanj šele danes pričenjalo življenje. Pred trgovino s cvetlicami je obstal, nato je stopil vanjo in kupil šopek plavic. Svoje dni mu je bilo neko dekletce reklo, da je njegova barva modra. V trgovini so mu postregli kakor kralju, ker je naročil, naj vsak dan pošljejo v hotel Conradi-VVindermere kup cvetlic. Po zajtrku se je potegnil s taksijem na pomol francoske črte, ko se je bil prej oskrbel s prepustnico, da sme na ladjo. Ko je prišel do dolge lope, se je mogočna ladja s svojimi tremi velikanskimi dimniki baš prikazovala na reki. Celo brodovje majhnih vlačilcev je spremljalo parnik. Luke je stopil venkaj, kjer so čakali prijatelji potnikov, preden so dobili možnost, da spoznajo svoje drage. Silna pošast je zavzemala skoraj vso širino reke in nalivala plavajočemu mestu. Šestnajst vlačilcev je bilo treba, da je mogla pristati. Ko so se črne jeklene stene približale, je Luke streljal z očmi po ograjah raznih palub, češ, kje zagleda obraz, ki bo vreden imena Diana. Diana! To ime mu ni dalo miru. A videl je preveč obrazov, toliko, da se mu je kar mešalo pred očmi. Kakor hitro je bilo dovoljeno, je šel na ladjo. Ko je vpraial nekega strežaja, je zve.lei, da imata gospa in gospodična Morvenovi razkošno kabino številka 134 na glavni palubi. Pohitel je tja in potrkal na vrata. Zlovoljen glas je zaklical; »Naprej!« Takoj nato je obstal v prekrasno urejenem salonu ter zagledal pred seboj stasito, elegantno oblečeno gospo z navalčkanimi, s peno pobarvanimi lasmi. Mimo nje ni videl nikogar. Zelo razjarjena je morala biti, kajti ogorčeno ga je nahrulila: »Torej ste venriar že prišli ? Mislim, da ste gospod Imbrie. Zakaj naju pustite tako dolgo čakati ? Nekaj ur bo, kar je ladja pristala, jaz pa ves ta čas ne vem, kam naj se obrnem!« Te pritožbe so bile tako nespametne, da se jim je mogel Luke samo nasmehniti. V skrbeh se je vpraševal, ali ni morda hudobna usoda zadržala hčerko v Angliji. Toda naslednji hip je zazvenel iz sosednjega prostora drug glas. Ta glas je moral biti Dia-nin. Njegova blagozvočnost ga je takoj očarala. »Za boga, mama! Gospod Imbrie vendar nima pe-roti! Kako naj pride na ladjo, dokler niso spustili pristajalnega mostu?« »Nu, to si lahko mislim!« je rekla gospa Mor-venova To je bilo stalno reklo, ki ga je rabila vselej, kadar ni vedela drugega odgovora. Luke je poznal to vrsto gospi. Storila je bila, kar je le znala, da bi povzdignila svojo lepoto, a vsa pariška lepotila niso mogla zakriti dejstva, da je bil petdeseti rojstni dan že za njo in da je tehtala trideset funtov preveč. »Vsa ročna prtljaga je že odnesena,« je rekla s tragičnim glasom. »Kam so jo zavlekli, ne vem. Še potrdila nimam o nji, ničesar ne. Gotovo je veliko izgubljenega ali ukradenega!« »Zastran tega si ni treba beliti glave,« jo je iz-kušal Luke pomiriti. »Na kopnem boste pod svojo črko M. vse spet našli.« Sploh ga ni poslušala. »Pojdimo,« je dejala. »Koliko ur sva. že nared! Kje je moja ročna torbica?« Divje, obupno jo je iskala. »Dina, ročno torbico sem izgubila!« je vzkriknila. »Tu leži, na tvoji postelji,« je odgovorila gospodična iz sosednje sobe. Takoj nato se je pokazala med vrati, velika, vitka, plavolasa, oblečena po zadnji pariški modi. Takisto nežna in tuja je bila videti kakor bledi katelijevi cveti na njeni obleki. Bila je uresničenje sanj, ki jih prikriva moški celo samemu sebi. Njeno vedenje je bilo udržano, a samozavestno, kakor ga opažamo pri ljudeh, ki so mnogo potovali. Prav za prav bi ji bilo treba prisoliti zaušnico, ker se tako visoko drži, je pomislil Luke. Očarljiva pa je bila, da nikoli tega. »Takšni ste torej!« je dejala, ko si ga je mirno ogledala. Luke se ni mogel domisliti ničesar, kar bi ji lahko odgovoril na te besede. »Meddy nama je toliko pripovedoval o vas,« je nadaljevala, »da ni nikakor nisva mogla ustvariti prave slike. Kvečjemu sva si mislila, da morate biti vsaj tri metre visoki.« 15 E I* E % K H Naši listi o govoru kneza namestnika Državniški govor kneza namestnika je izzval Sirom države iskreno zadoščenje in pritrjevanje. Govorjen je bil iz srca vsega našega naroda. B I je vrhunec letošnjega slovesnega praznovanja praznika našega zedinjenja in osvobojenja Vsi Ju-goslovenski listi ga obširno komentirajo in ga tolmačijo kot izraz odločne volje našega naroda tn njegovega vodstva čuvati mir. a tudi svobodo in neodvisnost n3še države. Beograjska »Politika« komentira govor z besedami: »Izrečena je bila prava beseda o pravem času z mesta, s katerega je navajen čuti jugoslovenski narod v težkih ln u-odnih časih besede, ki so govorjene iz n_egove duše. Dolžnost slehernega jugo-slo\enskega držav.jana je stati brez omahovanja vsak trenutek in povsod za temi besedami.« Zagrebški listi označujejo govor kneza name tnika za višek pomembnih man f-stacij za našo državo, ki so se začele ob pri iki poti bana dr. šubašiča po Hrvatskem Zagorju. Govor predstavlja splošno razpoloženje Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Govoru kne a namestn ka posveča uvodnik tudi »Hrvatski dnevnik«, ki podčrtava, da S3 bile izrečene v kneževem govoru tri glavne misli: nevtralnost, prijateljstvo z vsemi sosednimi državami, ki spoštujejo neodvisnost in nedotakljivost Jugoslavije, ter tretjič solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvi dve točki sta osnovi naše zun3nje politike, tretja pa je pridobitev politike sporazuma. V notranjem pogledu je privedla ta politika do sodelovanja Hrvatov pri vodstvu države in je za ezila razsipanje narodnih sil v borbi okoli vprašanj, ki jih je mogoče rešiti z obojestransko dobro voljo. Knez namestnik je pokazal veliko državniško modrost in daleko-vldnost, ko je omogočil sporazum. Jugoslovenska mirovna politika Pod tem naslovom prinaša »Berliner Bor- sen Zeitung« poročilo svojega dopisnika dr. . Ulmana iz Beograda. Poročilo pravi: »Jugoslovenski narodni praznik je bil letos proslavljen v vsej državi zelo svečano. Poleg dragega je bila v Skopi ju posvečena največja in najmcudernejša železniška postaja na Balkanu in položen temeljni kamen za novo narodno gledališče v Sarajevu Iz govora, ki ga je imel ta dan po radiu knez namestnik, je treba poudariti posebno one stavke, v katerih je opozoril na zedi-njenje Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra in dal izraza svoji trdni veri v srečo kraljevine Jugoslavije Kar se tiče oboroženega spopada, v katerem se nahaja velik del sveta, je knez namestnik poudaril, da je treba ohraniti mir in hladnokrvnost, da bi se država obvarovala vojnih strahot, kne? namestnik ie istočasno poudaril, da vodi Jugoslavija politiko miru in da želli sodelovati v prijateljstvu z vsemi sosedi, ki spoštujejo njeno neodvisnost « Svlsarska glas o Jugoslaviji V svojem uvodniku z dne 1 t m sc švicarski list »Journal de Geneve« dotika v jp^o nem evropskem pregledu tud; naše države in pi.se o njej. »Jugoslavija, ki hoč»- ohran^i svoj neodvisni značaj, upravičeno praznuje danes obletnico, ki je nanjo m..ene vezana- oblet-n.eo zedinjenja Srbov Hrvatov in Slovencev pod žezlom Petra I in regentstvom Aleksandra 1.,zedinjenja, ki je bilo sklenjena 1. decembra 1918 Bilo je to tako rekoč ob sklenitvi premirja Vsi Jugoslovani so bili končno združen'. Pr\- božič v svobo-d je bii pretresujoč božič Kasneje so nastopila nesoglasja in »e pojavile borbe, ker je bilo težko povezat narode, ki so stoetja živeli ločeni p>>d različnimi vplivi. Letos pa sede Hrvati ir Slovenci v Beogradu. oni so v vladi skupne s Srb\ Maček bratsko sodeluje s Cvetkcvičem Državni praznik ima novo vrednost globoko vrednost. Jugoslavija ima polno vero vase.« Naš kmečki narod »Sokolski glasnik« poveča poseben članek razveseljivim pojav, med našim ljudstvom, pojavom, ki potrjujejo vero optimistov v življenjsko sposobnost našega naroda. Na prvem mestu je treba zabelež ti neomajno odločnost vsega naroda, braniti svobodo in neodvisnost svoje države Res je med nami še vedno neKaj desperadov in piačancev, ki skušajo sejati nevero m nezaupanje, vendar je njih število tako neznatno, da sploh ne pnh^iajo v po"tev. In kateri narod se more pob val if i, da je brez takih ljudi? Nubeden! List nato nadaljuje: »Ljudje, ki prihajajo 12 notranjih pokrajin naše države se vračajo v mesta narav-nrvst prežeti opt'mwtičnega nacionalnega razpoloženja Naš kniet«ki človek je pri vsej svoji miroljubnosti odločer da se bije za vsako ped tiašt zemlje m na t leži potem pod Peristerorr. ali pa pod slovenskimi planinami. Naodpred sednika vlade dr Mačka in ga obvestil o političnih, gospodarskih in socialnih prilikah v Subotici Po konferencah je izjavili Ivandekič beograiskim nrvinarjem. da bo v kratkem imenovan m/vi subotiški mestni svet, v katerem bodo zastopani tudi Bu-njevci kot pristaši HSS I Naš« «led»f«šče drama Sreda, 4.: Lepa Vida. Red sreda, četrtek, S. ob 15.: Snegulčica Mladinska predstava, združena z obiskom sv Miklavža. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Skrivalnice. Red četrtek. V dram«Kein gledališču bo v četrtek 5. t. m. predstava G°l'j©ve mladinske igre »Snegulčica«. Predstavo bo obiskal tudi sv. Miklavž z vsem svejim številnim in lepim spremstvom. Z naslovom obdarovanca. natančno oprem^ena darila spreiema vratar v drami ves dar v sredo in do četrtka opoldne. Sv. M:klavž letos posameznih otrek ne bo nagovarjal. V »Snegulč'cU bo igrala naslovno vlogo Levarjeva. princa Tiran zlobno mačeho Mira Danilova, lrvca Pre-setnik, Friceta in Fraceta Sever in Poto-kar, dvornega maršala Linah Igro je zrežiral Ciril Debevec. Nakup vstonnic v predoroma ji pri operni blagajni. okoličani in podeželani pa si jih lahko rezervirajo telefonično (46-11) ali pismeno istotam. O P C R A Sreda 4.: Friderika. Premiera. Red premierski. Gostovanje tenorista Josi-pa Gostiča. četrtek 5.: Jenufa Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča in altistke Elze Karlovčeve. Opozarjamo nr nocojšnjo pTemiero L®-harjeve spevoigre »Friderika«, ki bo za red premierski. Delo je zanimivo zaradi lepih melodij in libreta V njem je poka-zan mladi Goethe in njegova ljubezen med njim in Frideriko, mladim lepim dekletom ki se odreče svoji ljubezni do njega ker spozna, da mu ne sme biti ovira na njegovi pesniški poti. Naslovno partiio bo pela Sonja Ivančičeva mladega Goetheja pa kot gost Josip Gosti č. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 4.: zaprto, četrtek, 5.: zaprto. Napredovanja In odlikovanja naših oficirjev Z rangom od 31- dec. 1937. so napredovali za poročnike pri pešadiji: Vladimir Loparnik, Jožef Humer, Rudolf Troje, Vladimir Tučak. Alojz Poznik, Stanislav Grč-man, Viktor švajger, Leopold Pahner, Gustav Ogrizek, Rudolf Pečnik, Alojz Sene-kovič Franc Jesenovec, Vladimir Fuks, Josip' Car, Gabrijel Taler, Adolf čermec, Viktor Klepec, Jožef Erniša, Anton Poš, Franc Sekolec, Emerik Kolarič, Ljudevit Sinka, Andrej Švarc, Karel Slab- pri artileriji: Zvonimir Carl, Ervin Bojmelj; pri konjenici: Fridrih Bag in Josip Pole; pri inženjeriji: Robert Zaharija, Srečko Pust, josip železnik, Hugo Rajh; pri zrakoplov-stvu Alojz Lakota, pri saniteti dr. Ludovik Kcžuh. Za inženjerja-poručnika tehnične stroke mornarice Tu sen Levičnik; za rez. nižjega vojnega ura:nika 3. ki. ekonomske stroke: Jožef Berkopec, Leon Gasperin, Jurij Lakota. Jožef Kcžuh, Ivan Poljak. Z rangom cd 31. decembra 1938 so napredovali za poročnike pri pešadiji: Viljem Koren, Ivan šoštarič, Franjo Kocjančič. Drago čeme, Konrad Soddn, Jožef Kerk, Zlatko Radej Dari Lapajne, Milan Jankovih, Zdenko Saršon. Karlo Ulaga, Oto Hrastnik, Heribert Dobovišek, Edvard Resner, Stanislav Frank, Otmar Preindl, Ludvik Kolman, Vincenc Kunstelj, Janko Strugar, Rudolf Poljak, Vilko Fatur; pri arti.eriji: Mihael Ba.tek, Viktor Ludvig in Anton Benko; pri inženjeriji: Franc Jenko, Josip Othazel in Vilibald Kafel; pri saniteti- dr Borut Vrščaj, dr. Niko Vcnčina, dr Rajko Fenc, dr. Viktor Tominšek; za inženjerja-poručnika artilerijsko-tehnične stroke Franjo Baltič; za nižjega vojnega ura nika 3. ki. ekonomske stroke: Franc Jernejčič, Metod Vedanovič, Maks Bohte, Radovan Kolšek, Anton Curl. Z rangom od 1. decembra 1939 so napredovali za poročnike pri pešadiji: Josip Horvat Miroslav Boleč, Mihael Potočnik, Vladimir Kocijan, Viktor Mivšek. Jožef Košar, Vladimir First, Franc Kulovec, Alojzij Ambruš, Anton Medved, Viktor Vipavec Alojz Zorko, Zvonimir Mance, Josip Knez, Maks žitnik, Miroslav Kaste-lic Evgen Brucksiteiner, Stanislav Goli, Konrad Veršič, Albert Murko, Ivan Stre-hovec, Viktor Repanšek, Franc Ovček. Viljem Praprotnik, Anton Prede, Adolf šu-šteršič Lavoslav Levstik, Jožef Malerič. Rudolf' Zajec, Emil Gajšek, Karlo Culek, Ivan Ravš, Egon Binenfeld, Anton Lobnik, Klavclij Zornik, Viktor Nevečerel; pri artileriji • Branimir Satler Jožef Umek, Boris Kožuh, Marcel Smolik, Franjo Hek-man Milan Vrhovnik, Anton šmajdek; pn konjenici: Ladislav štern in Dragomir Pe-tovar; pri inženjeriji: Dušan Pipuš, Nikolaj Sršen; pri zrakopiovstvu MIlan Šinkovec; pri intendanturi Alojzij Potočnik in Ivan Brevs; pri saniteti: dr. Metod špind-ler in dr. Franc Kozin; v sodni stroki dr. Vladimir Fuks; v veterinarstvu Ivan Koren: za nižjega vojnega uradnika 3. ki. ekonomske stroke: Ivan Kastelic, Stanislav Jereb, Amand Kovačič, Zoltan Kac Janez Bautnan, Hinko Klojčnik. Z rangom od 31. decembra 1939 so napredovali za kapetana 1- ki pri pešadiji Milan Bano; za lekarnarskega poručnika Dušan Grims, Josip Grahovec. Dinko Hudoba. Z rangom od 6. septembra 1940 so napredovali: za po: polkovnika Vladimir Ter-zin; za majorje so napredovali pri pešadiji: Božidar Jančič, Radoslav Bobek; pri inženjeriji Josip štok; za kapetana 1. ki. pri pešadiji Dragctin Hrašovec. Odlikovanja aktivnih oficirjev Z redom Belega era 5. stopnje so odlikovani: pe?adijski podpolkovnik Ivan 3arn-bek; artilerijski podT>>',kovn:'< Evgen Ku-relc, Ignjat Fitrlan, Danilo Trampuš: zra-kopllovni podpolkovnik Adalbert R /gulja in artilerijski majoTji Božo Poček, Zvonimir Bohte in Dragotin Gruber. Z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje so odlikovani: genera'štabna majorja Er-nest Peterlin in Lav Skodlar; pešadijski major Radovan Ulepič; kapetan korvete; Boris Slavik; pešadijski kapetan 1 ki. josip Majer in višji vojni 'kap©InikV3. ki. Josip F. Majer. Z redom Jugo^ovenske krone 5. stopnie so odlikovani: pešadijska podpolkovn:ka Arnold Rendlstein in Juilij Reš; pešadijski major Ladislav Križ, artilerijski majorji Srečko Rop, Josip Šimon, Pavle Jezernik; zrakoplovni major Alojzij Radin; inženjer-major zrakoplovno tehnične srroke Karlo Jelinek; pešadijska kapetana 1 k4. Mirko Burster, Rudolf Slemšek; artilerijski kape-tani: Andrej Pire, Anton Cerar, Vladimir Koletič; artilerijsko tehnični kapetan 1. ki. Rudolf Horaček; poročnika bojnega broda 1, ki. Vinko Džikovski ui Avgij^tin Grošelj; pešadijski kapetan 2 ki Josip Kuhar; strojni Marjan Dominec; poročnik bojnega broda 2. ki. Alojz P'an+?n Odlikovanja rezervnih oficirjev Z redom Bdega orla 5 srtopnje je odlikovan pešadijski kapetan 1. ki. dr. Vinko Vrhunec. Z redom Jugoslovanske krone 4. stopnie so odlikovani: pešadijski podpolkovnik Edvard Prinčič: pe?adijski kapetan 1. ki.: Josip Paspa. Ivan Barbič. Franc Smolik. Ivan Arko: artilerijski Karlo Fant, dr. Andrej Gostiša, dr. Oton Rajhirk, dr. Dragotin Vrečko, Peter Klinar; Inženjerski Josip Kobi: intendantski dr Ivo Ražem; pešadijski kapetan 2. ki. Edvard Gregorič; pe?adijski poročnik Janko Lavrič Z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje so odlikovani- pešadijski kapetani 1. ki.: Miflan Sterlekar, Ignacli Kavec. Alojzij K'Iemenčič, Ivan Lavrenč č Jožef Grozn k. France Ahčin. Franc Ziška; artilerijski: Srečko Kristan; inženjerskig: inž lanko Mačko-všek sanitetski: dr Zeno Neven, l ga objavili ter tako še enkrat opozorili odločujoče organe pri naj se resno lotijo ualuge, aa boao nogometni šport spet vr-uili v meje, ki so mu določene. Dopis pravi ,uebi. Udeležba za vse obvezna! Načelnik. IZ SmK LJUBLJANE Miklavžev večer. Smučarski klub Ljubljana priredi že tradicionalni Miklavžev večer v soboto dne 7. t. m. v dvorani Majer o ve restavracije na glavnem kolodvoru. Pričetek cb 20. Darila se sprejemajo od 17. dalje tamkaj proti malenkostni odškodnini. Smučarski klub Ljubljana. Damska sekcija ima drevi po telovadbi sejo ob 19.15 na liceju. Naznanjamo prežalostno vest, da je dne 3. decembra t. L ob 8.30 zvečer po težki bolezni nenadno mirno v Gospodu zaspal naš nad vse ljubljeni in predobri oče dr. Tone Jamar zdravnik v Ljubljani Njegove zemske ostanke prenesemo v škof jo Loko, kjer bo pogreb v četrtek, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne. LJubljana, dne 3. decembra 1940. Žalujoči sin Janez, hči Jeja in ostalo sorodstvo Proslave l. decembra Vse te dni po narodnem prazniku prejemamo številne dopise, ki nam podrobno opisujejo, kako lepo je Slovenija letos proslavila dan zedinjenja. Po vrstnem rsdu, kakor smo dopise prejeli, bomo povzeli glavne podatke. V Kočevju »e je 1. decembra oz. na njegov predvečer vršilo kar šest proslav, namenjenih širši javnosti. Sokolsko društvo v Kočevju je priredilo svečano akademijo v soboto zvečer v Sokolskem domu. Ob istem času so imele akademijo katoliške organizacije in Nemci svojo vsakoletno »Liedertafel«. Letos smo čitalli na lepaku, da jo prirejajo v čast državnemu prazniku«. Sokol&ke akademije se je udeležila slovenska javnost v lepem številu, tako da je bila dvorana polna. Uvodoma je zaigral orkester sokolsko himno, ki ji je sledil govor staroste ing Sadarja. Nato je orkester podal državno himno in aokolsko koračnico Sledila je uspela recitacija in kot zadnja točka pred odmorom skladba »Jugoslovanski biseri« v interpretaciji sokolskega orkestra pod vodstvom glasbenega učitelja O. Sonca. Po odmoru so »oko'ski diletanti igrali dramo »Štirje poročniki« (Mahnič Mirko) v režiji V. Fi-garja. Snov drame je zajeta iz narodnoosvobodilne borbe Čehov v svetovni vojni. Igralci in režiser so se potrudili. Na sporedu je bila še himna »Hej Slovani«. Na dan 1. decembra se je vr-flfla običajna slovesna "služba božja, ki so se je udeležili predstavniki obasti, uradov, javnosti in raznih šol. Ob 10. uri se je pričela v gimnazijskem poslopju slavnostna akademija drž. realne gimnazije, ki se je je udeležilo številno občinstva. Akademija je bila letos skrbno pripravljena Mešani dijaški zbor je precizno zapel Premrilovo »Zdra-vico« in Parmovo »čolničku«. Vse pevske točke je zares vestno na študiral in dirigira! prof. V. Rus. Uglajen nagovor je imel prof. M. Mehle. Dvoglasni zbor drugočo-I-cev (— k) je zapel 3 pesnr. od katerih je zlasti ugajala narodna »Vrbniče nad morem« s spremljevanjem kitare in harmoni-/»:. Drugo"olki sta zapeli dva prisrčna dvo-spcva. enog'asni zbor prvošolcev in prvo-gr^k pa tri pesnrce, med njimi narodno »Leži, leži ravno polje« in uspelo Adamičevo, Tepežno »pecem«. Deklamacije so bile skrbno pripravljene Deklamatorji (Ar-ko, Rust, Prevc) govornik in godbeniki so se postavili. Vplival je Gradn:kov »Vita- i goj«. Akademijo je zaključila državna himna. Javnost je pričakovala, da se bo vršila gimnazijska akademija v večji dvorani izven šolskega poslopja Ob 11. uri je biflo v Sokolskem domu svečana seja s krajšim sporedom: orke-stra'nimi točkami, pozdravom zastavi in kralju, čitanjem poslanice SKJ, recitacijo in zapriseg'- novega članstva V nedeljo popo'dne je iffralo Prosvetna društvo z Laič Zupančičevo ■»Veronike Teserisko« v dvorani, »Trsta«. Gostovanje ni izpolnilo pričakovanj. Leto"nji državni praznik je potekel v Kočevju v znamenju številnih proslav. Se nobeno leto jih ni bilo toliko. Naše industrijsko središče je letos pokazalo izredno strnjenost. Trboveljsko Sokolsko društvo ie v soboto zvečer priredilo svečano akademijo, ki je bila nadvse častno obiskana. Na prazn:k je bila slovesna Vse Jesenice so bile na državni praznik v zastavah in po ulicah so valovile množice ljudi Po Slovesni maši je sokolska družina do kraja napolnila veliko dvorano Sokolskega doma. Po običajnih obredih so bile razdeljene dip!ome najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam ter zastavica in krasna plaketa, ki jo je poklonil narašča; Ljubljanskega Sokola naraščaju ob priliki medruštvenih naraščajskih tekem na Jesenicah in v Ljubljani Zvečer je bila v nabito polni dvorani slavnostna akademija, ki je odlično uspela. Imela je izrazi* slovanski značai. in je treba pohvaliti prav vse sodelujoče. V Dolenjskih Toplicah je imela šolska mlladina prav čedne pros'ave. potem je bila slovesna maTa. V večernih urah je naj-slovesneje proslavilo dan soko'sko društvo v svojem domu. Bili so govori, petje, zaprisega. Z igranjem pesmi »Hej Slovani« in s Pesmijo sokolskih legij, ki so jo zapeli vsi prisotni, je bila proslava zaključena. Nato se je pri čajanki razvila kar najprijetneje družabnost. V Novem mestu je predvsem mladina priredba zelo lepe akademije po šolah. Nadalje sita imeli vsak svejo akademijo Sokol in prosvetno društvo in sta obe prav zadovoljili Združenje rezervnih oficirjev je imelo dopoldne v mestni posvetovalici svojo pros'avo, ki jo je vodil sodnik Silve-rij Pakiž. Naglasil je: Če kdaj, je v današnjih časih dolžnost rezervn"b oficirjev, da se zavedajo dolžnosti do domovine in mladega vladarja. V Ptuju je bilo praznovanje letos tem pomembnejše, ker se /.avedanio današnjih časov. Razpoložen it je bilo praznično. Po zahvalni službi božji so se zbrali sokolski pripadniki, narodno občinstvo ter zastopniki civilnih in vojarkih oblastev v Mladiki Do kraja so napolnili dvorano. Slavnostni govor je imel starosta dr Šalamun Zaprisega je bila zaključena s himno Hej Slovani. Popoldne je bila v gledališču telovadna akademija, ki se je ie narodno občinstvo najčastneje udeležilo. Ves čas je telovadce nagrajalo s toplo jKihvaio Zvečer je bilo v Narodnem domu narodno slavje, na katerem sta z izbranim sporedom nastopila pevski zbor in orkester Glasbene Matije. ! V Radečah je poleg šolske mladine z'a-sti svečano proslavilo narodni praznik So-1 kolsko društvo, ki je priredilo zvečer svečano akademijo Velika dvorana, v katero i so šele pred dnevi vstavili nov parket, je ; bila okusno okrašena in se je do kraja napolnila. Veseli zvoki sokolskega jazza so ' povzdigovali svečano razpoloženje. Po dr-j žavni himni je izpregovoril starosta br. Ferdo Laznik, sledila je zaprisega in razdelitev lepih diplom najboljšim naržščajnikom in deci. Izmed nastopajočih je žel največ odo-bravanja moški naraščaj, za njim pa nara-ščajnice. Tudi recitatorji so zadovoljivo rešili svojo nalogo. S to lepo uspelo akademi-; jo je radežki Sokol pokazal poživljeno delavnost. Ll OGL MALIM OGL Po 30 par za besedo. Din 3.— davka za vsak ogiaa ui emuaiuu pi. stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki iščcj> službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15. . Dopis in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— uavkn ia vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanji naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l,— za besedo. Dm 3. - davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj<-islovov Najmanlši znesek zb enkratno objavo oglasa Din 20 — eteceda i i>tn aavek >m sa Mire laiatijt lanlova S Otn Natmani* znesek 20 nic Frizerja (-ko) jobro mo.', sprejmem ta-HoJ. Plaia po dogovoru Mirko Kovač, Loke. Za ?crje ob Savi. 32407 1 Urarskega pomočnika izurienega in vestnega popolnim orod'-m takoi •spreimem. Janko Jazbec, r.iubliana, Miklošičeva 12. «126-1 Več čevljarskih pomočnikov spreime takoi Konrad Go-reniak, Celje. Gosposka 28. 52068-1 Brivskega pomočnika dobrega, sprejmem takoj Hribar. Medvode. •32463 1 Frizerka (tobra, samostojna moč išče mesto. Ponudb« na og!. odd. Jutra pod »Pri zerka«. 32475 Mlajše dekle Išče službo kot navijal ka, pletilja ali sll*no. — Kristina Perne, Domža le. Ljubljanska 104. 32494 Natakarica Išče službo izven LJubljane v solidni gostllr.i Stara 28 let. stmpatPna Ponudbe nn osi. odd. Ju tra pod »Zmožna nata var1ra«. 32493 2 • e Frizerja danuko in močko stroko ln brivskega pomočnika sprejmem. Pla ča 1000 din. Naslov v vseh posl. Jutra. 32460-1 Krojaškega pomočnika za velike kose. dobro iz-vežbanega, takoj sprej •nem. Delo stalno. Pu-han, Komenskega 18. 32461-1 Vajenko 7» manufakturno ln galanterijsko trgovino so takoj sprej ie. Hrana ln stanovanje v hlSl. Pred no^t Imajo železnlčarske hčerke. Melhar. Jesenice Gosposvetska 13. 32467 44 )esed» i mo lavek •in SB ture «ii laiar, -wt''»» * nin Najman'* a« otn Darujte praktično Natlepie darilo za vsako ro ko ie »Jugopatent nalivne pero« Dobavlja tudi aa obroke lugnpatenl Ljubila na. Dvoriakova 8. J2174-f polnilno pero — Vas vedno razveseli! Zadnja pot zaslužne vzgojiteljice Vransko, 2. decembra. Gospodične Ane — le po tem imenu jo je poznala vsa fara — ni več med nami. Dne 27. novembra je omahnila in izdihnila v narečju svoje tovarišice in smo jo 29. ma"a, pri kateri je pel »Trboveljski s'av- j novembra spremili na njeni zadnji poti. ček« Tomčevo starosk.vensko mašo. Re- ; Nad 60 let je S n i d a r č i Č e v a Ana pre-zervni oficirji so imeli drurtveni sestanek ! živela pri nas. Leta 1878. je bila kot 211et-in so ustanovili trboveljski pododbor. Po- j na abdturientka imenovana na osnovno šo-seben poudarek narodnega praznika v Tr- ! na Vranskem. Polnih 27 let, vse do svo- — j je upokojitve leta 1906., je vršila svojo naporno službo, katera ji je tako zrahljala bovljah pa je bil svečan* koncert »Trboveljskega slavčka« v Deavskem domu. Odlično glasbeno prireditev je obiskalo mnogo občinstva. Sreski načelnik Andrej Bizjak iz Laškega je »Trboveljskemu slavčku« slovesno izročil red Jugoslovenske krone V. razreda. V Poljčanah sta svečano proslavila narodni praznik šo'a in Soko' Po dopoldanski slovesni maši je b la proslava prvič v novi dvorani Sokolskega dom*, ki bo v soboto slovesno otvorjen Na sporedu so bili primerni prizori, dekiamacije in petje. Vse točke je lepo izvedla deca Starosta je imel pozdravni nagovor, za zaključek pa so vsi složno zapeli slovansko himno. V Kranju se je po cerkven' slovesnosti pričelo v Narodnem domu s'avnostno zborovanje sokolskega društva Kranj in Stra-žišče. Ob 18. je bila prav tam telovadna akademija, ki je dosegla izreden uspeh. Prekosila je vse pričakovanje in bi 9e lahko kranjski Sokol z njo postavil v vseh mestih Jugoslavije. Od predstavnikov do slehernega preprostega obiskovalca so vsi trdili, da je bila akademija res edinstvena. V Smartnem pod Šmarno goro je letos šo'ska mladina oskrbela prisrčno proslavo. Po Slovesni maši se je občinstvo z mladino vred zbralo v šoli, kjer je bila dvorana lepo okrašena z zelenjem, državnimi zastavami in bodrilnimi napisi. Krasno so bile podane deklamacije in predavanja. Vse prebivalstvo se najprisrčneje zahvaljuje gospodičnam učiteljicam za lepo uspelo narodno svečanost. V Brežicah je bila v soboto zvečer številno obiskana sokolska akademija. Po nagovoru staroste dr. Zdolška je zaorila državna himna, nakar so pevci junaško zapeli nekaj domoljubnih pesmi. Najmlajši so doživeli toplo priznanje za igrico Jugoslavija. Članice so z odličnim vajami navdušile občinstvo. Tudi člani niso zaostajali V Škofji Loki je bila v Sokolskem domu v soboto zvečer krasna telovadna akademija. Dvorana je bila razprodana. 17 točk vzornega sporeda je nudilo občinstvu izbran užitek. Na sam praznik je godba že zgodaj igrala po ulicah vesele koračnice. Cerkvenega opravila so se udeležili številni predstavniki in vojska. Lepe so bile šolske pros'ave, državna meščanska šola je imela hkrati roditeljski sestanek V Sokolskem domu je bila svečana seja, pri kateri so bile razdeljene diplome, saj se je Škofja Loka uvrs"ti'a pri smučarskih tekmah v Bohinju s 100 točkami na prvo me«to. Bilo je mne^o odobravanja. Zvečer je bil v Sokolskem domu oficirski ples ki je privabil mnogo občinstva in ga je otvoril podpolkovnik Branko Mamula. zdravje, da je hila prisiljena zaprositi za predčasno upokojitev. Skoraj ni najti prt nas starejšega fara-na, ki bi ne bil deležen njene šolske vzgoje. Vzgojila je takorekoč dve, doživela pa še tretjo generacijo, iz katerih je izšlo prav lepo število odličnih kulturnih delavcev in vzgojiteljev. Vedno se je odločno postavila na stran zatiranih in je bila ves čas od csvobojenja dalje članica vseh naprednih viranskih društev ln ustanov. Nihče, kdorkoli je potrkal na njene duri ln prosil podpore bodisi za društvo ali revno deco. ni oešel praznih rok. Zlasti jo bodo pogrešali siromaki, katerim je bila pokojnica velika dobrotnica. Ob grobu se je od pokojnice v Imenu učiteljskega zbora v ganljivih besedah poslovil upravitelj osnovne šole g. Julij Sevnik. Spominjal se je velikih pokojničnih zaslug za slovensko šolstvo ln njenega vzgojnega dela za narod. Udeležba pri pogrebu je bila dokaz, kako priljubljena je bila med nami pokojnica. Marsikatero oko se je orosilo, ko je šolska mladina — vnuki onih, katere je pokojnica učila — poslavljajoč se zasipala krsto s poznim jesenskim cvetjem. Pevsko društvo »Vranska Vila« ji je pred hišo žalosti m na grobu zapelo žalostinke V debelih kosmičih so padale izpod neba snežinke in pokrile sveži grob s svojo mehko, belo odejo. Zaslužni pokojnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše sožalje! —*— Plačilnega I Otroški avto notalrnria blcikelj, trlcikelj ln san-naiauurja . dobro ohranteno poštenega, treznega, veščega več Jezikov, popolnoma verzlranega v stroki, finega nastopa, do 35 let starega. lSče re stavracija. Dopise na | o "osni odd. Jutra pod »Sposoben plačilni«. 32464-1 ke, dobro ohranjeno ugodno proda »Metalla« Gosposvetska 16, 32459 6 Mladega fanta do 17 let sprejmem takoi, Naslov v vseh pesi. Jutra. 32466 1 Divan ležalni, lzborno ohra-__ , njen, ugodno naprodaj ?T Stl'ka ulica l-II, pri Sv. ' Jakobu. smti Postrežnico za popoldanske ure spreimem. Jesenkova 4, pritličje levo. poleg pivovarne »Union«. 32480 1 Nemščino, francoščino in klavir temeljito poučujem osnovno in srednješolsko mladino ln odrasle. Pripravljam za Izpite ma ture. Sprejmem še nove prijave Aneta Potočnik, spec. dipl. — Groharjeva 2-1, vhod Tržaška re sta 1-1. 32402-4 Sreda, 4. decembra Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Spomini na Joh. Straussa (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Pisana Sara (plošče). — 14: Poročila. — 18: A Adamič: Dr. Fr. Prešeren, življenjepis (radijska igralska družina). — 18.40: Boj za petrolej med državami (dr. A. Kuhar). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.35: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos lz ljubljanske opere, v odmorih glasbeno predavanje dr. V. Ukmarja ter napovedi in poročila. Be°grad. 20: Prenos opere lz Narodnega gledališča. — Zagreb. 17.15: Radijski orkester. — 20: Narodne pesmL — 20.30: Orkestralni in pevski koncert. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Praga. 18.25: Koncertni večer. — Sofija. 19.50: Mozartova opera »Čarobna piščal«. — 22: Pester glasbeni spored. — Berlin. 19.10: Orkester m solisti. — 21.10: Lahka g^sba — 23.10: Nočna oddaja. — Rim. 1930: Simf. orkester in zbor. — 20.40: Orke-I stralni koncert. — 22.10: Lahka glasba. Frizerko dobro moč, sprejme takoj ali po dogovoru salon »Frank«, LJubPana. KreslJ a. 32487-1 Frizersko pomočnico in vajenko sprejmem takoj. Prednost z nekaj učne dobe. Frizerski salon Svab, Novi trg 2. 32484-1 ssaks Oeftrda 8C MU » lajanje oasiroa 9 on. mtmanj*' '.neseS 15 nu Trgovski pomočnik mešane stroke, avto vo zač, želi premenitl službo. Mlajša moč. Naslov v vseh po6l. Jutra. 32468-2 32471-6 Prodam več parov novih dam r.klh čevljev. Cene stare lanske. Ugoden nakup. Prepričajte se. Vsak dan od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure. Albin Turk, Ljubljana, Vldovdanska Vidovdanska c. 3. 32483-6 I.L3J tfesedt l Oin liwk tn ea »Ure ali » -i as lova s otn Majmani* 2P oin Posojila lajemo našim članom ir. ■arčevaicem Obodni po joji Vloge obrestujem« po i odstotki iv Vsi rai evaici brezpiačn« «ava -ovani Zadrug* »Mo; *>m« Ljubljana Dvor 'afcova 8 Cščemo onver •Milk* 19» Mlada gospa prosi nujno din 500 posojila. Vrne po dogovoru. Cenj. pon. na oglasni odd. Jutra pod »Nujno« 32455-16 Dama rabi takoj din 1000 posojila. Resne ponudbe pod »Mlada« i:a ogl. odd. Jutra. 32456-16 Knjižico Mestne hranilnice Kamnik za din 20 000 prodam. Ugodna prilika za dolžnike pri tem zavodu. RUDOLF ZORK. Ljub ljana. Gledališka 12, 32482-16 jp«<>da i oin >in ai iLlr. an iaianl» •la^lova s Oin NaimamS CTK-^ek 2C Din Moderni frizerski salon v centru Ljubljane prodam. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »>Za gotovino«. 32488 19 beseda I Oin daven Oin *a Mfrr an laiar.i«-naslova 5 nin Naimani* znesek 2C Dtn Harmonika Hfihner. 16 basov dobro ohranjena se proda za 550 din pri V MUller. Zagorje ob Savi. 32465-2C Posest riesede i iMn 1av»* »tn in Naimani* !Df*ek V Dtn »ReaJiteta« zavod za nakup in prodate nepremičnin ie samo v Liubliam. PreSernova ulica 64. 1. nadstr. Tel 44-20 297-2f Parcele na prodai v 5t Vidu in v Viimariih. tud' ob glavni betonski cesti Poirvedbe Viimarie 7f» (nasproti Mi zarske zadruge). 292-20 »Dolenjka« naj dvigne pl^.t.o pri podružnici Jutra v Celju 32492-24 Oblačili* Beseda i >in lave* Oin ta utri »n iatrnje naslova 5 Din Najman'A znesek 20 Otn Dva plašča krznena ali lz blaga, še l»po ohranjena, kupim. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra 32489-13 Beseda i Oin davek .• oin kb Mtrr ali daianif naslova s otn Nalrr.an'?-znesek 20 Oiri Jahalno kobilo 5 let staro, ugodno oro-dam. Ponudbe na oelas odd. Jutra pod »I kra« 32458-27 Heseda i Oin davek oin is Mfrr ali daiani* naslova S Din Nalmantš ene«et! 2C Oin Jabolka obrana zimska. eram-bovec. bobovec ln druge tfobre trp»žne vr^te raz ooSilja Cehner Henrik '-tovec, Llbeliče Koro *ko 32472-23 KAUČE novi modeli po nizkih cenah dobite pri E. Zakralšek, tapetništvo Miklošičeva 34. Continental Večji kompleks ln par parcel v Kranju prodam. Ponudbe pod šifro »Rentabilno 6777-na ogl. odd. Jutra. 32490-20 Beseda > Din davek Oin «a mrt an laianji naslova ? Oin Najmanj znesek 2f Din Opremljeno sobo strogo separirano, od dam 15. decembra. Raz-potna ul. 6 (Trnovo). — Ogled od 11. do 14. ure. 32473 23 Mesečna soba se odda gospodu kot sostanovalcu. Aleksandrova 7-II. 32476 23 na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova ulica 44. Maribor, Vetrinjska 30 MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidno tn po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg IS. V niadmh dnen Vas Kozarček BERMET-VIN A obvaruje nrlpe - Gostilničarji ga tanke aaroče že majhen sodček. — Zahtevajte oovsoo ie BEhMEi B MAKINKOVA Iz SREMSKIH KARLOV* EV FruSka gora Ta^avsi! Dokler je še prilika založite se s celimi OFEHI in MEDOM dohite v MEBARNI Ljubljana, Židovska ul. 6. MAL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAH l ceop* zajsoa o-o Pri kašlju REMEDIA Cjuajacct! SIRUP v tem originalnem zavitku Dobiva se v vseh lekarnah. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahovec — Ljubljana. «/c j B' mu » " m Sobe išče vsaka oeneda 50 par e* lajanje oasiova t OU> lalmanjši oieses 15 On Opremljeno sobo lepo, s su-ogo separira-nlm vhodom, v centru ali v bližini išče boljši gospod. Ponudbe pod ' »Stalen«. 32451 -23a Mestni 9ocret>m awor Obilna LJubljana i Jakec Skok in Skakec IIaIt Poskoki dveh navihancev iWA v treh poglavjih. PEVO POGLAVJE Pri mlinu, stoj! Tam spančka boter... Brž puško sem, smodnika noter! Po žleba potok žubori in boter Miha sladko spL Moderno opremlj. sobo sončno, b dvema poete ljama, 6 posebnim vho dom in souporabo kopalnice pri mirni druži ni v centru, išče mlad zakonski par. Ev. soupo raba kuhinje zvečer. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zakonski par«. _______ 32474-23a OBEJžiafc Beseda 1 Din davek .< Din za šltrc ali daianir naslova S Din Naimanlš' znesek 20 Din Kakor vsako leto tako bo tudi letce sv Miklavž bogato obdaro val vse go6te gostilne pri Panju Vegova ul. 10. Za to pridite, ker tudi Vam Je sreča naklonjena prihod sv. Miklavža v četrtek zvečer ob 21 url. Darila se ob vsakem ča su hvaležno sprejemajo v gostilni. 32427-17 Suha garaža lepa, uporabna tudi za druge s vrhe se takoj odda. Naslov v vseh pori Jutra. 32483-17 Izgubljeno Beseda i Din davek i>in ea šifre ali datan.i» naslova S Din Najmanlš enesek 2f Dtn Denarnica z večjo vsoto denarja se Je našla. Dobi se v trgovini Eberle, hotel »Slon«. 32462-28 Umrla nam je po kratki bolezni naša nepozabna mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Antonija žnidaršič Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 4. t. m. ob pol 4. uri pop. z Zal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, žalna, Logatec, Semič, Toplice, DoL Sušlce, Dobropolje, dne 3. decembra 1940. Franc Znldarfiič, polit. prav. sekretar kr. banske uprave, sin; Alojzija, snaha — in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana t Mirno je v Gospodu zaspala naša ljubljena soproga, predobra mama, sestra in teta, gospa Antonija Klemenčlč soproga slikar, mojstra v S to žicah Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 4. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. Ljubljana, Zagreb, dne 2. decembra 1940. Globoko žalujoči: Franc, soprog; Ela por. Maruzzi, Matilda por. Dimie, AIMna. Frida, Franc, Rudolf, Slavko, Viktor, Bogomir, otroci; Mija Klemenčič roj. Jurjevčič, sinaha; dr. Dušan Maruzzi, Viktor Dimic, zeta — in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja ca konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.