Nekaj misli o sedanjosti in prihodnjosti ueiteljskega stanu. Najmlajšim tovarišem napisal Janko Žlrovnlk. Žalostno je pa. da večina ljudi še ne vfdi te resnice. Posebno preprostim lju- dem navadno ni do tega. da bi svoje otroke dobro izredili. nego komai čakajo. da svoje otroke. četudi slabo ali nič poučene, priprežejo k svojemu delu — k svojemu trpljenju, dasi vidijo lahko vsak dan. da dobro izrejen in izšolan kmet v polovici dneva toliko stori, nego njegov zanemarjen sosed v celem dnevu. Vrhu tega pa ta res v potu svojega obraza služi vsakdanji kruhek, medtem ko oni dela z neko posebno lahkoto in lahko bi rekli, eleganco. To so pač stvari. ki jih potrjuje vsakdanja izkušnja. Treba je torej tu ljudem pri vsaki priliki odpirati oči in gotovo se jim bodo konečno odprle. Učitelji pa moramo biti idealni, če se tudi svet valja v materialnosti, in nikdar nam ne bo žal truda. ki smo ga žrtvovali za svoj narod — za človeštvo. Saj pridejo časi in še prav kmalu, ko bodo uvideli potrebo vzgojnega dela in vse bolj uvaževali naš stan ter ga izkušali povzdigniti še na višjo stopnjo, nego je danes. ker če kateri stan. mora biti vsestransko temeIjito pripravljen in podkovan za svoje delo. tedaj je to gotovo naš učiteljski stan. Mi sami že čutimo, da čas od nas več zahteva, kakor pa moremo dati na podlagi svojih dosedanjih študij. Spoznali bodo pa tudi to tisti, ki imajo usodo narodov v rokah. Poskrbeli bodo torej. da bo naš stan začel vstajati in se izpopolnjevati do tiste stopnje. ko bo narodu lahko s svojim delom jamčil zdrav in vesel napredek. Videli bodo n. pr., da se Lahi uče zidati in da jih mi ne vprašamo, koliko jezikov govore, nego kako zidajo. Pri nas imamo pa še vedno tisto zastarelo naziranje, da mora vsakdo nemški znati. kdor hoče kaj biti. Posledica ie pa ta: Lahi se uče zidati in imajo pri nas po 4 do 6 K na dan, naši se pa uče nemščine in imajo na dan po 1 K ali 1.40 K, ko za tistimi nemščine in slovenščine neveščimi Lahi nosijo malto po odrih. Zato bo pri nas treba skrbeti v pravih krajih za primerne strokovne šole, in pa dovoliti. da se smejo le nadarjeni učenci. pa še ti le prostovoljno — učiti drugih jezikov. a to še le tedaj. ko bodo svoj materni jezik že imeli dobro v oblasti. Videli bodo. da naš kmet ne more naprej. ker po stari šegi še preganja ovcam garje in s konjederkami zdravi in pokončava svojo živino. Dali mu bodo torej nadaljevalnih kmetijskih šol. kjer se bodo talentirani kmetiški sinovi priučili umnemu izkoriščanju matere zemlje, ter bodo vedeli s pridobljenimi vrednotami umno gospodariti. Kdor pa nima za učenje daru in veselja. bo pa cepil drva in pasel krave. Saj morajo tudi taki biti. kakor je rekel tisti kmet, ki so ga silili. naj da svojega sina za »gospoda« študirat. Jaz gospod, ti gospod — kdo bo pa pasel krave?! Poučen kmefovalec bo pa svojo grudo obdeloval tudi z vse drugim veseljem, ker mu bo obilo poplačevala njegov trud. S tem bo pa nanjo tudi bolj navezan in ne bo silil v mesto ali gelo v Ameriko za dvomljivo srečo. — Saj se na deželi tudi dobro živi. ali pa še lepše nego v mestu. K vsemu temu bodo pa morali priti za dekleta tudi dobre gospodinjske šole. ker le dobra gospodinja hiši tri ogle podpira, slaba pa še četrtega podere. Slabe gospodinje so veliko krive slabih časov. To izkušamo na deželi. a tudi v mestih. Mi lahko vsak dan vidimo. da je najlepše in najbolje delo prave ženske. ako s pravim razumom in čutečim srcem vlada svoje hiševanje. Kjer tega ni, tam propada rod duševno in telesno. Iz hiš. kjer gospodinijo nespretne in sirove ženske, beže možje in otroci ter si iščejo razvedrila. kjerkoli morejo. četudi v zabavah, kj zamore dušo in telo. Nečedne ženske pristudijo možu dom, slabe kuharice pa spridijo želodce vsej družini ter naravflost pode svoje može v gostilno. Res je, da vse ženske ne morejo biti gospodinje in si torej nekatere morajo iskati samostojnega kruha. Res je pa tudi. da ie temu večina teh sama kriva, ker nimajo jasnega Pojma o pravem ženskem poklimj^ w Zato ie pa treba s te strani ženstvo že z mladega navajati in poučevati. Seveda velja za ženske. kakor smo rekli za moške: katera se ne da poučiti in primerio odgojiti. naj pa ostane pri butarah; saj so tudi take potrebne. A dobro izgojena in poučena naj pa tudi ne seda v vsak tr- njev grm, nego naj rajša prosta družinskih skrbi živi zase.. Reči pa moram. da se za ženstvo glede odgoje in pouka za družinsko življenje stori veliko premalo in se le prerado dela za nje od strehe dol. namesto od temelja gor. Nemci in Čehi imajo že vse polno meščanskih šol, kjer dobivajo njihovi otroci imenitno podlago za vsakovrstne strokovne šole. bodisi kmetijske. obrtne, trgovske ali gospodinjske. Zato pa čestokrat vidiino. da pri nas večje trgovine, obrti ali sploh druga podjetja vodijo ljudje, ki so prišli k nam s Češkega ali Nemškega. Zato pa Nemci med nami širijo svoje posestno stanje na vse štiri vetrove, dasi nimajo toliko talenta. kakor ga imamo mi. Iz lastne izkušnje lahko trdim, da je naš narod toliko nadarjen, da bi se z odličnirn uspehom uveljavljal na vseh mejah. ako bi imel potrebnih in primernih šol. Zato pa tudi rečem. da tisti ni prijatelj našega naroda. kdor mu ne privošči takih šol. Do tega spoznanja bo narod še tudi sam prišel. če ne danes, pa jutri, toda gutovo. ker je toliko žilav. da se bo vzdržal vkljub vsem neugodnim okolnostim. To je dokazal s tem. da je srečno prebil stoletja sužnosti in se je v zadnjih 40. letih več razvil. nego prej več stoletij. Zato bo pa tudi prav kmalu dospel do tega, da bo zahteval šol. da bo zahteval izobrazbe za svoje nadarjene sinove in hčere. In tudi dobil jih bo prav gotovo. ker bo njegova zahteva naravna in se naravnemu razvoju ne bo mogla ustavljati niti nobena politika. Takrat bo pa narod potreboval sposobnih učiteljev, ki mu bodo učili in odgojevali zarod. da se bo mogel tem lažje uveljaviti v svetovni tekmi. Ako še danes to ni na dnevnem redu, bo pa že lahko jutri. Zato se pa vam mladim idealistom, ki se iz veselja do stanu pripravljate na sveti poklic pionirjev ljudske izobrazbe, odpira široko in rodovitno polje za vaše delovanje; kolikor bolj razumno ga boste obdelovali, toliko več bo donašalo sadu narodu in vam. Prodrlo bo tudi spoznanje, da niora biti svet vsem pravičen in da ne pozna več ubogih tlačanov. Človeška družba ima toliko, da lahko pošteno plača vsako delo. ki je njej v korist; saj smotreno in vestno delo vedno ustvarja vrednote, ki dvigajo človeštvo. Kakršno delo. tako plačilo. Vsak pošten delavec je vreden tudi poštenega plačila. Ako tega ne vidijo ali nočejo videti posamezniki, bo pa to morala videti vsa človeška družba. to je država. ter plačilo urediti po delu. Potem se bodo mogli pritoževati le tisti, ki jim delo ne diši. Delo pa mora rednega človeka dobro živiti in mu biti obenem najlepša zabava. Zato se bodete pa vi lahko s polno močjo posvetili svojemu stanu in bodete tudi res lahko dokazali visoke cilje. ako bodete dobro pripravljeni. Glejte torej. da bodete v vseh panogah svojega poklica dobro podkovani. Ustvarite si trden temelj, na katerem si bo eden zidal cerkev, drugi narodni dom, tretji preprost hram. Hočem reči: Na temelju. ki ga dobite v šoli. se smotreno razvijajte vsak po svoje. kakor komu veli srce. Eden bo postal tak strokovnjak n. pr. v pedagogiki. da bodo na njegovo besedo lahko stavili gradove. drugi bo merodajen metodik, tretji priznan strokovnjak v za.družništvu, četrti v narodnem gospodarstvu. peti v godbi, šesti v tej, sedmi pa oni panogi. Vsak izrned. vas bodi cel niož — najprvo kot učitelj. potera pa še tudi v svoji posebni stroki. S tem si bodete dobili ugled pri izobražencih in pri preprostem narodu. saj je ugled nujno potreben. ako hočemo svoje delo raed narodom uveljaviti ter spraviti »jegov razvoj v pravi tir. Ko pa. bo to videl. da je učitelj res pravi. nespbični priiatelj njegov. ki tnu njegov mladi zarod vodi do kruha, ter mu daje zagptovilo bolših časov, ko bo torej videl. da "mu je ravno učitelj najprvi in najbolj potreben, potem je pa zmaga vaša in zmaga narodova. Poudarjati moram. da niti splošna, niti strokovna izobrazba sama na sebi ne zadostuje, da bi človek dosegel z njima zadovoljno in srečno življenje. Poznam jako učene ljudi in priznane strokovnjake, ki se precej nerodno obračajo v vsakdanjem družabnem življenju in so pri vsi svoji učenosti jako nesrečni ter imajo občutek. da se jim smeja ves svet. Izpričevala so sicer potrebna, in dobra izpričevala odpro veliko duri. a ne narede — moža. Tu je treba še vse kai drugega. K zadovoljnemu življenju je treba najprej gotovega takta. Potem pa mora biti človek korekten v izpolnjevanju dolžnosti svojega stanu. korekten v občevanju s svojim bližnjim in sploh korekten v svojem privatnem in javnem nastopanju. Kdor ni korekten v svojem privatnem življenju, na tega se ne moremo zanašati, da bo boljši v javnem. Korekten človek šele more računati na to, da mu svet ne bo mogel do živega. četudi preži na njegove slabosti, kakor mačka na miš. Svet je že tak. Ako danes dam 100 K za reveže. ne bom žel zato nikjer odkrite zahvale. Rekli bodo: Prava reč; ako bi jih ne bil imel, bi jih pa dal ne bil. In eden pred drugim bodo prikrivali mojo dobroto. — Ako pa grem pri dnevu iz gostilne toliko naboden, da se mi to pozna na hoji, tedaj bo v par dneh govorila vsa občina, da sem se ga bil nabral. Ljudje se pač rajši vesele napak svojega bližnjega. nego njegovih vrlin, zato da bi sebe bolj povzdignili ali pa saj nekoliko prikrili svoje napake s tujimi grehi. To je treba imeti vedno pred očmi! Mi. ki živimo in delamo danes med narodom. le predobro čutimo v sebi tisto pomanjkljivost. da smo morali biti vse, a nikjer popolni. Morali smo biti učitelji. pevovodje. deklamatorji. aranžerji. režiserji. poeti, nabiratelji narodnih pesmi, zadružniki. kmetovalci. vrtnarji itd. itd. A človek. ki se bavi z vsemi deli. ne more biti v vseh strokovnjak; to presega njegove moči. Seveda ie bilo to v naši dobi. v dobi narodovega probujenja in vstajenja potrebno in celo dobro. ker strokovnjakov ni bilo skoraj nič in so bili torej jako dragi. A dandanes je pa teh vedno več in še prav podrobnih. ker so potrebni. Zato pa: Ko se bo svet.zavedal. da le dobra vzgoja in resen pouk daje človeku poroštvo za kolikortoliko srečno življenje, tedaj bo iskal tudi pouka o tem pri pravih strokovnjakih ter jih bo zato tudi dobro plačeval, kakor plačujejo že danes advokate za pravde. inženirje za stavbe, duhovnike za pogrebe itd. itd. Na to se torej skrbno pripravljajte! Ze zdaj skrbno obdelajte svoje grede in sejte vanje dobro — zdravo seme. ko vam cvete zorna pomlad, da bo lepo vzklilo in raslo in dozorevalo v poletju ter vam rodilo jeseni obik) tečnega sadu vam v veselje. narodu v ponos in korist. Delo vam bodi torej najlepša zabava, delo za domovino vam bodi najbolj sveto! Na zdar!