PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXm. St. 142 (6726) TRST, sobota, 17. junija 1967 SREDNJI VZHOD PRED MEDNARODNIM FORUMOM Popoldne začetek zasedanja skupščine OZN ^utr' v.fu'l.a(tu kratek s,e.[ta.ttfk Dolg pogovor Kosigina in de Gaulla v Parizu zunaui' min'strtv ara s' nav NADALJUJE SE POSVETOVANJE MED ARABCI Ni še znano, ali se bo Kosigin sestal z Johnsonom - Ni izključen tudi de Gaullov prihod v New York - ZDA in Izrael sporočila negativen odgovor glede izrednega zasedanja, Italija pa je odgovorila pozitivno NEW YORK, 16. — Danes so sporočili, da So ob 15.30 dosegli potrebno večino 62 članov za izredno zasedanje glavne skupščine OZN. Ob tej uri je belgijski predstavnik izročil pozitiven odgovor svoje vlade. Zasedanje se bo začelo jutri ob 15.30. Jutrišnji sestanek bo samo formalen in prava razprava se bo začela v ponedeljek. Prvi bo govoril ameriški delegat, za hjim pa sovjetski. Kakor je znano, bo sovjetsko delegacijo vodil predsednik vlade Kosigin. V Parizu so javili, da b0 francosko delegacijo vodil zunanji minister de Murville. Jugoslovansko delegacijo bo vodil predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak, britansko delegacijo zunanji minister Brown, izraelsko pa zunanji minister Aba Eban. Ugotavlja se, da bo imela skupščina opravka z eno najnevarnejših svetovnih kriz. Razpravljati bo morala o tem, kar je ostalo blokirano v varnostnem svetu. Doslej so skoraj vedno tako ukrepali, da so ob izbruhu vojne takoj izdali poziv za prenehanje sovražnosti in za umik vojaških sil na izhodiščne položaje. V primeru Koreje so celo razglasili Kitajsko za napadalca. Celo v izraelsko-arabskem spopadu v letih 1949 in 1956 so izdali poziv za umik na izhodiščne položaje. Tokrat pa so storili povsem drugače. ZDA so namreč imele v varnostnem svetu dovolj glasov, da so preprečile ne samo obtožbo o napadu, temveč tudi običajni poziv za umik čet. S tem je bil zadan hud udarec OZN. Izraelski zunanji minister Eban je po izraelskem radiu izjavil, da bo v OZN vztrajal pri naslednjem: 1. Popolno spoštovanje ustavitve sovražnosti. 2. Odločna zavrnitev vseh predlogov, ki bi kakor koli težili po povratku k stanju pred 5. junijem. 3. Neposredna pogajanja z vsako arabsko državo posebej. Trdil je, da skuša Sovjetska zveza preprečiti sklenitev miru med Izraelom in njegovimi sosedi. ZDA fcftliiiiiliillllllililllllliiililiiilliiilllillllllllliniiuiiilliliillllllllliilllllliiiillliiilllllillllllliillliiiuJilllllliillli DIPLOMATSKA DEJAVNOST v BEOGRADU Romunski minister Manesco na obisku v Beogradu Posvetoval se je z jugoslovanskimi voditelji o Srednjem vzhodu - Nikezičeve izjave ob povratku iz Indije ■ Odred JLA prispel iz Egipta na Reko (Od našega dopisnika) Beograd, 16. — stanje, ki je hastalo na Bližnjem vzhodu zaradi nepričakovanega vojaškega uspeha hlalega Izraela nad močnejšimi a-rebskimi državami, je še vedno Prevladujoča tema razgovorov in delovanja jugoslovanske diplomate. Danes dopoldne je nepričakovano prispel v Beograd zunanji minister Romunije Manesco kot odposlanec vodstva republike Romunije, da bi, kot poudarja poročilo Agencije Tanjug, izmenjal misli z Jugoslovanskimi voditelji o aktualnih vprašanjih v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu. ^tanesca je neposredno po prihodu sprejel predsednik zveznega iz-vršnega sveta Mika špiljak, zatem Pa predsednik republike. Pred odhodom iz Beograda se je Manesco sestal tudi z državnim tajnikom za tonanje zadeve Markom Nikezičem, hi se je popoldne vrnil z obiska v Novem Delhiju, kjer se je o istem vprašanju posvetoval z vodi-telji Indije. Državni tajnik Nikezič 5e je od Manescoja poslovil danes Popoldne na beograjskem letališču Pred njegovim odhodom v Bukarešto. Predpostavlja se, da je bila osnovna tema razgovorov Manesco-Js z jugoslovanskimi voditelji izmenjava misli v zvezi z izrednim Zasedanjem generalne skupščine °ZN, ki so jo sklicali na predlog sovjetske vlade. Romunija, kot je znano, ni podpisala moskovske izjave, ki je obsodila Izrael kot napadalca in mu zagrozila s sankcijami, če ne umakne takoj čet z zavzetega ozemlja. Romunska vla-ha je po vrnitvi prvega tajnika CK KP Romunije CeaUsescoja in predsednika vlade Maurera iz Moskve °bjavila svojo izjavo, s katero je bled drugim povabila obe strani, naj mimo skušata rešiti sporno vPrašanje in ustvariti pogoje za hUrno sožitje izraelskega in arabskega ljudstva na tem področju. O rezultatu razgovora Manescoja v Beogradu se ni moglo nič zvedeti. Jugoslovansko stališče je dobro Znano in ga je ponovno obrazložil kšarko Nikezič po vrnitvi iz No-vega Delhija v Beograd, ko je dejal, da Indija skupno z Jugoslavijo odločno obsoja Izrael kot napadalca na arabske države in izključuje vsako možnost, da bi Izrael v kateri koli obliki izkoristil plodove svojega napada. V zvezi z bodočim zasedanjem generalne skupščine OZN je Nikezič dejal, da bo Pa njem prišlo do dvoboja med tistimi, ki so proti politiki napadalnosti, in tistimi, ki tako politiko podpirajo. Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je posebno poudaril, da se mora preprečiti, da napadalec izvleče koristi Iz Svojega vojaškega uspeha, ker bi to v nasprotnem primeru dalo po-budo za nove podobne napadalne akcije v bodočnosti. Se bolj jasen kot Nikezič, zakaj J® Jugoslavija popolnoma na stra-dl arabskih držav, posebno Z AR, je bil predsednik CK ZK Hrvaške dr Vladimir Bakarič na današnjem Plenarnem sestanku CK ZK Hrvaške. Bakarič je dejal, da je na-Pad imperialističnih sil na ZAR in druge arabske države nov napad n» politiko, ki Jo je vodila Jugo zlkvija. «To je resen napad na tisto politiko in razvoj svetovnega procesa, v katerega smo mi vložili toliko truda. Zato je popolnoma jasno, je dejal Bakarič, da se moramo zavzeti za to, da pomagamo vladi ZAR in drugim arabskim državam, da bi vzdržale pritisk napada in da ne pride do njihove politične in druge oslabitve. Z ladjo «Istra», ki je pristala danes na Reko, so se vrnili v domovino pripadniki JLA, ki so bili ob napadu Izraela na ZAR v sestavu oboroženih sil OZN na Sinajskem polotoku pri El Arišu. V re-škem pristanišču so jim priredili prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili tudi zastopniki JLA, med njimi generalni polkovnik Franc Poglajen, ki jim je zaželel dobrodošlico, številni meščani in sorodniki vojakov. V imenu reškega prebivalstva je pripadnike JLA pozdravil predsednik občinske skupščine Dragutin Haramija, ki je kasneje sprejel zastopnike odreda v občinski skupščini, zatem pa vsem pripadnikom odreda priredil sprejem v hotelu Bonavia. B. B. DŽAKARTA, 16. — Indonezijski zunanji minister Adam Malik je v parlamentu izjavil, da če ne bo kitajska vlada menjala svojega stališča do Indonezije, bo ta kot skraj. ni ukrep prekinila diplomatske odnose s Pekingom. in Velika Britanija pa odobravajo voljo Izraela, da se ne povrne k stanju, «ki je povzročilo sedanjo krizo». Glede Francije je Eban izjavil, da vodi politiko nevtralnosti, toda «francoska vlada bi bila lahko jasneje poudarila pravico Izraela za obstoj: to je moralna dolžnost*. Med državami, ki so pozitivno odgovorile na sovjetski predlog za sklicanje izrednega zasedanja OZN, je tudi Italija. V svojem odgovoru pravi, da «noče postavljati ovir poskusu, da se začne odgovorna izmenjava pogledov med vsemi državami, ki jim je za mir na splošno in za rešitev krize na Srednjem vzhodu še posebej*. Ameriška vlada je odgovorila negativno in prav tako tudi izraelska vlada. Velika Britanija in Islandija pa sta se vzdržali vsakega mnenja. Predsednik sovjetske vlade Kosigin je prišel danes z letalom v Pariz, kjer se je popoldne sestal z generalom de Gaullom v Elizejski palači. Na letališču so mu priredili slovesen sprejem. Pozdravili so ga zunanji minister de Murville, državni tajnik Bettencount ter sovjetski poslanik v Parizu Zorin in drugi visoki funkcionarji francoske vlade. Kakor rečeno, se je pogovor med Kosiginom in de Gaullom začel ob 18. uri; trajal je štirideset minut. Državnika sta se najprej pogovarjala sama štirideset minut, zatem pa so se jima pridružili zunanja ministra de Murville in Gromiko, sovjetski poslanik v Parizu Zorin in dva francoska funkcionarja. Po sestanku je Kosigin Izjavil časnikarjem, da odhaja v New York na zasedanje skupščine Združenih narodov, da bi tam iskali mirno rešitev. Na vprašanje, ali se bo sestal s predsednikom Johnsonom, je odgovoril, da ne more nič povedati in da se o tem ni govorilo‘ v Moskvi, ter program njegovih pogovorov v ZDA ni bil še določen. O-pazovalci so mnenja, da Kosigin verjetno ne bo dal nobene pobude za sestanek z Johnsonom, toda bi sestanek sprejel, če bi ga Johnson predlagal. Sestanek v Elizejski palači se je končal ob 20.15 in Kosigin je nato odšel v sovjetsko poslaništvo. Ob 20.45 se je vrnil v Elizejsko palačo na večerjo, na katero ga je povabil de Gaulle. Ob 23. uri je odpotoval z letalom v New York. Francoski zunanji minister de Murville je danes v poslanski zbornici samo na kratko omenil Kosi-ginov pogovor z de Gaullom. Izjavil je, da je Kosigin prišel v Pariz, da bi se pogovarjal o krizi na Srednjem vzhodu in o izrednem zasedanju skupščine OZN. Glede Srednjega vzhoda je minister izjavil: «Nihče ni oporekal smotru vlade, toda očitali so ji njeno nevtralnost. Naše stališče je bilo enako stališču mnogih drugih držav, biio Je stališče modrosti. Vlada Je ostala nepristranska, ni zavzela nobenega stališča do katere koli strani. Nismo ravnali niti proti Interesom Izraela niti proti interesom arabskih držav. Franclja je zaradi stališča, ki ga je zavzela, na razpolago, tj. pripravljena doseči smoter, glede katerega ni nesporazuma, ker gre za mir.» Agencija Tass pravi c Kosigino-vem pogovoru z de Gaullom, da sta si v prijateljskem ozračju izmenjala mnenje o Srednjem vzhodu v ■luči zadnjih dogodkov. Ameriški državni departma je danes sporočil, da bo Kosigina spremljala v New York tudi njegova hči Ljudmila Gvišani ter spremstvo drugih 64 oseb, med katerimi tudi zunanji minister Gromiko. Sovjetsko letalo «Hjušin 18» bo prispelo na letališče Prestwiok v No- svoj program za konec tedna in bo sprejel avstralskega ministrskega predsednika Holta v Čamp Dacidu namesto v Teksasu. Biti hoče namreč blizu Washingtona za primer, da bi se dogovorili o sestanku z Kosiginom. Državni tajnik Dean Rusk se je danes pogovarjal 45 minut s sovjetskim poslanikom Dobri-ninom, ki se je vrnil včeraj iz Moskve. Verjetno sta se posvetovala o morebitnem sestanku med Johnsonom in Kosiginom. Državni departma je nocoj javil, da bo Dean Rusk prisostvoval delu zasedanja skupščine OZN. Do danes je 73 držav odgovorilo pozitivno na e-m sitvrsts jevnem času. Tu bo prišla na letalo ameriška posadka, kakor je predpisano za prihod sovjetskih letal v ameriški zračni prostor. Letalo bo nadaljevalo pot ob častnem spremstvu ameriških vojaških letal ter bo prispelo ob 17.30 na mednarodno letališče v New York. V New Yorku bodo mobilizirali od dva tisoč do tri tisoč policijskih agentov, ki bodo skrbeli za red ter za varnost Kosigina in drugih predsednikov vlad ali zunanjih ministrov, ki se bodo udeležili zasedanja skupščine OZN. Leta 1960, ko se je zasedanja skupščine udeležilo veliko število državnih in vladnih poglavarjev, med katerimi tudi Hruščov, so mobilizirali 8000 policajev. Ko je oktobra 1965 prišel v New York papež, pa so mobilizirali 15.000 policajev. Predsednik angleške vlade Wil-son se je danes pogovarjal z zunanjim ministrom Brownom glede morebitnega sestanka na vrhu v Nevv Yorku. Britanska vlada ni še zavzela stališča o možnosti tega sestanka in tudi ne v zvezi s Kosi-ginovim obiskom v OZN. Opazovalci ugotavljajo, da je sedanji Kosi-ginov obisk v Parizu poudaril sedanjo diplomatsko izolacijo Velike Britanije po vojni na Srednjem vzhodu. Vendar upajo, da bodo Ko-siginovi razgovori v Parizu in Nevv Yorku omogočili pozitiven razvoj na Srednjem vzhodu. Zvedelo se je, da bo zunanji minister Brovvn odpotoval v Nevv York v ponedeljek ob zaključku razprave o Adenu v spodnji zbornici. Britanska vlada je bila danes v stiku z Washingtonom o možnosti posebnega sestanka v Nevv Yor-ku, ki bi utegnil pripeljati do sklicanja konference štirih velikih držav v zvezi s Srednjim vzhodom. V Londonu menijo, da bi na tem sestanku lahko razširili dnevni red in vanj vključili tudi vprašanje Vietnama ter pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Ker ni še znano, kako se bodo v Nevv Yorku stvari razvijale, je britanska vlada za sedaj sklenila, da pošlje v Nevv York zunanjega ministra Brovvna. Wilson bo odpotoval v nedeljo zvečer v Pariz na sestanek z de Gaullom in se bo vrnil v London v torek zjutraj. Če se bo de Gaulle odločil, da gre v Nevv York, se bo za to odločil tudi Wilson in v takem primeru bo odložil svoj obisk v Parizu. Bela hiša je javila, da je predsednik Johnson nekoliko menjal ni svet ponovno sestal v ponedeljek popoldne in bo razpravljal o U Tan-tovi zahtevi za novo šestmesečno podaljšanje mandata varnostnih sil OZN na Cipru. Sirija pa je poslala U Tantu pismo, v katerem pravi, da bo eventualno zahtevala sejo varnostnega sveta, da bi razpravljal «o grozodejstvih izraelskih vo jakov v Siriji*. Ministri bodo nato odšli na zasedanje skupščine OZN v New York Pismo Ajuba Kana de Gaullu, Johnsonu, Wilsonu in Kosiginu KUVAJT, 16. — Sestanek arabskih zunanjih ministrov v Kuvajtu bo kratek. Konferenca bo samo v nedeljo, 18. t. m. V soboto bodo organizirali stike med posameznimi delegacijami, da pripravijo uradne seje. Ko se bo zasedanje končalo, bodo zunanji ministri odšli v Nevv York. Večina od njih se želi udeležiti izrednega zasedanja glavne skupščine OZN. Danes se je sirski minister ------------------ Atasi ob povratku iz Alžira ustavil v Kairu, kjer ga je na letališču sprejel predsednik Naser. Iraški tisk zahteva «združi-tev Iraka, Sirije, ZAR, Jordanije in Kuvajta«. Tisk pravi, da je ta združitev «edini ukrep, ki lahko reši sam obstoj Arabcev. Pakistanski predsednik Ajub Kan je poslal enako pismo de Gaullu, Johnsonu, VVilsonu in Kosiginu ter jih pozval, naj zastavijo svoj vpliv pri Izraelu, «da bi zadržal ambicije te države na Srednjem vzhodu* in da se ohrani ozemeljska celovitost arabskih držav. Pismo zahteva vrnitev zasedenega ozemlja in izraža upanje, da bo rešitev, ki bo dosežena, temeljila na pravičnosti do Arabcev. Predstavnik mednarodnega Rdečega križa je prišel včeraj v Bejrut. Izjavil je, da je moralo okoli 40.000 Sircev zapustiti svoje domove zaradi bojev. Od teh jih je štiri ali pet tisoč pribežalo v Liba- Rdeči križ si tudi prizadeva, da pomaga egiptovskim vojakom, ki so ostali na Sinajskem polotoku. Egiptovski predstavnik v OZN je poslal tajniku U Tantu pismo, v katerem pravi, da so Izraelci med boji in po bojih na področju Gaze in Sinaja hudo poškodovali z granatami bolnišnico v Rafahu in El Arišu, kjer je bilo mnogo ranjenih vojakov in civilistov. Streljali so na civilno prebivalstvo v Gazi in na Sinaju ter so brez vsakega razloga slekli vojakom uniforme ter jih pustih v puščavi brez pomoči, brez hrane in vode. Pismo pravi, da so Izraelci streljali na ambulante ter da so pustili na stotine ranjencev, da so v puščavi umrli od žeje. Izraelske oblasti niso hotele sodelovati za njih prevoz na vzhodni breg Sueškega prekopa. Prepuščeni so svoji usodi in da se rešijo, bi morali v takem položaju prehoditi vsaj 180 kilometrov. «To nečloveško ravnanje, nadaljuje pismo, se je nadaljevalo kljub ustavitvi ognja. Ne samo, da so izraelske oblasti odklonile pomoč tem ljudem, tem- DO KONCA MESECA JE TREBA UREDITI PEREČE VPRAŠANJE NAJEMNIN Danes zasedanje ministrskega sveta verjetno tudi o zapori najemnin Vroče razprave v senatu o zakonskem predlogu o reformi javne varnosti * Komisija poslanske zbornice pričela razpravo o zakonu Fortuna o ločitvi ■ Sporazum o tehničnem sodelovanju med SZ in SNIA RIM, 16. — Jutri ob 17.30 se sestane ministrski svet, ki bo predvidoma razpravljal in sklepal o perečem vprašanju podaljšanja zapore najemnin, glede česar so različna stališča med demokristjani in socialisti. V senatu se je nadaljevala ^ se nanaja na tehnično in znan-razprava o reformi zakona o javni varnosti, ki postala vedno ........................................................................................................................................................iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiim PO PISANJU «NEW YORK TIMESA» Pred novim stopnjevanjem ameriške vojne v Vietnamu? To se domneva na podlagi Kijevih izjav, ki zahteva, naj se število ameriških vojakov zviša na 600.000 NEVV YORK, 16. - «New York Times* piše, da se zdi, da se ZDA pripravljajo na novo stopnjevanje vojne v Vietnamu. »General Ki, piše list, je izjavil, da je potrebno 600.000 ameriških vojakov za zmago, nedavna potovanja generala Westmorelanda v ZDA ter poročila, ki prihajajo iz Sajgo--na in VVashingtona, potrjujejo teorijo, da so ameriške sile nezadostne.* List pravi na koncu: «Bolj ko bo vojna v Vietnamu trajala, in dražja ko bo za obe strani, bolj bodo ovire za kakršno koli sporazumno rešitev nepremostljive.* Včeraj so ameriški vojaki začeli v bližini ameriškega oporišča Da-nang nove operacije proti osvobodilnim silam. Sledilo je več spopadov. Poleg tega se neprestano nadaljuje bombardiranje številnih objektov Severnega Vietnama. Letala «B 52* pa so bombardirala številna področja, ki so pod nadzorstvom osvobodilne vojske. Generalni delegat Severnega Vietnama v Franciji Mai Van Bo je v Parizu izjavil, da je od oktobra 1960 do aprila letos padlo v Južnem Vietnamu 85.000 ameriških vojakov ter 90.000 južnovietnamskih. Dodal je, da kljub močnemu ameriškemu letalskemu bombardiranju se industrijska proizvodnja v Severnem Vietnamu veča. Izjavil je tudi, dd je glavni smoter osvobodilne vojske držati pod stalnim pritiskom noč in dan ameriški in juž-novietnamske sile. V Sajgonu so objavili odloke o volitvah predsednika in podpredsednika republike ter članov senata. Volilna kompanja se bo začela 3. avgusta, volitve pa bodo 3. septembra. Do sedaj so štiri osebnosti sporočile, da nameravajo kandidirati za predsednika republike. To so sporočili general Van Tieu, ki je sedaj predsednik republike, general Kao Ki, ki je predsednik vlade, ter bivši ministrski predsednik Tran Van Huong in predsednik skupščine Pan Kac Su. Demonstracije črncev v ZDA le NEW YORK, 16. — Sinoči so bl-že drugi večer zaporedoma v Daytonu v državi Ohio demonstracije črncev, ki so se večkrat spo- padli s policaji. Demonstranti so razbili več izložbenih oken in obmetavali policaje s kamenjem ter prevrnili več njihovih vozil. Tudi v Cincinnatiju, ki je oddaljen nekaj kilometrov od Dajrtona, so se ponovili incidenti že četrti večer zaporedoma, kljub temu da je tu navzočih tisoč pripadnikov narodne garde, ki so oboroženi z brzostrelkami. Med demonstracijami je nastalo več. požarov. Policija je aretirala nad 300 črncev. V občinskem zaporu so črnci, ki so jih zaprli zaradi demonstracij v zadnjih treh dneh, organizirali včeraj u-por, ki pa ga je policija zadušila s solzilnimi bombami. Črnci so protestirali proti strogim obsodbam dvanajstih črncev zaradi demonstracij. V Daytonu je včeraj nastal požar v več poslopjih v črnskem predelu mesta in tudi drugod. Tudi v Lansingu v državi Michigan so bile preteklo noč v črnskih predelih mesta demonstracije, med katerimi so se demonstranti spopadli s policaji. V Tampi na Floridi so črnci demonstrirali tri dni zaporedoma in se spopadali s policaji; danes je relativno mirno. bolj burna in ostra, saj levica ostro nasprotuje predloženemu vladnemu zakonskemu predlogu in polemizira z vsakim členom posebej. Tako stališče so danes potrdili komunistični senatorji, ki so izjavili, da bodo opozicijo nadaljevali. To utemeljujejo, češ da novi zakon v bistvu ni mnogo boljši od starega in da vključuje večino fašističnih in nedemokratičnih določil. Danes se je vnela burna bitka glede člena 64, ki predvideva proglasitev izjemnega stanja, glede česar so zahtevali, da mora biti taka odločitev v pristojnosti parlamenta, ne pa v pristojnosti nekaterih ministrstev. Med razpravo je prišlo do prerekanj in tudi poskusov fizičnih obračunavanj, tako da so le s težavo pomirili o-zračje in razpravo nadaljevab. V poslanski zbornici pa so danes večino časa posvetili manj pomembnim interpelacijam in obravnavi petih mednarodnih sporazumov. Na današnjem sestanku komisije za sodstvo poslanske zbornice so pričeli obravnavati zakon Fortuna o «mali ločitvi*. Razprava se je nanašala na proceduralna vprašanja v zvezi z združitvijo tega predloga s predlogom komunističnega poslanca Spagnollija, ki se nanaša na ločitev v primeru proglasitve dozdevne smrti zakonca. Posl. Fortuna je po razpravi izjavil, da je bistveno spoznanje, da ni mogoče z zakulisnimi manevri odstraniti vprašanje ločitve z dnevnega reda komisije in da bo prav gotovo v komisiji prišlo do glasovanja. Predsednik komisije je pojasnil, da bodo vsak teden posvetili eno sejo tej obravnavi, če pa bi komunistični predlog pomenil preveliko zavlačevanje, pa so komunisti že izjavili, da so celo pripravljeni svoj predlog umakniti. Komisija za finance in zaklad po slanske zbornice je zaključila ob ravnavo vseh členov petletnega gospodarskega načrta in načrt je odobrila brez kakršne koli spremembe, kot ga je že odobril senat, tako da bodo lahko sedaj o njem razpravljali na seji poslanske zbornice. V zvezi z bližnjim zasedanjem generalne skupščine OZN so liberalci in komunisti vložili vprašanja o stališču, ki ga bo zastopala italijanska delegacija, pri čemer gre seveda za podporo diametralno nasprotnim pogledom na celotno vprašanje. Demokristjanska poslanka Ama-lia Miotti je vložila interpelacijo na zunanjega ministra v zvezi z vestmi o strahotnem položaju, katerem so ženske zaprte v grških koncentracijskih taboriščih, in ki zahteva, da minister posreduje. V Moskvi so podpisali sporazum med sovjetskim odborom za znanost in tehniko in SNIA-VISCOSA, stveno sodelovanje. Na osnovi tega sporazuma bodo v letošnjem in prihodnjem letu sovjetski tehniki v Italiji proučevali proizvodnjo novih kemijskih proizvodov in izdelavo strojev za prehrambeno industrijo, italijanski tehniki pa bodo proučili sovjetske novosti v kemijski in kovinski industriji. Predsednik vlade Moro je predsedoval zasedanju komisije, ki je obravnavala zakonski predlog o reformi davčnega sistema. Po sestanku je finančni minister Preti izjavil, da so napravili pomemben korak naprej, da je treba rešiti še nekatera vprašanja, da pa bodo zakonski predlog prav gotovo lahko predložili v odobritev ministrskemu svetu v prvih dneh jubja. Socialistični predstavnik je na Siciliji vložil pritožbo, ker so peto mesto v volilnem okrožju Ra-gusa prisodili neofašistični listi «Si-cilia Italiana* namesto PSU, češ da nekateri predsedniki volišč niso dodelib listi PSU okrog 600 veljavnih glasov. Na tej osnovi se je število glasov znižalo, ko bi moralo doseči 15.500, medtem ko je imela neofašistična lista 15.150 glasov. Danes je pristalo v Kairu italijansko vojaško prevozno letalo, ki je pripeljalo 20 ton sanitarnega materiala kot pomoč Italije. Pred dnevi so italijanske vojaške zdravstvene oblasti poslale Izraelu 1.000 stekleničk s krvno plazmo. Vsedržavna zveza sodnih kanc-listov in tajnikov je sporočila, da so se razbila pogajanja, ki so se pričela po dolgotrajni stavki, proglašeni za nedoločen čas, in da so ponovno proglasili stavkovno gibanje. tev položaja zdravnikov zavarovalnih ustanov, zaradi česar je bila prekinjena stavka. Ponovno se bodo sestali v sredo ob 10.30 in zato so sindikalne organizacije sklenile, da velja prekinitev stavke do zaključka pogajanj. Prekinili so tudi napovedano stavko poštnih uslužbencev, ker so se danes dopoldne pričela pogajanja, na katerih so sindikalne organizacije predložile enotne zahteve. Izrael in atomska bomba več so tudi stalno ovirale vsak poskus mednarodnega Rdečega križa, da bi pomagal. Pismo pravi na koncu, da je ZAR ponudila Rdečemu križu svoje helikopterje, izvid-niška letala in druga prevozna sredstva, toda Izraelci so se temu odločno uprii. Odposlanstvo mednarodnega Rde- j čega križa na Sinajskem polotoku : pa je poslalo sporočilo odboru jj mednarodnega Rdečega križa v Že- j nevi, v katerem pravi, da se je v 1 zadnjih oseminštiridesetih urah sta- j nje egiptovskega civilnega prebival- f stva in vojakov na Sinajskem po- j lotoku izboljšalo, ter da je upati, j da bodo v kratkem času deležni \ pomoči tudi tisti vojaki, ki je do i sedaj niso bili še deležni. Odposlan- j stvo pa poudarja, da gre za skraj- j no težavno nalogo. Pogostoma je treba namreč iskati na področju, ji ki je štirikrat večje kakor Švica, j j skupine ljudi in v mnogih primerih šj posameznike. Razne sovjetske organizacije so !§ nakazale dva mibjona rubljev (pri- j L bližno milijardo in 400 milijonov , lir) za materialno, predvsem pa zdravstveno pomoč Arabcem, ki so j j žrtev vojne. Agencija Tass javlja, ; da so znesek dvignili iz sovjetskega sklada za mir ter da bodo denar predvsem uporabili za olajšanje || trpljenja starih, žensk in otrok, ji Proučujejo tudi sredstva, da poskr- * bijo za pomoč Arabcem na ozemlju, | ki ga je zasedel Izrael. Izraelska vlada je poslala danes j sovjetski vladi noto, v kateri obto-| žuje Sovjetsko zvezo, da spodbuja arabske države «na nepopustlji-| vost*. Izraelska nota hkrati opore- : j ka sovjetskim obtožbam, da je Izrael izvršil napad. Londonska vlada je prejela sinoči od libijske vlade zahtevo, naj umakne angleške čete z Ubijskega ozerrv lja. Zvedelo se je, da namerava britanska vlada zahtevati pojasnila Sedaj se posvetuje z ameriško vla do, ki je dobila zahtevo, naj zapre j svoje vojaško oporišče blizu Tri “ polisa. Sporazum o vzajemni obrambi : Libijo, ki je bil sklenjen leta 1966 pravi, da ne bo storjen noben po skus, da se obdržijo vojaške enote j na nekem neodvisnem ozemlju pro j ti volji tamkajšnje vlade. Na pod -lagi sporazuma iz leta 1953 lahke britanske oblasti uporabljajo zahod ! no puščavo za vežbanje svojih čet britansko letalstvo pa ima oporišd za oskrbovanje letal v El Ademu V Libiji je približno 700 angleškil vojakov. Sporazum poteče leta 197 in obe vladi sta že sklenili, da g: ne bosta obnovili. NEW YORK, 16. — V ameriških uradnih krogih izjavlajo, da se na splošno pripisuje Izraelu tehnična sposobnost, ki je potrebna za izdelavo atomske bombe, toda ni nobenega znaka, da nameravajo v Izraelu to bombo izdelati. To so izjavili kot komentar k Romunija in Srednji vzhod BUKAREŠTA, 16. — Na zbore vanju v industrijskem centru Brt sov je tajnik CK KP Romunlj Ceausesco izjavil med drugim: «N< davni razvoj na Srednjem vzhod pisanju kanadske tiskovne agend-1 nam Je pokazal potrebo, da deli je «Canadian Press«, ki je poroča- icmo za enotnost protnmperial la, da bi na podlagi zanesljivih po-! stičnih sil in predvsem moramo (X ročil mogel biti prihodnji vojaški j skrbeti, da bodo komunistične t korak Izraela izdelava atomske delavske sile sposobne pieprčiti di bombe. «V Te! Avivu, poroča agen- ■ jsnja imperializmu in reakcije. Kb cija, zatrjujejo, da bo izraelska vla- ®e Je zgodilo na Srednjem vzhodi da verjetno formalno sklenila vstopiti v jedrski klub, takoj ko bo pripravljen sporazum za mir na Srednjem vzhodu. Zatrjujejo, da Izrael ne more več sprejeti nobenega jamstva za svojo varnost od glavnih sil in da mora zaradi tega izdelati atomsko bombo, da se brani predvsem pred arabskimi državami.« Pričela so se pogajanja za uredi-1 237 glasov. PARIZ, 16. — Vlada je končno dobila izredna pooblastila za gospodarska in socialna vprašanja. Resolucija opozicije je danes popoldne dobila v poslanski zbornici nikakor ni v korist arabskim ni rodom in tudi ne izraelskemu lju< stvu. V korist je samo reakciona nim krogom ter njihovim državai in imperializmu. Zaradi tega se ; naša partija postavila proti vsak mu vojnemu dejanju in je storil! vse, da prepreči oborožen spopa med Arabci in Izraelom. Resoluc ja, ki jo je sprejela Romunija, . v skladu z interesi obeh narode tamkajšnjega področja In v inter su miru.« Romunska tiskovna agencija ja lja, da je romunska vlada skleni poslati arabskim državam 50.01 ton žita, plačilni pogoji bodo dol čeni pozneje. Tel Aviv: Mednarodni Rdeči križ prevaža s švicarskimi letali ranjene egiptovske vojake v Kaira V Nemčiji ne vidijo radi da jim kdo ubija legende BONN, junija. — Z debla zahod-nonemškega tiska čedalje bolj odpadajo prav tisti listi, katerih ne-konformistične bodice drezajo v sršenje gnezdo predsodkov ljudi, ki jim je prvi Sorayin film ali prvi zobček nizozemskega prestolonaslednika pomembnejši od vietnamske vojne, grškega udara, krize na Bližnjem vzhodu, zakona o izrednem stanju ali pravkar odkritih in takoj zanikanih ilegalnih, oboroženih stavkokaznih skupin v nekaterih velikih zahodnonemških podjetjih. Časopisi so, pravijo nekateri, navadno takšni, kakršna je družba, ki jih prebira, plačuje, kupuje in izdaja. Družba bralcev milijonskih ilustriranih revij pa predvsem noče nečesa: da bi se smejala sama sebi in na svoj račun. Kdor ji odkrije njene človeške napake in slabosti, nima veliko možnosti za komercialni uspeh. List ne more živeti brez bralcev, finančnikov in oglasov in zakoni trga so neizprosni. Tako nastane začarani krog: da bi bil neodvisen, moraš biti močan, da pa bi bil močan, moraš biti bogat. Toda, ali si lahko še neodvisen, če si bogat in če zastopaš koristi ter politiko tistih, ki te plačujejo? Na sestanek z uredniškim odborom nacizmu nenaklonjenega in zoprnega časopisa «Simplicissimus» je, kot pripovedujejo, prišel Hitlerjev poslanec Julius Streicher leta 1933 v miinchenski hotel «Ko-nigshof» z bičem v roki. V tistem času je bilo mogoče uniformirati in nivelirati tudi s silo — takšen je bil namreč sistem. Te dni pa je «Simplicissimus» prenehal izhajati iz »finančnih razlogov«. Industrija ni hotela oglaševati v listu, ki ni mogel prodati niti naklade 50.000 izvodov vsakih 14 dni. Brez industrije pa je list s 50.000 izvodi v ZR Nemčiji v letu 1967 slabotnejši, kot če bi bil ustanovljen v cesarski Nemčiji leta 1896. Ali gre za žrtve koncentracije, za žrtve procesa, ki v vsem gospodarstvu in v vseh razvitih državah požira majhne in zaradi tega i nerentabilne, nesmotrne tovarne, trgovine, železnice, rudnike ali založbe? Vladni šef za tisk von Ha-se pojasnjuje, da so za koncentracijo v tisku objektivni vzroki. Zvezna republika v tem pogledu ni nobena izjema, saj izginjajo listi po vsem svetu. Publicist Wolf-gang Hopker pravi: ((Časopisi lahko samo s koncentracijo odgovorijo na prisilno racionalizacijo, v katero jih sili tehnična modernizacija čedalje dražjih grafičnih storitev in papirja, čedalje večjih plač in mezd ter prodor bulvarskega tiska« Žrtve koncentracije? Da, vendar ne samo to. Koncentracija namreč pomeni večjo tovarno name-sto nekaj manjših. Toda časopisi pa vendarle niso po vsem in zmeraj isto kot rokavice ali avtomobili. Bralci nedavno ukinjenega dnevnika «Siidwestdeutsche Allge-meine Zeitung« iz Saarbriickna (zadnja naklada 20.000 izvodov) bodo verjetno našli drag podoben vir informacij. Toda miinchenski :a Erharda torej niso bili žrtvovali samo na oltarju nacionalizacije. In kaj je pravzaprav racionaliza-;ija za tako imenovano javno mnenje? Nekaj več kot sedemsto dnev-lih listov s 150 samostojnimi u-edništvi kolikor jih je ostalo od 1000 dnevnikov weimarske Nemči-e med prvo svetovno vojno in Hi-lerjem je nemara še veliko ali >a preveč za državo, ki šteje 59 milijonov 800 tisoč prebivalcev, ivobodo misli pa je težko izme-iti aritmetično — s številom ča-opisov, ki jih izdajajo v kaki drža-i. Uniformiranost je odvisna, kot iravijo nekateri, ne od količine, emveč od vsebine. Najbolj pa od-nirajo ravno listi, ki se po vsebi-i in prav zato, tudi po količini azločujejo od tako imenovanega ipičnega povprečja zahodnonem-kega tiska. Umrl Je ((Simplicissimus«, naj o enainsedemdesetih letih življe-ja počiva v miru! Umrla je «Pa-orama«, papirnata naslednica vojčas sporne istoimenske, tele-zijske oddaje — ln sicer po bo-e enajstih polmesečnih številkah, 'o trinajstih tednih in trinajstih tevilkah je umrl zahodnoberlinski 5xtrablatt». Bankrot, dolgovi. To-a kot pravi vzrok predvsem — sebina. In cilj. «Nič jim ni bilo sveto,« očitajo urednikom «Extra-blatta«. Postavili so se po robu znanemu berlinskemu in zahodno-nemškemu časopisnemu magnatu Springerju. «Uš v Springerjevi dlaki,« so jih imenovali nekateri. Drugo Nemčijo so vztrajno imenovali in pisali z NDR in celo brez navednic. Najhuje pa so se pregrešili, ko so ((uspavanim prebivalcem zahodnega Berlina pokazali nekatere življenjske probleme njihovega mesta takšne, kakršni so...« Podobno se je včasih pregrešil tudi «Simplicissimus». Se do danes niso odpustili deset in več let stare božične karikature s televizijskim sprejemnikom in košaro, polno hrane v jaslicah — kar je bila brezbožna iluzija na nekdanje nemške «valove žretja« in ((pehanja za življenjskimi dobrinami«. Prav tako še niso pozabili karikature takratnega ministra za gospodarstvo, nato kanclerja in zdaj poslanca Ludviga Erharda z zlatim teletom. ((Panorama« je v prvi številki napovedala: «Ne bomo držali rok pred usti... Ubili bomo legende...«. V Nemčiji pa ne vidijo radi, da jim kdo ubija legende, da jim krati kruh in igre, s katerimi jih je obdaril povojni gospodarski čudež. «Panorama» je ubila zgolj sama sebe: začela je z 200.000 izvodi, končala pa za zmeraj s 75.000, potem ko ji je med drugim odtegnil oglase tudi sindikat kovinarjev. Nič ni brez denarja, ki pa ga ne dajejo kar tako in komurkoli. Izvod srednjevelikega dnevnika stane na primer založnika vsaj 17 mark na mesec, bralec pa plača zgolj tretjino. Dve tretjini stroškov naj M krili oglasi. Kdor torej oglaša, lahko tudi zahteva. In ne bo se zvezal z listom, ki ((kompromitira«. Zato najbolje vozijo ilustrirane revije. Med njimi je cela vrsta takšnih, kot so «Modra gospodinja« veletrgovskega podjetja Ede-ca (naklada 1,7 milijona izvodov na teden), «Drogerijski žumal« ali «Apotekarski pregled« ali pa kopica imitacij ameriškega «Play-boya»: «Diskret», «Intim», «Pri-vat», «Smart», «Skandal». Geslo za široko časopisno potrošnjo se očitno glasi: Iger, kruha in mesa! To ni ((politično nevarno«, hkrati pa je obljubljena dežela za velike firme, ki ne morejo brez reklame. Sklep založnikov se glasi: ((Svoboda tiska je v resni nevarnosti.« Črna usoda časopisov je zaskrbela tako vlado kot poslance. Poslanci so v Bundestagu zahtevali «nujne ukrepe«, vlada pa je obljubila časopisom «večjo pomoč« ln ustanovila Je posebni odbor, ki naj razišče položaj. Medtem pa so že izjavili, da ni ((čudežnega zdravila«, s katerim bi lahko zatrli epidemijo, ki kosi zahodnonem-ške liste. Subvencije ne pridejo v poštev in morda tudi ne davčne olajšave. Jasno je, da z nobenimi administrativnimi ukrepi ni mogoče spremeniti okusa bralcev in — kar je še važnejše — političnih meril, s katerimi morebitni finančniki tehtajo, ali se jim splača pomagati kakemu listu, ali pa Je bolje, da ga pustijo pri miru. Umirali bodo torej še naprej. Medtem pa je nekaj velikih firm, med njimi jeklarna «Mannes-mann» iz Dusseldorfa in tovarna filmov «Adox» iz Frankfurta, napovedalo, da bodo tožile revijo «Pardon». Sodelavcu časopisa, ki se je po telefonu predstavil kot uradnik izmišljenega «odbora za dvllno varstvo pri ministrstvu za notranje zadeve« so menda nekateri «pristojni» odkrili, da v podjetjih že oborožujejo skupine, ki bi v primeru ((izrednega stanja« lahko na primer zatrle stavkajoče. »Učimo jih ravnati z orožjem,« je citiral novinar, da ne bi namesto pred nege streljali ljudem v glavo in narobe.« Težko je verjeti, da bosta «Man-nesmann« ali «Adox» poskušala kupiti kak oglas v ((Pardonu«. ((Pardon« je v tem primeru samo zgled. Slika s produkcije gojencev baletne šole p.d. Barkovlje in Dijaškega doma. Prireditev, ki jo je pripravil Adrijan Viles, je bila v nedeljo v Kulturnem domu ZAKAJ St NI HOTEL USTAVITI REDKOST ZA MESEC JUNIJ Študent se je ubij Snee v Cortini bežeč pred karabinjerji Sicer resen mladenič se je z motorjem zaletel v zid RIM, 16. — Ferdinando Gentilini, 22-letni študent univerze, se je ubil, ko se je z motorjem zaletel v zid, potem ko so ga karabinjerji zasledovali. študent se ni hotel ustaviti, ko so mu dali karabinjerji znak, naj se ustavi. Hoteli so pregledati njegove dokumente zaradi nekega cestnega prekrška. Bila je poldruga ura ponoči in študent je svoje vozilo še bolj pognal, ko so ga hoteli karabinjerji ustaviti. Tedaj so karabinjerji začeli Gentilinija loviti z «gazelo». Ko pa je hotel študent zaviti navzdol po ulici proti zaporom Regina Coeli, ga je z motorjem zaneslo v obcestni zid. Karabinjerji so ga takoj odpeljali v bolnišnico, toda izdihnil je že po poti. Doslej karabinjerji niso ugotovili, zakaj se Gentilini ni hotel ustaviti, zlasti še, ko se mu ni bilo treba ničesar bati. Prebivalci hiše, kjer je stanoval, so vsi soglasni v tem, da je bil Gentilini resen mladenič, ki je pravkar čakal, da ga sprejmejo v neko službo. Rop v banki CESENA (Forll), 16. — Ob 15,58, dve minuti preden je 35-letni Gian-carlo Magnani v Maceronu zaprl podružnico hranilnice iz Cesene, se je pred njim pojavil mlad človek v modri delovni obleki in s pištolo v rokah. Po ukazu «Roke kvišku« je pobral denar, ki je bil na mizi, nato pa je še odprl blagajno in od tam pobral nekaj paketov bankovcev. Odšel je proti vratom, pa je tedaj vstopil neki sodni uradnik. Ropar je tudi temu takoj ukazal: «Roke kvišku in obrni se proti zidu«. Nato je stekel do modrega «600», ki ga je pustil s prižganim motorjem pred vrati, in pobegnil. Magnani je še uspel videti evidenčno tablico. Ropar je odnesel okrog dva milijona. Po prvin preisKavah Je sum padel prav na lastnika avtomobila; gre za osebo iz Forlija, ki jo kvestura že nekaj časa išče. Zdi se, da je bil ropar že nekoliko prej v banki: prišel je menjat bankovec za 10.000 lir, najbrž zato, da bi si nekoliko ogledal položaj. Za Napoleonovo listnico milijon lir PARIZ, 16. — Napoleonovo listnico iz časa, ko je bil «prvi konzul«, je nekdo kupil za 7.500 frankov (skoraj milijon lir) na dražbi knjig in predmetov iz Napoleonove dobe. Zelo dobro ohranjena" BstničV iz zelene kože ima s pozlačenimi črkami napis ((Premier conšul«.1 Hude nevihte po vsej Furlaniji-Julijski krajini TUNIS, 16. — Tuniško apelacij-sko sodišče je priznalo pogojno kazen Henryju Smadja, lastniku lista «Combat», za 32 mesecev zapora, ki mu jih je maja prisodilo neko tuniško sodišče zaradi obtožbe sodelovanja pri nezakonitem prekupčevanju tuniške valute. Odločitev za pogojno kazen je bila sprejeta zaradi starosti in slabega zdravja obtoženca. Iz letoviških krajev v Dolomitih prihajajo poročila, ki bi skoraj lahko bila bolj vabljiva za smučarje kot poletne letoviščnike. Vendar končno lahko upamo, da se bo začela poletna pripeka in tedaj bo pač prijetno v takem kraju, kot je Cavalese (na sliki), v višini 1000 m ob cesti, ki iz Ore ob Adiži pelje proti Predazzu CORTINA D’AMPEZZO, 16. — Dokaj redek, čeprav nikakor nepoznan, je primer, da v Cortini obleži sneg tudi junija. Preteklo noč je tu snežilo in zjutraj so prebivalci našli pred svojimi hišami 5 cm snega. Na prelazu Tre Croci in Misurini ga je že bilo 10 cm, na prelazu Falzarego 15, na Pordoiu 20 in pri koči Lagazzuoi 25 cm. Čredam, ki so na paši v hribih, so morali danes pokladati seno, ki so ga pripeljali z jeepi, opremljenimi z verigami. V zadnjih dvajsetih letih. je v Cortini snežilo: le rahlo 1. junija 1961; kar 40 cm snega pa je zapadlo 3. junija 1953 in 5 cm 4. junija 1949. Letošnji sneg ima rekord po času, saj smo srčdi junija. Snežilo je tudi drugod v Gornjem Poadižju in pobelilo znane letoviške kraje. Tudi na Brennerju je bil sneg in enako na drugih prelazih ter višinah nad 1500 m. Temperatura je na splošno dokaj nizka. Slabo vreme traja že približno teden dni. Iz raznih krajev Furlanije-Julij-Skfc krajine poročajo' o močnih na-1 livih in nevihtah. Stanje je dokaj resno v dolini reke Celline. Cesta med Barcisom in Clautom je pre- plavljena. Danes so bili izolirani kraji Claut, Cimolais in Erto. v* gietAail&be « Ir tjlah&u &liUu'ibtva V. knjiga Detelovega Zbranega dela Bralci, ki zasledujejo naša knjižna poročila vedo, da založba Mohorjeva družba v Celju razen svojih rednih publikacij, trenutno izdaja dvoje pomembnih knjižnih zbirk: Izbrano delo Ivana Preglja ter zbrano delo Franca Detele. To delo je zdaj doseglo že pet knjig, saj je prav zdaj ta, zadnja, peta knjiga v skrbni in okusni opremi Toneta Bitenca in v ret akciji Jakoba Solarja prišla na knjifni trg. Peta knjiga Detelovega zbranega dela obsega spise, ki so nastali v letih 1911 do 1918, torej po šestdesetem letu pisateljevega življenja, ko se je ta iz Novega mesta preselil v Ljubljano, že bežen pogled na ta dela kaže na večjo živahnost kakor jo kažejo dela prejšnjega desetletja, ko je pisatelj snoval samo povesti. Ta knjiga pa obsega dvoje povesti, pet humoresk in dva odrska teksta. Živahnost pa se ne kaže samo v raznovrstnosti oblike, temveč tudi v živosti ustvarjanja. Razen tega pa je bilo to obdobje v pisateljskem pogledu izredno plodno, saj je peta knjiga že po I.aros 30, pnevmatičen čoln. Zunaj je dolg 3,80 m, širok 1,70 m. znotraj širok 0,80 m, težak 88 kg, nosilnost 650 kg (5-6 oseb), motor 40 HP, hitrost 55 km na uro. Stane 380.000 lir. Pnevmatični čolni Laros, ki jih je več tipov, so izde iek tovarne Pirelli fimiiiiiiiimitiiiiiitiitiiiifiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiimmiiiitiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiuiiiiimiiiiiiimiimiiiitiiii PRIMORSKA V Kopru je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Dovolj prostora je v Postojni in v letoviškem naselju pri Pivki jami. V Idriji, na Vojskem in v Cerknem je še prostor. V črnem vrhu nad Idrijo je prostor pri zasebnikih in v gostišču Pri Metki. GORENJSKA V Bohinju sta zasedena Mladinski dom in hotel Stane žagar. V drugih hotelih in pri zasebnikih je še prostor. V Kranjski gori, Podkorenu ln Gozd Martuljku je prostor v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Na Vršiču je prostor v Poštarskem domu, Tičarje-vem domu, Koči na Gozdu, Erjav-červi koči, Mihovem domu in Koč; HoteT sloZtal "še nekaj" prostih v Krnici. Prostor je pri zasebnikih in v zasebnih gostiščih v Ratečah. Sprejema tudi rezervacije za skupinske izlete, In sicer na telefon 70-293. češka koča na Jezerskem bo 17. in 18. junija zasedena. V Škofji Loki je prostor v restavraciji Krona in pri zasebnikih. Prostor je v planinskem domu na Lubniku, v Loški koči na Starem vrhu in pri zasebnikih v Retečah. V vseh turističnih krajih v Poljanski dolini je dovolj prostora. Prostor je tudi v Selški dolini in v Lito-strojskl koči na Soriški planini. Prireditve: V Kranju bodo danes ob 20.30 priredili na ploščadi pred Občinsko skupščino ((Poletno noč«. Hotel Jelen ima vsako soboto in nedeljo plesno glasbo. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je zaseden hotel Lev. V Tržiču in Podljubelju je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi na Ljubelju, na Zelenici, Kofcah, Pod Storžičem in v planinskih kočah, na Dobrči in Kriški gori. V Kranju Je prostor v obeh hotelih In v zasebnih turističnih sobah. Prostor je v hotelu na Smarjetnl gori, v hotelu na Brniku, pri zasebnikih v Naklem, v Domu na Krvavcu In v Preddvoru. Na Jezerskem je prostor v domu in pri zasebnikih. Partizanski dom na Vodiški planini * na Jelovici ima še dovol j prostora Kako bo z dobavljanjem nafte iz arabskega sveta BEJRUT, (AFP). — Arabski izvedenci sodijo, da pridobe v ZDA inevno 8 milijonov sodov surove rafte (sod je približno 16 litrov), 'orabijo pa jih dnevno 12 mili-onov sodov. Razliko krijejo z u-'ozom nafte s Srednjega vzhoda, z Severne Afrike, lz karibskega rodročja, v glavnem Iz Venezuele. V arabskem svetu (Sred. vzhod n Severna Afrika) načrpajo dnev-ro 10 milijonov sodov nafte. Ve-ina te nafte gre na zahodonev-opski trg, kjer Jo prodajajo po | centov za sod, če bi morala čvropa uvažati nafto iz ZDA, Ka-lade ali Venezuele, bi Jo morala :u po vati mnogo draže. Pričakovati je, da bodo ZDA nova pritisnile na zahodne deže-3, naj se jim pridružijo v izpol-ijevanju nujnega načrta za zago-ovitev dobav nafte Ameriki in iritanlji, ki ju Je prizadel arab-ki bojkot. Predvidevajo, da bo Francija nasprotovala kakršnemukoli ukrepu, ki bi lahko veljal za sovražno potezo proti Arabcem. Poročilo iz Alžirije, kjer je prišlo trinajst ameriških petrolejskih tvrdk pod državno nadzorstvo, kaže, da se dobave petroleja Iz Alžirije v Francijo normalno nadaljujejo. Kljub močnemu ameriškemu pritisku na dvodnevnem sestanku komiteja za petrolej niso dosegli sporazuma, da bi izpolnili nujni načrt, sestavljen med sueško krizo leta 1956. Ta načrt predvideva, da zahodne dežele izroče svoje rezerve petroleja ln tankerjev skupnemu skladu. Saudska Arabija, eden največjih proizvajalcev nafte na svetu, ki je lani načrpala 873 milijonov sodov nafte, že teden dni ne izvaža nafte. Družba Aramco (arab-sko-ameriška petrolejska družba) je ustavila delo po demonstraci- jah, ki so ogrožale njeno osebje. Vso dejavnost Je obnovila potem, ko je vlada Saudske Arabije pred včerajšnjim spet to dovolila. Vlada Saudske Arabije pa je zaprla tudi naftovod ameriške družbe Transarabian Pipe - Line Company. Ta naftovod Je speljan do pristanišča Salda na libanonski obali. V zadnjih bojih na jugu Sirije so Izraelci med drugim zavzeli tudi del tega naftovoda, speljanega južno od ICuneitre. Irak je prva arabska dežela, ki Je uporabila najostrejše sankcije. Naftovodi proti Sredozemlju so zaprti. Vsaka dobava nafte v iraških pristaniščih Je prepovedana. Irak Je lani dobavil blizu 67 milijonov ton nafte. V emiratih ob Perzijskem zalivu so veliki proizvajalci nafte bolj ali manj uskladili gledišča o tem vprašanju. Bahrein Je ustavil iz- voz, čeprav Je britanski protektorat. Ti emirati so važni proizvajalci naftnih derivatov. ZAR, katere naftne vrelce na sinajski obali so zavzeli Izaelci, je zaprla Sueški prekop In prisilila tankerje z nafto, da plujejo o-krog Rta dobre nade. Tako se je pot podaljšala približno za 5000 morskih milj. Libija je obvestila druge arabske dežele, da je prenehala izvažati nafto v vseh smereh. Stališče Alžirije Je nekoliko drugačno, Izvoz nafte v Francijo se razvija normalno, ustavljena pa Je dobava plina Veliki Britaniji. Britanija kupuje blizu 10 odstotkov vseh količin metana lz saharskih virov. Arabski proizvajalci nafte so imeli 3. in 4. junija konferenco v Bagdadu. Sklenili so ustaviti izvoz nafte v tiste dežele, o kate- rih je ugotovljeno, da so se vključile v izraelski tabor proti Arabcem. Ko so se začele izraelsko-arabske sovražnosti, so začele vlade arabskih dežel, kjer črpajo nafto, takoj uveljavljati ta sklep. Uporaba teh sankcij pa v vseh deželah ni enaka. V tej zvezi je opaziti v arabskih deželah dve težnji: po eni, ki jo zagovarjata Sirija in Irak, naj bi ustanovili medarabsko petrolejsko organizacijo, ki bi prevzela črpanje, prevoz in prodajo nafte vsem deželam ((prijateljem Arabcev«. Druge dežele, kakor sta Kuvajt in Saudska Arabija, se zavzemajo za popoln bojkot prodaje nafte Angležem ln Američanom. V vseh drugih smereh bi se nadaljevala normalna dobava. Konferenca šefov arabskih držav, ki se bo sestala čez nekaj dni, bo proučila tudi to vprašanje. postelj. Hotel Turist bo imel prostor samo 22. junija, medtem ko bo druge dni zaseden. Hotel Union bo imel prostor od 21. do 23. Junija. V drugih dneh bo zaseden. Hotel Ilirija bo zaseden 18. junija Dovolj prostih postelj na Bellevue ln v zasebnih turističnih sobah. Zvezni center za gradbene Inštruktorje bo zaseden 19. junija. Dovolj prostora je v Kamniku, Domžalah, Trbovljah in Zagorju. Prostor Je v vseh planinskih domovih v Zasavju. V Libiji in okolici Je dovolj prostora, prav tako pa tudi na Vrhniki, v Logatcu, Rovtah in na Rakitni. Prostor Je v Cerknici ln okolici in v planinskem domu na Slivnici. Gostišče v Rakovem Škocjanu Je zasedeno. Gostišče Pri Rezki v Rovtah so preuredili; cena dnevnega pezlona Je 26,50 N-din. Dovolj prostora je v turističnih domovih na Kureščku, Polževem in Travni gori. V Domu na Gorope-kah in v žireh Je še prostor. Prostor Je tudi v Kočevju, Ribnici ln Grosupljem, Osilnici, Fari ln Dolu ob Kolpi. Prireditve: Turistično društvo Litija prireja s sodelovanjem litijskega avto-moto društva ženski turistični avtomobilski rally z osebnimi avtomobili. Start bo 18. junija ob 9. url pri bencinski črpalki na Dolenjski cesti. Zaključek bo v Vačah, kjer pripravljajo tudi posebno prireditev. DOLENJSKA V Novem mestu Je prostor v o-beh hotelih. Prostor je v čateškdh, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. V Metliki ln Črnomlju je dovolj prostora. Planinski domovi na Lisci, Bohorju, Fratl, Mimi gori ln Dom Vinka Paderšiča Imajo sicer dovolj prostora, vendar priporočajo rezervacije za večje skupine. Prireditve: V nedeljo bodo Imeli v Brusnicah praznik češenj. Ob tej priložnosti bodo priredili razstavo in veselico, češnje pa bodo kajpada tudi prodajali. ŠTAJERSKA Dovolj prostora Je v Rogaški Slatini, Dobrni ln Laškem. Za soboto priporočajo rezervacije v obeh hotelih v Celju in v planinskem domu v Logarski dolini. Odprta so letoviška naselja v Mozirju, Gornjem gradu in Preboldu. V Šoštanju in Rimskih Toplicah je še prostor. Odprti so kopalni bazeni v Rimskih Toplicah (vsak dan razen ponedeljka), v Podčetrtku, Celju, Šentjurju in Šoštanju. V Mariboru imajo nekaj prostora v vseh hotelih. Mariborska koča je od 18. junija zaprta. Dovolj prostora Je v Ptuju, Štatenbergu, Slovenski Bistrici, Lovrencu na Pohorju In Lenartu v Slovenskih goricah. obsegu najzajetnejša. Razen tega so v tem obdobju nastala de*1’ tudi so po notranji moči in u-metniški vrednosti taka, da se uvrščajo v sam vrh Detelovega p-sateljskega ustvarjanja. Na prvem mestu je v peti knjigi zbranega dela objavljena povest Tujski promet, v kateri prikazuje pisatelj porajanja domačega letovišča ter gospodarsK probleme, ki nastajajo skupaj njim. Ta povest je napisana še v duhu prejšnjih pisateljevih i‘te' ramih konceptov in ne predstav Ija ničesar novega niti za samega pisatelja niti za slovensko ‘j teraturo, čeprav je motiv, ki * ga je pisatelj lotil vendarle ot nekaj novega. Zato pa je druga povest te knjige Svetloba in senca daleč nad povprečjem zadnji Detelovih povesti. V tej povest obravnava pisatelj podobno temo kot jo je v svoji precej kasnejše nastali povesit Strici obravnavo Finžgar problem stricev in tel na kmetih. Deteli sicer nutnP ka Finžgarjeve doživljajske ne^°[ srednosti in topline, kakor ugotavlja urednik Jakob Solar * svojih opombah. Vendar pa sam problem rešuje Detela bolje * globlje. Zato je takrat vsa slovenska kritika to povest zelo dobro sprejela in takratni vodtin kritik Izidor Cankar je delo uvrstil med najboljše slovenske povesti. Ta povest pa je živa > dandanes in tudi vredna branj V peti knjigi Detelovega zbra nega dela je nadalje objavljeni petero humoresk, za katere urf°' nik pravi, da so še močnejše k povesti. Ta zvrst je Deteli dozorela v ostro analizo javnih slabosti in napak s konkretnim zadjem. Zato so te humoreske d sti učinkovitejše kot tiste, ki s nastale v prejšnjem obdobju l> ' telovega pisanja in katerim je 0 premalo jasno določena. Med te mi humoreskami (žrtev razm .’ Trpljenje značajnega moža, M metoda, Oflciala Ponižna zlom' in Spominska plošča) je ornem vredna zlasti slednja, ker P7.. stavlja tako po domiselnosti po obliki dovršeno stvaritev. njej se pisatelj posmehuje prosvetni obliki počastitve šift zaslužnih mož. Dve veseloigri (Dva skopuha-Blage duše), objavljeni na kon knjige, nista nič posebnega. C prav se je pisatelj vsa °b^°~L. svojega literarnega ustvarjanja P° skušal z odrskimi deli. ni ntK° uspel ustvariti ničesar nadpov-prečnega. Zaradi izumetničenos tako v zapletu kot v razpletu ne delujeta neposredno in s* danes samo še literarno zgoa vinskega pomena. Urednik Jakob Solar je ki zavzemajo preko pet sto str ni, dodal opombe, ki seveda Pr segajo značaj samih opomb tekstom. Urednik na kratko rial prej označuje značaj pete Detelovega zbranega dela, na objavlja vse literarno zgodov* ske podatke o posameznih P°v stih in humoreskah, navaja obja ve, vsebino, kritiko in daje karakterizacijo, dodaja pa še pombe k besedilu. Tako se tor peta, predzadnja knjiga DeteloVA. ga zbranega dela, približuje našnjemu bralcu s kritičnimi a datnimi opombami urednika uvršča na knjižne police s^ol,CIa skega bralca med klasična de slovenskega slovstva. SI. Bu- V tej ru>r - §1 : ••4 - 'j Dolga, ohlapna obleka za na plažo Iz jabolčno zelenega krepdešlb® f krožnimi motivi ciklamne, rdeče, rumene ln turkizne barve. M0*1 ček primemo Izbran. Model BMJ.V BAL'O. Zapestnica: Bruno feb* (Foto Kul e Moda, l.u.n) Iz diskusije na 17. rednem občnem zbora SPZ 2 objavo diskusije m 17. rednem občnem zboru Slovenske pro-‘fefne zveze, ki je bil preteklo nedeljo v Kulturnem domu. smo ustreči želji, da se z vsebino diskusije seznanijo vsi naši pro-n^ni delavci in vsa javnost, ki aktivno ali pasivno sodeluje pri ljudsko-prosvetnem delovanju. Razen nebistvenih okrajšav ^ objavili diskusijo skoraj v celoti, povzeto po magnetofonski ^DKtraciji, vključno z vsemi kritikami, pa čeprav so bile te često " celot; ali delno ovržene spričo njih očitne nevzdržnosti in ne-modnosti z dejanskim položajem tako v vodstvu SPZ kot v posa-h društvih. Seveda to ne velja za vse kritične pripombe, Jjl so nekatere bile tudi utemeljene in so jih delegati trezno oce-in razčlenili v želji, da se iz praktičnega dela odstranijo vse "Junjkljivosti. Menimo tudi, da je diskusija primerno poudarila tudi mnoge pozitivne strani našega ljudsko-prosvetnega delovanja, bivšem pa narodnoobrambni pomen prosvetne dejavnosti in da ® Prau v tem našle intervencije vseh delegatov tudi svojo stično S°> svojo skupno osnovo, ki nam mora, združenim, vnaprej še "N kot doslej služiti za izhodišče vseh naših prizadevanj. e Koren bednik Priloge Prosveta» ^dnik prosvetne priloge Pri-3ega dnevnika »Prosvete* je .^etku dejal, da bi želel z ne-?mi podatki odgovoriti vsem A ki pretirano jadikujejo nad j® kulturno-prosvetnim delom, ® delo podcenjujejo in omalova-1 z visokega Olimpa. Dejal je drugim: fr **ki je bilo na Tržaškem in . em 563 prireditev kulturnega ^ftdskoprosvetnega značaja. V 'Jjjvilu so zajete vse prireditve rede na organizacijsko ali ideo. Pripadnost posameznih kul-■ “"Prosvetnih dejavnikov, torej .Prireditve naših kot katoliških jangih društev. Ker prav vseh Jrlev nisem mogel registrirati Pomanjkljivih virov, lahko ."atno, da je bilo vseh prire-1 letu 1966 okrog 600, pri če-LJ* niso vključene niti šolske ■jjdve niti društveni izleti, ki pomembna dejavnost ne-(J® društev, niti ne redno ne- - *c. nastopanje cerkvenih zbo-J® Ulagah, niti ne vsa založili-® Publicistična dejavnost itd. 600 kulturnoprosvetnin pri-ev je bilo porazdeljemn ta-je imelo 119 predstav, '■ prireditev, zbori so imeli h,nj*stO]iov (samostojnih ali pri-C nih), predavanj je bilo 105, ^Pov dramskih skupin 44, iz-'lin . gostovanj iz matične do- - fle in naših društev ali sku- •Patieni dnnovini 86. * Podatki za letošnjih prvih ijsecev so še ugodnejši. Od "Pilarja do 31. maja letos je Pri nas, po ugotovitvah, za i J. Prav tako kot za lanske ve-tjjpdržek, da so lahko še ugod-iš, najmanj 360 prireditev, od 48 v januarju, 73 v le-viu- 11 v marcu, 17 v aprilu in niaju. S pribitkom pet do •iu,Odstotkov bi lahko vseh pri-* . bilo blizu 400, kar pomeni ‘>7 na dan. (.naj to globalno številko zo-iJrkoliko podrobneje razčlenim, bilo prireditev naših dru-l' nuslim društev SPZ in SHLP Prireditev katoliških društev ,^Pdar je ta številka lahko tu- štf (»ja zaradi nepopolne informi-k, i- Med teh 214 naših pri-j jJI nisem vštel nastopov SG, n nekatere druge. Udinja razčlemba pa pokaže j. *ednje. Uprizoritev SG je bi-^.Prireditev GM 8, nastopov V® zborov 54, nastopov dram-''itMkPi" 26> predavanj 59, iz- gostovanj z matično do-.69, pri čemer 61 iz Jugo-tj: >n 8 naših v Jugoslavijo, (j v tako velja, kot za lanske, Uk, A .letošnje podatke, da ne ,itierle.)o društvenih izletov, cer-petja, šolskih prireditev, v in publicistične dejavno-i tudi ne športne dejavnosti. jstPndatki kažejo, da je naše V Prosvetno življenje osredo-t&L v glavnem na delovanju k, zborov in na predavanjih, manj na drugih zvrsteh, Oni, da ima še vedno bolj 1 .“^alne oblike in da neke no-’'lh°“ne oblike, niso pognale Te korenin, kolikor ne bi ŠDo«nove oblike hoteli prišteva-udejstvovanje, ki se je Ji niem času silno razmahnilo lih ?estnih kot zlasti v podeli uruštvih. Skoraj povsem je knjižničarstvo, v očitnem 'tS1 pa je tudi delovanje a-t ” dramskih skupin (ne ele-J°- da je zlasti dramska sku s„.d. «tvan C'ankar» doživela Sergeja Verča nekak ( p® in da je tudi skupina ’i . r°sek-Kontovel stalno živa), pojava ne gre jemati tragično. Zdi se mi. da je foto Predvsem posledica nekega !j, zelo razveseljivega dej-?. so se namreč tudi naši ljudje navadili redneje v naše poklicno gledališče S , je v gledališkem smislu ;Ha;.°kus kvalitetno izboljšal, da 1 bi Postali zahtevnejši. Napačno ' de,, *° zato podcenjevati tudi V.;8e manj vidne zvrsti pro-■5» T delovanja, saj ima pro-%i*°t celota izrazito narodno ,%n<> funkcijo. Avtentičnih številk, ki sem lthj.®del, menim, da je vsako J glede kvantitete na- .\,,tturnoprosvetnega delovanja Za temi suhimi, to-" (]„v°pnimi številkami, pa je C^ko delo nekaj stotin l.iu-’ katerega količinsko merilo L Rotovo celo manj pomemb-\ Dn ie moralno merilo. V društvih, zborih, dramskih skupinah in na drugih prosvetnih toriščih delujejo izključno amaterji, ljudje, ki jih lastna kulturna potreba in razvit občutek za narodno odgovornost žene k udejstvovanju, za katero često ne dobivajo ne le materialnega pač pa niti zasluženega moralnega plačila.* V nadaljevanju je Jože Koren dejal, da nas ti razveseljivi podatki seveda ne smejo uspavati v neko samozadovoljstvo, ker bi to pomenilo omrtvičenje stremljenja k boljšemu in popolnejšemu. Dejal je, da ne moremo biti povsem zadovoljni s kvaliteto našega prosvetnega dela in se v tej zvezi pomudil pri nekaterih kritičnih pripombah, zlasti o metodi dela pri SPZ in o sistematičnosti dela, se zavzel za čim večjo avtonomijo posameznih društev in za okvirno programiranje (a nikakor ne za dirigiranje). Vprašal se je tudi, če smo naredili vse kar bi mogli in morali, da bi spravili na zeleno vejo prosvetno življenje v Barkovljah, v Bazovici, na Opčinah in drugod. Dejal je med drugim: «Ni še tako daleč čas, ko smo imeli v Barkovljah najboljši in najbolj številen pevski zbor in tudi sicer živahno dejavnost. To je bilo takrat, ko so v Barkovljah na prosvetnem področju delali ljudie, kot so bili pokojni Nardin, Milan Pertot in drugi, za njimi pa pokojni Lučo Žnidaršič. In danes? Kljub ugodnim pogojem ni tako rekoč nič, razen baletne skupine, za katero pa ima društvo kot tako le posredne zasluge.* Menil je, da bi bilo koristno, če bi društvo prevzele mlajše moči, manj obremenjene z neko zagrenjenostjo in bolj pripravljene zavihati rokave. Dejal je še: «Ni-kakor ne nameravam nekaterim tx> varišem v Barkovljah oporekati pravice do kritike, tudi najbolj o-stre, toda koliko več bi bila vredna njihova kritika, seveda stvarna, če bi sami nokazali vsaj za las več delavnosti od tistih proti katerim so naperjene njihove strelke*. Nadalje se je Jože Koren zadržal pri moralnih vrednotah naše narodnoosvobodilne borbev katere je SPZ osvojila za svoje načelo in pri tem dejal, da društva te vrednote premalo popularizirajo, medtem ko se z nasprotne strani v zadnjem času množijo klevetniški napadi na NOB. Na koncu je dejal še nekaj besed in misli o prosvetni prilogi »Prosveta* in zaključil: «Moj namen je bil kritično opozoriti na nekatere hibe zato, da se ob res zadovoljivih podatkih, ki sem jih navedel v začetku, ne bi prehitvo vdali nevarnemu samozadovoljstvu. Res je, mnogo je bilo narejenega brez udarjanja na veliki zvon, brez brezplodnega filozofiranja za okroglimi mizami in brez zapadanja v malodušnost, toda mnogo je treba še narediti in popravljati, da bomo lahko imeli sami pred seboj in pred našo narodno skupnostjo čisto zavest, da smo naredili vse, kar je v naših močeh in mših sposobnostih*. Dr. R. Hlavaty Predsednik SPZ dr. Hlavaty je mnenja, «da je kritika zdrava, kajti brez kritike bi imeli vsi naši občni zbori in sestanki le videz kimanja, iz katerega bi ne izšli koristni zaključki, niti se ne bi izboljšala dejavnost posameznih društev in same SPZ. Ne bom jemal v zaščito odbora SPZ, pač pa se bom omejil na splošne misli, ki naj nas vodijo tudi pri tej razpravi. Predvsem bi rad poudaril, naj bo kritika v odborih in društvih in na občnih zborih stvarna in ne tako posplošena. Dovolj konkretno smo prikazali dejavnost SPZ, zato se mi zdi, da je ta kritika posplošena, da je v njej čutiti stremljenje po nerealnih dosežlih, ki presegajo naše moči in resnično zmogljivost vseh nas. Zamišljati si kako idealno delovanje, ki bi zadovoljilo tudi najbolj zakrknjene kritike, se ne da doseči. Ne vem. zakaj bi se očitalo SPZ, da ne dela. Mislim, da je tov. Koren s številkami prikazal ogromno delo, ki ga je naša prosveta izvedla v zadnjem času, v zadnjih letih... Razprava je za to, da prikažemo pomanjkljivosti, za katere pa smo dejansko vsi odgovorni. V razpršvi je važno, da se nakaže pit izboljšanja in konkretni prijemi, kako bi sc delo izboljšalo. SPZ ne more biti delavna, če niso delavna društva... SPZ je kot osrednja matica pomagala vsem društvom, in pe samo našim, ampak tudi drugim, tudi katoliškim društvom. V interesu slovenstva in naše kulture ter nas vseh v zamejstvu je, da pomagamo slehernemu, ki s tem namenom prihaja in ki ima v svoji dejavnosti ta smoter in namen*. Nato se je dr. Hlavaty obrnil na Stanka Pertota, odnosno na njegovo kritiko in med drugim rekel: «Ne vem, kako si on predstavlja ogromno in obilno delo, ki ga je izvedla SPZ, ko ji očita pisarniški značaj. Menim, da takšno delo brez pisarniškega dela tudi ne gre. SPZ je dala veliko iniciativ posameznim društvom, včasih smo morda šli celo predaleč, ker smo se bali, da dajemo videz, da dirigiramo. V pravilih in v dejavnosti SPZ je, da nočemo društev dirigirati, pač pa jim dajati le pobude. In to dejansko delamo, saj je tajnik SPZ vse večere na delu... Glede očitkov tov. Pertota, da se odbor SPZ premalo sestaja, imamo predlog, da postanejo vsi predsedniki društev člani odbora in se bodo tako sestajali in usmerjali dejavnost po kakem bolj enotnem programu.* V zvezi s pomisleki delegatov na-brežinskega društva je dr. Hlavaty rekel, da sta tako tov. Kapelj kot odbor SPZ izrecno poudarila namene, koristi in pravilnost združitve, ker je prejšnje stanje ali hromilo ali zaviralo dejavnost. Nato je nadaljeval: «Po mojem je stvar dobro rešena, je v korist ljudstva, slovenstva in našega zamejstva. Prejšnje stanje je bilo že nevzdržno, ker je oviralo njihovo ter našo prosvetno dejavnost in so bili stalno kaki pomisleki, kaki prepiri. Prepričan sem, da bosta sedaj skupno delo in enotnost pripomogla k boljšemu usmerjanju, k večji dejavnosti, k večjemu uspehu, od katerega bo imelo korist predvsem ljudstvo.* V zvezi s kritiko Stanka Pertota, ker je šlo najprej za registriranje slovenskih narečij z vsega našega področja, kar bi imelo trajno vrednost. «Ko je bil zamišljen ta načrt — je rekel Hlavaty — sem predlagal, da bi to naredili v narodnih nošah. Bilo pa je to v juniju, ko je šla sezona h koncu. Tako velikega dela se ob koncu sezone ni lahko lotiti, kajti za takšno veliko slavje je treba časa in sredstev. To pa v tako kratkem času ni bilo možno izpeljati.* Dr. Hlavaty je nato zaključil: «še sem prepričan, da je to izvedljivo... in da bi bila to lepa in koristna manifestacija in da naj jo bodoči odbor vzame v svoj program dela.* Stanko Pertot «Očitate nam, da smo rekli, da je kriva SPZ, da naše dolžnosti ne opravljamo. V poročilu smo si sami napravili kritiko, da ne delamo. Ne potrebujemo nobene podpore, podporo si bomo poiskali sami, delali bomo sami. Kakor si bomo postlali, tako bomo imeli. To je naše stališče.* Drago Pahor V svojem posegu v diskusijo se je Drago Pahor najprej obrnil na prosvetarje v Nabrežini: «Mislim, da bi morala biti rdeča nit današnjega občnega zbora predvsem združitev. Zato najprej nekaj besed o tem. Našim prosvetarjem v Nabrežini, ki trdijo, da je bila združitev dogovorjena nekje na vrhu in SPZ določi referat, ki bi zadeval etnografsko in zgodovinsko področje dela. Prav tako bi bilo potrebno, da društva sama pritegnejo v odbore ljudi, ki bi jim takšno delo bilo primerno. Če na terenu takšnih ljudi ni, se niti iz centra ne bo dalo nič storiti... V zvezi z napovedanim seminarjem, predlagam, da se v njegov program vključi tudi razprava o tovrstnem delu naših prosvetnih društev*. Rudi Žerjal PD F. Prešeren Boljunec Delegat p. d. iz Boljunca je najprej rekel, da je polemika nanj napravila slab vtis in da bi bilo bolje gledati v bodočnost, kot se vračati v «dobo, ki nam je dala najslabše izkušnje, v dobo, ko smo bili ločeni in nismo od tega imeli nobene koristi. Končajmo s polemikami in razpravljajmo raje o tem, kako bomo delovali naprej. Nismo se še niti dotaknili problema, kako bomo združili mladino, kako jo borno pritegnili v pevske zbore, kako bomo pritegnil študente, da se nam ne bo zgodilo kot pred leti, da so nas, ko so dorasli in se zaposlili, zapustili. Mi pa si štejemo v čast, da smo v društvo pritegnili vse domače študente in v zbor veliko mladine. S tem nočem našega društva postavljati za zgled. Toda za začetek je potrebno, da se študenti in vsa mladina vključi v društva.* Saverij Rožič PD Briški grič Steverjan Saverij Rožič je izjavil, da se prosvetna društva na Goriškem strinjajo z združitvijo, hkrati je povedal, da tam nimajo tolikšnih ovir. «Z veseljem zato pozdravljam združitev,* je rekel, hkrati pa izrazil mnenje, da je treba naši mladini pojasniti, da «se je treba zahvaliti našim borcem, če smemo danes govoriti, pisati in čitati po slovensko*. Izrazil je tudi veselje, da bo prihodnji občni zbor SPZ v Gorici, hkrati pa izrazil željo, naj bi se vršil v novi dvorani. X Slava Cebulec Opčine Tajnik SPZ Edvin Švab, v ozadju ostali člani predsedstva ki očita SPZ, da njihovo društvo premalo dela in se sprašuje, kje je barkovljanska mladina, je dr. Kava ty rekel: «Jaz bi njega vprašal, kje je mladina, saj je prvenstvena dolžnost društva, da skrbi, kje je mladina in kje je dejavnost društva. Pohvale je vredno vse, kar je društvo storilo, toda zvračati krivdo na drugega, če društvo ne dela, po mojem ni prav. Uspehe našega dela in rezultate društev ter SPZ bomo sodili po dejavnosti in opravljenem delu, ne pa z zvračanjem krivde na osrednjo organizacijo, saj bi v tem primeru tudi SPZ mogla očitati SKGZ, da SPZ premalo dela. To pa je nemogoče, kajti, če_ smo pomanjkljivi ni, je krivda naša in tako je tudi logično, da je krivda Barkovelj samih, če je tam premalo dejavnosti. Menim, da je dejavnost SPZ zadovoljiva, pa čeprav pomanjkljiva in naloga ta razprave je, da nakaže pot, da da nasvete in odkrito pove, kaj je in kaj ni pravilno in kaj naj se stori, da se delo izboljša.* Riko Pertot PD Barkovlje Delegat Barkovelj Riko Pertot je posegel v diskusijo in navedel svoj konkretni primer, ko se je lotil pobude v zvezi z narodnimi nošami. Ker imajo narodne noše le starejši ljudje, ki jih neradi posojajo, se je pomujal do dr. Kuharja na etnografskem inštitutu v Ljubljani in se dogovoril, da bi fotografiral vse naše narodne noše, da bi to bogastvo ne šlo v pozabo, nato pa se je na poti proti sedežu ljubljanske TV domislil, da bi priredili v Trstu tabor narodnih noš, ko bi prišla v poštev tudi tržaška slovenska narečja. Vse to je storil na lastno p^st in se v obeh primerih dogovoril v pozitivnem smislu. Po vrnitvi v Trst pa se je stvar zavlekla. Predsednik društva Barkovlje Uršič je bil mnenja, da naj se to stori pod okriljem SPZ in zato je Pertot poiskal dr. Hlavatyja, ki je bil nad zamislijo navdušen, vendar je bil hkrati mnenja, da bi bilo treba o tem zainteresirati turistično ustanovo. Vse to pa se je zavleklo za skoraj šest tednov in s tem se je zavlekel rok tako, da za ljubljansko TV prireditev ni prišla za dogovorjeni cas v poštev. Dr. R. Hlavaty V odgovor Riku Pertotu je predsednik SPZ rekel, da misel tabora narodnih noš ni bila prvenstvena, [J'...uit...m,,,,.................................................................................................... sSot rnti 2, ;f' do 2,)-4 ) P^več i 110 pretiravajte v svojem bo ozdravil neko srčno KH21.4. do 20.5.) Uspeh ne-HR^enega vam dela je od-1% ? vaše telesne zmogljivosti. ® K Valežni tistemu, ki ni po- HOROSKOP K p v«s. HpKA ( (Afe se g j pred kratkim lo-n po odlično uspel. Svoj ču- k OL&t boste uresničili na ne i«. Sfr«! 22.0. do 22.7.) Zaupali svojo skrivnost osebi, ki ^ -^govorna Ne zanemar duhovnih potreb. U)d 23.7. do 22.8.) Zadošče no bo vaši radovednosti v zvezi z neko poslovno zadevo. Manjše čustveno razočaranje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skrbno negujte svoje poslovne odnose z nekim izredno korektnim partnerjem. Čustveno razgiban dan. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Organizirajte se tako, da vam na bo potrebna tuja pomoč. Danes boste srečni v družbi z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odpovpito *w M ni najmanj stvaren. Naučite se brati iz vašega lastnega srca. STRELEC (od 22.11. do_ 20.12.) Najbolje bo, če se boste držali svojega delovnega področja. Srečen zaključek nekega spora. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izvrstna uveljavitev na nekem specializiranem področju. Popravite čimprej nek.) napako. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri izdelavi svojega delovnega programa, se oprite na svoje dosedanje sodelavce Ne polagajte važnosti na besede nekega kvanlača. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Niso priporočljiva nepotrebna tveganja. Prišlo bo do sporazuma z nekim ne- pf>puct1 ji\Mrn enBcHnm, da je teren ne čuti, bi svetoval, da naj ne gredo kdove kako daleč, dovolj je, da stopijo v Križ. Tam imamo dve društvi in menim, da je tam združitev najbolj občutena, kajti danes, ko pripravljajo svojo prireditev, jo pripravljajo skupaj in potrebna je le formalnost, da se društvi združita. Tudi drugo dejstvo, da obstajajo društva, ki čakajo izven ene in druge zveze na združitev, dokazuje, da je teren tisti, ki hoče združitev. Mislim, da je prav, da je do združitve prišlo, kajti enotna prosvetna organizacija bo na določenem terenu veliko laze vršila kapilarno aktivnost, ki bo zajela čimveč pripadnikov naše manjšine. Menim, da smo se prav v tej razcepljenosti izgubili, da nismo mogli izkoristiti vseh sil, ki na terenu obstajajo.* «Ko pa govorimo o združtvi, si moramo biti na jasnem o nekih idejnih osnovah, da na kako združitev na najširši liniji od skrajne levice do skrajne desnice v kulturnem življenju, ne moremo računati. Prav je, da smo med seboj strpni, da se demokratično prenašamo. Pravilno bo, da bo SPZ tudi v bodoče, kolikor bo v njeni moči, pomagala tudi katoliškim PD z raznimi servisi, vendar bi bilo nespametno zahtevati od dela Slovencev, da se odrečejo svojim svetovnonazorskim usmeritvam. Tov. Kapelj je točno označil, kakšna naj bo enotna SPZ. Omenil je štiri imena: Trubar, Prešeren, Levstik, Cankar. Menim, da ne bo nihče očital, da so to strankarski ljudje, da so pripadali eni ali drugi stranki. Kdorkoli pa med Slovenci skupaj imenuje ta štiri imena, 00 s tem povedal tudi določen program. Stvarnost slovenskega kulturnega življenja od Trubarja dalje je bila pač takšna, da so obstajale napredne in konservativne sile. Tega tudi mi ne bomo odpravili. Če se bomo tega držali, bomo razumeli tudi tisto strpnost, ki jo bomo morali vedno propagirati nasproti vsakemu pojavu v slovenskem življenju, vsakemu pojavu, ki koristi utrjevanju naše manjšine in zavesti slehernega njenega člana.* Nato je Drago Pahor obširneje govoril o naši kulturni zgodovini, o nekdanjih specializiranih prosvetnih društvih in o vlogi društev danes, ki so edina terenska organizacija, ki morajo slediti vsemu kulturnemu snovanju in življenju ljudstva nasploh. Na dolgo je še govoril o nalogah društev pri ohranjevanju etnografskih i.i drugih kulturnih ter vseh duhovnih dobrin. Zato pa je skrajni čas, da se društva lotijo tega dela bolj sistematično. V društvih bo treba bolje skrbeti, da se obnovi zgodovina naše bližnje in tudi nekoliko že odmaknjene dobe. Ker je prosvetno društvo edina organizacija, ki je kapilarično razširjena, mora zajeti vso slovensko kulturno in narodno zgodovino. Ko pa govorim j o vzgoji zavesti in vzgoji osebnosti — je dobesedno nadaljeval Pahor — «se moramo opreti na zgodovino naše NOB, kajti NOB je dokazala, da smo takrat imeli osebnosu in če ne bomo teh osebnosti ponovno postavili pred našo mladino v obliki zgodovine, ne bomo vzgajali osebnosti. Zato mislim, da je prav, da tako SPZ kot tudi društva posvetijo posebno skrb naši narodni zgodovini. Toda ne le 20 ali 30 let nazaj, pač pa sto let nazaj... Zato zaključujem s konkretnim nredlogom, naj se v odboru Igor Tuta PD I. Gruden Igor Tuta se je zavzel za to, da bi bilo na občnem zboru več diskusije, ker je treba razčistiti mnogo stvari, saj moramo graditi na trdno podlago, ki sodeč po kritikah sedaj naj ne bi bila taka. Glede združitve se je zavzel za združitev vseh od skrajne levice do skrajne desnice a je ugotovil, da gre sedaj samo za združitev s «skrajno levico*. Ko je omenjal kritike p.d. «Igo Gruden* in p.d. «Barkovlje» je dejal, da nezaupljivost izvira tudi iz dejstva, da se SPZ ni_ dovolj brigala za celotno področje od črte Prosek-Kontovel-Opčine do štivana in Mavhinj. ki je bilo dvajset let po vojni popolnoma zapuščeno. Dejal je, da so v Mavhinjah bili poskusi tabornikov in s prosvetnim društvom, do realizacije teh namenov pa ni prišlo in prav tukaj bi morala SPZ posredovati z vsem svojim potencialom, ker se prav tukaj šole in vse «izgublja v anonimnost naše slovenske skupnosti*. SPZ, Ki živi v Trstu, nima pregleda čez vse to stanje in ne bi smelo priti do prepada med SPZ in terenom. Ko je govoril o združitvi je grajal, da delegati niso dobili seznama društev SHLP «ker tako operiramo s fantazmi in s stvarmi, za katere ne vemo če obstajajo* in da bi nekega dne lahko postala v breme SPZ. Igor Tuta je znova kritiziral pomanjkljivosti tajniškega poročila (ko je Koren podajal številke o opravljenem delu je bil izven dvorane) in nato izrazil zaskrbljenost, da bi SPZ «v kateri smo vsi radi delali m ki je bila doslej nepolitična, katere ljudje se niso izpostavljali in so delovali predvsem za kulturno in slovensko stvar* ne bila več takšna. Cveto Grgič Se ne strinja s trditvijo, da SPZ nič ne dela. V zvezi s tem je navedel nekaj konkretnih primerov, in sicer primer Padrič in Boršta. Nato je nadaljeval: «Tako, mislim, bi lahko rešiti tudi probleme Nabrežine in Barkovelj. Če imate kak problem, kar opazujem že več let, zakaj se ne bi Barko vi jani in Na-brežinci sestali in povabili predstavnike SPZ, da bi z njimi rešili odprta vprašanja. Že tri ure si 0-čitamo, kaj je kdo storil in česa ne... Kar me je najbolj presenetilo, pa je izjava nabrežinskega zastopnika, da tu ni mesto za razpravo o Vietnamu in o vojni na Srednjem vzhodu... če bi naša vlada pristopila k enemu bloku in začela pošiljati čete enemu ali drugemu na pomoč, da bi klicali naše fante k vojakom, bi rad videl, kako bi se ob tem znašla nabrežinska mladina*. Lucijan Malalan Lonjer-Katinara Če danes lahko govorimo slovenski v slovenskem Kulturnem domu, komu se moramo za to zahvaliti? Samo našim NOB. Delegatka openskega p.d. je v zvezi s tistimi, ki imajo pomisleke glede združitve, ker se je SPZ združila le s SHLP, poudarila delež in zasluge NOB in OF za našo svobodo, za obstoj Slovenije in Jugoslavije. Nato je nadaljevala: «čast partizanom, ki so dali svojo kri, da moremo danes tukaj govoriti po slovensko. Levičarji se nismo nikdar sramovali za svoje delo. Vemo, kaj delamo in za katero idejo. Nikoli nismo zanikali, da smo levičarji in se tega ne sramujemo, ampak si štejemo v čast. Hkrati pa poudarjamo, da v SPZ ne bomo predstavljali nobenega bremena, ampak bomo aktivno delali, kot smo delali vedno, kjer smo bili... Mladina, spoznajte, kakšno je bilo naše trpljenje in laže boste gledali ne smo na borbo nas levičarjev, ampak vsega slovenskega naroda.* An tek Terčon PD Igo Gruden Nabrežina Predstavnik nabrežinskega p.d. A. Terčon je na izvajanja S. čebulec in C. Grgiča rekel takole: «Bodimo _ si na jasnem. Mislim, da tolmačim mnenje vseh Nabrežincev, mnenje vse mladine, kateri si štejem čast pripadati, da tukaj nihče ne omalovažuje NOB. Z vsem spoštovanjem gledamo na borce in na tiste, ki so se žrtvovali. Za to, kar so storili za to, kar danes imamo, smo jim iz srca hvaležni. Druga stvar pa je, če z nezaupanjem gledamo na neko združitev. Mislim, da imamo pravico imeti svoje mnenje o tem in ga jasno povedati*. Nato je v odgovor Grgiču in posredno Kaplju rekel, da ni res, da dogajanje v Vietnamu in na Srednjem vzhodu nista pomembna, kot bi bil mogel morda kdo iz govora nabrežinskega delegata Tute sklepati, pač pa le mnenja, da ta problem ne spada na občni zbor, ker da «mi ne moremo vplivali na dogodke v Vietnamu*. Nato je nadaljeval: «če pa bi tukaj poleg SHLP bila tudi katoliška prosveta, mislim, da bi to za nas bilo zelo veliko veselje. Se nismo hoteli spuščati v polemiko, če je Vietnam važno vprašanje ali ne, mislim da je za naše slovenske prosvetne delavce bolj važno, če dosežemo našo skupnost, kot smo jo dosegli v Nabrežini, kjer imamo v društvih vse, od skrajnih katoličanov do skrajnih komunistov. Mi smo vsi skupaj, še nikoli ni prišlo do prerekanja. Torej mislim, da smo mi tisti, ki smo prvi dokazali, da je združitev možna, zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da je združitev od leve do desne utopija.* X Franček Žerjal PD Vesna Križ Predstavnik p.d. Vesna iz Križa se ne strinja z Barkovijani in Nabre-žinci, glede dejavnosti in odnosov vodstva SPZ. «Kar zadeva Barkov-ljane —• je rekel — mislim, da je med p.d. iz Barkoveli in SPZ prišlo do spora, kot je prišlo do spo- ra med nami in SPZ. Ta odnos pa se je prenehal, ko smo prišli v osebni stik. Ko smo se začeli obiskovati, sem pri SPZ dobil vso podporo in zadoščenje. Menim, da bi vsakdo, ki ima dobro voljo za sodelovanje, prav tako dobil to zadovoljstvo, ki sem ga imel jaz osebno*. Ivan Humar PD Briški grič Predstavnik PD iz Števerjana je povedal, da je združitev med katoliškim prosvetnim društvom in njihovim prosvetnim društvom v Šte-verjanu nemogoča. Zato meni, da imajo na Goriškem druge poglede na to, kot jih imajo v Nabrežini. Z druge strani se je vprašal, kaj menijo Barkovijani, ali je Zveza organizacija, ki koordinira delovanje društev, ali nekaj višjega, k čemur morajo društva pristopiti, molčati in delovati. «Društvo mora prej obstajati in delovati ter se šele nato vključiti v SPZ. Če pa je oruštvo nemarno, če nima članov, kako ga bo Zveza prisilila, da bo delalo.* Just Pegan PD Rdeča zvezda Salež Predstavnik «Rdeče zvezde* iz Saleža je rekel, da je bila na nedavnem srečanju predstavnikov PD v Gregorčičevi dvorani izražena želja vseh, da se SPZ in SHLP združita. Nato je izrazil upanje, da bi društva v prihodnosti delovala, pa Bogo Samsa tajnik SKGZ V svojem posegu v razpravo je Bogo Samsa najprej navedel nekaj podatkov, ki govore proti malodušju, nato se je omejil na vprašanje slovenske šole, v zvezi s čimer je rekel: «Tu je bilo izrečenih nekaj ugotovitev, da s šolo gremo navzdol. To ni res. Prvič v povojni zgodovini doživljamo, da se vpis v osnovne šole dviga. Leta 1964 je bilo na Tržaškem in Goriškem vpisanih v 1. razred 279 otrok, 1965. leta 274, lani 331. Pri tem ne smemo pozabiti na drugi bistveni podatek, da živimo na področju, kjer je demografski padec prebivalstva naravnost strahoten. Nimamo podatkov za Goriško, vendar računam, da velja isto. Na Tržaškem imamo več umrlih, kot rojenih. Leta 1964 je pri nas umrlo 64 oseb več, kot se jih je rodilo. Leta 1965 255, lani pa 288 več, kot se jih je rodilo, če gledamo vsedržavne podatke, vidimo, da se je lani število prebivalstva dvignilo za 8,7 promil, pri nas pa je število prebivalstva celo padlo za 1 promil. Če torej beležimo pri nas spodbudne uspehe, ki sem jih omenil prej, menim da so to tudi zasluga SPZ. Ne mislim pri tem odbora SPZ, ampak njenih društev. Toda slovenska šola vendarle preživlja določeno krizo — je rekel B. Samsa — ker nimamo strokovnih šol. Od lanskih 204 maturantov nižje srednje šole, se jih je 99 vpisalo na razne druge slovenske šole. Kam pa je šlo ostalih 105? So to otroci, ki imajo 14 let in se ne morejo še zaposliti. In mi smo jih izgubili. SKGZ je v zvezi s tem napravila anketo in ugotovila, da je bilo ti- čeprav bi kdaj prišlo tudi do na- stih, ki so se opredelili za strokov-sprotij, «saj so nasprotstva vedno n0 411 tistih, ki se še niso odlo-bila in tudi še bodo. Nasprotstva so1 čili 402’ Je številki skoraj u- bila tudi takrat, ko je naš dragi ^rnevarnk^ cL°toh^strotovmh slovenski narod klical na pomoč, ko se je boril za življenje, za svo” obstoj. Večina naših fantov in mož je tedaj šla v borbo. In vendar tudi takrat niso šli vsi. Tem borcem gre tudi zahvala, da lahko danes govorimo v naši lepi materini besedi... Naše društvo pozdravlja združitev v prepričanju, da bo novi odbor deloval dobro v korist našega ljudstva, še posebno paše mladine.* Mario Kont PD I. Trinko Čedad Mario Kant je pozdravil občni zbor v imenu prosvetnega društva beneških Slovencev «Ivan Trinko« in poudaril, da beneški Slovenci lahko pričakujejo učinkovito pomoč samo od združenih in enotnih naporov vsega slovenskega življa. Predsedstvu občnega zbora Je izročil pisano besedilo svoje izjave v imenu društva, iz katerega povzemamo nekaj podatkov in misli. PD «Ivan Trinko« se po svojih skromnih močeh trudi, da pomaga beneškim Slovencem pri reševanju njihovih številnih gospodarskih in socialnih problemov ter jim nudi prireditve v materinem jeziku. Društvo je navezalo dobre stike z naprednimi italijanskimi kulturnimi ustanovami v Čedadu, predvsem pa je navezalo stike s Slovenijo. Omenil je srečanja s predstavniki občine Tolmin in Jesenice, gostovanje skupin iz Slovenije v vaseh Beneške Slovenije, gostovanje Bir-tičevega ansambla «Beneški fantje« jz Ljubljane v Čedadu ob priliki dneva emigrantov itd. Nato je v izjavi govora o skrbi za pošiljanje otrok v šolske kolonije in slovenske šole v Gorici in v Trstu, o glasilu beneških Slovencev «Matajur» ter o novem slovenskem listu «Doih», ki ga izdajajo zavedni slovenski župniki izpod Kolovrata in Matajurja. V izjavi Je tudi govora o razna rodovanju, ki ga v Beneški Sloveniji izvajajo predvsem otroški vrtci in šole, v katerih je pouk samo v italijanščini, o brezuspešnostl vseh prošenj za odprtje slovenskih šol. Izjava se zaključuje z ugotovitvijo, da je zato toliko bolj potrebno prosvetno delovanje med beneškimi Slovenci v njihovem materinem jeziku, in s pozivom na vsa slovenska društva in ustanove, naj podprejo prizadevanja beneških Slovencev za njihove narodne pravice. šol letos jeseni v Trstu in Gorici še ne bo, pa čeprav imamo od go-riškega in tržaškega proveditorja zagotovila, da je v tem smislu že vse pripravljeno. Zato predlagam občnemu zboru, da sprejme resolu cijo, ki jo je treba poslati tistemu ki to vprašanje obravnava, to je mi nistrstvu za šolstvo v Rimu. Tončka Čok Lonjer Tudi Tončka Čok se je lotila vprašanja slovenske šole in pri tem rekla, da je ena izmed nalog prosvetnih društev tudi ta, da skrbijo za rast in razvoj slovenske šole. «Že ko zaključujemo letošnje šolsko leto — je rekla — moramo skrbeti, kako bo z vpisom v prihodnje leto. Res je, da se število vpisov v prve razrede zadnje čase veča, s pomočjo prosvetnih društev pa se bo slovenska šola še bolj utrdila in številčno okrepila.* V zvezi s tem je navedla nekaj konkretnih nalog in sicer, da naj društva poskrbijo za sezname otrok, ki obiskujejo slovenske otroške vrtce in ki se bodo prihodnje šolsko leto vpisali v prvi razred osnovne šole. PD naj preverijo vse primere, ali bodo starši vse te otroke vpisali v slovensko šolo. «Kjer bi bil kak dvom — je rekla — je naloga društva, da preko primerne osebe starše prepriča, da dajo otroke v slovensko šolo, kjer se bo šolal v materinem jeziku, hkrati pa tudi ne bo zanemaril italijanščine, katere pouk se začne že v prvem razredu.* Nadalje je v svojem izvajanju svetovala, naj si društva priskrbijo od ravnateljev šol po 1. avgustu sezname otrok in si izpišejo imena slovenskih otrok, ki spadajo v slovensko šolo. V središču mesta se dogaja, da mnogi starši otrok ne dajo v slovenski vrtec in sedaj, ko gre za vpis v osnovno šolo, dob otroka tisti, ki prej pride do star šev. »Določene neslovenske organizacije — je rekla — so pridno nr delu in zakaj se ne bi mi potegnil za našega otroka.* V zvezi s tem je pohvalila člane PD iz Ronk, ki so se močno xa vzeli in potrudili in se bodo še po trudili za to, da bo tudi v Ronkah slovenski otroški vrtec in mords nekoč tudi spet slovenska osnovna šola. \J7 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Lahka glasba -12.10 Tržaške ulice in trgi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Motivi Ernesta Gol-da - 15.00 Glasba za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.30 V četrtin-skem taktu - 17.00 Folklorne pesmi - 17.20 Dialog - 17.30 Razku-štrane pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Retrospektiva jazza - 19.00 Aida Nola in Jack Jones - 19.10 Dialog — učinkovito sredstvo - 19.25 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji - 20.45 Oktet »France Prešeren* - 21.00 Fogazzaro: «Mali stari svet* - 21.35 Vabilo na ples - 22.30 Za konec tedna. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -9.30 Plošče - 9.45 Narodni plesi - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Ce-lentanov klan - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.10 Glasbeni spored -14.40 Za prijetno razpoloženje - 15.00 Popevke - 16.00 Lahka glasba - 16.45 Pevci lahke glasbe - 17.00 Ritmi - 17.15 Izbrali ste - 18.00 Operna glasba - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Poje S. Fran-fois - 23.15 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranja glasba -9.07 Ital. plošče - 10.30 Operetna SOBOTA, 17. JUNIJA 1967 glasba - 11.00 Triptih - 11.30 Pogovorimo se o glasbi - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Sobotne kronike - 14.30 Popevke - 16.00 Spored za mladino - 17.32 Tenorist Lauri Vol-pi - 18.05 Znanstvena oddaja -18.15 Glasbeni spored - 20.20 Trideset minut programa - 20.50 Oddajali smo. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 11.42 Pesmi desetletja -12.20 Lahka glasba - 12.45 Turistične informacije - 14.00 Juke box - 15.15 Mezzosopranistka G. Simionato in basist C. Siepi - 16.00 Rapsodija - 16.38 Plošča za poletje - 17.40 Plošče za najmlajše -20.00 Jazz - 21.50 Plesna glasba. III. program 11.00 Antologija interpretov -12.55 Brahmsove skladbe - 14.30 Trio Beaux Arts - 15.25 Trije Chopinovi valčki - 15.30 Cherubinije-va «Medea* - 17.35 Na sporedu Šostakovič - 18.30 Mednarodna lahka glasba - 18.45 Filmske in gledališke novosti - 19.15 Rossinijeve lirike - 19.40 Simf. koncert - 22.30 G. Compton: «Scez-nous». Slovenijo 7.00. 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Glasbena matineja -9.55 Morski svetilnik - 10.25 Plesni orkester - 10.40 L. M. Škerjanc: Počitnic« — suita - 11.15 Is Poli- čeve opere «Deseti brat* - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Melodije - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Zabavna glasba - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 S poti po Italiji -14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Koncert po željah - 16.30 Novi posnetki Gallusovih skladb • 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Gremo v kino - 18.35 Portreti mladih - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Solistična in ansambelska glasba - 19.50 S knjižnega trga - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice -21.00 Zabavna glasba - 21.30 Radijska igra: J. Čuček: Izvidniki 101. polka - 22.10 Vedri zvoki -23.10 Oddaja za izseljence - 24.05 Zaplešite z nami. Ital. televizija 17.00 Giocagid - 17.30 Dnevnik -17.45 Program za mladino - 18.45 Sodobno mesto Rotterdam - 19.15 V parlamentu • 19.55 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeni spored - 22.15 Filippini — Težko ravnotežje - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.00 Francoščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Balet - 22.05 Koncert -22.25 Film: «H bucaniere*. Jug. televizija 17.00 Avto-moto dirke za nagrado Jadrana - 18.40 Vsako soboto * 18.55 Obzornik i9.15 Nastop učencev glasbene šole V. Lisinskega -20.15 Rezerviran čas - 21.00 in 24.20 Dnevnik - 21.38 Nekaj novega, nekaj starega - 22.00 Izbor popevke za zlat notni ključ - 23.30 Golo mesto — film. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,4, najnižja 13,1, ob 19. uri 20,4 stopinje, zračni tlak 1019,3 stanovitni, vieter jugozahodnik 8 km na uro, vlaga 75 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, 12,8 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 17, Jun'1* Gorazd Sonce vzide ob 5.15 in I*ton9 20.56. Dolžina dneva 15.41. w vzide ob 15.27 in zatone <* Jutri, NEDELJA, 1». JuniJ* Bogdan SEJA OBČINSKEGA SVETA I ZA «DAN AVSTRIJE» NA VELESEJMU Nadaljevanje razprave o upravljanju Dun"isM žfap Bruno Marek ■ ■ ■ ■ i ■ ■■ pride no obisk v noše mesto openskega tramvaja in nerednostih Svetovalec Calabria (KPI) in svetovalec Lonzari (MSI) sta orisala resoluciji, ki zahtevata, da se ustanovi posebna preiskovalna komisija občinskega sveta, ki naj ugotovi upravne nerednosti Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so predvsem nadaljevali razpravo o upravljanju o-penskega tramvaja in o domnevnih nerednostih s tem v zvezi. Najprej pa so odobrili nekaj upravnih sklepov. Predvsem so odobrili sklep o razlastitvi zemljišč za razširitev ceste v Grljanu in o plačilu tega zemljišča. Odobrili so tudi sklep, da bo prevzela občina stroške za osvetljavo svetišča na Vejni (Griži), za kar bo potrošila okrog 1.142.000 lir. Pri glasovanju so se vzdržali komunisti in svetovalec dr. Pincherle (PSIUP). Na vrsto je pri-Sel tudi sklep o odobritvi dodatnega izdatka 7.437.500 lir za dela pri gradnji podzemeljskega prehoda za pešce pred železniško postajo. Pri tem je svetovalec KPI inž. Cuffa-ro zahteval, naj bi razpravo o tem odložili, da bi se natančno seznanil s sklepom in s cenitvijo dodatnih izdatkov. Prečesto se namreč dogaja, da podjetja najprej sprejmejo dela po nizki ceni, nato pa takoj zahtevajo dodatne cenitve, češ da so nastale nepričakovane težkoče, ki terjajo večje izdatke. Na ta način se lahko zgodi, da se dodelijo dela določenim podjetjem, ki bi jim sicer ne uspela dražba, ker so nižje ponudbe le navidezne. Njegovo zahtevo so sprejeli in bodo razpravljali o tem drugič. Zatem se je začela razprava o openskem tramvaju, pri čemer sta svetovalca Calabria (KPI) in Lonzari (MSI) orisala resoluciji svojih skupin, ki zahtevata, da se ustanovi posebna preiskovalna komisija občinskega sveta, da ugotovi morebitne upravne in druge nerednosti v upravljanju te občinske ustanove. Kot smo že pisali, so svojo podobno resolucijo liberalci že orisali. Zatem je odbornik Vascotto odgovoril na to obrazložitev resolucij. Sledila sta še dve zahtevi dr. Pin-cherla, ki sta se tikali postopka. Svetovalec Calabria je rekel, da je 6. junija 1966 odbornik Vascotto v imenu odbora odgovoril na vprašanje komunistične skupine in dejal, da odbor nasprotuje ustanovitvi preiskovalne komisije, ki jo je zahtevala ta skupina. Pri tem je podal zelo hude izjave, ki niso razblinile šumenj, marveč so jih celo okrepile. Odbornik je dejal, da ni pri vsej stvari nič resnega in vznemirljivega ter da je bilo upravljanje openskega tramvaja v celoti «svetlo in čisto* ter da je šlo le za male nerednosti, ki jih je moč popraviti. Zakaj je potem pokrajinski nadzorni odbor imenoval posebnega funkcionarja, da bi izvedel preiskavo nad upravljanjem openskega tramvaja? Zakaj je ta odbor kljub protipredlogom županstva na zavrnjeni sklep sklenil, da razveljavi štiri od petih točk občinskega sklepa, katerega namen je bil, da popravi neredno stanje? Zakaj se je občinski tajnik obrnil v imenu občine na sodne oblasti? Ta vprašanja kažejo, da ni vse tako «jasno in čisto* pri upravljanju openskega tramvaja. Zakaj se torej noče sprejeti preiskovalna komisija? Večina sama in prizadeti funkcionarji bi morali zahtevati takšno komisijo, da bi dokazali, da imajo čiste roke, da se ničesar ne boje in da nimajo tudi ničesar prikriti. Pravite, da ima sedaj stvar v roki sodstvo in da zato ni potrebna komisija občinskega sveta. Toda tu je treba nekaj jasno poudariti. Komisija sveta ne bi smela razpravljati o stvareh, za katere je pristojno sodstvo, ki mora izrekati kazenske razsodbe. Sodnim oblastem niso poslali poročila funkcionarja, ki je stvar raziskoval, marveč izjave nekega občinskega funkcionarja. Iz izjav funkcionarja nadzorne na dela. Leta 1955 je znašal stalež I mnenja, da ne smejo uslužbenci openskega tramvaja 82 mest, ko je utrpeti nobene gmotne in norma- komisije se vidi, da so bila vsa napredovanja pri openskem tramvaju od 28.10.1961 do 31.12.1966 nezakonita. Toda teh ugotovitev niso poslali sodnim oblastem. Poleg tega so predložili državnemu prav-dništvu samo del vse zadeve. Kako more potemtakem odbor sklepati o stvari. Iz dokumentacije je jasno razvidno, da je bil v upravi openskega tramvaja nekdo, ki je vedril in oblačil, kakor je hotel. In tega se je odbor zavedel šele po petih letih! Toda odbor so o tem že obvestili. To so storili ko- munisti leta 1965, to so storili ob- činski funkcionarji, ki so več let pošiljali dokumente in obvestila raznim odbornikom in županu. Te funkcionarje sedaj moralno zapostavljajo. Namesto da bi stvar popolnoma osvetlili, so raje prikrili nepotizem pri nameščanju, samovoljo pri upravljanju itd. Tudi odbor je pokazal nekak prezir, saj ni nikoli hotel sprejemati raznih obvestil. Pri tem je Calabria omenil razne dokumente, s katerimi so več let prijavljali nerednosti. Za vso stvar so odgovorni vsi tisti, ki so o stvari vedeli, pa so raje molčali. Zatem je orisal resolucijo MSI misovec Lonzari. Končno je odbornik Vascotto odgovoril na ugotovitve predlagateljev resolucije. Re- kel je, da mora biti sklep, ki ga ski odbor je sprejel prejšnji občins glede openskega tramvaja, že vsem znan. Dejal je, da je že odgovoril na razna vprašanja, češ da je sam nadzorni pokrajinski odbor menil, da je treba počakati na odločitve državnega pravdništva, ki ga je glavni občinski tajnik na račun občine seznanil s stvarjo. Občina je hotela s svojim sklepom samo odpraviti razne upravne nevšečnosti, ki so nastale pri openskem tramvaju od vsega začetka, saj je težko uskladiti upravo industrijskega podjetja z upravo javnega podjetja. Ko je občina prevzela leta 1961 openski tramvaj, je hotela v poskusne namene ohraniti neposredno upravljanje tramvaja. Takrat so bila potrebna raz tramvaj prevzela občina pa je bilo 96 uslužbencev. Zatem je število uslužbencev upadalo in jih je bilo včeraj 74, tako da se je znižal izdatek za osebje za 62 milijonov. Za izboljšanje kvalifikacije osebja pa so izdali 6.000.150 lir, tako da so prihranili 56 milijonov. Kljub znižanju števila osebja pa je služba zadovoljivo delovala. Zatem je odbornik dejal, da je pomanjkljivost v tem, ker ni pravilnika o upravljanju «del v ekonomiji* in za izdatke ravnatelja. Kar se tiče uslužbencev, jih ni bilo moč potem, ko so imeli več let višje kvalifikacije, spraviti na nižjo stopnjo, ker bi to bilo proti sindikalnim pravilom. Kar se tiče položaja posameznih uslužbencev, je dal nadzorni odbor navodila, da bi njihov položaj docela normalizirali. Uprava bo storila, kar bo mogla, toda občinski svet bo pač tivne škode. Govorilo se je tudi o primanjkljaju openskega tramvaja, toda u-poštevati je treba, da se niso tarife od leta 1961 nič zvišale, da se je povečal izdatek za material, da so se povečali izdatki za osebje zaradi sindikalnih sporazumov in skrčenja delovnega urnika za 45 milijonov lir ter da se je število potnikov zaradi širjenja motorizacije znižalo za 25 odst. Odbornik je dal tudi odgovor glede ravnatelja in nekaterih drugih uslužbencev, ki pa ni zadovoljil predlagateljev resolucij. Na koncu je dal svetovalec Pincherle (PSIUP) predlog, naj bi vsem svetovalcem razdelili strogo zaupno poročilo funkcionarja, ki ga je imenovala nadzorna komisija, ali pa naj bi prebrali to poročilo na tajni seji občinskega sveta, toda večina je oba predloga zavrnila. Ugledni dunajski predstavnik bo gost župana inž. Spaccinija V prihodnjih dneh bo prispel v naše mesto dunajski župan Bruno Marek, ki se bo udeležil prireditev ob dnevu Avstrije na tržaškem mednarodnem velesejmu. Župan Marek, čigar prihod je predviden v ponedeljek, 22. t.m., bo s svojo soprogo gost tržaškega župana, ki mu bo na ta način vrnil gostoljubnost, katere je bil deležen med svojim obiskom v maju na Dunaju, ko se je na Marekovo povabilo udeležil otvoritve «Dunajskih poletnih tednov 1967». Na otvoritev teh tednov je bilo povabljenih 27 županov iz raznih evropskih mest. V znak hvaležnosti za gostoljubnost je inž. Spaccini podaril županu Mareku bronasti kipec kiparja Caraja, ki predstavlja Sv. Just, in izvod knjige Silvia Rutterija,_ ki s 50 tiski prikazuje urbanistični razvoj našega mesta. Inž. Spaccini si je tudi izmenjal z dunajskim županom razne poglede in takrat je Marek tudi zagotovil svoj prihod v Trst med velesejmom. Župan Marek bo v času svojega bivanja v Trstu stanoval v hotelu «Adriatico» v Grljanu. Na dan svojega prihoda si bo z ladjo ogledal zaliv in pristaniške naprave, zvečer iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiii OPAŽANJA V TRŽAŠKIH POMORSKIH IN POSLOVNIH KROGIH Zapletljaji na mednarodnih tržiščih zaradi zapore plovbe v Sueškem kanalu Poskusi špekulativnega dviganja cene kavi . Občut-no škodo utegne utrpeti tržaška trgovina z lesom Zapletljaji se odražajo tudi Srednjem vzhodu na mednarodnih tržiščih s surovinami, na katere vpliva še posebej zapora Sueškega prekopa. Kvotacije nekaterih surovin se doslej niso posebno dvignile, to pa se utegne zgoditi v bližnji prihodnosti, ko bodo pošle zaloge blaga pri preprodajalcih in pri grosistih. Vsekakor pa je na vseh važnejših tržiščih v srednji in zahodni Evropi čutiti, da so dogodki na Srednjem vzhodu razdražili povpraševanje po najrazličnejših vrstah blaga — surovinah in polizdelkih — medtem ko so se začeli nasprotno dobavitelji iz čezmorskih dežel vesti z veliko previdnostjo. • ' Na trgu s kavo je izbruh vojne na Srednjem vzhodu vznemiril predvsem trgovinske dejavnosti z blagom iz Južne Azije, Etiopije, Tanzanije in Jemena. Zlasti na ko-tacije azijskih vrst kave utegne občutno vplivati zapora Sueškega prekopa. V kolikor bi se ta zapora zavlekla bo pač treba dovažati kavo iz azijskih dežel v Evropo okoli afriške celine, kar bo znatno povišalo prevozne stroške, hkrati s tem pa bo nastala pri dobavljanju blaga precejšnja zamuda in to bodo prav gotovo izkoristili pridelovalci iz afriških in ameriških dežel, ki lahko zagotavljajo takojšnje dobave kave. Na nekaterih tržiščih so cene že poskočile, vendar ni skok doslej presegel 1-1,5 dolarja pri vreči. Da se utegnejo cene kave v bližnji prihodnosti znatno okrepiti, kaže tudi dejstvo, da so v zadnjih dneh evropski uvozniki občutno povečali obseg povpraševanja po svežen blagu. V tem okviru ne manjkajo sporadični poizkusi, da bi špekulativno dvignili ceno vsem važnejšim vrstam blaga iz čezmorja, kar zadeva kavo pa se bo špekulativno gibanje le stežka moglo uveljaviti, ker na najvažnejših evropskih tržiščih prevladuje kava iz Južne in Srednje A-merike, ter iz afriških dežel ob Gvinejskem zalivu. Nasprotno s tem pa prihaja poper predvsem iz dežel pridelovalk v monsunskem pasu južne Azije: čim se je zvedelo, da je Sueški prekop neprevozen, so operaterji na borzah dvignili ceno popru. Dviganje kotacij ni preseglo določene meje, ker so zaloge blaga zaenkrat precej močne, toda če bo prekop del časa zaprt, bodo zaloge pošle in se utegne cena, zaradi plovbe okrog Afrike, znatno dvigniti. Na trgu s kakavom niso zapletljaji na Srednjem vzhodu povzro- čili nobenih posebnih motenj. Pri tem gre pač za blago, ki ga evropskim tržiščem dobavljajo predvsem dežele ob Gvinejskem zalivu, med njimi zlasti Gana in Nigerija, ki jih ni vojna ob Sueškem prekopu v ničemer prizadela in ki ležijo ob prometnih zvezah izven prizadetega območja. Tržaška lesna trgovina bo pa zaradi omenjenih zapletljajev predvidoma utrpela občutno škodo. Avstrijski izvozniki so namreč že pred dnevi močno zmanjšali dobave žaganega lesa državam na Srednjem vzhodu, bodisi zaradi nerednega poslovanja pomorskih zvez, boaisi iz bojazni, da bi ne mogli pozneje izterjati svojih faktur. Župan sprejel dr. Guido in dr. Santonastasa Župan inž. Spaccini je včeraj dopoldne sprejel na županstvu novega tržaškega kvestorja dr. Marcella Guido. Inž. Spaccini, ki se je v našem mestu že sestal z dr. Guido pred leti, ko je bil ta v Trstu v no z izbrano zbirko kuhinjske o-preme. Redni občni zbor Dijaške matice V Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa je bil sinoči redni občni zbor Dijaške matice v Trstu. Na občnem zboru so bila podana poročila predsednika, tajnika, blagajnika, ravnateljev Dijaških domov v Trstu in v Gorici, nakar se je razvila Živah na razprava, v katero so posegli številni prisotni člani in prijatelji. Po razpravi in razrešnici staremu odboru, je bil soglasno izvoljen novi odbor. Več bomo o tem zboru tako pomembne ustanove za našo manjšino v Italiji, poročali jutri. pa se bo udeležil sprejema, ki ga bo njemu na čast priredil inž. Spaccini v vili Revoltella. Naslednjega dne bo dunajski župan obiskal velesejem in imel v avstrijskem paviljonu tiskovno konferenco, katere se bodo poleg časnikarjev udeležili tudi vsi najvidnejši predstavniki tržaškega gospodarskega življenja. Nato se bo Marek udeležil kosila, ki ga bo priredila velesejemska ustanova v hotelu «Obelisk» na Opčinah, pozno popoldne pa sprejema, ki ga bo priredila avstrijska zvezna trgovinska zbornica. Zvečer bo ugledni dunajski predstavnik na večerji, ki jo bo priredil župan v nekem lokalu v Sesljanu, v soboto, 24. t.m., pa bosta župan Marek in njegova soproga odpotovala na Dunaj. Zaključena turneja Slovenskega gledališča Slovensko gledališče je po zaključni sezoni v Kulturnem domu bilo v teh dneh na gostovanju v nekaterih primorskih središčih onstran meje, kjer je nastopalo s Pi-randeUovo komedijo «Saj ni zares». 9. t. m. je gostovalo najprej v Postojni, kjer je predstavi kljub silnemu nalivu prisostvovalo okrog 350 ljudi in je bila dvorana povsem zasedena. Naslednjega dne je gledališče gostovalo v Idriji, kjer so bili vsi prostori v dvorani že v predprodaji razprodani. Tudi tu je silen naliv nekoliko vplival na obisk, vendar je bila dvorana dobro zasedena in gledalci so komedijo sprejeli z velikim navdušenjem. 12. t.m. je SG gostovalo v Novi Gorici v kino dvorani, ki je bila natrpana do poslednjega kotička, go-stovalna turneja pa se je zaključila 15. t.m. v Sežani, kjer je komedija prav tako doživela prodoren uspeh. Kulturni delavci v vseh teh občinah, kakor tudi gledalci, so izrazili željo, da bi naše gledališče gostovalo pri njih tudi v jesenski predsezoni s kakšnim drugim delom. Vodstvo gledališča je obljubilo, da bo to željo upoštevalo morda z «Bi-rozavrh ali s komedijo «Moje dete», da tako zadosti kulturnim potrebam teh primorskih središč, ki so naše gledališče vedno sprejemala z največjim gostoljubljem in zadovoljstvom. S to kratko turnejo je SG tudi dejansko zaključilo svojo letošnjo sezono in njegovi člani se sedaj podajajo na zaslužen oddih, želimo jim prijetne počitnice z željo, da bi se v jeseui v novi sezoni spet vsi srečali v našem Kulturnem domu pri polni dvorani in v prazničnem vzdušju. V SREDO ZVEČER V PROSVETNEM DOMU Uspela zaključna produkcija gojencev glasbene šole na Opčinah Med nastopajočimi so bili poleg openskih tudi gojenci iz Trsta Nastopil je tudi mladinski pevski zbor z Opčin in iz Trsta Gojenci glasbene šole GM ob nastopu na Opčinah čeprav na Opčinah ni podružnice glasbene šole, so vzgojitelji te šole hoteli vendarle prirediti za konec šolskega leta tudi v tej vasi zaključno glasbeno produkcijo. Produkcija je bila v sredo zvečer prvič na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma in starši ter ljubitelji glasbe in mladine so se lahko prepričali kako so openski gojenci, ki obiskujejo glasbeno šolo v Trstu, poleg vsakdanjega šolskega učenja napredovali tudi v študiju glasbe. Mladi glasbeniki in mladinski pevski zbor so udeležencem produkcije pripravili zares lep in prijeten vččer, ki jim bo ostal v spominu. Prisotne, ki so napolnili dvorano, je pozdravil ravnatelj glasbene šole v Trstu dr. Gojmir Demšar, ki je v kratkih besedah orisal pomen vzgoje in ljubezni do glasbe. Nato je stopila na oder domačinka Dragica Hrovatin, ki je napovedovala vsako točko sporeda, ki je obsegal kar 16 točk. Nastopili so gojenci z Opčin: Alenka Peterlin, Paride Sossi in Sergij Guštin, poleg njih pa še Ksenija Brass, Aleksij Kalc, Tea Košuta, Igor in Stojan Kuret, Luciana Gradara, Majda Terčon, Maja Furlan, Ada Markon, Boris Zidarič, Borut Kodrič in Ervin Gombač. Veliko priznanje je žel otroški godalni ansambel, ki je pod vodstvom prof. Sluge zelo dobro zaigral venček narodnih pesmi. Tudi zbor harmonikarjev je žel obilo odobravanja. Odbornik Dijaške matice VALTER BRUS in MAGDA PODGORNIK se danes poročita. Odbor Dijaške matice no-voporočencema iskreno čestita. Čestitkam se pridružujeta u-rednlštvo in uprava Primorskega dnevnika. lllllll(lllimillllllUllimil1llll||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||i|||ii|||||||||||||||||||||||,mim|,m||,||,|,||||||,||,|n||||tn||„||||,,,,m||||U||||||||„|M|||||||||||i|l|||||||| svojstvu podkvestorja, se je z gostom zadržal v dolgem prisrčnem razgovoru. Visokemu funkcionarju je izrekel svoje zadovoljstvo zaradi njegovega imenovanja in mu zaže-eni lel uspehov v njegovem delu. Župan je včeraj sprejel tudi novega republiškega prokuratorja dr. Francesca Saveria Santonastasa, Podeljene nagrade za pohištveni natečaj Na vsedržavnem natečaju za pohištvo, ki ga je razpisala uprava tržaškega velesejma s tematiko «Sestavni deli za kuhinjo po zahtevi evropskega tržišča*, je zmagal arhitekt Sergio Rizzl skupno z Ll-berom Grecom. Nagrada znaša skupno milijon idr, ki jih bodo izročili zmagovalcema 2. julija. Drugo nagrado (500.000 lir) prejmeta arh. Giovanna Massari, Roberto Pamlo in Renato Toso. Tri nagrade po 200.000 tir prejmejo arh. Adelmo Rascaroli in arh. Claudla Oavallazzi, Stud. arh. Fi-iippo Laudicina in Pupa Pedriz-zetti ter arh. dr. Luigi Bandini Buti. Nagrajeni vzorci bodo razstavljeni na razstavišču velesejma skup- 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 SESTANEK SVETOVALSKE KOMISIJE ZA PROMET Ukrepi za varnost prometa na naših pokrajinskih cestah Postavitev zaščitnih ograj in omejitev hitrosti na kritičnih točkah Pod predsedstvom odbornika Vi-sentinija se je v preteklih dneh sestala v palači Vittorio Veneto stalna svetovalska komisija za javna dela, ki je razpravljala pretežno o varnosti na naših pokrajinskih ce stah. Vprašanje, ki ga je sprožila predložitev sklepa, ki se nanaša na dodelitev natečaja za dobavo in postavitev kovinskih zaščitnih ograj na pokrajinskih cestah, ki je bil odobren, je žal aktualno zaradi nesreč, pogosto smrtnih, ki so tudi v naši pokrajini v tragičnem porastu. V razpravo so posegli svetovalci Strudthoff (MSI), Kapelj (KPI), Donadel (KPI), Franzin (KD) in Jona (PLI), katerim sta izčrpno odgovorila odbornik Visentini in arh. Petrossi, ki sta tudi naznačila najbolj kritične točke in sicer: ovinek Marangon na cesti Devin Nabrežina, ovinek pri km 1500 na cesti proti Prebenegu, cesto proti morju v Sesljanu zaradi številnih ostrih o-vinkov, kraško cesto pri km 11,700 (nadvoz na državni cesti 202), pri km 10,200 (ovinek pri pokopališču na Proseku) Komensko cesto (ovinek na mostu nad železnico) in na cesti proti Gabrovcu pri km 200. Na teh točkah je pokrajinska u-prava določila omejitev hitrosti na 30 km na uro predvsem zaradi nevarnosti za promet. Iz razprave se je izluščilo priporočilo vsem avtomobilistom, naj u-poštevajo omejitev hitrosti na označenih točkah, kakor tudi priporočilo varuhom reda, naj bi sprejeli preventivne in represivne ukrepe proti kršiteljem. Predsednik komisije Visintini je nato sporočil, da so bila oddana dela za popravke in ureditev ceste Šempolaj-Mavhinje za znesek 27 milijonov Mr. Dela so bila dodeljena tvrdki Mari-Mazzarolli iz Trsta. Dela vključujejo izkope, gradnjo temeljnih in obrambnih zidov iz cementne mase, zgraditev cestne podlage z zdrobljenim gramozom in asfaltno zmesjo ter položitev asfaltne obloge. Načrt predvideva tudi spremembo trase na najbolj nevarnem odseku ceste, in sicer v bližini ovinka na najvišji točki vzpeti ZAKLJUČENA PREISKAVA 0 KRVAVEM DOGODKU V BARU «S PINA* Pojasnjene vse okoliščine, v katerih je Bubnicheva zabodla z nožem Mazzerja Poleg Bubnicheve prijavljeni sodišču tudi trije mladeniči, ki so bili priča prepiru in ki so skrili nože Preiskava karabinjerskega preiskovalnega oddelka v zvezi s krvavim dogodkom v baru «Spina» v Ul. Udine 10 je zaključena. Lucia-no Bubnich por. Pitacco iz Ul. Ron-cheto 15 bodo prijavili sodišču zaradi poskusa umora Alda Mazzerja. Poleg Bubnicheve so karabinjerji prijavili sodišču tudi tri mladeniče, ki so bili priče prepira. Gre za 19-letnega mehanika Alessandra Ior-dana iz Ul. A. Antico 31, 19-letne-ga pleskarja Stanislava Kermeza iz Ul. delle Ginestre 3 in 24-letnega električarja Silvana Lakoviča iz Ul. S. Santi 11. Trojica se bo morala zagovarjati pred sodniki zaradi podpiranja in naklonjenosti do storilke. Bili so namreč oni tisti, ki so skrili nože. Prejšnji ponedeljek so se Iorda-no, Kermez in Lakovič znašli v baru skupaj z Mazzerjem. Prisotni sta bili še drugi dve osebi. Preden je prišlo do krvavega dogodka, se je trojica šalila z Bubnichevo. Ta je v šali celo grozila z nožem Iorda-nu, ki je zagrabil steklenico piva, jo razbil in se ji postavil v bran. Kasneje ga je Bubnicheva, še vedno v šali udarila s pestio po obrazu, da se mu je ulila kri iz nosa in pomazala majico. In prav ta okolnost je bila odločilnega pomena, da so karabinjerji našli skrite nože. Bubnicheva se je po šaljivem prepiru z Iordanom začela prerekati z Mazzerjem. Vzrokov za prerekanje je bilo več in vsi zelo malenkostni. Mazzer ni hotel plačati dveh piv, nakar mu je Bubnicheva očitala, da ni še poravnal dolga približno 30.000 lir, ki mu jih je v več presledkih posodila, ko sta se še dobro razumela. Beseda je dala besedo, prišli so na dan tudi očitki v zvezi s prejšnjim intimnim življenjem obeh, ljubosumnost in podobno. Mazzer se je ženski postavljal po robu, ta pa se je razvnela in v divjem napadu jeze potegnila iz zavoja izpod točilne mize najdaljši nož, prišla pred točilno mizo in porinila rezilo Mazzerju v trebuh. Potegnila je nato nož iz rane in z rezilom udarila Mazzerja v roko, v kateri je držal kozarec, da se je razbil. nož k drugim in zavitek izročila zaključku fotografska razstave bo Iordanu s prošnjo naj ga skrije, razstava del priznanih slikarjev iz Ta je odšel do svojega motofurgo- naše dežele ter nekaterih del ki- na ape, ki je bil parkiran na vogalu Ui. SanfAnastasio, vrgel zavitek z noži v kason in ga pokril s ponjavo. Vrnil se je nato v bar in povedal prijateljem, kam je skril nože. Ob prihodu karabinjerjev sta bila v baru samo Bubnicheva in pijani gost. Na ulici so karabinjerji opazili Iordana, ki je imel od krvi umazano majico. Ker niso našli nožev, so zasumili, da ima Iordano pri zadevi prste vmes, zato so ga odpeljali na zasliševanje, kjer je priznal. Ko sta Kermez in Lakovič videla, da so Iordana odpeljali, sta se vrnila proti večeru v Ul. SanfAnastasio, nekaj šarila po kasonu mo-tolurgona in se nato z njim odpeljala. Zapazil ju je karabinjer v civilu in jima sledil z avtom. Mladeniča sta z motofurgonom odšla do zgornjega dela Ul. Cisternone in skrila zavitek v grmovje. Nista še dokončala svojega dela, ko so ju že prijeli in odpeljali na zaslišanje. Ker se ni dalo nič tajiti, sta tudi onadva priznala in pokazala kraj, kjer sta skrila nože. Ostalo je znano. Bubnicheva je v zaporu priznala svojo krivdo, čeprav se je dolgo časa upirala. S tem je preiskava zaključena. Edinole Mazzer leži v bolnišnici in zdravniki so še vedno v skrbeh za njegovo življenje, ker se je štiri dni po operaciji pojavil začetek pljučnice. V Sesljanu otvoritev fotografske razstave Danes pozno popoldne bo na sedežu avtonomne turistične In leto-viščarske ustanove v Sesljanu svečana otvoritev fotografske razstave, na kateri so posnetki iz Trsta, Tržiča in Milj iz dobe od leta 1902 do 1905. To bo obenem uradna otvoritev turistične sezone na devinsko-sesljanskl obali. Ob tej priliki bo govoril predsednik omenjene ustanove Lenarduzzi, ki bo prikazal razvoj turizma na tem področju, načrt za prihodnje delovanje ustano- Ranjeni Mazzer se je prijel za ve ter probleme, ki se tičejo tu- trebuh in imel je toliko moči, da je stekel iz bara do parkišča tak- ne. Na tem ovinku so bile v pre ?ijev_ v Ul. Lavatoio, odkoder se teklosti že številne nesreče, neka -j6’ . onemogel, dal odpeljati v tere tudi smrtne, in predstavlja še bolnišnico. sedaj stalno nevarnost za promet. Medtem je Bubnicheva spravila rizma na tem področju. Fotografska razstava je zelo zanimiva, saj so prikazani kraji, ki so v zadnjih desetletjih popolnoma spremenili svoje lice. Zvečer bo v restavraciji «Caravella» v Sesljanu tekmovanje «beat» orkestrov. Ob parja Mascherinija. Med prireditvami, ki jih bo organizirala omenjena ustanova v letošnji sezoni, naj omenimo še nagrado «Devln» za slikarska dela «ex tempore«, natečaj za kinoamaterje (filmi 8 in 16 mm), izvolitev mlss Furlanije-Julijske krajine itd. Tudi na sesljansko obalo so prišli prvi turisti, in to v večjem odstotku kot prejšnja leta v enaki dobi. Zaradi slabega vremena pa se je dotok turistov zadnje dni znatno skrčil. Kljub temu je skoraj gotovo, da bodo letos zabeležili zelo velik obisk domačih in tujih gostov, na kar so se gostinci dobro pripravili. Danes ob 18.30 bo na sedežu leto-viščarske in turistične ustanove v Sesljanu sprejem ob otvoritvi turistične sezone. Z Vladni komisar dr. Cappeliini je včeraj ob 17.30 sprejel predsednika in podpredsednika športnega društva «Trlestlna» grofa Guamle-rija in odv. Coluimmija. Strelec v baru «Moncenisio» še vedno na svobod! Napadalec v baru «Moncenisio» 32-letni Antonio Piccolo iz Ul. Al-fieri 8, ki je predvčerajšnjim streljal na 21-letnega Silvana Boziglia-va, je še vedno na svobodi. Izginil je brez sledu in do včeraj ga policisti letečega oddelka niso mogli še izslediti. Krožijo glasovi, da se je zatekel v Furlanijo, drugi spet pravijo, da je poiskal prebežališče onstran meje. Sam Piccolo je baje dal vedeti, da ima namen predati se policiji, če bi mu ta dala možnost, da se vrne brez kakršnihkoli sitnosti na poti v Trst. Medtem je Boziglava v bolnišnici včeraj zjutraj zaslišal preiskovalni sodnik dr. Franzot. Sodnik je hotel izvedeti za razloge streljanja, “ if “ toda Boziglav ni hotel ničesar povedati in je vztrajal na svojih prejšnjih trditvah. Policisti so predvčerajšnjim prišli v stik s Piccolovim bratom Alfredom, ki ima stojnico z drobnarijami in oblačili na Ponterošu. Zdi se, da je Piccolov brat povedal, da je v baru prišlo do izzivanja na račun Antonia. Razdražen naj bi ta potegnil pištolo iz žepa in sprožil. Preiskava še traja. Na koncu sporeda sta nastopila skupaj mladinska zbora z Opčin in Trsta, ki sta pod vodstvom Nade Zerjalove zelo dobro zapela pesmice: «Nesreča», «Krasen pogledu, «Kdo veselo živi«, «Zjutraj» in «Zbadljivka». Drevi bodo imeli zaključno produkcijo gojenci glasbene šole podružnice na Proseku. V VILI REVOLTELLA Župan bo sprejel konzularni zbor V ponedeljek, 19. t.m. ob 21. uri bo župan inž. Marcello Spaccini v prisotnosti odbornikov in načelnikov svetovalskih skupin sprejel v vili Revoltella zastopnike konzularnega zbora v Trstu. Včeraj seja obč. sveta v Dolini Sinoči je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je razpravljal o nekaterih upravnih zadevah, o-dobril predlog občinskega odbora za nova javna dela ter pooblastil župana, da sklene dogovor za kompromisno ureditev zadeve glede ju-sarskih zemljišč v Gročani. Podrobneje bomo poročali v nedeljski številki našega dnevnika. Razna obvestila Prosvetno društvo Barkovlje obvešča, da zaradi tehničnih razlogov v nedeljo, 18. t.m. ne bo napovedane zakuske. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi danes, 17, junija ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva (Scsčeva hiša) nastop gojencev šole Glasbene matice. Prosvetno društvo Igo Gruden v Nabrežini priredi v nedeljo, 18. junija ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva nastop gojencev šole Glasbene matice. Prosvetno društvo Prosek - Konto- vel priredi v nedeljo, 25. junija enodnevni izlet v Kostanjevico na Dolenjskem. Vpisovanje vsak večer v sedežu društva. SPD Trst opozarja svoje člane, da izleta na Nanos, Vremščico in Slavnik ne bo zaradi stavke avtobusnih podjetij. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 16. junija se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 93-letna Emerica Lupa. tini vd. Časa, 81-letna Stefanla Mel-linz, 78-letnl Oreste Montagnari, 73-letni Giuseppe VianeMo, 60-letnl Giuseppe Žiga n te, 67-letna Maria Hart-kopp vd. Rovere, 79-letna Maria Ca-tenazza vd. Spazzapan, 81-letna Maria Visintin vd. Spesrot. 68-letna Maria Maura Deilmonte por. Serra, 86-letni Ferrucciio Sartori, 81-letni Giuseppe Sandrin, 62-letna Lucia Maier por. Zucca, 61-letnl Francesco Gru-bissa, 86-ietnl Giuseppe Steppinl. Šolske vesti V rdel* Na znanstvenem liceju — .ol. ska cesta 13 - Je ska razstava, ki je stvu od 9. do 13. ure. * * * . Osnovna šola v Dolini razstav^ it- DUUUl v nedeljo, 18. t,m. od 9. d0—'z,. V 11 , 1«, --- - JJ-O od 16. do 19. ure risbe to r0CI la učencev, Ob 18. uri bo zaključna šolska P(i reditev v župnijski dvorani. Osnovna šola v Borštu. V hejkjL 18. t.m. ob 18. uri bo p8 sestrah zaključna šolska Pr vrt. Nastopili bodo otroci otroškega ca in učenci osnovne šole. Osnovna šola v BoIJubp®, razstavo risb in ročnih del ^ deljo, 18. t.m. od 9. do 12. in do 19. ure. » » * Ul. c,‘ Na slovenskem učiteljišču, - rJZ. ravaggio 6, je na ogled ure. stava, ki je odprta od 9. do Op8' ročnih ^ risb, ki bodo na šolah na ^ iatj Didaktično ravnateljstvo “a del m nah vabi na razstave . ro£nlprosekii £-Ws«S"SS!.?M{i t.m., na Repentabru 25. t.m., (in čah 25. t.m. in v Sv. Križu • 'jj Razstave bodo odprte od s. ure in od 16. do 20. ure. V nedeljo bodo na sl®vt®,ki?vanu lah pri Sv. Jakobu, pri Sv. *■ ^ in v Barkovljah razstave roc in risb učencev osnovnih s • ^ stave bodo odprte od 9. u° od 16. do 19. ure. * * * jjj. V nedeljo. 1». junija bosta ^ sta vi jati svoja ročna dela jVBrjj{L osnovni šoli v Nabrežini i« P* .# jj, kih. Razstavi bosta odprti 18-t.m. od 9. do 20. ure. ki* Na srednji šoli s slov*« nJ učnim jezikom «FRAN LEVSj ,^oi Proseku bo razstava raznih ‘ ^ jj, in risb učencev šole v 9, junija in nedeljo, 18. _ junija jo, do 18. ure in v ponedeljek, nija od 9. do 13. ure. Osnovna šola v Barkovljah P?'! v nedeljo, 18. t.m. od 9. d0 de]jeK od 16. do 19. ure ter v P°"e“ je! od 9. do 12. ure razstavo roC' in risb. Nazionale 16.00 «Le avventure fjr. vy Crocketts Technicolor. F C ker, Buddy Essen. . , toto> Excelsior 16,00 «Dolcl vizi “ .„0i^ Technicolor. Zero Mastel. F dano mladini pod 14. fett1' Fenice 16.00 «Killer calibro ■>" nicolor. dooiia» Eden 16.00 «Un uomo, una A- ' Technicolor. 2 nagradi L'sc‘']aij.f! ^ nouk Aimee. prepovedano pod 14. letom. . ,a # Grattacielo 16.30 «1 plačen de' geK te* Technicolor. Norma Blg ir Prepovedano mladini P°a tom. ,o) Ritz (Ulica San Francesco * ifno* 16.00 «Django špara Pe‘ „^7 Technicolor. Glenn Saxon, do Sancho, Nando Gazzolo. Alabarda 15.30 «Lo spečemo^,:, vita* Technicolor. Lana Sandra Dee, John Gavin. ^la-Fiiodrammatico. 16.30 «10.ouu ri per un massacro« C° .^jK. Gary Hudson, Loredaua ‘pjjjae* Moderno. 16.00 «Modesty rrreti d 4V|W niTivv — -. Technicolor. Monica Vitih Stamp, Dirk Bogarde. Cristallo 16.30 «Riderš 0 Tomu Technicolor. O. w- Eleonora Rossi Drago. prep®- Impero 16.30 «Dalla terrazza*' vedano mladini pod l6- 1 . sp*“ Vittorio Veneto 15.30 «Non hcm0n. ma per denaro*. Jack Le" Ideale 16.00 «11 sipario *j.ul<' Technicolor. Paul Newn>*nn’ Andrevvs. Astoria (Ulica Zoruttl, filobaii’altr<”' 16,00 «Da un momento Technicolor. Jean Seberg. Astra 16.30 «Khartoum». ,, «uip‘' Abbazla 16.00 «Texas oltre >* - pt: Technicolor. Alain Deloh’ Martin. LETNI KINO DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Davanzo, Ul. Bernl-nl 4, Godina AUTGEA, Ul. Ginnastlca 6. Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 — Ul. DUz 2, Spozna. Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN ((od 19.30 Od (30) Blasoletto, Ul. Roma 16, Centauro, Ul. Rossettl 33, AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanfAnna, Er-ta dl S. Enna 10. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokojnega josapa Starca daruje Vida Babič 2000 lic za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Josipa Starca darujeta družine Ma-Jovski 2000 lir za prosvetno društvo Prosek-Kontovel. Sattellte (Borgo S. Sergio » t^k 2„°b IV »!***^X tek ob 21. uri. Danes - # -- Lux «Sedotta e abbandonai'^c>. fania Sandrelli, Lando TRŽAŠKA KNJIGA^ • Ul. »v. Frm«<,,sl“' 'telelvn «1-7»* Inl Novost: Kos: Oris filozofije Zapustila nas je naša Matilda Caharija Pogreb drage pokojnico js1 dne 17. t.m. ob 17.30 lz sti na domače pokopališč • Žalujoče sestre Ljud*11'.^ pf stina, Danila, Ivank* jv«11’ gomila, brata Stank« svakinje, svaki in Nabrežina, 17. junija Dne 16. t.m. je zapustila svoje drage MARIJA POLJAK por. ROJC M- Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v nedeljo, t.m. ob 9. url iz mrtvašnice bolnice sv. Marije Žalostno vest sporočajo vaoi otroci Ema, Josip in Ida, . zeta in drugi sorodu I.T.F. Ul, Zonta 3. Tel. 38-006 VI. % Vi V% *% %%%%% %% %\x *%\ \ A* * %S*V »S*** pS^«?ls'l I3,? *%% *SM? % % = š ?*?• IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V glavnem potrjene kazni skupini begunskih roparjev Gre za izvršitelje znanega ropa na menjalca valute Martina Straina iz Ul. S. Lazzaro Pred tržaškim prizivnim porotnim *°diščem (predsednik Franz, pridni sodnik Cariglia, generalni Madvnik Pascoli, obramba Morge-,a' Padovani in Antonini) so se igrali včeraj ponovno zagovarjati Jugoslovanski begunci, ki so v japiju l. ]965 zagrešili znani rop jv Ul. s. Lazzaro. Proti razsodbi hotnega sodišča prve stopnje so ; j® pritožili skoraj vsi obsojenci, ni ^ se pritožil javni tožilec. Priziv-?° Porotno sodišče je v bistvu po-'fdilo prvotno razsodbo. Oprostilo : * zaradi pomanjkanja dokazov le ^seina Plečiča, ki je bil obtožen J*“Upa ukradenega blaga (obtožba j? Konkretno zadevala okoliščino, ? je Plečič, skupaj z nekaterimi togimi obtoženci, pil, jedel in predeval po hotelih na račun denarji’ ki je bil ukraden Martinu Strai-v Ul. S. Lazzaro. Prvostopno JJ®šče je obsodilo Plečiča zaradi ^ prekrška na 10 mesecev zapo-a in na 50.000 lir globe. Kazen pa £ bila pomiloščena in Plečiča so d°j izpustili iz zapora, ovoj čas smo obširno poročali o ™Parskem podvigu skupinice jugo-’®yanskih beguncev (nekateri so Phsli čez mejo popolnoma zakoni-■ L ki so bili v bistvu delomrzneži ? ki so mislili, da bodo na zapa-71 hitro obogateli. Zato so se do-rienili, da bodo oropali Martina ukaina iz Ul. S. Lazzaro 19, kate- rega so spoznali na pokritem trgu in za katerega so vedeli, da se ukvarja z valutnimi posli (zamenjava lir in dinarjev). Zato so neki večer prišli na njegov dom, kjer so zaprosili za prenočišče (Strain je namreč z žensko, ki je živela skupaj z njim, dajal v najem sobe za prenočevanje). V Strainovem stanovanju so prenočevali štirje. Naslednji dan zjutraj je prijel še peti moški in potem so izvedli roparsko dejanje. Policija je prišla roparjem kmalu na sled. Nekatere so aretirali v Trstu, druge pa v srednji Italiji (kamor so zlikovci zbežali po ropu). Porotno sodišče je lani v juliju spoznalo za krive in obsodilo na ustrezne kazni naslednje: 38-letne-ga Nikifora Grujiča iz Beograda (7 let zapora in 300.000 lir globe) 29-le.tnega Stevana Sajina .iz Beograda (ista kazen), 25-letnega Miroslava Raduliča iz Zadra (ista kazen), 27-letnega Svetozara Beljako-viča (ista kazen), ki pa ni prisostvoval obravnavi, ker ga policija ni izsledila. Poleg teh so bili obsojeni na nižje kazni tudi Romuald Rob, Husein Plečič in Pietro Mar-chesich (ta se ni pritožil proti razsodbi porotnega sodišča). Pri poteku včerajšnje obravnave je treba omeniti nekatere zanimivosti. Trije obtoženci, ki so bili najhuje kaznovani, so se pritožili ''»iiiiiiiiiiiiiiiniiiiinniiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiii jKAJ PODATKOV ZA MESEC MAJ Obsežno delo pokrajinskega laboratorija za higieno Kemični oddelek je opravil 340 analiz Ugodni rezultati nadzorstva nad živili V maju je pokrajinski laborato- proti razsodbi prvostopnega porotnega sodišča trdeč, da so bili prehudo kaznovani. Nekateri so trdih tudi, da je Strain ozdravel v manj kot 40 dneh. V tem primeru bi spadal namreč njihov prekršek pod odlok predsednika republike o amnestiji in pomilostitvi. Generalni pravdnik pa je trdil, da se je moral Strain zdraviti več kot 40 dni zaradi divjaškega napada ter da je bila zato kazen, katero so jim naložili (vsakemu po 2 leti zapora) popolnoma pravična. V bistvu so tudi porotniki druge stopnje upoštevali tožilčeve zahteve. Deloma so upoštevali le Pleči-čev priziv. Mladenič, ki je prišel na razpravo v položaju osebne prostosti, je namreč dejal, da se je med tem časom oženil in da pričakuje, da se bo izselil v Ameriko. Vendar pa mu oblasti delajo določene sitnosti zaradi obsodbe prvostopnega porotnega sodišča. Da bi mu olajšali odhod iz Italije, so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Obravnavi ni prisostvoval Romuald Rob iz Zagreba, ki je bil tudi izpuščen na svobodo takoj po razsodbi v juliju lani. Marchesi-chev je primer zase. Mladenič ni bil zapleten v roparsko dogodivščino, toda moral se je zagovarjati zaradi ponarejanja dokumentov. Prvostopni sodniki so ga v odsotnosti obsodili na 1 leto zapora. Sodnij-ske oblasti so ga dolgo časa iskale in ga nazadnje vendarle izsledile. Ker je bil že obsojen, ni bil deležen pogojne kazni. Zato se je vče-j raj znašel v železni kletki skupaj z ostalimi glavnimi obtoženci. za higieno in profilakso zelo f^tzivno deloval. Kemični odde-J? Je opravil 340 analiz, .od. kate-C le bilo 20 kemičnih in 20 md-»skopskih. Vsak dan so nadzo-hj. . M vodo iz štivanskega in na-,finskega vodovoda ter opravili 13fJze vzorcev te vode iz raznih napeljav, da bi ugotovili, ali d' v°da pitna. Pregledi so dali ve-fS Pozitiven rezultat. V maju so l?*čani povprečno porabili 127.336 m vode na dan. “Kodno je bilo tudi nadzorstvo mlekom in mlečnimi izdelki. K Podrobno so nadzirali tudi peta, bruha in analizirali 42 vzorcev, kj Petih so ugotovili, da je bil , prevlažen in slabo pečen. 7,a-w ®° peke prijavili pokrajinskim k^vstvenim oblastem. Mašiend h.rj 1-n moka pa sta ustrezala tJ^Pisom. Nadalje so prijavili 11 Jtr^ev, ker so ugotovita,; da so iC“ovale testenine, ki so jih pro-več moke iz mehke vrste a5' kakor je predpisano, ker se pfablja za testenine trdo žito. b, .‘Pregledu maščob, to je masla •m* a, niso ugotovili nobene ne-IjOostl. Konservirana hrana je bita, , redu razen dveh vzorcev rib-"1 konserv. 1,1 laboratorij je tudi zaprošen, da 1 taJ^egledal zalogo konserviranih | > “‘Svodov, ki že dolgo časa ležijo h) Prostem pristanišču. Ugotovili so nevarni za zdravje in jevni zdravstveni dejavnosti z zelo zapletenimi analizami, saj razpolaga z najbolj sodobnimi napravami v državi. Tehniško osebje se je u-deležldo raznih vsedržavnih in mednarodnih kongresov v maju ter s tem znatno znanstveno in praktično prispevalo k reševanju vprašanj, o 'katerih so razpravljali. Okradli so nemškega trgovca Neznanci so predvčerajšnjim ponoči vlomih v avtomobil «opel ca-ravan» ED-R 859 (D), ki ga je 48-letni nemški državljan, trgovec Ed-win Heirich Hann pustil pred penzionom uOrchidea« v Miramarskem drevoredu. Tatovi so s silo odprli desni deflektor in iž notranjosti avta odnesli površnik, 'par čevljev in dve obleki v skupni vrednosti 115.000 Ur. Hann je tatvino prijavil na komisariatu v Barko vi J ah. Smrtne posledice prometne nesreče Trilnšestdesetletni delavec Antonio Furlan iz Ul. Žara 2 je sinoči ob 20.10 podlegel hudim poškodbam, ki jih je dobil prejšnji petek pri prometni nesreči. Nesreča, ki je Furlana stala življenje, se je pripetila na Istrski ulici blizu stavbe št. 131 kjer ga je pri prečkanju ulice podrl avto TS 76409, ki ga je proti Trgu Val-maura šofiral 52-letni Giorgio Fortuna iz Ul. Romagna 37/1. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Še en mejni prehod odprt tudi za avtomobilski promet Pri Solarjih bodo zgradili tudi planinski hotel - Strelsko tekmovanje Čedad-Nova Gorica ZADNJI DAN POUKA Z lestve j‘e padel Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 30-letni delavec Li-vio Vascotto iz Naselja San Cri-stoforo 15, ki je uslužben pri Ace-gatu. Okrog 9.30 je Vascotto na Furlanski cesti blizu stavbe štev. 83-1 s tam stoječega semaforja snemal električne kable. Za to opravilo se je povzpel na lestev, naenkrat pa se je tako nerodno prestopil, da je izgubil ravnotežje in padel z višine- .približno štirih metrov. Pri padcu se je ranil po nosu in zadobil udarce po spodnji strani hrbta ih'" levem kolenu. iiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiKtmiiJiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiMMiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ PONOČI PRED BARKOVLJANSKIM POKOPALIŠČEM Obmejni prehod v Solarjih v občini Dreka so pred kratkim usposobili tudi za mednarodni promet z avtomobili. Ker smo sedaj na začetku -poletne sezone, bo to nedvomno prispevalo k razvoju turističnega prometa med Beneško Slovenijo in gornjo Soško dolino. Ravnatelj pokrajinske turistične ustanove iz Vidma dr. Boscarolli sl je v spremstvu župana iz Dreke Namorja ogledal ta mejni prehod ter se razgovarjal z županom o možnosti novih naprav za turiste v pričakovanju povečanja prometa. S -tem v zvezi sta -proučila možnost, da bi zgradili v bližini tega mejnega prehoda tudi manjši planinski hotel, s katerim bi privabili več gostov in bolje vrednotili naravne lepote tega področja. Važna gospodarska pridobitev za področje je tudi uvedba nove avtobusne proge, ki povezuje gorsko vas Kras iz te občine z industrijskim središčem Manzano v ravnini, kjer je zaposlenih več delavcev dreške občine. Proga obratuje ob delavnikih in z njo je omogočeno kakim 20 delavcem iz te občine, da se lahko redno vozijo na delo v Manzano ter jim ne bo treba v tujino za kruhom. V prihodnje je upati, da se bo njihovo število še povečalo z večjim razvojem Industrije v ravnini. Prav pa 'bi bilo, če bi ustvarili primerne možnosti za zaposlitev domačinov tudi na področju njdhovfe občine ali v neposredni bližini. Pred dnevi je bila v Čedadu tekma v streljanju med strelci iz Čedada in iz Nove Gorice. To je bila povratna tekma, ker so strelca iz Čedada že prej nastopih v Novi Gorici. V Čedadu so zmagali domačini, ki so dosegli 1522 točk proti 1517 od strelcev iz Nove Gorice. Med posamezniki je zmagal Janez Kavčič iz Nove Gorice, ki je dosegel 534 točk; sledi mu Giorgio To-masin s 516 točkami. Ker so na prvi tekmi dne 21. maja v Novi Gorici zmagali tamkajšnji domačini in je bila v Čedadu le majhna razlika v točkah, so skupno zmagali strelci iz Nove Gorice, ki so dosegli 3000 točk proti 2966 točkam strelcev iz Čedada. Zato je predsednik krajevne sekcije strelcev Iz Čedada Comugnero izročil strelcem iz Nove Gorice -pokal zmagovalca. Nagradili pa so tudi druge udele žence obeh ekip, ki so se najbolje plasirali. Simas D’Aguiar in pianistka Livia D’Andrea Romanelli. Nastopijo tudi gojenke plesne šole «Tersicore» pod vodstvom prof. Italie Di Bert-Brandolin. Podrobnejše informacije na tajništvu zveze v Ul. Cascino 20, tel. 87-328, kjer so na razpolago tudi vstopnice. Poletne vožnje Ronke-Sesljan Z 19. junijem bodo vzpostavili sezonsko avtobusno zvezo med Ron-kami, Panzanom, Tržičem in Ses-Ijanom. Avtobusi bodo iz Sesljana peljali ob 7.45, 8.55, 13. in 13.55. Ob praznikih bodo dodali še naslednje vožnje: 7. (do 20. avgusta) in 9.55. Iz Sesljana se bodo vračali ob 11.45, 13.30, 18., 18.45 in 19.10 (samo ob praznikih do 20. avgusta. • Ob priliki nedeljske stavke šoferjev Ribijevih avtobusov bo podjetje uvedlo posebne vožnje na nekaterih progah, kakršne so že bile v veljavi prejšnjo nedeljo. Sprejemi in obiski kvestorja dr. Chinnija Novi goriški kvestor dr. Domeni-co Chinni je včeraj popoldne sprejel predstavnike krajevnega tiska ter jih zadržal v kratkem prijaznem pogovoru. Novi kvestor je včeraj opravil tudi vljudnostni obisk pri pokrajinskem predsedniku dr. Chientaroliju ter msgr. Diodatu v nadškofijskem dvorcu. VjnJ°ročili, naj jih uničijo. Kar se jL? Uče, so ugotovili samo eno VM^iklj-ivost, ko ni ustrezala na-■fr1 a. stopnja alkohola, hujjtii v maju so analizirali na zalil v° zasebnikov razne vzorce ži-Su|*ed katerimi mleko, vino, kis, 5?, Kobe Itd. )a-Uj° intenzivna je bila tudi de-zdravstveno-mikrografskega C^Jka v klinične namene, da bi U razne okužbe In njih no-lt| “-Prav tako so nadzirali živila iajffiače s stališča bakterioloških Cev‘~kav Pregledali so 2.518 vzor-V najbolj sodobnimi metodami. V|io»mbuiatoriju oddelka Se je ja-Dreo-iZa zdravniški pregled In za s-J®! krvi in drugih snovi 1292 (JJ zavodu proti pasji steklini lwr**vrgu preventivnemu zdravil UU 35 oseb, y ^ jih obgriznili t>"‘l druge potepajoče se živali. by'^K tega je zdravniško mikro-Blti zavod pomagal tudi pri kra- Z avtom trčil v tovornjak ker m opazil cestnih opozoril V avtomobilu so se ranili vsi štirje potniki, vendar na srečo ne prehudo Štirje prijatelji so se včeraj po- [ stu opravljali kolavdacijo cestne-noči z avtom zaleteli v tovornjak | ga jaška. Z delavci sta bila na ce-sredi cestišča in se lažje ranili. Ne-j sti tudi dva mestna stražnika, ki sreča se je pripetila ob 1.30 po-1 sta urejevala, sicer zelo redek pro-noči v Miramarskem drevoredu , met. Delavci so na obeh. krajih to-pred barkovljanskim pokopališčem. | vomjaka razpostavili znaka o ne-ač •IIUIIIIIIUIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllimilllllllHUlUIIIIHHUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll SPOROČILO AVTOMOBILSKEGA KLUBA Bencinski boni veljavni vsaj do konca septembra Ukrep odstranjuje skrbi avtomobilistov, ki so hkrati prejeli bone za štiri in pol Bencinski boni proste cone, ki jih sedaj razdeljuje Avtomobilski klub v Gorici, bodo veljavni vsaj do 30. septembra letos. Vest je včeraj sporočil tisku tiskovni urad ACI, ki na takšen način demantira nekatere časopisne vesti, po katerih naj bi veljavnost bonov prenehala konec meseca junija. Z akcijo, ki je sedaj v teku, se skuša odstraniti finančna škoda, ki bi jo utrpeli lastniki motornih vozil, če bi morah bencinske bone porabiti v tako kratkem času. Vedeti namreč moramo, da so avtomobilisti prejeli bencinske bone za štiri in pol meseca hkrati in da jih v tako kratkem času ni nemogoče porabiti. 41-letni kovač Mario Zupancich iz Ul. Vespucci 8 je proti Trstu vozil avto «innocent.i)> TS 77717. v katerem so se peljali še 51-letni mizar Bruno Schiberno iz Ul. San Giovanni Bosco 18, 44-let,n1 obrtnik Ferruccio I.ican iz Ul. del Lloyd 6 in 46-letni mizar Bruno Barbo iz Ul. D’Alviano 21. Vsi štirje so se vračali domov dobre volje, ker so ga nekaj popih. Ko Je Zupancich prizovil do križišča Ul. Boveto, ni opazil znakov nevarnosti na cestišču. Malo dlje je namreč počez ceste stal tovornjak GO 18667 podjetja «Alfi Ison-zo», ker so delavci na tistem me- *mamsmmik Predvaja danes, 17. t.m. ob 18. uri Technicolor film: invito ad ima sparatoria (POVABILO NA STRELJANJE) IKrajo: Yul Brynner, Janiče Bule, Pat Hingle in drugi. varnosti, teh pa Zupancich ni opazil in je šele v zadnjem trenutku zavrl avtomobil. Kljub hitremu za. viranju pa je bilo trčenje neizbežno in prijatelji so se v notranjosti avtomobila ranili. Vse ponesrečence so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. Zu-pancicha so sprejeli na nevrokirurški oddelek, ker je zadobil poškodbe po obrazu, levi nogi in desni roki ter se bo moral zdraviti 10 dni. Na isti oddelek so s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli tudi Ličana, Schiberno pa so pridržali na pljučno kirurškem oddelku, ker se je pobil po prsih in bo okreval v 10 dneh. Samo Bar-bu so dali prvo pomoč, ker se je pobil po nogah. Ozdravel bo v 6 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. 3. avtomobilski rallye po Vzhodnih Alpah V soboto in nedeljo 24. in 25. junija priredita avtomobilska kluba iz Vidma in Gorice tretji avtomobilski rallye po vzhodnih Julijskih Alpah. Vozila bodo startala v soboto 24. junija ob 22. uri v Ul. Roma v Gorici, cilj pa bo v Vidmu na Trgu 1. Maggio. Proga bo speljana iz Gorice v Čedad, na Staro goro, po vaseh Vzhodne in Zahodne Benečije in Karnije; čez prelaz Promollo bodo tekmovalci zapeljali na Koroško, čez prelaz Podkoren v Slovenijo, kjer se bodo čez Vršič spustih v dolino Soče, nadaljevali pot čez prehod Stupica, po vaseh Zahodne Benečije ter zaključili tekmo v Vidmu. HlMO .IB18. PBOSEH Predvaja dane« 17 t.m. ob 19.30 Clnemascope barvni film: DALLA TERRAZZA (S TERASE) Eden največjih filmskih uspehov *Rr*Jo: Paul Newman, Joanne Woodward in Wima Loy Mladini poti 14. letom vstop prepovedan! PftEDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK f^SUEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUDI V INOZEMSTVO! 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 Telefonirajte na Štev. 37-338 Izročitev opreme za «minibasket» občinskim zabaviščem in šolam Včeraj popoldne je bila v telovadnici v Ul. della Valle preprosta slovesnost, med katero so ravnatelji občinskih zabavišč in nekaterih osnovnih šol prejeli koške za «mi-nifoasket«, ki jih je poslala vsedržavna komisija za «minibasket» pri Italijanski košarkarski zvezi. Slovesnosti so se udeležili šolski skrbnik Anglolettl, občinski odbornik za šport Ceschia, odbornik za javno vzgojo Faraguna, načelnik občinskega oddelka Pignatelil, predsednik deželnega odbora FIP Ja-oobucd, ravnatelj občinskih zabavišč Olivo in voditelji raznih zabavišč. Med slovesnostjo je spregovoril občinski odbornik za šport Ceschia, ki je poudaril simbolični značaj tega srečanja, ki hoče dokazati, kako želi biti občinska uprava prisotna pri vseh športnih manifestacijah v našem mestu in pospeševati stike med šolo in športnim svetom. Odbornik Ceschia Je dejal, da namerava občina kljub svojim skromnim sredstvom podpreti vsako možno pobudo v korist športnih dejavnosti in zlasti tistih, ki prihajajo v poštev za šole. Nekaj besed je nato spregovoril tudi šolski skrbnik Anglolettl o pomenu športne ga udejstvovanja v šolah, deželni zastopnik FIP Jaoobucci pa se je zahvalil odborniku Ceschdl za njegovo zanimanje. Prispevajte iia DIJAŠKO MATICO 1 Raznašalec časopisov je padel z mopedom Včeraj okrog 16. ure se je vračal 40-letni raznašalec časopisov Giuseppe Perselia, ki stanuje v Gorici, Trg Cavour 3, z mopedom mosqui-to 38 od Farre proti Gorici. V bližini gostilne «A1 fogolar» pa je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v go riško civilno bolniš-nloo, kjer so mu ugotovili rano nad levim očesom, na zgornji ustnici in pretres možganov. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Nesreča šoferja pri nakladanju Ob 20.15 so v goriški civilni bolnišnici dali prvo pomoč s prognozo okrevanja v desetih dneh 34-letne-mu šoferju Angelu Fasclni iz Gorice, Ul. Forte del Bosco 23. Ko je nakladal blago na tovornjak podjetja «Messaggerie Llguro-Lombar-de», kjer je zaposlen, mu je stisnilo desno nogo med tovornjak in robnik ob cesti in ga ranilo na palcu. Predsednik Chientaroli obiskal sedež INAM Predsednik pokrajine dr. Bruno ChlentarolU si je včeraj obiskal no vi sedež INAM v Gorici. V sprem stvu ravnatelja dr. Picca in načel nika mestne sekcije rag. Peterne la si je pokrajinski predsednik po drobno ogledal upravne urade In ambulatorije v novem sedežu INAM Ul. Vittorio Veneto in Ul. della Bona ter se posebno zanimal za modeme naprave za specialistične preglede. Po obisku se je zadržal v pogovoru z voditelji ustanove ter s predsednikom pokrajinskega odbora Bottegarom. Od njih je izvedel za obsežno zdravstveno službo ustanove na območju celotne pokraji-. Ob zaključku je izrazil zadovoljstvo nad lepo in funkcionalno zgradbo, ki služi vsemu goriškemu prebivalstvu. meseca pokojnik iz Marijinega Celja nad Kanalom, kjer se je rodil 22. aprila 1872. Pred približno 60 leti se je preselil v Krmin, kjer si je pod Krminsko goro uredil novo domačijo. V svojem dolgem življenju je ostal trikrat vdovec, imel je pet otrok in celo vrsto vnukov. Do zadnjega je ohranil svež spomin ter se je prav dobro spominjal številnih dogodkov iz svojega življenja. Vkljub tako visoki starosti je skoro do zadnjega opravljal kmečke posle na domačiji ter je bil vedno pri dobrem zdravju. Na zadnji poti ga je •spremilo poleg številnih sorodnikov tudi mnogo znancev in prijateljev. iintiiiA > iiiiiitiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiii Opica jo je ugriznila v lice Sinoči ob 20. uri so dali v goriški civilni bolnišnici prvo pomoč 14-letni dijakinji Rosanni Valenti-nuzzi iz Gorice, Ul. Caprin 25. Dekle je povedalo, da Jo Je malo prej ugriznila v lice opica, ki Jo Je neki Luciano Candini peljal po Ul. Mon-tesanto privezano na vrvici pa se ji je preveč približala. Okrevala bo v treh dneh. Koncert in plesi v korist civilnih invalidov Pokrajinska zveza civilnih invalidov in pohabljencev organizira v četrtek 22. t.m. ob 21. uri v mali dvorani UGG v Gorici pevski koncert in predvajanje klasičnih plesov. Sodelujejo sopranistka Rita Marega, brazilska sopranistka Tereza PISMO UREDNIŠTVU Škropljenje proti peronospori Spoštovano uredništvo, prejšnji dan sem zasledil v va šem listu navodila o škropljenju proti peronospori v Brdih. Zaobse-gajo strokovne nasvete o uporabi strupov kakor tudi določitev rokov za škropljenje. Navodila so dobro pripravljena, vendar pa niso docela primerna za naše kraje, kjer se peronospora poprej razvije. Skoraj gotovo so netočna tudi za Brda onkraj meje, kjer imajo letos vse polno peronospore, čeprav so škro pili. Meni se vidi, da bi moral vsak vinogradnik vedeti, kdaj naj škropi. Na kmetijskem konzorciju ima jo koledarček, na katerem je toč no napisano, kdaj mora vinogradnik škropiti. Sestavljen je na podlagi nekaterih splošnih ugotovitev, kot na primer, da se peronospora razvija pri vročini nad 10 stopinj, da se lahko razvije v 7-8, lahko pa samo tudi v štirih dneh Izmed vseh sort je bolezni naj bolj izpostavljen tokaj, takoj za njim je sauvignon, traminer in pinot, veliko bolj odporna je rebula, kjer je za škropljenje zadosti tudi 10-12 dni. Na osnovi teh ugotovitev sodim, da si najboljšo protiperonospomo službo lahko organizira vinogradnik sam, ki dobro pozna lege svojih vinogradov, zakaj tudi od tega je dostikrat odvisno, če se bolezen razširi ali ne. (sledi podpis) Umrl je najstarejši Krminčan Na slovenskih osnovnili šolah v Gorici se je včeraj zaključil pouk. Na sliki so učenci enorazrednice s slovenskim učnim jezikom v Ulici Randaccio skupno s svojo učiteljico g. Vogričevo Na oglasni deski slovenske enotne nižje srednje šole v Ul. Randaccio si dijakinje in dijaki vsak dan ogledujejo ocene iz posameznih predmetov. Ne zanima jih le, kako so bili sami redovani (to morda še najmanj), ampak predvsem učni uspehi sošolcev iz istega razreda, prijateljev, sosedov in znancev iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Ko je bežal čez dvorišča pred policijo je naletel na velikega psa volčjaka Zaradi prepira s sosedo je moral pred sodišče - Toiitelj je zašel v protislovje in zato so oba obtoženca oprostili Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjal 20-letfil Alfredo Bitežnik iz Gorice, Ul. Fratelli Rossel-lj 65, ki je imel kar dve obtožbi. V prvi je rečeno, da je ukradel šest anten za avtomobilske radijske sprejemnike v času do 10. novembra lani. V drugi pa da je poskušal 18. decembra lani vdreti v stanovanje Andreja Abuje na Kernu št. 8 z namenom, da bi tam kradel. Kar se prve obtožbe tiče je obtoženec izjavil, da je nedolžen in da je antene, od katerih je bila ena sama uporabna, našel na travniku ob cesti ter jih prinesel domov, kjer jih je dobila policija. Glede druge obtožbe pa Je dejal, da se je omenjenega dne mudil v gostilni Mllocchl v Ul. Del Santo 13, kjer je videl nekoga, ki se mu je zdel policist in ga je sumljivo gledal. Ker je bil Bitežnik že predkaznovan in je zato v policijskih zapiskih, ga često pozovejo kot osumljenca na zasliševanje, tako policija kot karabinjerji. Zato se je tudi tokrat bal poilcije, se zatekel na dvorišče gostilne, od tu je preskočil zid na drugo in še na trebje dvorišče. Tam je srečal velikega volčjaka, ki se ga je ustrašil in potrkal na vrata stanovanja Abuje, kamor se je hotel zateči. Potem pa je tudi od tu skušal pobegniti. Sodišče je njegov zagovor toliko upoštevalo, da ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je dr. Battello. Zaradi prepira med sosedi je moral na zatožno klop tudi 35-letmi Silvestro Ipavec iz Gorice, Ul. Del Santo 48. V obtožnici je rečeno, da je dvakrat skušal vdreti v stanovanje Ivana Crupija, ki stanuje nad njim v isti hiši in to proti volji gospodinje Josipine Crupi. Kot je razvidno iz izjave obtoženca in Josipine Crupi, je Ipavec prišel do vrat Crupijevega stanovanja, da bi protestiral pri gospodinji, katero je dolžil, da meče smeti v straniščno cev, ki se je zaradi tega zamašila in zasmradila njegovo stanovanje, žena mu je rekla, naj gre do moža, ki ima točilnico v Ul. Balilla in naj se z njim pogovori o zadevi. Ko je odhajal pa je kričala za njim. To je pripravilo Ipavca, da se je vrnil in s silo odprl njena vrata. Crupijeva se je Te dni so v Krminu pokopali “ato s svojimi otroki zatekla k kmečkega posestnika Petra Muhli- sosedu in nato poklicala policijo ja, ki je bil s svojimi 95 leti naj-1 Med tem časom sta se oba soseda starejši Krminčan. Po rodu je bil pobotala in Grupi je umaknil tožbo proti Ipavcu. Vendar pa je sodišče tega vseeno obsodilo na 8 meseoev zapora pogojno in plačilo sodnih stroškov. Obtoženca je branil odv. Sfiligoj. Sledila je razprava proti 23-)et-nemu Glampaolu Do Prestiju iz Sta-rancana, ki je znan še iz razprave pred porotnim sodiščem v zvezi z bančnim vlomom v Romansu. Njegov soobtoženec pa je bil 21-ietni Paolo Kudlička iz Gorice, Ul. Cor-daioli 29. Obtožena sta bila, da sta hotela dne 23. avgusta ponoči o-krog 2. ure vdreti v stanovanje Antonia Saple v Gorici, da bd jima vrnil radijski sprejemnik, ki sta mu ga malo prej začasno izročila. Ta ni hotel slišati o povračilu češ, da je sprejemnik tatinskega izvora in da naj se obrneta na policijo. Do Presti naj bi potem s silo odpri vrata v njegovo stanovanje. Pri včerajšnji razpravi se je pri zaslišanju Saple izkazalo, da so njegove izjave protislovne in da nobe den od obtožencev ni po vdoru vrat vstopil v njegovo stanovanje. Spričo tega je sodišče ustavilo sodni postopek proti Do Prestiju zaradi pomanjkanja dokazov, Kud-ličko pa je oprostilo ker ni bil pri vdoru vrat prisoten in torej ni zakrivil dejanja. Obtoženca sta branila dr. Battello in dr. Furlan. Drž. tožilec dr. Bassi; preds. so dišča dr. Cenisi, sodnika Arcuieo in Morra, zap. Petti. Pri vezanju trt se je ponesrečil Včeraj opoldne so pripeljali goriško civilno bolnišnico 66-letnega Nicola Perussina iz Kaprive, Rus siz 3. Ker so mu ugotovili zlom nekaj reber na levi strani, so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Perussln je povedal, da se je ponesrečil že prejšnji dan okrog 15. ure, ko je v vinogradu v bližini svojega doma vezal trte; pri tem delu se je spotaknil ob neki kamen in padel tako nesrečno, da si je prizadejal navedene poškodbe. ril v trebuh ter zadobil šok. Virginia Busetti, stara 45 let, doma iz Kamnoloma 53 v Nabrežini si je najbrž zlomila levo ramo ter se udarila v koleno. • Tržiška družba za vzajemno pomoč prireja v četrtek, 29. junija avtobusni izlet v Ljubljano in na Bled. Odhod iz Tržiča ob 6. uri. Gorica VERDI. 17.15: «Le streghei). Silvano in Alberto Sordi. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.15: «1 lunghi giomi della vendetta». G. Gemma in G. Giorgetti. Italijanski kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15—22.: «Clint il solitariOB. G. Martin in F. San-cho. Italijanski kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 17.30: «Kitosch, l'uomo che veniva dal nord». George Hil-ton in Krista Neli; v barbah in kinemaskopu. Italijansko-španska koprodukcija. VITTORIA. 17.30—21.30 «Daniel Beo. ne, l’uomo che creč il Far West». Fred Paker. Ameriški barvni film. Tržič EXCELSIOR. 17.30—22.: «Maigre a Pigalle«. Gino Cervi in R. Pelle-grin. V barvah. PRINCIPE. 18,—22.: aAngeli nell’in-femo». J. Drury in S. Karlson; v kinemaskopu in barvah SAN MICHELE: «L’allegro mondo di Stanlio ed Olio«. Ronke EXCELSlOK. 19.30-22.: «Mondo a-nimato N. 1». Barvna risanka. RIO. — Zaprto. V tržiški bolnišnici ponesrečena t'=»’ ežinca V tržiški civilni bolnišnici so včeraj pridržali na zdravljenju več ponesrečencev Tulilo Sergic, star 11 let, doma iz naselja S. Mauro pri Sesljanu sl je zlomil desno zapestje. Dario Alojzij, star 15 let, doma iz Sesljana 53 si je zlomil levo zar pestje. Devetletni Loris Burges iz Nabrežine, Kamnolom 78 se je uda- DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici PONTONI BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49. RONKE Ves dan m ponoči je dežurna lekarna «Alla Stazione« dr. Matitti, Drevored Garibaldi 3, tel. 75-046. TR2IC Dane ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Redento-re» dr. Enneri in De Nordio, Ul. Rosselli 21, tel. 72-340. ODBOJKA Jutri v goriški telovadnici AGI Še st er ki Bora in Brega se bosta potegovali za vstop v C ligo Jutri bodo v Gorici kvalifikacijske ‘tekme v odbojki za prestop v C ligo. Na prizorišču bosta tudi dve slovenski šesterki, ki sta si priborili pravico nastopa, in sicer Bor in Breg, K tema dvema ekipama se bosta pridružili še šesterki Kennedy in AGI. Kot vidimo, bo konkurenca neizprosna. Posebno nevarni so predstavniki AGI, o katerih pravijo, da bodo z lahkoto razpolagali z nasprotniki. Bomo pač videli Kaj pa naši predstavniki? Borovci so si priborili pravico nastopa na kvalifikacijah z zares zavidljivo uspešnim nastopom v promocijskem prvenstvu. V celotnem prvenstvu niso plavi okusili niti e-nega poraza in so v nekaterih primerih prikazali res tehnično in zrelo igro. Njihova najvecja hiba pa je še vedno statičnost, napaka, ki je last prve ekipe in je neusmiljeno zajela tudi mlade borovce. Ta pomanjkljivost pa bi lahko drago stala plave v jutrišnjih bojih, ker je znano, da so goriške ekipe izredno požrtvovalne in je njihovo najnevarnejše orodje prav agonizem, kar seveda zelo moti Borove predstavnike. Razveseljiva vest v vrstah Bora je. da bo za plave nastopal tudi Maks Gergolet, ki se zna posebno uveljaviti na mreži, kar bo lahko odločilne važnosti. Ostala postava pa bo nespremenjena, in sicer: Da-nev, Starec, Spacal, Barbič, Klavdij •uiiiKMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiii DOMAČI ŠPORT HOBOUCT Jutri, v nedeljo 18. t.m. Posttumir naraščajnikov Ob 11.15 na stadionu Prvi maj ESPERIA — BREG NAMfiNI TMS Jutri, v nedeljo, 18. t.m., bo ob 9.30 na stadionu «Prvi maj» prijateljski dvoboj v namiznem tenisu med ekipama Bora in tržaške Sof-fitte. Veljak. Furlan, Rudes, Edi Starc in Lakovič. Brežani že dve leti zasledujejo jutrišnje kvalifikacij e. Tokrat so končno uspeli, toda na svoji poti so letos našli povsem nepričakovano in nepremagljivo oviro — izkušene borovce. Poleg tega so se morali Brežani ostro potegovati za drugo mesto s CRDA, ki se je do zadnjega upirala slovenskim predstavnikom in jih je tudi v drugi tekmi premagala. in to z gladkim 3:0. Ker pa je CRDA izgubila eno tekmo p.f., je morala po pravilniku poleg dveh točk izgubiti kot kazen še eno. Kot vidimo, je bila pot Brežanov do kvalifikacij precej trda, toda popolnoma zaslužena. Ekipa je praktično komaj začela z odbojko in dejstvo, da se že letos poteguje za prestop v C ligo, je čast vsem igralcem in vsem tistim, ki so tolikšno nego pomagajo pri organizaciji itd. Jutrišnje možnosti Brega? Konkurenca je velika, kvaliteta tudi. Le izreden podvig vseh igralcev bi lahko povzročil presenečenje — prestop Brega v C ligo. Ekipa ima namreč svojo najnevarnejšo (in morda edino) orožje v Škrinjarju, ki se kot tolkač lahko vedno uveljavi. Mislimo pa, da je premalo za tako zahtevne turnirje, kot je jutrišnji. Vsekakor ne bi Brežani smeli razočarati v jutrišnjih borbah. pa naj bo končni rezultat kakršenkoli. Predvsem pa se bodo morali otresti živčnosti, ki jih v zahtevnih tekmah skoro vedno zajame. Morda pa bo delalo največ preglavic slovenskim odbojkarjem prav pomanjkanje izkušenosti na odločilnih turnirjih, kjer živčnost odreže noge tudi najboljšim igralcem. S svojo običajno požrtvovalnostjo in s Škrinjarjem v formi pa bi se morali Brežani vseeno solidno izkazati. Breg bo nastopil s svojo običajno postavo: Škrinjar, B. Lavriha. Klabjan. Edvin Žerjal, Pangerc, Vojteh Lavriha, Prašelj in Gerli. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiimMiiimiiiiiiiiiiiii MEDNARODNI NOGOMET TURIN, 16. — Sinočnja prijateljska tekma med Juventusom (italijanski prvak) in enajsterico Dinama iz Kijeva (sovjetski prvak) se je končal neodločeno brez gola. Kotov je bilo 7:6 za Dinamo. Postavi JUVENTUS: Anzolin (Fioravan- Catania—Savona 2 Novara—Genoa 1 Reggina—Piša X 2 Salemitana—Padova 1 X Sampdoria—Alessandr. 1 Varese—Messina 1 Verona—Livorno 1X2 Arezzo—Reggiana p.p. 1 X Arezzo—Reggiana d.p. J Modena—Catanzaro p.p. 1 X Modena—Catanzaro d.p. 1 Palermo—Potenza p.p. 1X2 Palermo—Potenza d.p. 1 - prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 X 2 ti); Gori, Leoncini; Bercellino, Ca-stano, Salvadore; Magnusson, Sac-co (Coramini), Žigoni, Cinesinho, Menichelli. DINAMO: Banjikov; Segolkov, Sosniikin; Ostrowski, Krulikovvski, Turjancik; Porkujan (Puzah). Se-rebrjanikov, Muntjan, Biba, Hrael-ni toki. Sodnik: Gonella iz Cunea. * * • LIMA, 16. — Jose Altafinl je javil, da se bo prihodnje leto vrnil v Brazilijo, kjer bo nastopal za barve Palmedrasa. • • * LIMA, 16. — Omar Slvori je potrdil vesti, ki so jih objavili časopisi v Umi, da obstajajo pogajanja za njegov prestop k enajsterici Boca Junlor. če se bodo pogajanja ugodno končala, bo igral še dve leti, v nasprotnem primeru pa bo ostal še leto dni v Neaplju in se bo nato dokončno izselil v Argentino. Prizorišče sporeda bo gorička telovadnica AGI, začetek tekem pa bo ob 15.30. Ekipe, ki se bodo udeležiie kvalifikacij, so naslednje: Skupina A AGI Breg Skupina B Bor Kennedy Spored srečanj Bor — Kennedy AGI — Breg Zmagovalca se bosta pomerila med seboj, poraženca pa se bosta potegovala za tretje mesto. V C ligo bo prestopil samo končni zmagovalec. Predstavniki vseh društev, ki se nameravajo udeležiti letošnjega odbojkarskega tečaja v Rovinju, naj se zglasijo danes ob 18.00 uri (s točnim številom udeležencev) na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta 7. TUINTAM PlAVANJl Nabrežinski Sokol jutri v Novi Gorici Jutri zjutraj ob 9. uri bo v bazenu v Novi Gorici plavalni miting, katerega se bodo udeležili tudi predstavniki nabrežinskega Sokola. RIM, 16. — Italijanski veslači se bodo 25. t.m. udeležili mednarodnih regat v Duisburgu in na Bledu. Italijo bodo v glavnem zastopale po-sadbe kluba tržaških gasilcev. V Duisburgu bosta nastopili le dve posadki in sicer tržaški dvojec brez krmarja (Fermo in Specia) in o-smerec, blejske regate pa se bodo udeležili izključno tržaški veslači in sicer z osmercem, četvercem brez krmarja in s četvercem s krmarjem. A TLBTIKA PROVO (Utah), 16. — Charlie Greene iz Nebraske je prejšnjo noč med meduniverzitetnim prvenstvom NCAA (National Collegiate Athle-tics Association) izenačil s časom 9”1 svetovni rekord na 100 jardov. Rekord je prvi zabeležil 1963. leta Bob Haynes, kasneje pa sta ga izenačila tudi Kanadčan Harry Je-rome in Američan Jimmy Hines. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniimiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumniiiiiiiiiiiii JUTRI OB 18. URI V PIERISU Tokrat Vesna za deželni naslov Prvi nasprotnik bo moštvo iz Marana Lagunare Trda »športna pot» kriške Vesne še ni končana. Jutri se bo moralo moštvo pomeriti v Pierisu za deželni naslov III. kategorije proti Maraneseju, ki je zmagovito zaključil v svoji kvalifikacijski skupini, v kateri je med drugimi nastopala tudi ekipa Rosandre, ki si je tudi priborila pravico do nastopa v II. kategoriji. V Križu s posebnim zanimanjem gledajo na jutrišnjo tekmo svojega moštva, ki si je v tej sezoni navezalo novih in številnih navijačev in priborilo veliko prestižnih zmag. Deželni naslov pa bi bil višek letošnje športne sezone kriške Vesne, naslov, ki bo gotovo izredno konkurenčen. Že jutrišnji nasprotnik Križanov bo izredno trd oreh. Maranese je namreč mlada, več kot solidna ekipa, ki je povsem ugodno presenetila nogometne ljubitelje, ki so si jo ogledali v srečanju z Rosandro. Predvsem je presenetil napad, katerega sestavljajo izredno mladi in zato zelo hitri nogometaši. Odlikuje pa jih tudi zavidljiva tehnika: skratka Maranese je povsem potrdil svojo veliko kvaliteto, ki je značilna za vse furlanske ekipe. Proti takim nasprotnikom si Križani ne delajo velikih nad. Naloga bo težka, morda (gotovo) najtežja. Bo tem težja, kajti igralce (in to je povsem umevno) je zajela vidna utrujenost. Moštvo sestavljajo v glavnem veterani in utrujenost se zato tembolj pozna, refleksi ■ zmanjkajo, s temi dobre ideje itd. I Toda Križani, čeprav niso ravno v VIDEM, 16. — APU Snaidero iz Vidma je najel za prihodnje prvenstvo košarkarske B lige dva igralca Ignisa: pivota Ottorina Flaboreo in zunanjega Nina Cescuttija. Z igralcema, ki sta že štiridesetkrat oblekla dres italijanske reprezentance in ki sta bila člana peterke, ki je pred dvema letoma osvojila v Lizboni medcelinski naslov, namerava videmski klub resno poseči v borbo za vstop v A ligo. Furlanski klub je v zameno prepustil Ignisu Musettija in Melillo. ŽENEVA, 16. — V nedeljo, 18. t.m. se bo začela etapna dirka po Švici. Proga bo dolga 1162 km, etap pa bo sedem s samo dvema vzponoma. Na dirki, ki se bo zaključila v soboto 24. t.m., bo nastopilo 84 kolesarjev, ki bodo razdeljeni v 12 ekip. Skupno bo na startu 20 Švicarjev, 15 Belgijcev, 14 Holandcev, 13 Nemcev, 12 Italijanov, 7 Špancev, 2 Francoza in 1 Anglež. Etape so naslednje: V nedeljo, 18. t.m.: Zurich - Va-duz (190 km). V ponedeljek, 18. t.m.: Vaduz-Silvaplana (ilO km). V torek, 20. t.m.: Silvaplana - Lo-carno (185 km). V sredo, 21. t.m.: Locarno-Goe-schenen - Emmenbrucke (230 km). V četrtek, 22. t.m.: Emmeriche-Berthoud (143 km). V petek, 23. t.m.: Berthoud-Moeh-lin (182 km). V soboto, 24. t.m.: Moehlin - Brugg (74 km) in Brugg - Zurich (48 km na kronometer). •miiiiiiiiiiutiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiinimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiMiHHiiu« OBVESTILA iZ BOR naproša vse igralce moške odbojkarske B ekipe naj se zberejo v nedeljo, 18. t.m. ob 13. uri na Trgu Oberdan, od koder bo odhod v Gorico, kjer bodo finalne tekme promocijskega prvenstva. • • • ŠD SOKOL priredi v nedeljo, 25. t.m., ob priliki gostovanja odbojkarskih ekip, izlet v Poreč. Cena izleta 1500 lir. — Vpisovanje na sedežu društva vsak dan od 20. do 21. ure. Odbor za ekipne športe 10. jubilejnih športnih iger vabi predsednike ali odgovorne za nogometni odsek pri društvih, ki se nameravajo udeležiti nogometnega turnirja športnih iger na sestanek, ki bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 20.30 na stadionu •Prvi maj*. najboljši kondicijski formi, imajo veliko prednost: izkušenost. In prav slednja vrlina bi jim lahko omogočila, da vzdržijo še ta poslednji, najvažnejši trud. Sicer so navijači zadovoljni že s tem, kar je moštvo do sedaj napravilo (osvojitev prvega mesta v mestnem prvenstvu, osvojitev prvega mesta v kvalifikacijah), vsakdo pa skriva tiho željo, da bi se Vesna uveljavila tudi v deželnem merilu. Gotovo, ekipa ni ravno v najidealnejših pogojih za tako zahtevne tekme: manjka ji veljavnih rezerv. Marsikateri igralec ni ravno v najboljši formi, toplota, pomanjkanje primernih treningov itd. itd., vsi ti faktorji spravljajo v težave ekipo, ji podzavestno zmanjšujejo psihološko samozavest, skratka jo utrujajo. Vsekakor pa smo gotovi, da bodo jutri Canazza in drugi dali vse iz sebe, da ne bi razočarali. Rezultat je povsem poslednja stvar. Neodločen rezultat bi bil idealen cilj, zmaga pa skoraj utopija; glavno je, da moštvo ne odpove prav v teh, morda najvažnejših trenutkih svoje «kratke», toda že prestižne kariere. Kriško moštvo bo tudi jutri igralo s svojo standardno postavo, in sicer: Gardini; Danilo Sulčič, Ren-ner; Finotto, Canazza, Ralmondo; Zmago Košuta, Michelini, Renato Košuta, De Micheie in Silvano Sulčič. Morda bo nespremenjena postava le koristila, kajti igralci se tako lahko poznajo, razumejo, si znajo pomagati itd. Če pa bi nekateri elementi preveč popustili, bi seveda usodno škodilo celotni ekipi in predvsem izčrpalo tiste, ki bi skušali opravljati nalogo drugih. Naloga ni lahka, zavedajo se vsi, največ pa sami igralci: torej — korajžno. # * # Tekma Maranese-Vesna bo jutri, v nedeljo, ob 18. uri v Pierisu. —edson— I mvf DOUGLAS, 16. — Anglež Mike Hailwood je zabeležil na dirki Tou-rist Trophy na otoku Man že tretji uspeh. Svetovni prvak v kategorijah 250 in 350 ccm, je danes zasedel prvo mesto tudi v kategoriji 500 ccm. Anglež je s svojo štiri-batno Hondo prevozil 364,350 km v 2 urah 8’36"2 z rekordno povprečno hitrostjo 169,978 km na uro. zadovoljne počitnice milijoni ki jih nudi v nedeljo zadnja priložnosl sezone da poslanele super milijonarji lotteriadTnonza prva nagradaiso milijonov **EV' ZAD* žrebanje 29. junija - uprava enalotto llllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,llll,lllllll|IIIIIIMIIIIIIIII*llllll,l,lllllllll**l*lllll®*llll*lllll®********llll**l lllll*IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIUUII*IIUm**^*****^j tole: čez deset minut boš J John Creassy LOBOV PEGAT — Vem, Peter. Povej mi, ali si lačen? — Sem lačen. — Gospa Hambledon te bo odpeljala v svojo hišo. Tamkaj te čaka dober zajtrk z marmelado. Ali imaš rad marmelado? — Pa kako! — In veš kaj, če boš kaj hotel, vprašaj samo gospo Hem-bledon. — Prav, gospod. Ali boste vi ostali tukaj? — Ne bom ostal ves dan. Vendar bodo drugi detektivi stražili hišo. — Fino... Povejte gospod, kako ste že rekli, da je ime vašemu sinu? * * * Inšpektor West in polkovnik Hambledon sta stala poleg okna in gledala, kako je gospa Hambledon za roko vodila dečka prek ulice. Za trenutek sta izginila za ogromnim tovornjakom, potlej pa sta se spet pokazala. Polkovnik je zakašljal. — Vam lahko pomagam, gospod inšpektor, želite skodelico čaja? — Ne, hvala. Ali so vas moji kolegi zaslišali? — So. Gospod komisar VVilson mi je rekel, da me bo poklical, če bo želel še kaka pojasnila. Ostal sem Še tukaj, da ne bi malček ostal sam. Sam se nedvomno ne bi tako pogovarjal z njim, kot ste se vi. Vendar menim, da imate prav. Ljubek Je ta fant, mali Peter. Vsi ga imajo radi. Njegova babica, gospa Graham, bo povsem preč, ko... Nekoliko jo poznam, če želite, bi jo obvestil... — Hvala, polkovnik. To bom storil sam. — Prav. Upam, da boste našli tega zločinca, inšpektor. — Lahko ste prepričani, polkovnik, je odgovoril West. Iz teh besed je bilo občutiti, kako je jezen. — Prepričani bodite, da bomo storili vse, da ga ujamemo. Vse bi dal na svetu, da ga ujamem z lastnimi rokami. • * * V Bow Streetu je mali vlomilec lisičjega obraza sedel v kotu čakalnice s sklonjeno glavo, sklenjenih rok na kolenih tako, kot minulo noč. Roger West je za hip pomislil, da se ukvarja z mentalno zaostalim človekom. Vendar je misel kmalu zavrgel. Ti ljudje so bili preveč spretni in preveč hitri, in preveč po domače so govorili tovarišem, v jetniških celicah, da bi bili lahko idioti v pravem pomenu besede. Njihovo obnašanje je bilo preračunano in naučeno. Igrali so, kot bi igrali vlogo. Vsekakor pa je bilo treba tegale prisiliti, da bo spregovoril. Roger West se je postavil predenj. — Vstanite, je ukazal. Mož ga je poslušal. — Doslej ste igrali komedijo, zdaj pa je tega dovolj. Kako se pišete? Zapornik ni odgovoril. — Ali mislite mogoče, da vas bo molk rešil pred obtožbo? Varate se. Vi ste bili aretirani v Golders Greenu, davi ob 3.30. To je dokazano. Mi tudi poznamo vse hiše, v katere ste vlomili. Ali ste razumeli? Zapornik ni dvignil niti pogleda. — Mi prav tako vemo, da so nocoj dve osebi zverinsko umorili in to prav v tem času, je nadaljeval West. Tokrat se je mož premaknil in naglo dvignil glavo. Ro-gerju Westu se je zdelo, da je v zapornikovih očeh opazil blesk strahu in presenečenja. Vendar koj nato je bil spet takšen kot pred nekaj minutami, brezbrižen in neprizadet tako kot narednik, ki je stražil pri vratih čakalnice. — Dva uboja, je nadaljeval West, — Če boš spregovoril ali ne, si na poti, da te obesijo. Dobro pomisli, razmisli dobro in hitro, če moreš. Vem, da ti je tvoj šef nagnal strah v kosti; bojiš se, če pomisliš, da bi šef zvedel, če bi kaj rekel. Ti boš raje dopustil, da te obsodimo na smrt, kot da bi odprl usta. Kakor hočeš. Vendar bodi prepričan, da je precej ljudi, ki bi radi gledali, kako te bodo obešali. Tudi jaz sem eden izmed njih. Zgodaj bom vstal, da bom videl, kako boš stopal po stopnicah do vislic. Ali si kdaj gledal, kako obešajo? Zapornik je šel z jezikom prek suhih ustnic. — Vemo, da je neki Lobov človek izvršil oba zločina, je nadaljeval West. — Ti si bil v bližini. Zločinec je uporabil nož, ki je podoben tvojemu... Ali veš, da smo na tvojem našli sledove krvi? Odgovora ni bilo. — Rekli bomo, da si ti s tem nožem izvršil oba zločina. Nocoj sta bila neki moški in ženska, zakonski par, na zverinski način umorjena. Javnost pričakuje, da bo krivec kaznovan. Neka priča je videla morilca bežati. Tvoj opis ustreza opisu zločinca, ki ga je dala priča. Ujeli smo te nekaj korakov od kraja zločina in pri tebi smo našli nož s sledovi krvi. S tem bi lahko vsako poroto zelo lahko prepričali, da si kriv. Gradiva je dovolj. Konec je s teboj. Videti je, kot da imaš že vrv okoli vratu... Imaš pa samo eno priložnost, da se izvlečeš in da te kaznujejo z dosmrtnim prisilnim delom. Ta pa je, če poveš, kdo je morilec in kdo je Lobo, ki vam ukazuje. Če ne... Zapornik še vedno ni ničesar rekel. — Prav. Naj ti rečem še trne: cez deset minui ^g- pred preiskovalca. Lahko te obtožimo za te stvari, kalc tako kot tebe. Uspeli pa smo zategadelj, ker nam Je a sporočil kraj, kje ga bomo našli. A, že vidim, da m&lc mišljaš o tem. Verjemi, da imaš veliko razmišljati. Mož na stolu je dvignil pogled proti inšpektorju, bil pogled preplašene živali. Spregovoril je: — Jaz nisem morilec, jaz nisem. ČLOVEK Z LISIČJIM OBRAZOM JE SPREGOVOB11 treN”5 — Trenutek, narednik. Naj zaslišijo naslednjega, Pot mi je še deset minut. K0 j* Roger West si je prizadeval, da ne bi pokazal k96 zadovoljen. ln V sl •45» vedal, da nisi morilec. Vendar, to ni dovolj Kako s® — Morgan... Thomas Morgan. Nisem morilec. ZaK se. Ali me je kdo,.. Ali me Je kdo ovadil? Mož je govoril s hripavim glasom. Roger West J® z z rameni in sedel. fNadaljevanje To J4 — Vidim, da postajaš pametnejši, je rekel in P roko na zapornikovo ramo. — To je zelo lepo, da UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, EL, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefpn 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur ZjT*' četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir celoletna 7 700 Ur — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst ., il> SFRJ: AD1T, D2S,’ Ljubljana, Stari trg 3/1., t '•'tr n 22-207, tekoči račun pri Narodni bEnki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. — MaU oglas: 40 lir beseda — Oglasi •***- goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri cSocietk Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst