Praznik dela Več kot devetdeset let je minilo, odkar so delavci industrijskih držav Zahoda na dan prvega maja prvič proslavljali prvi maj. Šli so na ulice in v demonstrativnih sprevodih nosili transparente, na katerih so bile napisane njihove zahteve, za katerih uveljavljanje so se borili v tistih časih. Delavski razred takrat še ni imel svojih organizacij; to je bila doba, v kateri je bil kapitalizem na vrhuncu svojega razvoja, doba naj-brezobzirnejšega izkoriščanja delavcev in popolne oblasti kapitalizma nad ljudskimi množicami. Devet desetletij je razmeroma malo, in v tisočletni zgodovini človeštva ne pomeni mnogo. Zato je tem bolj pomembno dejstvo, Ob dnevu O F in prazniku dela vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo! kako hitro se je delavski razred, oborožen z marksistično teorijo, v tej kratki dobi zmagovitih bojev pa tudi porazov, razvil v prvovrstno politično silo, ki jo mora danes - hotela ali ne - upoštevati vsaka oblast. Prvi maj 1984 praznujemo v borbi za odgovorno in učinkovito uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije. Bistveno vprašanje naše stabilizacije in produkcijskega odnosa je odločanje delavcev o pogojih pridobivanja dohodka, o gospodarjenju z njim v vseh oblikah dohodkovnega povezovanja. Stabilizacija ni le zategovanje pasu. Je boj za trdno socialno varnost dela in delavca, pomeni boljše delo vseh v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, tudi tistih v administraciji, režiji itd., ki, če slabo in malo delajo, znižujejo produktivnost, doseženo za stroji. Soočeni smo s skrajno zaostrit-v enimi razmerji v proizvodnji in delitvi. Inflacija je porasla prek vseh meja normalne, razumljive in logične rasti cen. S svojim delovanjem in posledicami je začela nevarno izpodjedati stabilnost samoupravljanja, našo ekonomsko in politično stabilnost, začela je razlaščati delavski razred v njegovi vlogi gospodarja nad ustvarjenim dohodkom, spodkopavati njegov realni življenjski standard, stabilnost preskrbe z najnujnejšimi življenjskimi dobrinami. Težave in problemi so tudi v veliki meri odsev ekonomske krize in socialnih pretresov, ki so zajeli vse države in vse dele sveta. V našem razvoju smo prebrodili že mnoge težave in iz njih izšli kot zmagovalci, predvsem zaradi visoke stopnje razredne zavesti velike večine delavcev o tem, da smo v sistemu samoupravljanja sami odgovorni za lastno usodo. Ni nobenih razlogov za dvom v našo lastno sposobnost, če bomo uveljavljali temelje, na katerih je zgrajena naša ustavna ureditev. Ko bomo te dni z občutkom svobodnih, ponosnih in samozavestnih delovnih ljudi nove Jugoslavije praznovali prvi maj, naj bo to praznovanje tudi mogočna manifestacija naše neomajne volje in odločenosti, da se bomo dosledno borili za izpolnitev nalog, ki stojijo pred nami. Dragan Murovič Naš izvoz v prvih dveh mesecih V letošnjih prvih dveh mesecih smo izvozili za 46 odstotkov več blaga kot v lanskem enakem obdobju. Po letošnjih planskih predvidevanjih pa odstopamo za 12,5 odstotkov. Toda močno presegamo plan ter enako obdobje lanskega leta v konvertibilnem izvozu. Izvozili smo namreč za 39,95 odstotkov od skupnega izvoza na konvertibilno področje, na klirinško področje pa za 60,05 % od skupnega izvoza. Največ so izvozile Titanov dioksid, Kemija Celje, Metalurgija in Grafika. V tem obdobju smo uvozili za 53 odstotkov manj kot lani v enakem obdobju, in 43 odstotkov manj, kot smo planirali- V strukturi skupnega uvoza odpade na uvoz surovin in repromateriala 87,70 odstotkov, medtem ko predstavlja uvoz rezervnih delov za tekoče vzdrževanje 12,30 odstotkov. Stopnja pokritja uvoza z izvozom za tekoče kumulativno obdobje je 234,41 odstotkov, stopnja pokritja konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom pa 121,39 odstotkov. Glej tabelo na 2. strani vrednost izvoza v 105 struktura izvoza (1.- II. 05.) (l.-II. &*) ^,fC.onda:dele2 ^lirin.izvoza v strukturi skupnega izvoza VltflZh delež konvert. izvoza v strukturi skupnega izvoza vrednost slcupnoga izvoza vrednost konvertibilnega izvoza Pogovor Ponovno imenovana Delegati delavskega sveta delovne organizacije so 17. februarja letos ponovno imenovali za predsednika Kolegijskega poslovodnega organa tovariša Maksa Bastla, dipl. oec in za podpredsednika KPO za kadrovsko, splošno, pravno in samoupravno področje tovariša Leopolda Slapnika, dipl. pol. Zastavili smo jima nekaj vprašanj, za katera mislimo, da vas bodo zanimala. Maks Bastl, dipl. oec. Važna je podpora kolektiva C1NKARNAR: Ali bodo obrati, ki potrebujejo kot osnovno surovino za svojo proizvodnjo: cink. žveplo, odpadni baker, lahko obratovali nemoteno vse leto in kako je z manjšimi zanimivimi proizvodnjami, ki se oskrbujejo s surovinami iz tujine. So resnično obsojene na propad? (npr. purpen). BASTL: Oskrba s surovinami je resnično naš osrednji problem. Nenehno zaostrovanje pogojev gospodarjenja, ki je vidno predvsem v zmanjševanju možnosti za nabavo surovin na domačem trgu kakor tudi v zmanjševanju uvoza, se bo prav gotovo odražalo v naši proizvodnji. Kljub znatno povečanem obsegu fizičnega poslovanja v letu 1983, na ravni celotne delovne organizacije (skoraj za 8 %) vemo, daje bila proizvodnja nekaterih proizvodov v velikih težavah, predvsem tistih proizvodov, ki so uvozno najbolj odvisni. Podobne težave lahko pričakujemo tudi v letošnjem letu. občasno celo ustavitev proizvodnje posameznih proizvodov. Vendar se moramo v polni meri zavzemati, da bomo v letu 1984 kljub temu dosegli predvideno rast proizvodnje- V nobenem primeru ne smemo dovoliti, da bi zaradi omenjenih težav zoževali naš proizvodni program. Nasprotno, ponovno moramo aktivirati nekatere, že opuščene proizvode. Raznovrstnost proizvodnega programa je predpogoj za premagovanje težav, zato bi morali tako strukturo proizvodnje ohraniti oziroma posamezne programe dopolniti in vsebinsko zaokrožiti. Tudi proizvodnja purpena bo ponovno stekla, saj so za to potrebne surovine že naročene. Za izboljšanje surovinske oskrbe se vse bolj usmerjamo na uvoz s klirinškega področja, na katerem imamo izredno visok suficit. V ta namen smo v preteklem letu s firmo Progres podpisali Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnega predstavništva v Berlinu. CINKARNAR: Zakaj se na področju discipline (disciplina na delu, disciplina prihodov in odhodov, nošenje raznih materialov iz delovne organizacije, disciplina rokov na opravljanje nalog itd), tako dolgo nič ne ukrene? BASTL: Resnično, z disciplino, kakršna vlada v Cinkarni, ne moremo biti zadovoljni. Seveda je na tem področju težko biti učinkovit, če ni na razpolago surovin v zadostni količini, in s tem proizvodni proces ne teče kontinuirano. Za nekatera področja ta ugotovitev ne velja. Tu mislim predvsem na tako imenovane režijske službe, kjer je dela v krizni situaciji še več, kot je sicer običajno- Zato moramo z disciplino pričeti prav tam. Ne gre samo za formalno disciplino - čas prihoda in odhoda, temveč za discipliniran odnos do dela, iz katerega morajo izhajati rezultati. Imamo zelo veliko število visoko-strokovnih ljudi, ki ne dajejo pričakovanih rezultatov in mislim, da moramo prav tukaj začeti z razčiščevanjem. Tistim pa, ki niso pripravljeni polno sodelovati pri naših problemih, se bomo morali zahvaliti za sodelovanje. Res je, da razreševanje takih problemov ni lahko, in da si med seboj z odkrito besedo neradi povemo, če z nekom nismo zadovoljni, vendar mislim, da vsaj nekateri v Cinkarni prejemamo svoj osebni dohodek tudi za tako neprijetna opravila. Kar se tiče skladiščno materialnega poslovanja, je organizacijska služba ob podpori vseh prizadetih, pripravila dobro zasnovo projekta vodenja, ki pa je žal obtičala v predalih, predvsem iz dveh razlogov. Prvič, večini zelo odgovornih ljudi v Cinkarni ustreza trenutno stanje, ker pri ažurno in kvalitetno urejenih evidencah, nastalih napak ni več možno prevaliti na druge. Prav tako v takih pogojih ni več možno odtujevanje oziroma je skrajno omejeno. Drugi razlog pa vidim v tem, da nekateri, najodgovornejši kadri za urejevanje skladiščno materialnega poslovanja, tej nalogi enostavno niso kos- Kje je torej rešitev? Vsekakor je ureditev tega dela poslovanja v Cinkarni prioritetna naloga. V primerih, ko gre za odpor do realizacije projekta, je le-tega treba enostavno zlomiti. V primerih pa, ko gre za nezadostno strokovnost ljudi, je nujno z novimi kadrovskimi rešitvami, zagotoviti tej nalogi ustrezne strokovne izvajalce. Mnenja sem, da mora biti ta problem v letu 1984 popolnoma razrešen. CINKARNAR: Zakaj delavca, ki vestno opravlja dela in naloge in si prizadeva, da naredi čim več javno ne pohvalimo? V naši DO bi morali takega delavca (izvzeti so poslovodni delavci) veliko bolj ceniti in spoštovati! Se strinjate? BASTL: Ne vem, zakaj bi bili izvzeti poslovodni delavci, le-ti imajo vendar zelo velik vpliv na poslovne rezultate tako v TOZD kakor tudi v OZD. V tem pogledu bi bilo nujno potrebno posebej poudariti kvaliteto njihovega dela, tako v smislu pohvale, kakor tudi v smislu graje. Kar pa tiče na splošno odnose do kvalitetnega dela, mislim, da v naši družbi delamo veliko napako, ker smo z uravnilovko praktično izenačili delo z nedelom. Tudi pri nas je ta problem močno prisoten. V zadnjem času je zelo močna težnja, da bi za vsak uspeh na delovnem mestu, posamezniku morali izplačati posebno nagrado, kot da redni osebni dohodek dobivamo samo zato, ker smo pač v delovnem razmerju z DO- Rešitev problema vidim edino s čim prejšnjo uveljavitvijo stimulativnega dela nagrajevanja, ki mora postaviti v enak položaj slehernega člana našega kolektiva- Nikakor 'ne smemo dovoliti parcialnega reševanja ali pa celo nekega ventila za povišanje OD. Stimulativni del je smiseln le v primeru ustreznega fizičnega proizvoda ali storitve- Kar se tiče pohval, se strinjam, da z njimi preveč skoparimo, enako skoparimo tudi z grajami, ker bi trenutno imeli več za grajati kot za hvaliti. CINKARN AR: Ali je res, da sodelovanje znotraj Kolegijskega poslovodnega organa ni dobro in če ni, kaj je bistvo trenja? BASTL: Res je, da ni vse tako, kot bi moralo biti, čeprav lahko v globalu ocenimo, da je KPO odigral pomembno vlogo in seje za obvladovanje celotnega sistema DO, pokazal kot uspešna oblika vodenja. Vendar ima tudi svoje slabosti, ki v začetni fazi niso prišle do izraza v tolikšni meri, kot se je to pokazalo v zadnjem obdobju- Gre namreč za eno bistvenih vsebinskih sprememb, ki smo jih v preoblikovanju naše DO želeli doseči, to je poenotenje v našem nastopu navzven, kakor tudi usklajeno delovanje pri vseh znotraj zastavljenih akcijah. To je bila v preteklosti tudi ena bistvenih slabosti v organiziranosti Cinkarne. Neusklajenost po TOZ-D-ih se je sedaj deloma prenesla tudi na neusklajenost po posameznih področjih, ki je podprta s težnjo posameznih članov KPO po večji ali manjši avtonomiji- V nobenem primeru se problem ni razrasel do takih razsežnosti, da ne bi bil rešljiv. Zato smo se tudi odločili, da temeljito preanaliziramo funkcioniranje te institucije, tako z vidika normativne ureditve kakor tudi s kadrovskega vidika- Na tej osnovi bomo izdelali ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. V nobenem primeru ne smemo dovoliti, da bi se v Cinkarni čutile negativne posledice, najsi bo KPO tak ali drugačen, tako po vsebini kakor tudi po sestavi. CINKARNAR: Zakaj ni odgovornosti za slabo opravljene delovne naloge? BASTL: Tu bi želel samo poudariti, da smo odgovornost že začeli zaostrovati, in sicer odgovornost v najširšem smislu. Rezultat lahko pričakujemo samo v primeru, da se zaostrovanje prične najprej na nivoju KPO, v smislu enotnosti delovanja. Le na ta način smo lahko prepričani, da bo akcija uspešna- Nesporno pa lahko ugotovimo, da smo v zadnjem času v vseh naših prizadevanjih po preobrazbi Cinkarne, postali neodločni. Zato ni naključje, da smo z nekaterimi projekti, v katere je bilo vloženo ogromno dela in denarja, obtičali na pol poti. Vse to je vprašanje naše odgovornosti do nalog, ki smo si jih zastavili sami- Danes lahko že z gotovostjo trdimo, da nekateri posamezniki in tudi nekatere službe, niso izpolnili naših pričakovanj. Odgovornost KPO je tudi v tem, da vsem, ki ne ostanejo anonimni, nudi pomoč, če so pripravljeni nadoknaditi zamujeno. V na- sprotnem primeru pa jim poišče delo in naloge, kjer bodo lahko učinkovitejši. CINKARNAR: Prosim, da si to vprašanje postavite sami in nanj odgovorite! BASTL: Priznam, da mi je na to vprašanje najteže odgovoriti. Zato naj bo vprašanje,ki si ga naj zastavim sam, kratko in sicer -zakaj sem ponovno kandidiral za predsednika KPO? Moram priznati, da to ni bila lahka odločitev, še posebej zato, ker sem prepričan, da prihaja še težje obdobje, kot je bilo obdobje, ki je za nami. Zelo pomembno pri tej odločitvi je bilo to, da sem bil k temu pozvan. Še pomembneje pa ocenjujem dejstvo, da sem imel v preteklem mandatu veliko podporo v celotnem kolektivu in prav zaradi tega lahko ocenjujem to obdobje za uspešno. Sem eden izmed ljudi, ki se ne želi izogibati določenim problemom in konfrontacijam in takšen mislim ostati tudi v prihodnje. Nisem zadovoljen, če je vse mirno, če se ničesar ne dogaja. Samo v zelo razgibanem, dinamičnem življenju je možno doseči napredek. Zato mislim, da moramo biti v Cinkarni taki tudi v bodoče, kajti naloge, ki so pred nami, so številne, problemi, ki jih moramo ob tem razrešiti, pa tudi niso majhni. Marsičesa v praksi še ne uresničujemo Leopold Slapnik, dipl. pol. CINKARNAR: V kadrovski politiki in nagrajevanju po delu, smo se v zadnjem času lotili precejšnjih sprememb. Nakazali smo smeri v kadrovski politiki, vendar delitve OD še vedno nismo približali plačilu po delu. Kako bo to v bodoče? SLAPNIK: V programu, ki sem ga ob kandidaturi predložil razpisni komisiji in DS DO, sem opisal dosežke na področju zastavljenih ciljev, prav tako pa tudi usmeritve, ki jih bomo morali realizirati. Cinkarna se, kot mnoge druge delovne organizacije dokaj intenzivno vključuje v mednarodno delitev dela, sodeluje z mnogimi poslovnimi partnerji tudi izven SFRJ, zato se pri nas vedno pogosteje postavlja zahteva, da si pridobimo takšne strokovne kadre, ki bodo kos nalogam, ki jih »sedanji in jutrišnji« čas zahteva. Nevzdržno je mnenje, da naj stvari tečejo po svoje, da se vsi poklicani in nepoklicani najbolje spoznajo v tehnologijo in vse ostalo, da je razvojna služba preveliko breme za DO, skratka, upiramo (predvsem pasivno) se temeljiti preobrazbi, ki jo v Cinkarni skušamo že dalj časa dosledneje uveljaviti. Osebno sodim, da si to preobrazbo želijo delavci v proizvodnji, da želijo z modernizacijo izboljšati svoje pogoje dela, vsi pa moramo vedeti, da brez primernih, strokovno usposobljenih kadrov ne bomo mogli slediti novim potrebam na področju razvoja DO in krepitve naše materialne osnove. Nerazumljivo je, da so se posamezni sodelavci (pa tudi skupine) pritožili na določbe Pravilnika o razvidu del in nalog, po katerih naj bi pridobili dodatno izobrazbo za dela in naloge, ki jih opravljajo in le-ta zahtevajo višjo stopnjo izobrazbe od tiste, ki jo dejansko imajo. Čeprav stopnja izobrazbe ni edini kriterij delavčeve uspešnosti in zmožnosti sodim, da je tovrstna kritika zgrešena, saj se je naša DO zavezala, da finansira stroške šolanja ter nudi ostale možnosti (študijski dopust - druge bonitete), za izobraževanje ob delu. Kar zadeva delitev po opravljenem delu, je prav, da poudarim nekatere ugotovitve, ki jih že nekaj časa spremljamo. Uspešen izid referenduma ob sprejemanju aktov iz področja nagrajevanja, je pokazal relativno zadovoljstvo s sistemom nagrajevanja, ki smo ga uveljavili. Toda kar hitro se je pokazalo, da so kljub višjim osebnim prejemkom posamezniki in organizirane skupine začeli uveljavljati pravico do povišanja indeksnega razmerja glede na zahtevnost del in delovnih pogojev. Ne trdim. da smo sistem nagrajevanja uveljavili že v celoti, vendar smo dosedaj uspeli ugotoviti in razrešiti marsikaj, prav tako pa bomo to v bodoče nadaljevali. Kako bo v bodoče s plačilom po delu, je dokaj zahtevno vprašanje. Vsi vemo, da v delovni organizaciji uveljavljamo dejanske prispevke posameznih delavcev, skupin in organizacijskih enot. Ta merila uveljavljamo z dogovorjenimi mernimi mesti po posameznih organizacijskih enotah. Pri uveljavljanju teh meril pa so se pokazali nekateri negativni elementi, med katerimi še posebej izstopa želja, da se DP uveljavi za povišanje OD brez čvrstih meril, kar pomeni, da naj bi se povišali osebni dohodki, ne pa tudi delovni rezultati. To sicer ne velja za -vse tozde, vendar je, težnja po tem prisotna, zato bo potrebno temeljito prea-nalizirati vsa merila, izdelati čvrste normative in zagotoviti kontrolo pri obračunu dejanskega prispevka. CINKARNAR: Zakaj, menite, se delegati v samoupravnih organih premalo vključujejo v razpravo? SLAPNIK: O teh vprašanjih smo izdelali analizo m oceno, tako delovanja delegatov v naših samoupravnih organih, kot tudi delovanje naših delegatov v skupščini občine Celje, skupščinah SIS in drugod- Rezultati analize niso spodbudni. Seje delegacij so pogosto nesklepčne, razprave o gradivu pa dokaj skromne. Čeprav smo delegacijam zagotovili strokovno pomoč s strani služb v DSSS, se stanje ni bistveno izboljšalo. Potrebno bo razmisliti o rešitvah, ki bodo povečale interes delegatov. Opažamo tudi, da se posebej delegati na DS DO malo vključujejo v razpravo- Prepričan sem, da vzrok ni v tako dobri kvaliteti gradiva, da na njega ne bi bilo kaj reči, ampak je mnogo globlji. DS DO je najpogosteje v položaju, da verificira in sprejema na znanje odločitve DS tozdov, odloča pa le o redkih zadevah. To stanje je treba spremeniti in zagotoviti delegatom odločanje o vseh zadevah, ki so skupnega pomena za vse zaposlene v Cinkarni. CINKARNAR: Na področju discipline (disciplina na delu, disciplina prihodov in odhodov, nošenje različnih materialov iz podjetja, disciplina rokov za opravljanje nalog itd.) premalo ali nič ne ukrenemo. Zakaj? SLAPNIK: Skupna ugotovitev je, da delovni red in disciplina padata. Razlogov je veliko, med drugimi tudi občasno pomanjkanje surovin za proizvodnjo v posameznih obratih, nerazpolo-ženje delavcev ob upadanju realnega življenjskega standarda. Subjektivni razlogi so vzrok za premajhno budnost in pripravljenost ukrepanja s strani vodstvenega kadra. Stalno ugotavljamo, da delovne discipline ni mogoče zagotavljati pri vratarnicah, ampak je to prvenstvena naloga obratovodij, izmenovo-dij, delovodij in drugih, ki nadzirajo in organizirajo delo. Ko smo pripravljali analitično oceno del in nalog, so ravno ti kadri zatrjevali, kako odgovorna dela z ljudmi opravljajo, vendar jih mnogi v praksi ne izvršujejo. Prav tako opažamo poskuse odtujevanja družbenega premoženja, ki naraščajo. Iz Cinkarne se odtujujejo različni predmeti tudi s kamioni, traktorji in drugimi vozili, pri tem pa mnogi očividci ne reagirajo tako, kot bi kot pripadniki Narodne zaščite morali, ampak »solidarnostno« tolerirajo tako početje. Mnenje, da nič ne ukrepamo ni točno, vendar včasih težko pridemo do dokazov, kijih v prijavi sporočimo disciplinski komisiji. Z velikimi težavami pa se srečujemo tudi v oddelku zavarovanja, saj je vse preveč takih čuvajev in vratarjev, ki objektivno ali drugače niso v stanju svojih nalog primerno opravljati. Pogovarjali smo se že s predstavniki »Varnost Lj.« TOZD v Celju, da bi prevzeli področje varovanja družbene lastnine, vendar do končnega dogovora še ni prišlo. CINKARNAR: Kako si zamišljate razvoj sistema informiranja v DO? SLAPNIK: Na področju splošnega informiranja se je stanje precej izboljšalo. Poleg našega glasila, ki dokaj redno izhaja, opravljamo še vrsto drugih dejavnosti, tako preko oglasnih desk, informatorja, posebnih gradiv za samoupravne organe pa tudi za ZDL in DPO. Nedvomno je še vedno premalo prisotna »živa beseda«, zato smo se dogovorili, da čimprej uredimo razglasno postajo, najprej v razdeljevalnicah hrane, kasneje pa v okviru možnosti še kje drugje. Preko te postaje bomo v času malice posredovali aktualno dnevne informacije, odpovedali pa se tudi ne bomo primerni glasbi. Gotovo pa je možnosti, ki jih je Cinkarna sposobna uveljaviti na področju razvoja informacijskega sistema še veliko, morali bomo le te še v praksi uveljaviti. Obema želimo uspešno vodenje svojih področij ter čim manj težav pri delu. Zapis iz pogovora o razvoju DO Dolgoročne razvojne možnosti Z analizo in oceno dolgoročnih razvojnih možnosti Cinkarne, katere nosilec je Dani Podpečan, dipl. ing., smo v mesecu aprilu seznanili najvišje predstavnike izvršnega sveta občine Celje in člane sveta za ekonomsko in ekološko sanacijo. V široki razpravi so dali podporo omenjeni analizi, ki predstavlja dokaj celovito sliko možnosti in razvoja delovne organizacije za dolgoročno obdobje. V tej analizi so močno poudarjeni problemi ekološke sanacije, kar dokazuje, da je Cinkarna pripravljena v celoti izvršiti naloge iz programa sanacije. Ta odločnost tudi bistveno vpliva na javno mnenje, ki ima v Cinkarno in njen razvoj vedno več zaupanja. Zaradi novih strokovnih spoznanj in spremenljivih gospodarskih pogojev, bo potrebno delno korigirati program sanacije, ki gaje v letu 1978 sprejela skupščina občine Celje. Predvsem se to nanaša na obstoječo proizvodnjo žveplene kisline iz piritnih koncentratov. Gre na primer za nalogo, Odvod dimnih plinov iz sušilnice železovega sulfata v 100 metrski dimnik, za kar strokovnjaki v Cinkarni menijo, da nima tehničnega in tehnološkega smisla, ker je potrebno škodljive pline nevtralizirati v sušilnici. Menijo tudi, da je namesto ustavitve KKČ piritne linije ob »S« kislini, bolje mo- dernizirati to linijo in zmanjšati emisijo ob uvedbi dvojne katali-ze in dvojne absorbcije. Gre tudi za amonsulfat, ki naj bi nadomestil nevtralizacijski produkt, ki ga sedaj odlagamo v Bukov-žlaku. Nalogo prevzame rekon-centracija odpadne žveplove kisline. Postopek spremenjenih nalog bo moral biti enak kot za sprejemanje programa sanacije. V pogovorih so tudi menili, da lokacija za razvoj Cinkarne ne sme biti omejitveni faktor, zato je z ozirom nanjo, potrebno dodobra proučiti možnosti in prednosti posameznih investicij. Menili so tudi, da so za nadaljnji razvoj bazne kemije podani pogoji, da pa je pomemben tudi razvoj predelovalne kemije. To je bila praktično prva predstavitev dolgoročnega razvoja Cinkarne navzven. Potrebno pa bo še mnogo strokovno podkrepljenih in argumentiranih razlag, pa tudi hrabrosti in podpore- Iz plana DO za leto 1984 Prioritetne investicije Planirane investicije za leto 1984 so razvrščene po prioritetnem vrstnem redu, ki je odvisen od razpoložljivih sredstev finansiranja. Vrstni red investicijskih vlaganj Predrač. vrednost (vrednost v 000 dip) 1- Nakup skladišča Kovinotehne 270.000 2. Zaporni elementi - Veflon II 50.500 3. Tiskarska oprema 58.000 4. Podražit, in razšir. računalnika 10.300 5- Povečanje zmogljivosti pripr. vode 25.000 6. Uporaba gudrona 5.000 7. Podaljšanje valjarne - mikrocink 40.500 8. Plinifikacija litopona 10.000 9. Vakuumski filter 15.000 10. Kalcijev stearat 11. Oprema za procesni labor. in štud. 20.000 za anat. vod. proizv. tiskar, plošč 10.000 12. Nadomestna hala v Mozirju 50.000 13. Preparat - projekti 5.000 14. Uvedba apnenčeve moke v nevtralizaciji 37.000 15. Deponija Bukovžlak 35.000 16. Mehanična delavnica I- faza 145.000 17. Črpalna postaja za nafto 3.000 18. Projekti za Ba S 4- rotac. peč 60.000 19. Deponija za travnikom 30.000 20. Nadom. in posam. nabava osnov. sred. 280.000 21. Intenzifikacija Titanovega dioksida 350.000 22. KKČ - piritna linija 190.000 23. Vlačilec RABA s prikolico 4.785 Skupaj 1.704.085 V prvo prioritetno skupino sodijo v glavnem investicije za posodobitev oz. razširitev proizvodnje tozd. Kriteriji za razporeditev sredstev glede nakupa skladišča Kovinoteh- ne po posameznih tozd še niso znani, ker se bodo le-ti določili glede na uporabo prostorov po uporabnikih. Investicijske potrebe zaradi nadomestila oz. posamične nabave osnovnih sredstev po tozd so naslednje: Vrednost v 000 din ftap tozd Znesek 1. Metalurgija 25.420 2. Kemija Celje 15.890 3. Kemija Mozirje 12.000 4. Grafika 135.340 5. Veflon 10.380 6. Vzdrževanje 40.457 7. Titan dioksid 97.040 8. Energetika 18.000 9. Transport in skl. 6.600 10. DSSS 18.873 SKUPAJ: 280.000 V drugem delu prioritetnih investicij načrtujemo izgradnjo tretjega tira in nakladalne rampe za Transport, ekologijo ter rentgensko fluorescenco za Metalurgijo in Titanov dioksid. V tretji skupini prioritetnih investicij pa načrtujemo izgradnjo glavne vpadne in meteorne kanalizacije in fekalne kanalizacije. Skupna vrednost vseh investicij znaša 2-062.786 din. Vzporedno z investicijskimi gradnjami potekajo sovlaganja v Steklarno Rogaška Slatina, Plinarno Celje in Adriatik - turist Poreč. Predračunska vrednost skupnih sovlaganj znaša 265.701 din. Obiskala nas je predsednica slovenskih sindikatov V torek 27. marca 1983 je Cinkarno obiskala podpredsednica slovenskih sindikatov, tov. Francka Herga v spremstvu predsednika medobčinskega sindikalnega sveta, predsednika občinskega sindikalnega sveta ter republiškega sekretarja sindikata dejavnosti kemije. Tov. Slapnik je vse prisotne najprej seznanil z lanskimi in letošnjimi gospodarskimi dosežki in nakazal nekaj srednjeročnih razvojnih načrtov ter plan za leto 1984. Tov. Pregljeva je prisotne seznanila s sistemom delitve osebnih dohodkov, tov. Muro-vič pa je spregovoril o delovanju in nalogah, ki čakajo sindikat v naslednjem obdobju. Tov. Herga je spregovorila predvsem o nalogah in prihodnjih mesecih, kjer se bomo morali vsi skupaj odgovorno spoprijeti s tako imenovano odmrznitvijo cen. Gospodarstvo, je poudarila, čakajo nadvse pomembne naloge, predvsem se moramo organizirati tako, da bomo kos obilici različnih nujnih ukrepov. Govorila je tudi o reprodukcijskih verigah, ki so za naše gospodarstvo odločilnega pomena. Menila je, da bi morali imeti pri njihovem oblikovanju in utemeljevanju več besede samoupravni organi in organizacije združenega dela. Po končanem razgovoru so si gostje ogledali nekatere obrate v Grafiki in »S« kislini. Popoldne seje tov. Herga udeležila tudi programsko volilne konference celjskih sindikatov. Tu so spregovorili o delu sindikata v zadnjem obdobju, pa tudi o osebnih dohodkih, ki v Celju zaostajajo, delujejo nespodbudno, tako da delavci postajajo vse bolj pasivni. Najnižji povprečni osebni dohodki so bili lani v celjski občini 12.100 dinarjev, naj višji le 20.000 din. Dragan Murovič Predstavljamo vam Skupno predstavništvo v Berlinu S sklepom delavskega sveta delovne organizacije 24. novembra lani, smo se odločili za ustanovitev skupnega predstavništva z delovno organizacijo Progres v Berlinu, Nemška demokratična republika. Za predstavnika, ki bo zastopal našo delovno organizacijo so delegati imenovali dosedanjega direktorja DE Marketing, tovariša Vlada Zelenoviča, dipl. ing. S 1. majem odhaja v Berlin, zato smo izkoristili priložnost in mu pred odhodom zastavili nekaj vprašanj: CINKARN AR: Najprej, za pojasnilo bralcem, zakaj smo ustanovili skupno predstavništvo in kaj je njegov osnovni namen? ZELENOVIČ: Kot je znano, je Cinkarna že leta 1968 sklenila družabniško pogodbo s Kombinatom Lacke und Farben iz Berlina o skupni naložbi v izgradnjo tovarne za proizvodnjo titan dioksida- Že vrsto let se sodelovanje z vzhodnonemškim partnerjem zelo uspešno razvija v obojestranskem interesu, toda to sodelovanje je dosedaj bilo omejeno le na področje proizvodnje titanovega dioksida. Vzporedno z naraščanjem proizvodnje seje iz leta v leto povečeval tudi obseg izvoza titanovega dioksida v NDR in v lanskem letu dosegal vrednost 17 milijonov obračunskih dolarjev. Glede na tako pomemben izvoz Cinkarne, ki predstavlja po vrednosti več kot 45 odstotkov celotnega izvoza jugoslovanske kemične industrije na to področje, je sedanje sodelovanje Cinkarne in Kombinata Lacke und Farben daleč pod realnimi možnostmi, kljub temu, da za razširitev takšnega sodelovanja obstoja velik interes obeh partnerjev. Z namenom, da bi čim hitreje izkoristili možnosti večjega sodelovanja, je Cinkarna pripravila osnutek pogodbe o poslovno-tehničnem in znanstvenem sodelovanju s Kombinatom Lacke und Farben- Osnutek pogodbe je bil predan Kombinatu v potrditev na letošnjem spomladanskem sejmu v Leipzigu. Uskladitev in potrditev teksta pogodbe bo opravljena predvidoma do konca maja. Zlasti za Cinkarno je zelo pomembna poglobitev sodelovanja z vzhodnonemškimi partnerji v smislu povečanja dobav blaga in dolgoročne medsebojne oskrbe s surovinami in reproma-terialom, ker več kot polovico proizvodnje titanovega dioksida izvaža v NDR v kliringu, kar je pogojeno z družabniško pogodbo. Za uspešno realizacijo zastavljenih nalog je potrebna neposredna prisotnost Cinkarne na tem trgu, kar bo mogoče doseči z ustanovitvijo skupnega predstavništva. CINKARNAH: Od predstavništva v tujini si najbrž mnogo obetamo. Kakšne prednosti bo imela Cinkarna? ZELENOVIČ: Ustanovitev predstavništva Cinkarne v okviru skupnega predstavništva s firmo Progres iz Beograda v Berlinu ne bo omogočila Cinkarni le neposredne prisotnosti na trgu NDR-a in bolj učinkovite realizacije poslovnega sodelovanja, ampak bo to tud* pomenilo drugačen način dela. Naloge predstavništva ne bodo le v posredovanju različnih informacij- Predstavništvo bo neposredno zadolženo za realizacijo konkretnih poslov v obeh smereh (na jugoslovanski in NDR strani). Takšen koncept dela, ki ga ni mogoče uveljaviti preko posredniške firme, zahteva neposredno in aktivno vključevanje predstavništva pri realizaciji planskih nalog podjetja na zunanjetrgovinskem področju. CINKARN AR: Predstavništvo v Berlinu prav gotovo ne pomeni obdelavo samo vzhodnonemškega trga. Ali se bomo povezovali preko tega predstavništva tudi z drugimi evropskimi trgi? ZELENOVIČ: Preko tega predstavništva predvidevamo povezavo tudi z drugimi trgi, v sodelovanju s partnerji iz NDRa, oziroma z našimi domačimi in tujimi poslovnimi partjerji pri skupnem nastopu na tržišču. Cinkarna na spomladanskem zagrebškem velesejmu Imeli smo eno od 1818. razstav na letošnjem zagrebškem velesejmu - 75. po vrsti - od 9. do 15. aprila, kjer smo predstavili vse naše proizvode. Zagrebški velesejem je otvoril tov. Milorad Stanojevič, predstavnik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije. Te vrste sejem po- staja vse pomembnejši, saj na njem sodeluje veliko število proizvajalcev iz domovine in tujine-Predstavljajo izdelke od prehrambene do rudarske industrije. Organiziranih je bilo tudi več razgovorov o temi, kije danes še kako aktualna - kako iziti iz sedanjega stanja. Sejem pa je vsekakor velika spodbuda vsem vijanju novih proizvodov in pro-delovnim organizacijam pri raz- izvodenj ter predvsem pri utrjevanju vezi v poslovnem svetu- Predstavljamo vam Utrditi organiziranost Marketinga Kaj namerava v konceptu razvoja marketinške poslovne politike doseči tovariš Edo BELAK, novi direktor DE Marketinga, nas prav gotovo vse zanima. Ujela sem ga kar na zagrebškem velesejmu, kjer si je skrbno ogledoval naš razstavni prostor ter se seznanjal s poslovnimi partnerji. Marsikdo ga že pozna, saj sodeluje z nami že nekaj let kot svetovalec pri Zavodu za organizacijo poslovanja iz Ljubljane. V naši reorganizaciji je obdeloval področje Titanovega dioksida, Grafike, Kemije Celje in Mozirje, razvoja, investicij in kontrole kakovosti. Za tiste, ki ga ne poznajo pa: Rojenje 16- 9. 1938- Je član ZK od leta 1966; dosedaj je združeval delo v Impolu, Aeru.Opumu na vodilnih delih in nalogah ter v ZOPu, kjer je bil samostojni svetovalec- Končal je fakulteto za naravoslovje in kemijsko tehnologijo v Ljubljani ter tretjo stopnjo fakultete ekonomskih nauka v Zagrebu- V načrtu pa ima še doktorat-CINKARN AR: Kaj vas je motiviralo, da ste se odtočili prevzeti delo direktorja DE Marketinga v naši delovni organizaciji? BELAK: Vse moje dosedanje delo, razen na ZOPu, je bilo povezano s poslovnim svetom-Želel sem se vrniti v poslovno dejavnost, posebno na področje moje osnovne stroke, to je kemije. Eden izmed motivov je bil tudi poznavanje Cinkarne skozi njeno reorganizacijo, saj želim doprinesti k izboljšanju sedanjega stanja- CINKARNAR: Kakšne so vaše ambicije v marketinškem poslovanju in katere naloge načrtujete za začetek? BELAK: Moje ambicije in naloge so zelo združljive. Na marketinško poslovanje gledam dohodkovno, čeprav pa se mislim oprijeti predvsem organizacijskega pristopa. Menim, da je trenutno najbolj pomembno področje zunanje trgovine in raziskave marketinga. Še naprej je potrebno razvijati tendence Cinkarne ter zunanjetrgovinsko poslovanje voditi tako, da se bo večal izvoz v zahodne države in zmanjševal uvoz iz tega tržišča-Na drugi strani pa povečevati izvoz in zmanjševati uvoz (iz vzhodnega trga- Pri tem je nujno, da opredelimo strategijo nastopanja na tujem trgu- To pomeni, da moramo definirati tradicionalni izvozni program, videti kaj nam izvoz prinaša in nato izboljšati dosedanje ponudbe ter razširiti naš izvozni trg. Bolje moramo na primer obdelati angleško govoreče področje sveta. Povezano z izvozom pa je potrebno utrditi ugled oziroma ime Cinkarne na zunanjem trgu- En vidik nadaljne poslovne razširitve marketinškega pristopa vidim tudi v skupnem predstavništvu s Progresom v Berlinu. Drug pomemben vidik je raziskava marketinga v tesnem in zelo fleksibilnem sodelovanju z razvojno službo- Marketing mora imeti podatke za odločitve v razvoju posameznih proizvodov z vidika njegove življenjske krivulje, usmerjene v iskanje idej za nove proizvode ali programe. Preprosto povedano, marketing mora dati idejo razvoju, ta pa mora s hitro reakcijo razširiti proizvodnjo. CINKARNAR: Spoznali smo kakšne smeri vidite v zunanjetrgovinskem poslovanju in raziskavi marketinga. Kako pa prodaja in nabava na domačih tleh, povezanost s poslovno informatiko, kadri itd.? BELAK: Svet se počasi vrača v normalne tokove- To je potrdila tudi nedavna konferenca združenih narodov, kjer so razpravljali kako preiti na normalno stanje. Ugotovili so, da se je potrebno predvsem notranje organizirati. Zato menim, da je potrebno najprej organizacijsko utrditi Delovno enoto. Vzporedno s tem bo potrebno izobraževati dosedanje kadre in pridobiti nove, predvsem na področju zunanje trgovine in raziskave marketinga. V vsem neredu obstaja neka zakonitost- To zakonitost lahko najdemo tudi v večji fleksibilnosti nabavnih poti in ugotovitvi ali je potrebno izboljšati ponudbo. Uveljaviti moramo tudi ustrezen informacijski sistem, ki bo omogočal zbiranje, analizo in distribucijo vseh marketinških podatkov in informacij, pomembnih za upravljanje in izvajanje marketinške politike in z njo povezanih poslovnih dejavnosti v delovni organizaciji. Makretinško poslovanje je v trenutnem gospodarskem položaju zelo pomembno, zato je toliko bolj pomembno, kako ga voditi. Zaupajmo novemu direktorju in zaželimo mu uspešno vodenje, saj bo od uspešnosti poslovanja marketinga še naprej odvisen dohodek delovne organizacije. Urednica Iz obratov tozd Kemije Litopon Cinkarna Celje je s proizvodnjo litopona znana po Jugoslaviji in tudi izven meja. Z nekaj desetletno tehnološko tradicijo je ta proizvod cenjen in iskan. Kljub temu, da je doživljal pretrese na tržišču, predvsem po izgradnji TiO„ je v zadnjem času zopet pridobil na veljavi. Ne le zaradi nižje cene o